IZDAJA ZA GORIŠKO I> BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK Prispevajte za Dijaško Matico! GLASILO UtoVUi. . Stev. 259 (2255^ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, nedelja 26. oktobra 1952 Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone In abbon. post. 1. er. Cena 25 lir kasa naloga Na nedeljskem Sfca „ zasedanju odbora Osvobodilne disk-,,6 -6 biia v Poro6ilih in v blem S»-il P°sta«Wena vsa pro-iiotj. lj° naJega slovenskega »ice .*•* 1 za sv°ie Pra' t,T„i protl vsakdanjemu so-mu pritisku. *aillSla le do izr“a važnost Ob nt.° ■ na tem ozemlju. Op lt,ni Manci delovanja H !° bi!e Podarjene tu- iaIr naše Nabosti, to-»cm j110 -.*a aktivna bilanca te *■ da bon»o « bodoče hhto,0Stl odstranili Ob iz-ie[a , našega dosedanjega laiorf '° sk,“aI‘ zboljšati to* JTVn0St' tako da bomo 'ittin, , Uež Pozornosti prav ” katrril rfe™ našega dela, '(»»», .STn° beležili nekate-^aT?™™sti. V tej naši bo, močno orožje Itrjtjij ■ ,vna kritika in samo-ttiten 'n .demokratiina sproti . v Slr°kih diskusijah v S> n9h?“aClji' Se boIi Pa htnl.i,. ravnavali naše živ ProbJem.prob[eme, ker so to našega delovnega borbi za njegov živ-obstoj. **d nf10- Prv‘h dolžnosti je Ni i« mi naloga, da očuva-i>rn ni ?a^amo zlasti pri na-<4m02a» 171 iloveku občutek 'Hnen, eS,tl ° zdravem, na- ^aPTedT- °F kot social' 'tmu d»j gibanje mora na-!t kori človeku, ki ftacič- Za .enak°pravnost in s tu žiuečim ttn"nJŽiu^em’ vzB°iiti kjr je T_°dno čustvo za vse, J186' mora biti na >iIk godnem ogroženem •'Soj. _ Uar vse dediščine, ^tr.jtt!Tl izročili v varstvo t*1 Sai je bilo in je ^‘iniko 0K*na borbe naših 0rf)a 0 ~~ ne osvajalna ®«nje ,n>pafc borba za oču-*n Hovečan-,0 °edno 'C Z0Per tuie Stle, ki % p0 *treg!e našemu Ijud-S ki llvljenju Samo Ijud-.J*Ho n globoko zakorenini ■ iu°Ji grudi in ki zna naPraviti zaklad iz 92>»i e svojih prednikov, ?°fti n°-ltati na braniku ;Potn. pravic in se po-°«ice Cr'ti tudi za svoje ii nm nadal]njem razvo-n, od ,• p.° kateri je OF ho-‘ ie vzrn° 9a Poteka, pot, L‘faJni B samozavesti in tr na(Vrienostl do vsega, tli b° m°rala OF še t "'■i b* 5 Poostrenimi ak-2at°. ker se so-*>otj >„aaega ljudstva ved-Jene0an;,aj° v naše trdo praVice- Očuvanje L,-, * ZtVljeniskih nrn„,f K ^ boj-fjc njskih pravic '0,11 biti n? nepriborjene, aci-i°^avna naloga naše 'rati Je' ~ C.n«o£ To mora biti n 9“ vsakega našega Rinili Ibo,no »o nalogo io l 0Tam° predvsem Jr» mo °St tako usmeriti, i^-^obU, 2a nase Mo r tefl> ži»re’ kl so iim na' 0l°>c n„ J^enjske važnosti. £Si Z:!d°Seil- da bomo iz ne o(ctj,e.Sa Pristala na-briv*the k'a te naie skuP-«i n««» borb£ ne ZeC!anie dejavnost ft sekt žko preiti na l# S« 2^e k bolj fcon-«- ftr - • * ‘siti. ^O; ■ra l delu. z oportuni-ikodil našemu v*rije\če b' se bil "‘srni hi» „ Ja dejavnost hijena, dl *>odoie tako S n ^‘tiven n* lmela čxm tii, el»Vskih dmev v širo- *aeife "'or,, „rr?ta/l. iz kate-m^ehti « oraani. ^Sfce sile p ®° nove živ-'>d*la snP:? "«* *«m po- ‘■S, it* tržaškim “oltjanslce na-2 modnim Prilivom no-« de- t«Hnaiib fiib"^0 Ua°tovili e- ' ' ra*h ,i| vrst h -Olj SIoue'' poleti ^vezali Nn7°‘0m NnSLm s teTn ‘51* fci Te skupni nadai^n %*'*okra%nnl 2 borbo \,Qnskeniu *»« proti ^ “rBo.rba *• na-k •*«« i« Pravice j. J.tloro, soc,alistiina 7 , So f ° °dobrat>ati 1,,. b(fioedeni0fcrati«„e '%>efiadel7C je P°- *nca „ ’ obrtnika in kot n^n?"0 hujšem Sr?* Na* delani .ai'ianski h< eč po/«« ni Človek ie •°cia‘«95 pod. r°dnemu zatiranju. Ta delavec je tudi tu pri nas vse od nesrečne kominformi-stične resolucije žrtev najne-sramnejšega pritiska nekega lažnega - intemacionalizma kominformističnih voditeljev. V imenu lažnega-internaciona-lizma se ubija v našem slovenskem delavcu tudi njegova narodna zavest. Domači kominformisti so skrivili marsikatere pojme o narodnem vprašanju. Oni razorošujejo najborbenejši del našega ljudstva v borbi za njegove človečanske pravice. Tako delo se ne more drugače oznaniti kot robota v službi italijanskega šovinizma, ki žanje na škodo našega slovenskega življa sadove take zločinske kominfor-mistične politike. Ko danes postavljamo konkretno nalogo OF na tem sektorju dela, jo postavljamo ravno zato, ker hočemo, da se bo naša organizacija okrepila z mnogimi silami v naši borbi. Slovenski živelj v Trstu in 0-kolici je pretežno delavski, zato mora biti tudi delo OF, ki je na čelu pravične borbe našega človeka, posvečeno predvsem glavnemu delu našega Življa. Samo tako bo naša borba proti fašizmu in iredentizmu in tudi proti domačemu kominformizmu uspešna. FRANC STOKA VSI, KI SO ZA OHRANITEV MIRIIV SVETO nriohravaia odločnost URI prali milisltu Kremlja Izjave ameriškega veleposlanika Altena o važnosti Jugoslovanske grajskemu tisku se ne zdi vredno odgovarjati na repenčenje v tržaškem občinskem svetu - Komunistična partija Jugoslavije socialističnih strank Azije - Izjave viceadmirala Černija renco (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Vest o sinočnjih izpadih na seji občinskega sveta v Trstu ni iznena-dila nikogar v Beogradu. Jugoslovanska javnost je že vajena podobnih izpadov vročekrvnih Italijanov, ki se zelo motijo, če mislijo, da bodo s histeričnim vpitjem in grožnjami koga prestrašili, najmanj pa Jugoslovane. Beograjčani so pričakovali, da to šovinistična gonja, ki je ponovno oživela po proračunski debati v rimskem parlamentu, končala z naročenimi resolucijami v Trstu in s šovinističnim kričanjem Histerično vpitje tržaških šovinistk, da so pri-pravliane poslati svoje sinove v vojno, je pa izzvalo veselo razpoloženje v Beogradu ob spominu na obupen strah »junaških sinov» teh za borbo razpoloženih Italijank, sinov, ki so jokavo prosili za milost ob prvem srečanju s Titovimi borci. Histerično vpitje in grož- Ijudske armade . Beo-šovinističnih histerikov povabljena na konfe-ob povratku z Malte nje italijanskih šovinistov je postalo že smešno in samo še obžalovanja vredno. 2alostno je samo to. poudarjajo v Beogradu, da se odgovorni italijanski krogi — režiserji vseh teh izpadov — ne zavedajo, da se z razpihovanjem šovinistične gonje samo oddaljujejo od rešitve tržaškega vprašanja, kajti za njegovo rešitev je potrebno malo drugačno ozračje od tistega, kakršno je vladalo na sinočnji seji občinskega sveta v Trstu Nocojšnji beograjski tisk objavlja vest o šovinističnih izpadih pod naslovom «Tržaški iredentisti groze«, brez komentarjev, ker se mu ne zdi vredno odgovarjati na repenčenje in grožnje šovinističnih histerikov. Ameriški veleposlanic v Beogradu George Allen je'v izjavi Jugopressu poudaril, da so dobre možnosti za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA. Ti od- nosi temeljijo na trdnih medsebojnih interesih, ki imajo za smoter utrjevanje skupne varnosti. Potem ko .ie poudaril, da se program vo*-:ke pomoči Jugoslaviji norirTalno razvija, in u-gotovil gospodarski napredek Jugoslavije v zadnjih treh letih. je George Allen izjavili, da predstavlja moč JL.A in njena odločnost, zoprstaviti se vsakemu napadu, oviro za napadalne načrte Sovjetske zveze in njenih satelitov proti Jugoslaviji. Vsi, ki so zainteresirani na ohranitvi miru v Evropi odobravajo odločnost Jugoslavije, da se upre pritisku Kremlja. Sodim, je zaključil ameriški veleposlanik, da je izboljšanje odnosov med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo eden od najvažnejših dogodkov v Evropi v zadnjem letu. in čestitam tistim, ki so dali pobudo za ta korak. Javljajo, da je bolgarsko poslaništvo v Beogradu z noto PELO GLAVNE SKUPSCINE OZN IIV NJENIH ODBOROV PROTEST FILIPINSKEGA PREDSTAVNIKA proti zapostavljanju domačega prebivalstva v Keniji Protestiral je tudi proti nakupovanju zemljišč v Keniji po ei/ropsEuh kolonih - Jugoslavija kandidira za mesto v gospodarskem in socialnem svetu - Spomladi in poleti so bili neuradni razgovori med ameriškimi in sovjetskimi predstavniki v zvezi s Korejo NEW YORK, 25. — Na današnji seji glavne skupščine OZN je sovjetski delegat Zorin zahteval, naj bi razpravljali o kitajskem predstavništvu v OZN. Skupščina pa je z 42 glasovi proti 7 in 11 vzdržanimi sklenila, da se o tem ne bo razpravljalo na sedanjem zasedanju, kakor je že priporočal odbor za pregled pooblastil. Sledile so volitve predstavnikov v Varnostni svet, ki bodo nadomestili Nizozemsko, Brazilijo in Turčijo, katerih mandat poteče konec tega leta. Izvoljeni so bili za dve leti predstavniki Danske, Kolumbije n Libanona. Danska je dobila 56 glasov, Kolumbija 58, Libanon 58. Sledilo je glasovanje za šest članov gospodarskega in socialnega sveta, ker je potekel mandat Kanadi, CSR, Iranu, Mehiki, Pakistanu in ZDA (ti člani se lahko znova izvolijo in mandat traja tri leta). Pri prvem glasovanju so bile izvoljene Venezuela (57 glasov), Avstralija (52), ZDA (52), In- dija (45) in Turčija (41). Za šesti sedež pa je bilo deset brezuspešnih glasovanj, ker zanj kandidirajo Jugoslavija, CSR in Pakistan, ki so dobile enako število glasov. Nato je skupščina z 29 glasovi proti 17 sklenila odložiti sejo na ponedeljek, ko bodo znova glasovali. V-krogih OZN še nadalje komentirajo včerajšnji Acheso-nov govor o Koreji. Zahodni krogi zlasti poudarjajo, da je zanimiv oni del kjer je Ache-son omenil, da je Sovjetska zveza podpisala 17 dogovorov, v katerih se priznava pravica ujetnikov do prostovoljne repatriacije. Po Achesonovem govoru je Višinski izjavil, da ne more povedati še svojega mnenja, dokler govora temeljito ne prouči. Neki ameriški predstavnik pa je v zvezi s Korejo danes izjavil, da so imeli nekateri ameriški diplomati spomladi in poleti «neuradne razgovore« s sovjetskimi predstavniki in skušali spraviti pogajanja za premirje na Koreji z mrtve točke. Ti razgovori so bili v New Yorku ob dveh ali treh prilikah in so imeli namen razjasniti ali Rusija res hoče mir na Koreji. Neki visoki funkcionar ameriške vlade pa je izjavil da a-meriška delegacija v OZN ni sedaj udeležena v tajnih razgovorih z Rusi kakor so bili razgovori leta 1949 med Jessu-pom in Malikom, ki so pripomogli do odprave blokade Berlina. V zvezi z današnjimi ameriškimi pojasnili se poudarja, da je Acheson včeraj v političnem odboru izjavil, da so bili ameriško - sovjetski razgovori brezplodni. Kakor že javljeno, pa je članica indijske delegacije gospa Pandit včeraj omenila tajne razgovore, ne da bi omenila podrobnosti. Nekateri diplomatski krogi v OZN domnevajo, da je mogoče indijska delegatka namigovala na morebitne stike med pekinškimi oblastmi in indijskim poslanikom v Pekingu. V diplomatskih krogih OZN pa so še dalje mnenja, da bo mogoče sedanjo mrtvo točko pri poga- EISENHOWER IZRABLJA Korejo za volilno propagando Oslre demokratične reakcije na generalove izjave, da bo takoj obiskal Korejo, čim bo izvoljen za predsednika, in našel pot za rešitev spora Joe Luis za Stevensona Republikanski propagandistični stroj in Mac Carthj/ fepos.etovania -5N ?mi slra"k™ i* ^^i Pred a EglPtQvski S£* epr4e? d\,nik Nagib legac,j° su-V i*g0varjai ™ma >n se z ' bi bil turi . Sudanu. Na- Č,ail«žin ? Ah Maher , -»n1 £? bJazgovo*U - biz P ustanovili S Clh pJm5f ptovskih in dalie ra 1 ki >tyb azPrav„al o "Tunsprejei tud> Sudlr®nk. fr kih poli- NEW. YORK. 25. — Ameriška volilna kampanja se nadaljuje v polnem obsegu in kandidati prihajajo na dan s svo. jlmi zadnjimi aduti. Tako je general Eisenhovver danes obljubil. da bo takoj odšel na Korejo, če bo izvoljen za predsednika. Ze pred tem je Eisen. hower nekoč omenil, da pozna pot za rešitev korejskega spora. «Moje prvo delo na predsedniškem mestu, je dejal Ei-senhower. bo to da bom pozabil na vsa politična nasprotja in se ves posvetil delu za toneč vojne na Koreji«. Za re. šitev korejskega vprašanja, je nadaljeval republikanski kandidat, je potrebna povsem nova vlada v ZDA. Eisenhowerju, ki je govoril v Bostonu, so takoj odgovorili demokrati. Predsednik demokratične stranke Stephen Mitchell je obtožil Eisenho-werja, da se poslužuje tudi «glumaškega šarlatanstva«, sa. mo da bi pridobil glasove. »Potovanje na Korejo ni kaj posebno težkega«, je dejal Mitchell in poudaril, da Eisenho-wer sploh nima nobenih načrtov, kajti že večkrat so ga pozvali, naj jih objavi, če jih ima, pa je doslej vse pozive Preslišal. Senator Kefauver pa je dejal, da general ne bi smel čakati niti do jutri, če je res našel rešitev za korejsko vojno, temveč bi moral odleteti na Korejo še ta večer, kajti konec korejske vojne je mnogo važnejši kot volilna propaganda. Iz Bostona je Eisenhower odpotoval v New York, kjer je govoril v črnskem okraju Harlem in obljubljal, da se bo kot predsednik boril proti vsetn oblikam rasne diskriminacije v javnih službah in v vojski. Eisenhowerja je poslušalo približno 15.000 ljudi, ki so ga po večini sprejeli neprijazno, s sovražnimi vzkliki in žvižganjem. Kot poročajo, se je general peljal skozi harlemske ulice na kraj zborovanja ob splošnem nezanimanju prebivalstva. Ljubljenec Harlema, bivši boksarski svetovni prvak Joe Louis, pa je medtem iz San Francisca pozval vse ameriške črnce, naj volijo za demokratičnega kandidata Stevensona in jih opozoril, da Eisenhower črncem ne nudi prav ničesar«. Joe Louis je napovedal, da je Stevensonova zmaga gotova. Medtem ko so v začetku volilne kampanje vse ankete obvezno napovedovale Eisenho-werjevo zmago (to se sicer dogaja skoraj pri vseh volitvah ker je večina tiska v republikanskih rokah), se zdaj vedno bolj množijo napovedi v Ste-vensonovo korist. Revija «Bro-adcasting - Telecasting Magazine« je objavila danes rezultate ankete, ld jo je izvedla med sto najbolj znanimi radijskimi in televizijskimi novinarji. Rezultat ankete napoveduje gotovo, toda zelo tesno Stevensonovo zmago Od sto novinarjev se jih je 56 odločilo za Stevensonovo zmago, 44 pa za Eisenhowerje-vo. Povprečje odgovorov daje Stevensonu 268 volilnih mož, Eisenhoweriu pa 263. To bi bil najtešnejši izid a-meriških predsedniških volitev, odkar sta dobila Jefferson in Burr enako število glasov volilnih mož in je predsednika morala izvoliti zbornica Podobna so tudi predvidevanja za bodočo sestavo senata in zbornice. 74 odstotkov novinarjev meni, da se je Steven-son bolje posluževal radia in televizije kot njegov nasprotnik. Samo 1Q odst. jih meni, da je bil Eisenhower po radiu spretnejši, ostali pa se nismo mogli odločiti. Stevenson je govoril danes po obisku Rooseveltovega spomenika v Hyde parku, obljubil, da bo sledil poti, ki jo je začrtal Roosevelt, in zatrdil, da republikanska stara garda nikoli več ne bo prišla na oblast. Republikanci spravljajo med. tem v tek največji in najdražji propagandistični stroj, kar jih je Amerika kdaj poznala. Njihova volilna kampanja se razvija popolnoma po receptih ameriške reklame, s podobnimi sredstvi, metodami in izdatki. V boj je posegel tudi senator Mac Carthy, najbolj okosteneli ameriški reakcionar, glavni tvorec znamenite zakonodaje o «protiameriški delavnosti«. Mac Carthy je napovedal, da bo imel v ponedeljek govor po televiziji, v katerem bo podal ((dokumentirano poročilo« o življenju guvernerja Stevenso. na in v njem dokazal »prijateljske stike demokratičnega kandidata z individui, ki so notorični komunisti«. (Pri Mac Carthyju je kaj lahko postati »komunist«; med drugim je nedavno obtožil «komunizma» bankirja Harrimana). Senator je sicer dejal, da noče trditi, da bi bil Stevenson komunist ali filokomunist. da pa hoče dokazati, da ni človek, ki «bi se znal boriti proti komunizmu#. janjih premagati prav z zakulisnimi diplomatskimi stiki ki bi morda edini lahko pripomogli do re?itve, ki bi bila sprejemljiv ..jjra one strani. Na včerajšnji seji odbora za skrbništvo je filipinski predstavnik Ingles protestiral, proti nakupovanju zemljišč v Keniji po evropskih kolonih in proti odtujevanju premoženja domačega prebivalstva. Prav tako je odločno protestiral proti plemenskemu zapostavljanju. Ingles je poudaril, da 18 odstotkov zemlje izkoriščajo Evropejci, čeprav predstavljajo samo 9,25 odstotkov celotnega prebivalstva v Keniji. To povzroča med domačim prebivalstvom nezadovoljstvo in prav te krivice so vzrok sedanjih neredov. Britanski predstavnik pa je s svojim odgovorom posredno še potrdil ta dejstva, ker je dejal, da so žrtve sedanjih neredov ne samo Evropejci, pač pa tudi «domači odličniki«. To je pač razumljivo, ker so se ti ljudje pridružili tujim izkoriščevalcem. Britanski predstavniki pa je obljubil, da bo skušala angleška vlada predvsem ugotoviti izvor nezadovoljstva in odpraviti vzroke. Iz Najrobija javljajo, da se velike skupine domačega prebivalstva umikajo v gorovje in odnašajo tja večje količine živil, medtem ko tamkajšnje oblasti nadaljujejo s policijskimi operacijami v velikem obsegu. Egiptovska časopisa «A1 Ahram» in «A1 Misri« sta danes objavila vest, da so se britanske čete na področju Sueškega prekopa včeraj spopadle s četami Vzhodne Afrike in otokov Mauritius, ker niso te hotele oditi v Kenijo. Po pisanju teh časopisov je bilo med spopadom nekaj vojakov ubitih. Neki britanski vojaški predstavnik pa je to zanikal in dejal, da čet z otoka Mauritius ne pošiljajo v Kenijo. jugoslovanskemu ministrstvu za zunanje zadeve zaprosilo za sporočilo, koliko dolguje bolgarsko reuno brodovje jugoslovanskim rečnim agencijam v Djerdapu in Sipskem kanalu. Bolgarsko poslaništvo je zaprosilo za obvestilo, kako naj poravna svoj dolg, da bi lahko potem bolgarske ladje neovirano plule skozi Sipski kanal. Na današnji tiskovni konferenci v Beogradu je pred svojim odhodom iz Jugoslavije krfski metropolit Metodije izjavil, da se je prepričal o popolni svobodi vere v Jugoslaviji in da je med razgovori z zastopniki političnih in cerkvenih oblasti videl, da je na o-beh straneh dobra volja za sodelovanje tako med grško in jugoslovansko državo kakor med grško in srbsko pravoslavno cerkvijo. Dalje je izjavil, da se je seznanil z vrsto avtentičnih dokumentov o sovražnem delovanju Vatikana med vojno. Izrazil je mnenje, da se stališče Vatikana do Jugoslavije ni prav nič spremenilo, kar dokazuje tudi nedavna škofovska konferenca v Zagrebu, ki se je po direktivah Vatikana zoperstavila ustanovitvi stanovskih katoliških društev, ki bi sodelovala z jugoslovanskimi oblastmi. Glavni ravnatelj tiskovnega oddelka predsedništva turške vlade je priredil nocoj v Carigradu svečan banket v čast delegaciji jugoslovanskih novinarjev, ki so na obisku v Turčiji. Banketa so se udeležili številni ugledni predstavniki političnega in kulturnega življenj a Jugoslovanska komunistična partija je bila povabljena, da pošlje svojega predstavnika na konferenco socialističnih strank Azije, ki bo letos decembra v Rangunu. To je izjavil danes dopisniku Tanjuga v Ljubljani član politbiroja indonezijske socialistične stranke Sojebadijo Sastrosatoni. ki je bil skupno s članom centralnega komiteja indonezijske socialistične stranke in članom izvršilnega odbora indijske socialistične stranke dva dni v Sloveniji. Ti predstavniki azijskih socialistov so se udeležili kot o-pazovalci III. kongresa socialistične internacionale v Milanu. Sastrosatoni je dalje rekel, da je njegova stranka povezana z jugoslovansko partijo kot z bratsko partijo. Izgradnja socializma v Jugoslaviji, je dejal, nas zelo zanima zaradi tega, ker želimo vedeti, kako se gradi socializem v praksi. Po obisku v Sloveniji, kjer jih je sprejel predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko, so azijski socialisti odpotovali nocoj proti Beogradu. Jugoslovanski viceadmiral Josip Cerni se je vrnil nocoj s svojim spremstvom z Malte, kjer je bil dva dni gost poveljnika angleškega sredozemskega brodovja admirala Mount-battena. Ob prihodu v Split je viceadmiral Cerni izjavil dopisniku Tanjuga, da je bil namen njegovega obiska spoznavanje ladij in ustanov britanske vojne mornarice. Prepričan sem. je dejal admiral Cerni, da bo tudi ta kratek obisk prispeval k boljšemu razumevanju med jugoslovanskimi in angleškim narodom ter k boljšemu razumevanju njihovih potreb in smotrov. Admiral Cerni je poudaril, da je bil sprejem na Malti zelo prisrčen in prijateljski B. B. ! Nenni bo šel sam j na parlamentarne volitve (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Danes so objavili poročilo, ki ga bo imel Pie-tro Nenni na kongresu PSI v Milanu (kongres bo od #7. do 11. januarja). Iz poročila izhaja, da priporoča Nenni samostojen nastop PSI na pomladanskih parlamentarnih volitvah. Na zadnjih volitvah so kominformistični socialisti nastopili skupno s K Pl v »ljudski fronti«, Nenni pravi v svojem poročilu, da «vodi ocena predvolilnega položaja stranko k samostojnemu nastopu na volitvah z lastnimi listami v vseh volilnih okrožjih, razen v primerih, ki jih danes ni mogoče predvidevati in do katerih bi utegnilo priti v zvezi z usodo vladnega načrta reforme sedanjega volilnega zakona«. Nenni namiguje tu verjetno na možnost, da vladni načrt spremembe volilnega zakona ne bi bil sprejet ali pa da bi se njegova odobritev toliko zavlekla, da bi morali volitve izvesti še po starem zakonu. Smrt (djudske fronte« je povzročila predvsem ustanova »povezave«, ki jo je italijanska vlada uvedla prvič za upravne volitve m ki omogoča združitev glasov dveh ali več strank kljub samostojnemu nastopu na volitvah. Ze na upravnih volitvah se je PSI pojavila z lastnimi listami, ločenimi od KFI. Rezultati teh volitev so poleg tega pokazali, da je razmerje volivcev PSI in KPI ugodnejše za nennijevce, kot pa ga kaže razmerje števila poslancev o-beh strank, ki so bili izvoljeni na skupni listi ((ljudske fronte«. De Gasperi je danes obiskal Rovigo, kjer se je udeležil slavnosti ob posvetitvi nekaterih naprav, zgrajenih po zadnjih katastrofalnih poplavah na področju Polesine. V svojem govoru se je med drugim dotaknil tudi Trsta in farizejsko omenil, da pomeni pomoč Tržačanov žrtvam poplav »dokaz solidarnosti, ki veže vse Italijane«. (In tržaški Slovcnci, ki so prav tako prispevali — iz enako humanitarnih in nepolitičnih razlogov, kot tudi velika večina Tržačanov italijanske narodnosti?). Zdi se, da se De Gasperi zadnje čase spušča v res cenene demagoške špekulacije. Za veliko zborovanje «com-battentov«, ki bo 4. novembra izračunano Sredipolja, je predsedstvo italijanske vlade dovolilo 70-odstotno znižanje voznine na vseh italijanskih železnicah in 40-odst. znižanje voznine na parnikih, ki vozijo s Sar dinije na celino. A. P. Koerner poziva na enotnost BELJAK, 25. — Predsednik republike Koerner je danes pozval obe koalicijski stranki, naj se sporazumeta, in je izjavil, da je enotnost Avstrije zlasti važna v tem trenutku, ko o njej razpravljajo v mednarodnih krogih Pozval je avstrijsko ljudstvo, naj se ne da vplivati po govoricah o nevarnosti za avstrijsko valuto in gospodarstvo, V Londonu izjavljajo ob ve ščeni krogi, da nameravajo tri zahodne vlade znova pozvati Sovjetsko zvezo, naj se udeleži razgovorov o sklenitvi državne pogodbe z Avstrijo. Avstrijski zunanji minister Gruber je na nekem zborova nju ljudske stranke izjavil med drugim: »Pripravljeni smo skleniti trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo pod po gojem, da se avstrijski proizvodi, ki se izvažajo brezplačno in v izključno korist Rusov, in med katerimi so petrolej ter proizvodi tovarn «USIA» (Avstrijske tovarne, ki so jih zaplenili in ki jih upravljajo Rusi), vključijo v pogodbo«. Delovni načrt komisije za evropsko politično skupnost PARIZ, 25. — Ustavna komisija skupščine «za evropsko politično skupnost« je danes določila svoj delovni načrt. Podkomisije bodo imenovane v ponedeljek in bodo takoj začele svoje delo. Glavne točke delovnega načrta so: 1. pripraviti načrt pogodbe o ustanovitvi evropske politične skupnosti v smislu člena 38 pogodbe o evropski vojski; 2. določiti strukturo skupnosti: A) jamčiti primerno predstavništvo držav z uvedbo predstavniškega sistema dveh zbornic in z vključitvijo v okvir politične skupnosti že obstoječe skupnosti. B) določiti naloge skupnosti na podlagi dveh že ostoječih pogodb in luksemburške resolucije «0 postavitvi skupnih temeljev za gospodarski razvoj« in na podlagi združitve bistvenih interesov držav članic. C) s povezavo z ostalimi evropskimi državami in drugimi evropskimi organizacijami, med katerimi je Evropski svet. Organiziranje dela komisije: 3 Določiti velike obrise ustave skupnosti, njene naloge in njene organe Staviti v prvo vrsto vprašanje povezave med politično skupnostjo in evropskim svetom v skladu z Edenovim načrtom; vprašanje povezave med politično skupnostjo in evropskimi državami nečlanicami; 4- ustanoviti štiri podkomisije s sledečimi kompetencami: A) naloge B) politične ustanove. C) jurisdikcijske u-stanove, C) povezave. FAŠIZEM v občinskem svetu Značaj predvčerajšnje seje I tržaškega občinskega sveta, ki je izzvenela v pravo manifestacijo usedlin fašistične miselnosti in vzgoje, v izbruh (jrobega rasizma in nebrzdane narodnostne mržnje, nas sili, da o duhu te seje ponovno spregovorimo. Ce hočemo pravilno oceniti in ovrednotiti ves potek seje, vse izjave in izlive šovinističnega duha, jih moramo nujno povezati z izjavami De Gasperija v italijanskem parlamentu in z njegovo odklonitvijo pogajanj z Jugoslavijo za rešitev tržaškega vprašanja. To nam potrjuje že časovno zaporedje samo, saj so začeli v tržaškem občinskem svetu razpravljati o tržaškem vprašanju in zlasti o coni B šele po De Gasperijevem govoru. čeprav je bila ta debata napovedana že za torek. Prvo, kar se najbolj jasno in otipljivo odraža s te seje, je strupeni šovinizem vseh iredentističnih skupin s Jcom-informovci vred; šovinizem, ki pač izvira iz iste ideološke osnove: fašizma. Ce bi hoteli to plastično prikazati, bi pač morali reči: v vse steklenice so natočili istega vina, le etike so nalepili nanje različne. In to uino, pravzaprav godlja, je sumljivo smrdelo po rici-nusu, ki ga je prav slovensko ljudstvo že dovolj okušalo in po katerem se mu prav nič ne toži. To niso tjavdan izrečene besede, ampak žalostna preteklost, ki se nam je živo povrnila pred oči ob včerajšnjem divjanju večinskih svetovalcev in publike, tako da se nam je zdelo, da so se kazalci zgodovine pomaknili vsaj za 12 let nazaj, ko je podobna drhal tulila po italijanskih u-licah in trgih ter klicala na boj. Kaj naj bi sicer pomenile besede demokristjanske-ga svetovalca Gregorettija, ko je dejal, da fašizem ni preganjal Slovencev in jih ni raznarodoval. Ali ni to v drugih besedah pomenilo ravno poveličevanja fašizma in njegovih brutalnih metod, ali ni to pomenilo potuhe in pobude za nove krivice? Pri tem se ni Gregoretti kljub svoji krščanski etiki niti malo pomišljal potvarjati zgodovinska dejstva in trditi, da je Avstrija tu umetno naseljevala Slovence, da izpodrine italijanski živelj. Nič boljši niso bili socialisti. No, Paladin je dejal, ci-kajoč pri tem na Jugoslavijo, da ne more nobena civilizirana država zatirati drugih narodov, s čimer je pač hotel dokazati, da Jugoslavija zatira Italijane in da zato ni ci- Neuspeh pogajanj za francosko-nemško izjavo o odložitvi volitev v Posarju BONN, 25. — Francoski visoki komisar v Nemčiji Poncet je danes obiskal Adenauerja, s katerim je imel razgovor. Po razgovoru sta tiskovni urad zvezne vlade in francoska visoka komisija objavila poročilo, v katerem javljata, da se bonnska in pariška vlada nista kljub poizkusom v zadnjih dneh uspeli sporazumeti o skupni izjavi za odločitev volitev v Posarju. Poročilo dodaja, da se bodo pogajanja o saarskem vprašanju nadaljevala med obema vladama v bodoče. V bonnskih vladnih krogih pravijo, da je današnje uradno poročilo tako, da ostaja malo upanja na odložitev volitev v Posarju, ki so bile določene na 30. novembra. Kakor je znano, zatrjujejo opazovalci, da je Adenauer predlagal, naj bi pred odgoditvijo volitev za šest mesecev objavili skupno francosko-nemško izjavo, s katero bi se obe vladi obvezali medtem nadaljevali pogajanja za rešitev vprašanja «v evropskem duhu«. Domnevajo, da bo Adenauer poročal o zadnjem delu pogajanj s Francijo v ponedeljek na seji svoje vlade. Z nemške strani valijo krivdo za neuspeh pogajanj na saarskega ministrskega predsednika Hoffmana, ki je odklonil odložitev volitev, kakor so hoteli Nemci. Bojijo se sedaj, da bo neuspeh pogajanj vplival na zavlačevanje ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti v nemškem parlamentu. proti njemu in njegovim pristašem, je izjavil, danes v Cambridgeu, da on želi enotnost stranke, «toda aktivno in ne pasivno enotnost«. «V Morečambu, je nadaljeval Bevan, smo ponovno skušali uresničiti enotnost laburističnega gibanja okrog novega programa, ki bi bil enak onemu iz leta 1945. Za nas je sedaj velika patriotična dolžnost otresti se kolikor mogoče hitro konservativne vlade«. Se prej je Bevan izjavil, da je vladna politika oboroževanj« nesmiselna in gospodarsko nevarna. «Zadolžili smo se, je poudaril Bevan, zato da bomo lahko imeli boljše orožje, sedaj pa prodajamo to orožje, d» bi plačali naše. dolgove. Ce skušamo ohraniti v Veliki Bri taniji polno zaposlitev enostavno z izdelovanjem orožja, bomo konec koncev vpregli britanski narod v vojnj voz. Blaznost j& politika države, ki se uniči z izdelovanjem orožja, ne da bi za V zvezi z zunanjo politiko je Bevan izjavil, da je laburistični kongres v Morecambe sklenil izvajati »bolj pametno stališče« do gibanj, ki se razvijajo v ostalem svetu. «Priča smo — je dejal Bevan — v Indokini, Indoneziji, Afriki in v številnih drugih delih sveta dogodkom, ki so se že dogodili pri nas. Ali se morda ni tudi Amerika porodila iz revolucije? Ne smemo se upirati tem gibanjem, pač pa moramo iz njih napraviti naše zaveznike«. Na koncu je Bevan izjavil, da je bilo v Morecambe sklenjeno, da bodo do Vzhoda zavzeli «drugačno stališče, kakršno je sedanje, zato da nas ne bi prehitel razvoj dogodkov«, to imela sredstva«. za BEVAN ,aktivno enotnost" laburistične stranke LONDON, 25. — V prvean ^o^oru, ki ga je imel Bevan po | odobritvi Attleejeve resolucije WASHINGTON, 25. — Pred-stavnik francoskega poslaništva v Washingtonu je sporočil, da je poslanik Bonnet po glasovanju ZDA v OZN za vključitev tuniškega in maroškega vprašanja na dnevni red političnega odbora odločna ustno protestiral pri namestniku ameriškega državnega tajnika Davidu Bruceju. vilizirana. Toda mož je udaril sam sebe po zobeh in s tem nehote trdil, da je prav Italija necivilizirana, saj prav tu zatirajo slovensko narodno manjšino. Mi se sicer ne strinjamo z njim in priznavamo italijanskemu narodu vso kulturo in civilizacijo, ki mu gre. Poudariti pa moramo, da predstavniki te Italije v tržaškem občinskem svetu ne kažejo n iti trohice civilizacije, kajti njih mržnja proti slovenskemu ljudstvu jih postavlja na najnižjo raven barbarov. Ti socialisti, ki bi morali biti po ideologiji glasniki res_ ničnega internacioalizma, ki bi morali zagovarjati resnično bratstvo med narodi, so se predsinočnjim spustili tako daleč, da so grozili celo z iztrebljenjem slovenskega ljudstva na tem ozemlju, če se bodo sprostile nezadoščene in zavrete strasti italijanskega šovinizma. In to naj bi bili socialisti, to je nosilci napredm ka in razvoja vsega človeštva? Te nenasitne socialistke, vrste Gruber-Benco, ki bi rade pogoltnile vso bivšo Julijsko krajino, to je stotisoče slovenskih ljudi, naj bi nas učile civilizacije? In liberalci? Njihov zastopnik Colotti ni znal povedati nič boljšega, kot da je grozil, da bo nastal nov vojni požar, novo klanje, prav na teh tleh. Kaj naj pomeni to vojno hujm skaštvo drugega kot fašizem? Zato ni bilo na seji prav nobene bistvene razlike med temi «demokratičnimi» strankami in fašisti, ki so zahtevali «integralno rešitev» vprašanja Julijske krajine in Dal. macije. Vsi so se šolali v isti šoli, vse preveva isti duh. Prav predvčerajšnjim smo ponovno ugotovili, da vsi ti ljudje zamerijo fašizmu le eno: da je izgubil vojno; vse ostalo je le varljiv lišp, so le zunanje eikete. Ko gre za mrlnjo proti Slovencem, pa rjove iz vseh ista zver. Druga značilnost, ki veže vse te šoviniste pa je njihova borba z mlini na veter. V tem pogledu je imel liberalni svetovalec prav, ko je dejal, da gre za stvari: «piu grandi di noi». Res, ti gospodje ne vidijo zgodovinskega razvoja, ma. šijo si ušesa in zakrivajo si oči pred stvarnostjo ter so kot Ezopove napihnjene žabe. Kakor kaki visoki diplomat-je govore o plebiscitih, o komisijah, o tristranski noti, itd. ter mislijo, da so prav oni središče vsega sveta, da se vse suče okoli njih in da bodo lahko posiljevali razvoj in zgodovino in jo stisnili t> svom je šovinistične kalupe. Prav zato pa nas ne strašijo njihove grožnje, čeprav vemo, da te grožnje vendarle lahko pomenijo veliko nesre_ Čo in zlo, saj smo jih ie nedavno okusili na svoji koži. Naie ljudstvo ve, da so se fašisti prav tako, s pratJ takim kričanjem, pripravljali na svoje pustolovščine, toda hkrati ve, da se zgodovina ne ponavlja in da je danes položaj tak, da ne bo vse to riganje imelo nobenega uspe_ ha. Šovinisti se v svoji zale-telosti, v svojem prekipevajočem srdu namreč ne zavedajo, da spada vse to njihovo nehanje in pehanje pravzaprav že v muzej, kajti zgodovina je z njihovo miselnostjo in njihovimi načrti že obračunala. S tem seveda ne mislimo podcenjevati nevarnosti taki h izpadov, zlasti ker vemo, da je vse to koncertiranje naročeno iz Rima in ker se še dobro spominjamo, da so nedavni iz Rima naročeni podobni fašistični izgredi sprožili londonsko konferenco z vsemi njenimi škodljivimi po. sledicami. Prav zaradi tega nas nedavni fašistični cirkus v tržaškem občinskem svetu, kljub vsej klavrnosti nastopajočih figur, sili k že večji opreznosti in budnosti. Turški predlog glede poveljstva za Srednji vzhod LONDON, 25. — Izvedelo se je, da sta turški ministrski predsednik Menderes in zunanji minister Keprulu ob svojem zadnjem obisku v Londonu predlagala, naj se določi Ankara kot sedež glavnega stana bodočega zavezniškega poveljstva za Srednji vzhod namesto Cipra ali Kaira. Ta predlog so baje sporočili ostalima dvema podpisnikoma štiristranke izjave iz leta 1951 (t. j. Franciji in ZDA) ter Avstraliji, Južni Afriki in Novi Zelandiji, ki so se pridružile zahodnim načrtom za obrambo Srednjega vzhoda. Angleška vlada je baje sporočila turškima državnikom«, da bi oni rajši izbrali Ciper, vendar pa so baje pristali, naj o turškem predlogu izrečejo tudi druge prizadete države , svoje mnenje. 1» Danes, nedelja 26. oktobra Evarist, Vranica Sonce vzide ob 6.36 in zaton^una 17.02 Dolžina dneva i0 26. vzide ob 13.52 in zatone Jutri, ponedeljek 27. oktobra Antonija, Srebra K^ čanom najbolj svet. so demontirali in^^j-ebn0 ie Naiečaj za dtžavne službe V Uradnem listu od 25. sept. 1952 je zakladno ministrstvo z ministrskim odlokom od dne 22. avgusta 1952 napovedalo izpitni natečaj za pet službenih mest pomočnika prvega tehnika za poskušnjo pri skupini B tehničnega osebja državne kovnice. Prošnje za omenjeni natečaj je treba predložiti do 24. novembra t. 1. m Cm Pii mol,) hi dmimik / na nov prostor. bilo le dela dokončati. ^" jn je menjala občinska delo je zastalo. ^ se uP^’8 Da bi dokončali t0 je med občani ustano^ Ta odbor sestavljaj V got Marco, župan v Sovo pe\eti(' predsednik ter ^vaperovizZ’ Mario Ros in Ivan ^s(av' kot člani. Odbor si ^ nalogo, da bo končno postavil iet. svet°vl boval. Neki občins^1^. posta lec je predlagal, naj vili spomenik na v^(jen t* ga griča, da bi bil iz oddaljenejših Tarčent Proces proti nior ^irčefl stri j ca Morganda ’ neKatcrl0, se je spremenil sfci pr trenutkih v Pr0Jl5traia, ne ces. Ker proces še zakliu remo dati še nohe kov. LO’ ,TEBIJa Opustošenje na Krasu po manevrih angloameriških oddelkov i Več sto kmečkih gospodarstev oškodovanih - Več milijonov lir škode 1 Razrite in neprehodne ceste, porušeni varnostni zidovit poškodovani pašniki in nasadi • [\ujnost takojšnje ocenitve in povračila škode BARI CAGLIARI FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA 74 ~ «a * “;s; s«s *" 45 77 69 Povišek draqmjske doklade za trgovske nameščence Vsled zvišanja cen življenjskim potrebščinam v preteklem dvomesečju bodo vsem trgovskim nameščencem za avomesečje oktober - november zvišali draginj-sko doklado za eno točko. Zveza trgovcev za goriško pokrajino je že pripravila nove lestvice za draginjsko doklado, ki jo booo morali delodajalci plačati trgovskim nameščencem in nameščencem v javnih obratih. Delodajalci lahko dvignejo nove lestvice prj omenjeni Zve. zi na Korzu Italia 5/1. Vozni red na zopet vzpostavljenih avtobusnih progah 8 in 5 Po številnih pritožbah se je avtobusno podjetje Ribi zopet odločilo oživiti progo št. 8, ki jo je pr?d časom ukinilo in pomnožiti vožnje. Svoj nedavni sklep, s katerim je tik pred zimo ukinilo poslovanje avtobusa za v Pevmo, ie "podjetje opravičilo z izgovorom, da so v tem času proučevali, kod naj teče nova proga, da bi najbolje ustrezala prebivalstvu. Po zadnjih sklepih bo nova proga Gorica - Pevma tekla od južnega kolodvora po Korzu Italia, Ul. Manzano, Ul. Ristori, 01. Cipriani, Ul. Faiti, Ul. Aprica, Ul. Garzarolli, Podtu-ren, Ul. Lantieri, Trg sv. Antona, Trg Cavour, Ul. Marconi, Ul. Crispi, Korzo Verdi, Ul. Se-minario, Trg Tommaseo, Ul. Don Bosco, Drevored XX. septembra, pevmski most, Pevma. Ob delavnikih bo avtobus imel na tej progi šest voženj, in sicer: odhodi z južnega kolodvora ob 7, 8, U, 12.30, 14, 19.15; odhodi iz Pevme: ob 7.30, 8.45, 12, 13.10, 14.10, 19.45, Vsaka vožnja bo trajala 25 minut. Ob nedeljah in praznikih: odhod z južnega kolodvora ob 14, 15, 17,30 in 20.40; odhodi >z Pevme oib 14.30, 15.30, 18 in 21.10. Na progj št. 5: Gorica - pokopališče - letališč? bo avtobus ob delavnikih s Travnika ob K I "°S VERDI. 15: «Tg«.c * , blagom«. E' ,.Tanlti P’ VITTORIA. 15- „}, jajo#, p- Ca55. ,,'jsff. up CENTRALE. 15- .a. ^ ški šejk«. M- O ^ast3Va moderno. FIynn. vihra«, v- ^ Jesenski manevri angloameriških oddelkov v coni A Tržaškega ozemlja so se končali. Tanke, kamione in druga vojaška vozila so zopet odpeljali in razmestili po raznih kasarnah. Od manevrov ni o-stalo nič drugega, kot na stotine metrov porušenih zidov, razrite ceste, blato, preorane gmajne, livade, travniKi, grmičevje. Kmetovalci se bodo na te manevre spominjali, kajti oh' so bili pri tem najbolj prizadeti. Njihove so livade, njihovi tiavniki. zidove okoli o-grad in gmajn so oni postavili. Od Zavezniške vojaške uprave je sedaj odvisno ali bo spomin na manevre vzbudil v kmetovalcih ogorčenje ali pa bodo mirno prešli mimo tega s pripombo, da je bi-j la vsa povzročena škoda hitro in pravično plačana. Gornja tržaška okolica je v zadnjih petih dnevih spremenila svoje lice. Vsepovsod je bi!y videti vojake, po razm°-čenil cestah so drveli tanki, .se nenadoma obrnili, porušili dol zidu ob cesti in l ijuiil1. v z grmičevjem porasli cgradi. Po cestah so neprenehoma vozarili tovorni avtomobili in jeepi, od katerih je brizgalo blato na vse strani. Ljudje so si edini v tem, da so to bili največji manevri, kar jih doslej pomnijo po osvoboditvi in da so seveda povzročili tudi največ škode. Na hitrico si oglejmo, kakšna je ta škoda v stvarnosti. Cesta od Bazovice proti Gro-padi — po Gaji, kot pravijo domačini — je za promet skorajda neprehodna, predvsem zaradi blata, ki je nastalo. Ko so tanki razorali od dežja namočeno cesto. Zidovi so porušeni, po livadah se križajo sledi tankovskih verig. Isto sliko dobimo, če se peljemo po glavni cesti naprej proti Treb- čam in Banom do Opčin. Sledi tankovskih verig vodijo od tam proti repentaborski občini in dalje proti zgoniški občini. Hudo so prizadete ceste od Velikega Repna proti Bri-ščikom, naprej proti Malemu Repnu. Zgoniku, Saležu. od Gabrovca do Bajte in naprej. Vsepovsod je videti prehode, ki so si jih utrli tanki preko meter in več visokih zaščitnih zidov. Križišče pred Malim Repnom je popolnoma razrito, za vasjo se vzpenja v hrib blatna in razrita pot, ki so jo napravili tanki in kamioni preko travnikov. Med Malini Repnom in Zgonikom so tanki šli samo toliko s ceste, da so porušili približno 20 metrov zidu. Cesta skozi Salež je tudi skorajda neprehodna. Blata je na njej do 20 cm, na ovinkih pa se človeku zazdi, da hodi po strugi potoka in ne po .cesti. Podobno sliko dobimo po vsem našem podeželju. Zastopniki Kmečke zveze, ki so odšli takoj na kraje, kjer je škoda najobčutnejša. so ugotvili, da je prizadetih več sto kmečkih gospodarstev in da se ceni škoda na več milijonov ur. Ljudje so jezni, kajti vedo, kako je v praksi s plačevanjem odškodnine zaradi škode, ki jo napravijo vojaška vozila. Do sedaj so komisije, ki so ocenjevale škodo, prihajale na mesto včasih tudi dva meseca po vojaških vajah, ko so ljudje ze morali zidove popraviti in se je trava zarasla in tako je bila dana odškodnina za okrog HO odst. nižja od realne škode. Takrat, ko je šlo le za manjšo škodo, so prošnje reševali počasi —- kako pa bo sedaj, ko je prizadeta skoraj vsa cona A? Mislimo, da je v tem primeru treba podvzeti vse drugačno ukrepe, da bo kmetoval- cem, ki jih je letos že tako prizadelo zaradi raznih elementarnih nezgod, vsaj v glavnem zadoščeno. Predvsem bi bilo treba poenostaviti vse formalnosti, ki jih zahtevajo ob zložitvi prošnje za povrnitev nastale škode. Te prošnje bi bilo treba naslavljati na županstva posameznih občin, ki bi morala potem posredovati pri za to odgovornem uradu ZVU. Komisije bi morale takoj na delo in da ne bi bilo izgube časa bi morali biti v takih komisijah zastopani tudi predstavniki občin. Škodo bi morali izplačati na županstvih in ne v Trstu. Zgodilo se je namreč, da so imeli kmetovalci 5.000 lir ocenjene škode. Toda poti v Trst, iskanje raznih listin itd., so oškodovancu napravile še vec stroškov S takim načinom povračila škode je treba na vsak način prenehati. Zato bi bilo prav. če bi ZVU resno pretehtala vse predloge in možnosti, ki bi oškodovancem olajšala njihovo že tako pretežko breme. Prispevki za našega dijaka Ivan Dalmatinac 100; Darinka Mislej 500; Luka Jent 100; N. N. 200; Karel Glavina 100; Aiojz Benčin 100; Bruno Martelanc 100; N. N. 100; Kocman 500; Pečar 200; Zdenko Colja 1000; Ivanka Colja 500; Alenka Colja 250; Danica Colja 250; Bidovec 1000; Franc Battista 500; Berta Trampuž 1000; Franc Strancar 1000; Anton Mršnik 300; Kocjančič 300; Dukčevic 2000; Matija Zmah 500; Dušan 500; Besednjak 1000; Ivan Fab-jančif 1000; N N 500; Štolfa 300; N, N. 100; Kosmina 1000: Rudi Nanut 200; Ema Tomažič 2000; Justina Colja 200 lir. BA^m0uicol^?ja^ LOVCI! Čistokrvni '2 ^v3r kratkodlaki (J*1™^ v <• kratkodlaki (ja™^ jva" stari, na Pr^eVa ^ d Ljubljanan Res>Jc ADEX 8 IN 9 NOVEMB« Opatijo E-V Sv. Lucil ^ »• Skočil« M * Vpisovanje . ,, nove*10* ,s- ,N IZLETI v poreč OpatHo Tolmin Kobarid Bovec Sr* do 31. °K U'- Vf0(1« ^SSd : .Kot je ret. da Doh’ ^udi ie napad spro- !We«te« /e-c stori .za 1 lioon- ^C?Pr“U 3e tudi t«iž Tofc ® lan3e ušlo nekoli-tfsL' intplTadl.forstranja ki-\lf. Sj f/ encijeI ki je pri-OTeJo tudi specijič- h^Pr’ot^V^t>skirn mnogo-Jlij ^otne interese), tako pi. gle> “a 3e usak opti-sovjetskega stali-p°č še vedno *,nia L*reoovor o volku, dlako. Tako se £7» » ?°' da ie edina L «* 'OVnetsbom 0 (hvna dan v\smski. prišel *iji .^Soč,, . Po.hski delegat. 'id ^’o 50u3etjki delega-Ve'T,in Sf°2n0St rnanevrira-vnikLe5raSanie z“-iM* Palači oTJ di^- t.« >.3e Pa alnL.ZN v New ^ 7„3e Pa alani^^'^ v New Vk ">oi f?mo*tojno i strani S t* f1^1, 2Ia»ti pn j* * ® Se 0dni,«iv.P? d° ne- >Se Vjftv? ,d0 0. tVr«ni pa drž»« ^r\,fd«iu5i0 P?n^ narod m U?°*otf,aT?to* ,n nera,. lu 4che,3- Zna^>'no je jp A Mn . posvetil L ic'’ V 0ouOjV »«o jem ot»ort *-U Ue{ • U We-časa KS,, ... ®se bo!?n,je drifaue » bol?1 boli J , "ostojno ^*iVe »taolvdfcr!jujeio» A Pelo „ • so rn’. A f^JProtna stali. vele-nnd dosle •u*le9i i aQsi »Vjfote i,®0**. ko so v\ lnii, varuha h%le »ednffc fnimi b°h Orfm ’ ’5P bl°k arabskih Vi Jo a0», ?j snninn^- 1 na' r MrftBBf ®”».s N j,e ^ n ^°!° n t a l n p”1 j1 ’.n »s«.,. iV°Jni "^ip tendrn tl*' S* n^in^tik k ?cf k sloni ,frei’e J pr,- V***« »*;** ?ahl°” fn^>- L*( • aktoT hko izrr l. ed de- skupin — ,?dPtrati po-ker raz-in i>e s pr.-. pr‘ ataso- rodov, ki se ne zadovoljujejo več z obljubami in s polovičnimi rešitvami, ki puščajo njihove osnovne zahteve neizpolnjene. Proces razpadanja velikih kolonialnih imperijev se neusmiljeno nadaljuje in načenja predvsem tiste imperije, kjer se je kolonializem ohranil na najstarejši razvojni stopnji in v najbolj grobi obliki. Najbolj značilen primer takega imperija — italijanski — je razpadel že z drugo svetovno vojno. Zdaj se zdi, da bijejo zadnje ure francoskemu kolonialnemu gospostvu, ki ostaja pri bolj grobih oblikah kolonializma in tutor-stva polodvisnih narodov prav zaradi tega, ker francosko gospodarstvo ni dovolj močno, da bi služilo kot kohezijska sila (kot na primer omogoča šterlinško gospodarsko področje Angliji vzdrževanje imperija v mnogo milejši obliki) in nastopa namesto tega golo nasilje. Letos je na vrsti predvsem Severna Afrika — Tunizija, Maroko —, medtem ko omogoča v Indokini zasužnjenje Viet-minha po Kremlju Francozom tujo podporo v borbi, ki je v bistvu borba za in proti kolonializmu, ki jo pa poseganje moskovskega vpliva izvaja v omejen sektor borbe med dve-mčt imperializmoma. Posledica je na primer različno stališče ZDA do Indokine in do zahtev severnoafriškega prebivalstva in obenem dokaj splošna podpora, na katero so te zahteve že naletele med delegacijami na letošnjem zasedanju glavne skupščine Važna je tudi zmaga načela, da spada tudi rasna diskriminacija v Južni Afriki na dnevni red OZN. Dejstvo, da je bilo tunizijsko in maroško vprašanje (o katerih trde Francozi, da je to njihovo notranje vprašanje, ker so si s pogodbami o protektoratu zagotovili vodstvo zunanjih zadev teh dežel) postavljeno na dnevni red zasedanja, in celo takoj za korejskim (kar jima priznava drugo mesto v važnosti), z ameri-škb pomočjo, seveda ni koristilo v zadnjem času nekam majavim ameriško-francoskim odnosom. Toda kljub uradnim formalnim razlagam, da je ameriški delegat Gross glasoval brez posebnih navodil (kar naj predvsem pomiri Francoze), je ameriško glasovanje izraz skrbi, ki jo ZDA posvečajo krepitvi svojega ugleda med odvisnimi narodi. To narekuje na eni strani želja po omejitvi vpliva sovjetske propagande, na drugi strani pa seveda želja po raztegnitvi ameriškega vpliva na področja, ki jih zaenkrat obvladujejo druge velesile. Morda je za tem še ena želja razlog, ki je bolj tre-nutno pogojena: pridobivanje črnskih glasov v ZDA za demokratično stranko * #* Razumljivo je, da je sovjetska delegacija takoj šla s polno paro na delo, da v smislu zadnjih Stalinovih tez poglobi te nesporazume v nasprotnem taboru. V tem pogledu je sovjetska delegacija res popolnoma menjala taktiko: manjše države, ki jih je Višinski ali kdor koli v njegovem imenu doslej samo zmerjal z glasovalnim strojem, proglašajo zdaj za žrtve ameriškega izkoriščanja itd. Ta sovjetski načrt, ki sicer na videz ni neumen in ki utegne tu in tam prinesti morda tudi kak manjši uspeh, ima eno samo, toda zelo bistveno napako: nezaupanje do sovjetske politike je mnogo močnejše kot pa nasprotja v nesovjetskem svetu. To nezaupanje pa stalno krepi sama kremeljska politika. Res, Višinski nima sreče. Vedno 'proglaša sebe in svojo imperialistično državo za vzor miroljubnosti, da, celo za edinega borca za mir, in vedno se najde kak nebodigatreba, ki mu s pritožbami nad ravnanjem te »miroljubne» države pokvari vse račune. Spominjamo se še vtisa, ki ga je na pariškem zasedanju OZN naredila jugoslovanska dokumentacija sovjetske in satelitske napadalne politike. Gola dejstva so pobila vse fraze moskovskih diplomatov. Letos je Višinski svojo miroljubno samohvalo še stopnjeval — glej, pa se ti znajdejo Švedi in si upajo pritožiti, ker so sovjetski lovci sestrelili dve neoboroženi švedski letali nad Baltikom in je potem sovjetska vlada še'grozila Švedski zaradi te nezaslišane švedske provokacije. Samohvala bivšega državnega tožilca je spuhtela kot dim, ostala pa so trda dejstva, ki obtožujejo. Poleg tega bo prišel na vrsto še jugoslovanski predlog o mednarodni kodifikaciji diplomatskih običajev, ki posredno obtožuje ZSSR in njene satelite zaradi nič kaj miroljubnega ravnanja •’ tujimi, v prvi vrsti pa jugoslovanskimi diplomati, * m * Ko že govorimo o kolonialnih narodih, ne moremo mimo angleške afriške kolonije Ke-n}je, ki je prav te dni opozorila nase in na ostala afriška kolonialna področja. Dejstvo, da se odpor proti kolonialnemu izkoriščanju in rasni diskriminaciji v tej deželi zara- di njene precejšnje zaostalosti ’ Polkol^htevP l°nialnih na- kaže že v precej primitivnih oblikah, omogoča zainteresiranim, da zavajajo javno mnenje z govorjenjem o teroristih in * . primerjanjem domačinske tajne organizacije «Mau Mauti * ameriškim Ku Klui Klanom. Po zunanjih metodah iidela« '"prdn res ni velikih razlik. ostaja pa ogromna bistvena razlika, ki postavlja oba predmeta primerjave na popolnoma dva različna pola. Ku Klux la.n i* nastal po ameriški secesijski uojni, ki je odpravila črnsko suženjstvo v južnih dr-navah ZDA. kot orodje ekonomskega zatiranja na rasni snovi, lent orodje ki naj s to-roriziranjem črncev prepreči, a bi ta prvi korak njihove "aneipacije sprožil razvoj pn-to pne osamosvojitve »Mau „.a“» Pa je organizacija do-'nynskega prebivalstva, ki se Inskima tudi ? takšnimi sred ■Jtvi osamosvojiti in otresti zatiranja in zapostavljanja. r. c. i verski svobodi v Italiji Italija in Vatikan, ki obtožujeta Jugoslavijo, da ne dopušča verske svobode, prepovedujeta na pravi srednjeveški inkvizitorski način delovanje evangelistični cerkvi «Church of Christ» - Rimska vlada je ukazala zapreti čez 22 cerkev te protestantske vere, sklicujoč se na fašistične zakone, ki bi morali biti z italijansko ustavo že razveljavljeni Zasedanje glavne skupščine OZN v novem sedežu v New Yorku, Ne mine dan, da ne bi v italijanskem — zlasti demo-kristjanskem tisku — čitali o ((preganjanju« vere v Jugoslaviji. Ne mine v zadnjih letih niti mesec dni, da ne bi fašistični škof Santin, da ne govorimo o njegovem glasilu »Vita nuova«, pridigal ali pošiljal brzojavk ali pa dajal novinarjem izjav zopet o preganjanju cerkve v coni B Svobodnega Tržaškega ozemlja, ki je pod upravo JLA. Pred kratkim je Santin celo zahteval, naj bi neka ((nevtralna komisija« preiskala stanje verske svobode v tej coni. V našem dnevniku smo neosnovanost teh obtožb že neštetokrat dokazali. Objavili smo tudi be- sedila izjav posameznih katoliških duhovnikov iz cone B, ki postavljajo Santina na laž. On se je seveda zagovarjal s trditvijo, da so bili ti duhovniki »prisiljeni« te izjave podpisati itd. itd. No, v zadnjih tednih pa je prišlo pred vso svetovno javnostjo na dan, ne le, da ni res, kar trdi demokristjanski tisk na čelu z Vatikanom in v Trstu s škofom Santinom, temveč da je Italija tista država — ne pa Jugoslavija — v kateri ne vlada svoboda, čeprav je z ustavo zajamčena. Prišlo je na dan celo to, da je tisti, ki onemogoča versko svobodo v Italiji — nihče drugi kot sama rimskokatoliška cerkev, t. j. tisti, ki že vsa povojna leta najbolj kričijo, da je potrebno prav tej rimskokatoliški cerkvi vrniti svobodo v Jugoslaviji. Leta 1947 je namreč prišel v Italijo iz države Texas v ZDA evangelist C. R. Paden-Pridružil se mu je C. Mitchell iz Los Angelosa. Oba sta začela oznanjati evangelistično vero v Italiji Kako se jima je pri tem godilo nam pripovedujeta v glasilu italijanske evangelistične cerkve. Iz tega lista posnemamo naslednje: «Začeli smo z ustanovitvijo sirotišnice v mestu Frascatti in z nabiranjem prispevkov za uboge. Toda kaj kmalu smo naleteli na prve težave, ko so r L. IZ NAJDEBELEJSE KNJIGE ITALIJANSKIH IREDENTISTOV zz> Tamaro, Deleroix, Bekar-Beari in izbruhi ostalih fašistov To knjigo so svečano izročili celo generalu Eisenhowerju in predsedniku italijanske republike Einaudiju, da bi dokazali ne le italijanstvo Trsta, temveč vse Istre in Slovenskega Primorja - O nekrščanskem pisanju o krščanskem obrazu Trsta skozi stoletja V znamenju letošnje propagande za ((italijanski Trst« je pri založbi «Julia romana« v Rimu izšla knjiga «Trst in Julijska krajina« (Trieste e !a Venezia Giulia). Knjiga ima 345 strani velikega formata, tiskana je na najboljšem papirju in za njen natis je prevzelo patronat nacionalno združenje družin v vojni padlih borcev, da bo vsa zunanjost, kot je pri «issimih» v navadi, bolj napihnjena. Preden pridemo do kazala moramo brati «posvetilo» invalida Carla Delcroixa, ki piše o žalosti ezulov in pravicah, ki ne zastarajo. To so besede tistega Delcroixa, ki je dne 10. junija 1924 v italijanski zbornici komaj uro kasneje, ko je bil izvoljen za predsednika posebne komisije, priporočal, ali bolje: zahteval, da se vsem apteicionalnim poslancem Vzame mandat, kar je zbornica v strahu pred fašizmom in doibnimi predstavniki, kakor je bil tudi Delcroix, takoj skle-Dila. To je tudi tisti Delcroix, o katerem je napisal neki italijanski pisatelj: «2e nekaj me-sece\T ie zopet začel agitirati človek, ki je prava kadilnica vseh Mussolinijevih in fašističnih slavospevov, ki se spušča v govorniške serenade, plod nadute hlapčevske retorike«. V istem tonu je govoril Delcroix tudi spomladi, ko je prišel agitirat za tržaške volitve. Po njegovem izlivu solz sledi seznam ((častnega odbora«, v katerem so senator Orlando, ((predsednik zmage«, družine Viljema Oberdanka (ne Oberda-na), N. Saura, F. Filzija, dalje predsednik «zlatih kolajn, modrega traku, vojnih invalidov, vojnih slepcev in nekdanjih bojevnikov«. Se posebej se blešči seznam izvršilnega odbora; tu so med drugimi tržaški župan, nekdanji rektor tržaške univerze Cammarata, razni ministri, poslanci, senatorji itd. Orlando govori o Trstu kot. »(zadnja straža sprevoda senc« in napoveduje bjtko za novo odrešenje, ki pa bo po njegovem mnenju trda. Pravi še, da bi pomenila ločitev Trsta od Italije zmagoslavje barbarstva nad civilizacijo. Knjiga se začne z opisom »desete rimske pokrajine«, kot da bi bilo v 20. stoletju tako važno, če se je bataljon al! legija rimskih vojakov, ki navadno niso bili Rimljani, temveč najete čete tujih narodov; preganjal tudi po naših krajih in se tu ustanovil. Poglavitni del navedenega de-obsegajo podatki iz prve la i vojne, v kateri vidijo avtorji j j posameznih člankov višek in ne I zaključek svoje borbe za zedi- j | njenje. Tudi v tej knjigi neha- j | jo vsa zgodovinska dogajanja s | 4. novembrom 1918. Kot v za- j smeh hočejo člankarji v tretjem delu pokazati nekako civilizacijo Trsta z opisi univerze, mestne knjižnice, gledališke dejavnosti, folklore, glasbe, pesmi in podobno, kakor da bi drugi narodi — to smo Slovenci in Hrvati v- tega kljub zatiranju j več ali manj ne imeli. Založniški odbor izpričuje na najbolj fašistični način svoje gledanje na zgodovinski razvoj družbenega oblikovanja, ko v zaključku predgovora piše, da 'upa, da bo stoletna pravica prevladala valovanje krivice. Založniškemu odboru pomeni torej trajno zatiranje dveh narodov pravico in njuno osamosvojitev. Knjiga je prenasičena velikih in majhnih slik iz Istre, z Reke in posebno še iz Dalmacije. Namen je pač ta, da avtorji skrijejo kulturno bedo ((italijanskega« Trsta j n da hkrati povzdignejo glas ((trpečega ljudstva ob tretji obali«, kar pomeni v Dalmaciji. Tako kažejo kot svojo zemljo tudi Opatijo, Lovrano, Ra-šo, Rab. Šibenik, Split. Korčulo, oba Lošinja in celo Postojno, Za utemeljitev rimskega porekla ne manjkata Gra-dež in Akvileja; pozabili niso na Sv. Goro pri Gorici. Vsega je v knjigi 201 slika, panoram mest, pokrajin, portretov, grbov, spomenikov in podobno. Da bo propaganda za Trst popolna, nahajamo za vsakim člankom v italijanskem izvirniku kratek izvleček v francoščini na prvem mestu, in v angleščini na drugem mestu. Ob koncu vsebuje knjiga 158 strani tr-^vskih in industrijskih oglasov iz razrtih krajev Italije, prav tako z mnogimi reklamnimi slikami. Ta dodatek jemlje knjigi že itak nizko literarno raven in vrednost, ker kaže poleg vsega tudi afa-ristično stran zasnove. Tržaški iredentistični krogi ne zamudijo nobene prilike, da ne bi vsaj enega izvoda tega dela darovali vsakemu pomembnejšemu gostu; naši bral. ci niso prezrli, da so jo vrinili celo gen. Eisenhovverju. ko ie nadziral manevre italijanske vojske nekje v Karniji. Knjigo mu je izročila posebna de-putacija mastnih očetov z županom na čelu. Ce si še bežno ogledamo sodelavce, se zopet znajdemo v krogu predstavnikov miselno- Skupina ustaških zločincev po avdijenci pri papežu 1. 1943. Povsem logično je, če Vatikan in razni Santini, Beariji itd. nadaljujejo s protijugoslovansko politiko. sti ljudi, ki jim je sveto vse drugo kot pa načelo resnice in ki se držijo rajši besed: namen posvečuje sredstva. Ti pisatelji so zlasti: S. Rutteri (članek o umetnosti in zgodovini), M. Udina (Vprašanje Julijske krajine v mednarodnih odnosih), G. Gaeta (Formacija tržaškega’ novinarstva), A. Tamaro (Trst in miselnost zedinjenja), G. Bartoli (V. Ober-dank in N. Sauro), Ach. Be-nedetti (Izkrcanje v Trstu) in drugi. Ne manjkata članka «Kako je bil odrešen Trst« od gen. P. Maravigne in «Vojna na Jadranu — Pomorska zmaga — Zavzetje Trsta« od adm. G. Poa. Vse to je montaža za verodostojnost bajke o «največji zmagi v zgodovini«. Uboga zgodovina, ki hoče biti osnova naše knjige, uboga resnica, kadar jo obdelavajo takšni znanstveniki... Danes hočemo posvetiti nekaj besed navidezno nepomembnemu članku ((Krščanski obraz Trsta v stoletjih«, ki ga je napisal Giorglo Beari, pomislite, docent za teologijo v škofijskem semenišču v Trstu. Avtor zajema podatke iz začetne dobe krščanstva, omenja bajko o Servolu in Justu, očita vojvodi Ivanu, da so ga klicali leta 804. na odgovor v Ri-žano samo zato, «ker je vladal v nasprotju s pridobljenimi pravicami«. Clankar ima v mislih pravice tedanjega me' ščanstva in cerkvene gosposke, ki so hoteli uživati zemljo, obdelovala pa naj bi jo slovenski in hrvaški istrski kmet. Pisec trdi še, da je razen v 19. stol., predstavljala škofija v Trstu enotnost in spojitev duhov, čeprav so imenovali škofe vladarji in so bili med njimi mnogi Nemci. Devetnajsto stoletje izključuje zaradi tega, ker je tedaj nastopila doba slovenskih in hrvaških-škofov. Vzemimo, da ti škofi niso predstavljali razpoloženja italijanskega prebivalstva, kar pa ni res, ne pomenijo avtorju članka stotisoči Slovencev in Hrvatov nič. Toda na strani 49 navaja docent teologije, da se je po smr. ti škofa Leonardisa začela v Trstu za življenje cerkve izredno težka in kočljiva doba, ki jo označuje sistematično in ukazano ustoličevanje slovanskih in nemških škofov. Namen dunajskega dvora naj bi bil ta, da bi s pomočjo cerkve, ne hierarhije zadušil vsako še tako nenamerno patriotsko ho. tenje ali ponižal nacionalni čut Trsta. To naj bi bilo dovedlo do preloma vezi med škofom in ljudstvom. Vse to so napačni zaključki: slovenski in hrvaški škofje v Trstu niso uganjali nikdar nacionalizma, marveč so kvečjemu branili, kar je bila njihova dolžnost, pravice slovenskega ljudstva, ki mu jih je vesoljna katoliška cerkev kratila s tem, da mu ni dovolila, da bi slovenski verniki poslušali božjo besedo ali molili v mate-rinem jeziku. Povrhu vsega ni bil afaristič. ni in kozmopolitski Trst nikdar navdušen za metafizična vprašanja ter so njegovi meščani iz teh vrst stopili v cerkev le tedaj, kadar so hoteli kazati svojo oblastnost in bogastvo ali pa, če si niso znali razlagati pojava, da sme usoda lopniti tudi nje po glavi. Pisec omenja na tem mestu škofe Matevža Ravnikarja, Jerneja Legata, Ivana Glavi-no, Juraja Dobrilo in Andreja Karlina. O Fr. Naglu (Nemcu) in L. Fogarju (Italijanu) niti besede, o vojaškem škofu Ang. Bartolomasiju seveda to, «da ni bil senca vladarja, temveč samo pastir ovčic«. Skoda, da ni zapisal člankar te označbe o škofu Santinu... Malo naprej na strani 56 pa si je g. Beari dovolil neresnico, ki ne dela časti božjemu predstavniku. Avtor namrtč zatrjuje, da 'je manjkalo Trstu nad 30 let semenišče. Nato piše dobesedno: «Med prvo vojno ga je iz malenkostnih razlogov prodal slovenski škof Karlin, izkupiček pa je naklonil za avstrijsko vojno posojilo. S tem je bilo težko prizadeto mesto, ki se ni moglo odločiti, da bi zaupalo svoje sinove daljnim in nepriprav- nim semeniščem v Kopru in Gorici.« Reverendo Beari naj posluša tole: Trst ni imel nikdar do nedavna pravega prostora za semenišče; v ta namen je najela tržaška škofija poslopje v parku pod Sv. Justom, kjer ima danes svoje prostore muzej za domačo zgodovino v Ulici Cattedrale 15. Tu notri so bivali teologi-semeniščnikl in srednješolci, ki so obiskovali gimnazijo. Toda stavba, ki leži pod cesto, nekako v zemlji, je bila zelo nezdrava, tako da so mnogi dijaki in se-meniščniki zboleli in celo umrli. Tako so se odločili, da morajo rešiti to vprašanje korenito. V Trstu so pri škofijskem ordinariatu naložili izkupiček od stavbe v Ul. Cattedrale v pupilarno varen zavod - Mestno hranilnico. Skof Karlin in njegovi svetovalci pri kapit-lu niso bili borzni špekulanti in so pustili denar «ležati». Toda kmalu je prišlo leto 1914 in z njim prva vojna. Kot vse druge države v vojni, tako je razpisala tudi Avstrija vojno posojilo; najprej je posegla po depozitih sirot, dobrodelnih ustanov in podobno. To se je zgodilo tudi proti volji prizadetih vložnikov. Tako je bilo tudi z naloženim denarjem tržaške škofije od izkupička za hišo v Ul. Cattedrale 15. Skof Karlin ni sprejel teh sklepov sam, ampak s soglasnim privoljenjem vseh prelatov — Slovencev, Hrvatov in Italijanov, — ki so sestavljali tedanji škofijski ordinariat. Ne pride nam na misel, da bi branili škofa Karlina, ker to ni potrebno. Na tem pa namj je, da povemo, da je grdo in proti vsaki pieteti, da blati nekdo iz duhovniških vrst njegovo poštenje in ga dolži nečesa, kar ni res. Škofa Karlina naj bi si gospod docent Beari glede njegove nacionalna pravičnosti rajši vzel za zgled in predaval o njem ško fu Santinu, kakor pa da ga dolži, da je prodal tržaško «se. menišče« iz nekakšne nacional. ne mržnje proti Italijanom. V knjigi naj bi bil člankar rajši pisal o nacionalni mržnji nekega drugega škofa... Zato zaključujemo, da je go. spod Beari napisal navedeno neresnico naravnost namenoma. Njemu je šlo pač za to. da potvori zgodovino Trsta in resnico. On je napadel mrtvega škofa Karlina samo zato, ker je bil Slovenec. — Kaj hočemo, namen posvečuje sredstva! •V1RT« LEVO: V britanski vzhodno, a/riški koloniji Keniji že ve« mesecev domorodci, za katere trdijo, da pripadajo tajni organizaciji črncev «MAU-MAU», požigajo polja belcev, zastrupljajo njihova živino, ubijajo belce in voditelje plemen, ki so v službi kolonialnih oblasti, ki so proglasile 20. t. m. obsedno stanje. Poleg giba-nja «Mau-Mau» je Se organizacija »AFRIŠKA UNIJA«, katere člani s,i bili tudi aretirani in ki šteje okrog 100.000 članov. London poskuša s pcmočjo zmerne frakcije te organizacije zadušiti nezadovoljstvo ljudstva v Keniji. Ukrepi, ki so sedaj podvzeti, pa ne bodo ozdravili obupni položaj kenijskega prebivalstva, temveč še bolj zaostrili zastrupljene odnose v koloniji. Domorodci želijo le, da bi se njihova življenjska vprašanja reševala v sporazumu z njimi in predvsem v korist tistih, k: v Keniji bivajo. , -f, r' • r* ' *7' Vrv <* -Okun y t ••v -' .agjftft« , g*'a: $ *’f ? '.v' '•» •/- kJ-R-a z-* '-s v. ■> * : ,• ■■ .......................................... )yMjr K & V DESNO: Egiptovski ministrski predsednik Nagib, ki ga vidimo na sliki, je ob dnevu ZN govoril na radiu v Kairu, pri čemer je kritizira! delo OZN, ki da ni mog-la doslej najti pravične rešitve arabskih vprašanj. Dejal Je: »Nikoli kot doslej ni bilo tako potrebno, da OZN uresniči načela svoje ustanovne listine,« L,t,- nam na primer prepovedali razdeljevanje darilnih zavojev, češ da skupine siromakov... ((ovirajo cestni promet pred cerkvijo!« POLICIJA VDIRA V CERKEV Ko smo začeli s propagando ameriške evangelistične vere, pri čemer so se nam pridružili še drugi sodelavci, smo odprli 22 verskih lokalov po vsej Italiji in zbrali skupaj okrog 1000 vernikov. Toda. glej, prve dni septembra je prišla prepoved opravljanja verskih obredov. Da bi bila ta prepoved čim bolj prepričljiva smo doživeli, da se je pojavila policija in obkolila prostor okrog cerkve, zlasti v Aleksandriji 7. septembra, potem pa v Rimu 14. septembra. V Aleksandriji je bil prizor še najbolj opazen, ker so — da se poslužimo izrazov ameriške reportaže — policijski agenti stali pred cerkvijo in prepovedali vhod vsem vernikom razen štirim ameriškim evangelistom. Ti štirje so vstopili v kapelo in začeli z verskim obredom. Toda komaj so začeli s petjem neke himne, je policija vdrla v prostor z vpitjem: ((Prenehajte • s pet- jem!« Tako je policija s »ilo preprečila verski obred. Naslednjo nedeljo je zaradi večje varnosti okrog 50 policajev blokiralo v Rimu cerkveni lokal na Trgu Mazzini, dva vernika so za nekaj ur aretirali, ostali verniki pa so bili prisiljeni opraviti svoje molitve v neki privatni hiši na drugem koncu mesta. Dva dni nato je izšel ukaz prefekture, da morajo zapreti vseh 22 cerkva, ki so delovale v raznih predelih Italije. Juridična podlaga prepovedi je po izjavah D. R. Foppija, šefa kabineta rimske policije, naslednja: ((Kristusova cerkev se ni držala zakonskih predpisov.« Pri tem seveda ni dodal, da gre za fašistični zakon o dovoljenih veroizpovedih (iz 1. 1929 in 1930) ter da so bili po tem neliberalnem Mussolinijevem zakonu v Italiji izdani še drugi zakoni, med katerimi je tudi osnovni zakon, ki se imenuje »Ustava republike Italije«, V občini Monzone Alto (pokrajina Massa) je krajevno po. veljstvo karabinjerjev 29. septembra po nalogu notrarijega ministra zahtevalo, da mora adventistični pastor zapreti cerkveni lokal, ki je bil odprt pred štirimi leti in služil verskim potrebam skupnosti. — Vzrok prepovedi je bila pretveza za izvršitev določb člena 1 kraljevega dekreta štev. 289 iz leta 1930 glede vladnega dovoljenja za otvoritev evangelijskih verskih lokalov, čeprav so bile te določbe preklicane s členi 8 in 19 ustave, katere je minister nalašč ignoriral. Na ta način se je ukazu, da morajo biti zaprti vsi lokali evangelistične cerkve, ki so bili odprti od 1. 1948 dalje skoraj istočasno z vstopom v veljavo ustave, pridružila sedaj še zadeva iz občine Monzone. Potemtakem je torej bolje povedati jasno tudi glede raznih primerovi ki so se dogodili vernikom «Church of Christ« in vernikom vseh drugih evangelističnih veroizpovedi v Italiji, da ne gre za spoštovanje fašističnih zakonov, temveč da vlada sama hoče doseči direktno neki višji politični ideal: absolutno netoleriranje sleherne religiozne evangelistične manifestacije v Italiji! Namesto da bi torej lovili in zbirali zakone o nekatoli-ških veroizpovedih, ki so bili že zdavnaj preklicani, bi storili mnogo bolje, če bi sveže prepleskali stare ukaze, ki so jih izdala sodišča inkvizicije z vsemi ugodnimi posledicami, ki iz njih izhajajo.« Ta časopis, iz katerega smo prevedli gornje odlomke, se imenuje «La Luce»i ki izhaja vsakih 14 dni in ki ga izdajajo valdeški evangelisti. Ti evangelisti so prišli tudi do sklepa, da se v Italiji postopa proti protestantom tako, kot so nekoč postopali z njimi na podlagi inkvizitorskih zakonov. Ce bi torej bila potrebna neka nevtralna Santinova komisija, potem bi jo morali poslati v Italijo, da bi ugotovila, zakaj v tej sveti deželi ni verske svobode, katero tako svečano proglaša italijanska ustava, in zakaj so bile vse tiste cerkve, o katerih govori omenjeni list, zapi-te. Ta komisija bi ugotovila iste vzroke, ki jih lahko ugotovimo, če hočemo odgovoriti na vprašanje, zakaj se na podlagi fašistične zakonodaje raznarodujejo Slovenci ne samo na Goriškem in v Beneški Sloveniji, temveč tudi v angioameriški coni STO, čeprav so ti zakoni z italijan- Isko ustavo in z mirovno pogodbo razveljavljeni, JOHN GALSW0RTHY LPo giiiti Naše nedelisbo tanje V tistem času (je priporne. oval Ferrand) sem livel siromašno. To m bila beda brez večerje, temveč siromaštvo brez zajtrka, kosila in večerje, in ki se drZi. kolikor je pač mogoče, ob kruhu in tobaku. Stanovat sem v eni tistih hiš na Westmin-st.crski. kjer se prenočuje za Utiri pennyje. Tri, pet ali sedem postelj je v eni sobi; te j redno plačujete, spite v svoji postelji, sicer vam da uprava v posteljo gesta, ki vam bo prav gotovo pustil lep spomAn nase. To ni tujska četrt, ti ljudje so gotovo vsi Angleži, pijanci. Tri četrtine jih nit ne je — ne morejo jesti; trdne hrane ne prebavljajo. Pijejo, samo pijejo — to so kočijaZi, raznašala časopisov, prodajalci vezalk za čevlje in tako imenovani cljudje-sand-wichi>* Tri tetrtine jih je tako poZivinjenih. da je vsaka misel o prevzgoji izključena. Kaj lahko od njih pričakujete? Živijo samo za to, da si nagrabijo toliko, kolikor je potrebno, da si obdržijo dušo v telesu; nimajo niti časa niti moči, da bi razen o tem mislili še o lem drugem. Vračajo se ponoči in takoj zaspijo — in kako trden je njihov spanec! Ne, ti ljudje nikoli ne jedo — samo kos kruha, vse ostalo je pijača. V to hišo je redno zahajal majhen Francoz rumenega in zgubantenega obraza; toda ni bil star; kakih trideset let je imel. njegovo življenje je bilo teZko nobeden, kdor je Uvel kolikor toliko dobro, ni zahajal v te hiše, Francoz pa skoro gotovo ne. Francozi neradi zapuščajo svojo domovino. Pri. hajal nas je brit — za to je hotel penny; večina med na mi mu je pozabljala plačati, tako je obril za penny pri-bliZno tri ljudi. Hodil je tudi po drugih takih hišah ~ to je bil njegov zaslužek; v neki vezi je imel tudi malo trgovinico, pa ni nikoli nič prodal. Ampak delal je neumorno! Obiskoval je tudi neko javno ustanovo; posel tu ni bil tako donosen, tu je dobil penny za deset britij. Večkrat mi je govoril, gibajoč s svojimi utrujenimi prsti, podobnimi rumenim paličkam. «Pff! Tetko je! Da zaslU‘-im penny, dragi prijatelj, porabim štiri pen-nyje. Kaj hočete? Človek mora jesti, da dobi moči obriti za psnny deset ljudi.* Bil je podoben mravlji, ki teka okoli in okoli po svoji luknji, brez kakršne koli možnosti zasluziti več kot za golo 'Življenje. Toda vedno je livel v nekem upanju, da si prihrani toliko, da bi se lahko vrnil domov, v Francijo in se tam postavil na trdne noge. Midva sva se dobro razumela. Zares, on je bil edini — razen še nekega *man-sandwicha*, nekdanjega igralca, zelo inteligentnega človeka, kadar ni bil pijan — edini, ki je v tem brlogu nekaj hotel. Strastno je ljubil zabave in svoj music-hall, kamor je ko Smrekar; Diplomatska pojedina. mu je bil vsekdar poln domislic in dovtipnosti. Smrekarjeva izrazna sredstva, s katerimi se spušča v borbo za svojo idejno koncepcijo in za svojo snov, so izključno risarska in grafična. Njegove ambicije v oljnih in barvnih kompozicijah večjega formata so še vedno vezane na grafične prvine. Najljubše tehnike so mu pe-rorisba v tušu, svinčnik, ko-lorirana risba, lesorez in akvarel, kot pristen grafik pa uporablja seveda tu in tam tudi vse ostale tehnike, n. pr. radiranko, suho iglo itd. Njegova linija je običajno realistično opisujoča kontura svetlobnih efektov v pioskvi ne išče, epsko dana scenerija mu kot prostor zadošča. Karikaturne deformacije figur in predmetov so umetniško ali hote naivne in vzlic potrebnemu pretiravanju nadvse preproste: notranja napetost, ki vlada med tako označeno naivnostjo poenostavljene forme in med prav na baročno kmečki način nakopičeno šaro snovnih detajlov, vzbuja zares vtis infantilno groteskne komike. Smrekar je zadel z naravno intuicijo osnovno pravilo sleherne psihologije komičnosti. Smrekarjeva poglavitna moč leži v monstruoznem kopičenju neštetih detajlov, v hoteni baročni, to je kmečki in malomeščanski preob-loženosti snovnih zanimivosti. Iz snovne zaloge črpa Smrekar z neugnano fantazijo, nešteto mogočih in nemogočih stvari odkrije za snovni opis svojih junakov- Fantastično čudaška je galerija Smrekarjevih tipov, toda višek, ki bi pomenil moralistu že cinizem (priljubljeni očitek Cankarju in simbolistom!), povprečnemu meščanu patentirane vzgoje pa vsekakor še tudi sadistično abnormiteto in pohujšanje, predstavljajo znani skupinski ali množični prizori, v katerih je pokazal umetnik človeštvu zrcalo vrtinčastih delirijev različnih pregreh, ves babilon zmedenih pojmov in ves kaos gorostasnih zablod in strasti. V divjem plesu ekstaz «Sedmerih poglavitnih grehov« in v reprezentativnem Smrekarjevem ciklu «Zrcalo življenja« iz 1. 1933., ki je pravi kalejdoskop najaktualnejših senzacij in psihoz z vidika socialne problematike sedanje dobe, je vizionarno zajet ves svet in ves rod. človejc v oni kruti in nepotvorjeni goloti ter resnično smešni vsakdanjosti, kakor so jo upodabljali podobno že Breughel, Goya, Daumier, G. Grosz. Zlasti oba prva mojstra sta znana primera v upodabljanju značaja ljudskih množic, njihovih socialnih razmer, običajev in tudi katastrof, če se spomnimo nesmrtnega dela protivojne propagande velikega Spanca »Desastres dela Guerra». Smrekar je še posebej robat v dveh opozicionalnih točkah: prvič kakor sem že omenil, v borbi proti zlu militarizma kot nujni posledici kapitalistične družbe, kjer stoji idejno na povsem socialističnih tleh, drugič pa v odnosu do erotičnega kompleksa ali skratka do ženske- ga sveta, Smrekarjevo oblikovanje erotičnih motivov in karikiranje ženskih figur, posameznih telesnih udov in duševnih lastnosti nas v tem pogledu ne pušča v dvomu. Vse Smrekarjevo delo je močno erotizirano. Bije meščansko lažimoralo na celi črti. Anatomski značaj njegovih senzualno poudarjenih figur je tako tipičen in izviren, da spoznamo Smrekarjevo risarsko roko na prvi mah. Med italijansko okupacijo so krožile sijajno podane per-siflaže hierarhije in ustanov kapitalizma ter protifašistične karikature, ki so prikazale ljudstvu in okupatorjevim oblastem Smrekarja kot odločnega in pogumnega protifašističnega borca. Kot zaveden Slovenec je bil Smrekar že za časa prve svetovne vojne zaprt in interniran na ljubljanskem gradu in v znanih avstrijskih taboriščih (Oberhollabrunn Judenburg itd.). V zadnjih 20 letih je mnogo bolehal, bil je šibkega zdravja, vzlic temu so ga krušne skrbi prisilile, da si je uredil v svojem stanovanju v Aleševčevi ulici nekak šolski atelje, kjer so se shajali ukaželjni učenci, njegovi poslednji prijatelji. Priznajmo kar v začetku: letošnji program operne sezone v ((Verdiju« vsebuje dokaj privlačnega Mnenja pa smo, da so v tem programu tudi nekatere skoraj neodpustljive pomanjkljivosti. Po avtorjih se program predstavlja tako-le: Rossini, Verdi, Puccini, Donizetti Ci-marosa, Debussy, Wagner, Gluck, Gounod, Wolf-Ferrari Menotti, Ponchielli in Čajkovski. Ako bi program presojali zgolj po imenih, bi morali neizogibno ugotoviti, da je italijanskih avtorjev vendar preveč. Ta vtis bo komaj nekoliko popravilo dejstvo, da ti avtorji niso zastopani s svojimi najbolj stereotipnimi deli, temveč je v izbiri vendar prevladala želja po delih, ki jih v Trstu že nekaj časa niso izvajali. Tako bodo dajali Rossinijevo «Italijanko v Alžiru«, ki je v Trstu že lep čas nismo videli, Verdi bo zastopan z «Othe-lom«, Puccini s tremi krajšimi stvarmi: «Plašč», «Suor Angelica«, «Gianni Schicchi«, Donizetti s ((Hčerjo polka«, Cimarosa s »Kapelnikom«, Debussy s ((Pelleas in Meli-sande« Wagner s «Somrakom bogov«. Gluck z «Orfejem», Gounod s (tFaustom«, Wolf-Ferrari s »Štirimi grobjanin, Menotti z «Mediumom» in z «Amelio na plesu«. Ponchielli z «Giocondo» in končno Čajkovski z baletom ((Labodje jezero« Od navedenih del so novosti za Trst; »Kapelnik«, Pelleas in Melisande« in «Me-dium«. To je za vso sezono vsekakor premalo, če še pomislimo, da je »Kapelnik« majhna stvarca (na programu skupno s »Hčerjo polka«), ki bo zaposlila samo Fernan-da Corena kot pevca in režiserja in pa Anito Bronzi kot koreografinjo — poleg orkestra in dirigenta seveda. Ce še nadalje pomislimo, da bodo * Debussyja predvajali Fiancozi s svojim dirigentom in istočasno režiserjem, potem ostane kot novost pravzaprav le Menottijev «Me-dium«. Menotti je s svojim ((Konzulom« že tudi v Trstu lepo uspel in se z njim postavil tudi v mnogih velikih opernih gledališčih. Opera «Me-dium», ki je že tudi nastopila svojo zmagovito pot po svetu, predstavlja med letošnjim programom gotovo eno izmed najbolj privlačnih točk. Opera «Pelleas 111 Melisande«, ki je že bila v eni prejšnjih sezon na programu, pa do gostovanja Francozov takrat ni prišlo, bo pomenila velik dogodek prav zaradi tega, ker jo bodo izvajali Francozi z lastnim dirigentom in režiserjem. Razumljivo. da bo francoski ansambl pei v francoščini. Francoski dirigent je Desire Emil In-ghelbrecht. V originalu bodo peli tudi Wagnerjev «Somrak bogov« pod vodstvom Herberta Alberta predvajanje določenih del v originalu ni v tržaškem gledališču «Verdi» nikaka novost. Vsako sezono slišimo Wagnerja v nemščini, lani so bile na programu tri opere-enodejanke v francoščini. Mi se prav gotovo ob tem ne spotikamo. Nerazumljivo pa se nam zdi stališče uprave gledališča «Verdi», kadar gre za prošnjo SNG, da bi smelo kdaj nastopiti v «Verdiju» Med ugovori proti SNG je bil nekoč tudi ta. da je gledališče ((Verdi« samo za nastope nacionalnih skupin, kar bi naj pomenilo, da se v «Verdiju» sme slišati samo italijanska beseda. Razen oper v tujih jezikih pa so v tem gledališču nastopale že tudi razne tuje dramske skupine, ki so seveda igrale v lastnem jeziku. TRUBARJEVO KNJIGO so našli pri urejevanju knjižnice v minoritskem samostanu v Ptuju. Knjiga — Novi testament — je bila tiskana v Tuebingenu leta 1557. H knjigi sta privezani še dve manjši deli z letnicama 1560 in 1561. Papir in tisfc teh treh v eno knjigo povezanih del sta dobro ohranjena. ARTUR RODZINSKI, slavni dirigent, je imel že dogovorjeno turnejo po Jugoslaviji. Zaradi njegovega gostovanja je bil n. pr. v Beogradu spremenjen ves program glasbene dejavnosti in celo turnejo baleta v Grčijo so odložili. V tem pa pride najprej do odložitve koncerta zaradi bolezni RodzinsKega, nato pa celo do odpovedi ker je ta naknadno postavil neke nesprejemljive pogoje. »Tako ravnanje tujega umetnika predstavlja ostanek podcenjevanja naše države in naše kulture, proti kateremu se moramo vztrajno in energično boriti«, piše s tem v zvezi beograjska «Politika». DRŽAVNI ANSAMBEL NARODNIH PLESOV IN PESMI IZ ZAGREBA je pred dnevi odpotoval na dvomesečno turnejo po skandinavskih deželah, Danski in Zapadni Nemčiji. Na programu so nastopi v Oslu kjer se bo ansambel ustavil teden dni, nato v Stockholmu in večjih švedskih mestih, v Kopenhag-nu, v Helsinkih, v Hamburgu, Bonnu, Muenchenu in drugih večjih mestih Zapadne Nemčije. Na povratku se bo ansambel verjetno ustavil tudi v Avstriji. XXVI. MEDNARODNA U-METNOSTNA RAZSTAVA V BENETKAH (BIENNA-LE) se je zaključila v nedeljo. V 12« dneh, kolikor je razstava trajala, jo je obiskalo 198.485 ljudi po^ vprečno 1550 na dan. (L. 1950 je znašalo število obiskovalcev 171.414). Najmanj obiskovalcev je bilo julija, največ septembra. Doslej je bilo prodanih 432 del, od teh 269 italijanskih in 163 tujih. Med prodanimi italijanskimi deli je 174 slik, 13 skulptur in 82 grafičnih del; med tujimi deli pa 19 slik, 9 skulptur in 135 grafik. Skupna vsota za prodana dela znaša 60 milijonov 800.000 lir, V teh številkah niso všteta dela dekorativne umetnosti. Pač pa je vštetih 3.050.000 lir. to je znesek za nagrade (in obenem odkup) raznih ustanov in zasebnikov. Številu 60.800.000 je treba prišteti še 5.400.000 lir uradnih nagrad) podeljenih umetnikom - razstavljal-cem, in pa 2.150.000 lir nagrad brez odkupa, ki so jih dali zasebniki; končno pa še okrog tri milijone lir nagrad z odkupom za dela dekorativne umetnosti in za razne odkupe ki še niso dokončno sklenjeni. Tako je vsota za prodana dela narasla od 19 milijonov v 1. 1948 nad 60 milijonov v 1. 1950 in čez 70 milijonov letos. M (( Resnica je torej, da sej «Verdiju» lahko slis .g, koli jezik razen sl o ven (Po vsem tem 0j stališče uprave »Verdija« več nerazumljivo). bJ Razen Inghelbre^ta W^ prvič dirigiral v Trsiu, ^ stali dirigenti vse ^ manj stari znanci trzas^ perne publike. Tak ^ ninu Vottu P°ver£f Her štirje različni vec > Moli. bert Albert, Fra"c.es Verctlj nari PradelH in N> dve v pa bodo dirigirali po^ delJ peri Votto bo pr p izet(,. Rossinija, Verdija, £ jnlJil ja. Cimarose in - ta* j" Molinari Pradelli oboje »Giocondo«, D1 operi nemških del, V^rlf.Ferrarija-Menottija in «011 „ - Verchi je —. jržaian. še mlad dirigeB > milans^1 ki sicer delu.'6 Scali. . slišali Med izvajalci bo in to nekatere slavne P v jsti 0 celo ponekod -navad'\ peri in ne kot P tenorjein sopran zaostaja thelu» ali pa narobe. V « Ramon do n. pr. nastop* GlB. nay, Renata Tebaj^ ,U Bechi, kar bi za odlic več kot jamst sreča- 11 w ’ IrAt* •/»** mo še imena • (joreo3, Mongelli, FernanaoGiUsepP! Giuseppe Ta covarese Campora. Ug? da Oji* med ženskami Mag« ro, Franca Duval^. g Menotti, Ebe ,s‘lgE,mo. stina Caroll, Cloe . bi,br lietta Simionato. iof b lo vredno omeni« “eai!> sista Nicola jjicola' v «Faustu», E en® oiafif «Giocondi» in k° ,-UIIiu». P Pederzini v nisff0 'n'ni leg ostalih, ki Yehv tej ) j ko polnovredno ma«> drUg i domestijo krt* vec P1’ vabljen in verj .jj, i® čan element, nV^CL\]i, ma navedemo. A B0ttegt’ lani, Raimondo jjiro l Antonio Massar > Aima zi, Aurora Gugl1®’ g„o *%. zi, Liliana Hussj , ura chiuti, Ada Orell< valieri, Tilly S«5V dolfo Moraro. V«W ^ Prav je. da nike Tržaške vedno svojo na ne bi %; izvedejo. Zal Pa -j 0 sikaj posebnega, r^tMV njegovi nastopi. osKe^ so na isti ravni r.$ vedbo opere. šamo samostoj® gjte r^e-večerov. Iz teJrdiia» ns«"1' gaj o upravi «V ^ * p)e5-vanja, bodisi _me*n blov bodisi S nih parov (*a n„ pr^vs!te' Tako je za let„ Car, jo#' »Labodje jezei. ga, ki ga bo P pr^ to''3' donski balet- .n0 e<» smo imeli pod®“ dr*s>°' smo imeli v”-nje newyorsK • • baleta Pri šanj* baleta. Pri te"iašanje: te vsiljuje vpr nje k nemogoče 60S‘,iavije; ,» baleta iz » ne mislimo na pleSV samb le narod gostoli in _____; lr SO * pesmi, ki 5 0 j,v .-fier skoraj p°vs° naStop v želi kjer k oh s°-e Ne- e \>r deljeno pr'z"a^ oP^roJ W ‘™aT°Ja?o slih imamo p-lete, ki izvaJ‘2, gosp1. od'^ sporede. Nek1 stvafe „etfc T-tu, ki O ‘eh p čajo, se zdi k »J to. * t>st S oče; najpI£neniu.tiV % njihovem w' pri« *■ strani« ne »°£ 1.,-OL/a DOtem P jn bi lete, ki goSP' sporede. Ne£ „e< Trsiu. ki »j teg takeg^r ijprej n nm< ie mor' otem P jokazat ce vcuuar la ^ tudi če Pr‘ j- jZraZ?J jo kot se oni r bale« „,s< j jugoslovanski y in0t ^ « gostovali tud pehom- el, i Z tolikšnim **** i»>‘ * pomenila ze ^ ((Ve^ojcv^ bi za na ° Dravo " <*. L bili vredni, P v p* ji«r vtikanje gla ■■ t °aLiA se lahko oznac' „ e „»1 besedo v»« *Bit‘.if ta» n0H felzlgreb f?r?V mti . 0d 1 f/abT hoteli. %k kaj tudi tam } v Pe?,vpri‘f«*S je možno kaf,ar g ^ jo , vega, vsfV k« 50 Lj" 1 -te£ jezone lanske era s'h„ pripravili jjejnric pa P ji komponista H je b» meistra 1° sa»°-ri4»* < micri-,nda £ biizP>^ izjavit, da ne i* „ tako dovr da spi o Ljubljani ■« nj«*?rjlt»*5' vid°l- ,datako lep“ p«icM kjerkoli ^zr0K» *a na f I k^rko^ Torej ni v em ne0toV°J vanje.1* £ra pa je P(f vs^i?ep opMnem P[,ognfkVs,ijo ^ jih P° ,-«nO - hi* v jih R° črpali Zj tališče jcaii0 i Tako je s starejs’hbi jJVJ fkfg>“ffsv,0i0^ ško 8le““ v s voj naP^V sprej^pus‘1^ V.V S deta neodporna s £ Glede Pijmo, d gt 1 s zadeve kVečJe §e amPaK še. — 5 —• 26. oktobra 1952 LINA časnm' 'Pri, n?s smo pred zast-m Izobesili slovensko rimskim V protest Proti bili emisarjem, ki so mešata an* po londonskem »rjen3u v naše kraje stava f,lC Pa ^ blla ^ za-vi !Lukradena. Pred dne- Privatni30 našli v Krnu na Soh« njlvi- Bila ie v v&m ®tanju. Kakor je Pekla’ ? tatove za-kj Sn -Ve.st in so zastavo, skrili v lmeh doma' seda-i noči kLgrmu: seveda po-Vu np S1 pri belem dne- kega upaJ° storiti kaj ta- pADRIČ e Podi»tileky časa pošilja 8°stilnarn< a Cola» vsem po vaseh reki am- il5 leske ,a aP>s na , a svo0° pijačo, v itai;- “eskah je seveda rn„l;. 'danščini ■"ličar tudi ime ja je v italijan- fv r-voiaj to ra7,mfist,U’ Je še neka-tudi vum'jivo, čeprav je ^ j — jc v ltaiijdii- ■ )-e Pošiljajo take depo mes' V?Bskih stu mnogo slo-ta2Uino ®ostilničarjev. Ne io vei:?0 Pa, kako se ta-inf. 0 Podjetje ne mo-Jelo ?rmirati, da bi ve-«$tj 5 so v vaseh okoli i® Bn5?1310 Slovenci ter Sie j ali slovenske rek-Natn ske- Kritizirati pa tudi nekatere go-e sr,/-'°■ ki so takšne de-W]el,. ^$ABQR - COL Sr?cej o’18 jesen je bila še :(Ug0 r°i?ra za deteljo in S), Sa*0šnio trave (ota- zadnje dni toli- da imajo ljudje ve za sušenje »• s^°t sena pred- S k Ds vel*ko v*ed-- »a ie cena skočila lir za stot. Pri-,* da se bo v zim-t K Za*60*.*1 cena še dvig-B 0 ie nujno, da se kjSpravi vsaka bilka Je res dragocena. , Naji , * a7, se nikoli tali*l?ikakor soc,a'- PtB at v tpjlcJe pometač SU tal°. Po^KnU' 3 t0 je ’ 0 ort*? j 0 v tern ča-listje. h 6 en * * * ^ VasiVlŽen Problem iz ?a * :^aniirot!amo omeniti 0°** fce električne- itnl nam , Je veter ah re ^jka ln električni tok ''o terni iv10 ccle veče- ‘Ijf^^jetje i1 bi elektnč-v>Ca i' da m°Rlo pre-trič Prei<-mai ‘ tudi Bazo-‘ n' tok? la v redu elek- ^li^ah nnt* ■Vasl so na >0ravQščini ?P‘SI samo v Brebi ’• da ie fVedati bi se f»dn Valst.va ,i ve£'j' del i',?if°sti, ki genske na-in ^e nani„Zahteva dvo- bi^aSi k^, *.* * skeg°bei>iaL'^ ,S1 belijo, da ■Sm ^vafa08trila PoU- Sl0 P°UcHo t-:, je, da *- tat- VsakeEa ’, °?»a ta ne ^ tiK° *Kodi ^asčat>a in No^tn?h n a kradeJ° drv-, J1Vah ln v 4* ttd. Va’ zelenjavo, delajo* vPr t,ldi be- ^ii„stvarruxzice ln Se Nral dati e nam že ^ PoV b‘ti ^vaja’ ki bi jv c‘ja bo1mačin- naj Pv. , Pazi! e čt o.' ki ateri n "a,Sl v«si so k Nori^0 iih tP1S1 ln ge' J »1 ^UVi j? Postavili po fi^kci-^oti Pred krat- dlarJem ali.jan"ki.m uallJa> SShSi Pri Vh.žb^. >2 h,Lpn51i s ka- ZVU. »o, s4n« 1 Vso smetarji MV So n,,u.]t aPlse. Na Ohf* 0K?gov,)Tifl'lh v«5ča-'V "i htllle r ’ da t0 kal »«hi 1aejo gospode na in l «>Ci sloven-bi hoteli po-emisarjem, da tu ne živi slovenski narod. Vaščani se vprašujejo, kaj se je občini taKo mudilo ravno z brisanjem napisov (z vsebino napisov se večina prebivalcev strinja). ko je vendar mnogo drugih bolj važnih problemov, ki so v kompetenci občine in ki bi jih morala ta v interesu vseh občanov že davno rešiti. * * 3= Odkar stoji v Trebčah kulturni dom, je bil na njem znak Osvobodilne fronte, kar je tudi razumljivo. saj je tudi naša vas prispevala v narodnoosvobodilni borbi. Kominformi-ste, ki so se tega doma polastili in ki so načela narodnoosvobodilne borbe že davno izdali, je bodel v oči ta znak, ki so ga končno tudi odstranili. j MAČKOVUE Novo vino je že v sodih in kmetje upajo, da ga bodo kmalu m dobro prodali. Letos ga ni dosti. Pridelali smo ga skoraj polovico manj kot lani, a je boljše in močnejše. Zaradi slabega vremena ni mogoče delati na polju, kmetje pa imamo vedno delo tudi doma. Pripravili smo tropine in začeli kuhati žganje. Letina oljk je dobra, kmalu jih bomo začeli pobirati in decembra meseca stiskati, da fco olja vsaj za domačo uporabo. Ze delj časa se ljudje pri-. tožujejo čez avtobuse, ki vozijo v našo vas. Po zadnji nesreči so ljudje še bolj zaskrbljeni. Zeieli bi, da bi podjetje preskrbelo boljše avtobuse, saj potuje z naše vasi vedno mnogo ljudi. r PREB E NE gTH Ze dolgo nam občinska u-prava obljublja vodovod, pralnico itd. Te obljube trajajo že nekaj let in mislimo, da noben človek na svetu ne more živeti od obljub in "tudi mi smo že siti Pavlihovih obljub. Pri letošnji veliki suši je naša vasica ostala brez vode, ki so nam jo morali dovažati s kamioni. Ob slabem vremenu moramo do potoka, ki je še precej daleč. Ni dolgo odkar nam je župan spet obljubil a mi mu ne verjamemo, 1 ker se bojimo,- da bo ostalo spet samo pri obljubi. Med našimi kmetovalci, ki so istočasno povečini tudi živinorejci, je slišati še največ pritožb' zaradi pomanjkanja sena, ki ga je povzročila predvsem letošnja izredno huda suša Poleg tega pa so premnoge travnike in pašnike, zlasti po našem Krasu, prav hudo poškodovale zavezniške vojaške edinice s svojim stalnim vežbanjem po kraških zemljiščih. Kakor je ugotovila tudi že do sedaj izvedena anketa Kmečke zveze po kraških vaseh, začenši od Medjevasi pa do Bazovice, je pomanjkanje pridelka, sena in detelje letos tako občutno — saj ne doseže povečini niti polovice normalnega pridelka — da je danes največja skrb naših gospodar-jev-kmetovalcev, kako priti do krme in prehraniti živino do prihodnje letine, Pa kaj bi ne bili tudi zaskrbljeni za nakup krme, ko so cene iste vendar tako izredno visoke! Saj statve danes stot suhe detelje nad 3000 lir in ne prav dobrega sena. tudi 2000 lir, da o močni krmi, kakor so otrobi in koruzni zdrob, sploh ne govorimo. Ako sedaj računamo na debelo, koliko stane našega živinorejca vsak liter mleka pri današnjih cenah krme, tedaj nam računi povedo, da se mu ne izplača kupovati sena ali detelje, dokler stane krma več kot 20 lir kg in dokler mora prodajati mleko celo izpod 70 lir liter. Krava, ki daje povprečno £ litrov mleka na dan, potrebuje dnevno vsaj 11 kg dobrega sena in še 1-2 kg kake močm krme, kar stane danei okroglo 360 Ur in to je 72 lir za vsak liter mleka. Naši živinorejci, ki morajo povečini kupovati seno in močno krmo za svojo živino, imajo faktično pri današnjih cenah izgubo s svojo živino. Odprodati pa je tudi ne smejo, kajti kmetija ne more ostati brez zadostnega števila živine. Ta mu je neobhodno potrebna za mleko, ki ga dnevno potrebuje njegova družina, in za qnoi, brez katerega njegove njive ne bi mogle ohraniti svoje rodr-vitnnsti za dolgo let. To velja še posebej za zemljo na Tržaškem ozemlju, ki je na splošno hudo izčrpana na važnih snoveh, ki so neobhodno potrebne gojenim ali kulturnim rastlinam, in kateri primanjkuje še p osebno sprstenina ali humus. Tega pa moramo dovajati zemlji edino le s hlevskim gnojem. Naš Kmetovalec si mora ohraniti vsaj ono število goveje živine, katero lahko s primernim dobičkom oskrbuje v navadnih, razmeroma dobrih letinah in je neobhodno potrebno za umno kmetovanje na svoji zemlji. Ako bi hoteli živinorejci letos odprodati več glav svoje živine zaradi vi so-.kih. c#n sena in druge krme, tedaj mora pomisliti, da bo iz- Zelena krma je najcenejši nadomestek za seno ? - ‘V ....... Jesenska setev mešanice zelene krme sredi meseca aprila. kupiček za odprodano živino mnogo manjši tudi zaradi izredno velike ponudbe, kakor bi ga stala pozneje nabava druge, za kmetijo neobhodno potrebne živine. Zaradi tega je nujno potrebno, da zastavi živinorejec vse svoje gospodarske sile in strokovno sposobnost za prehrano1 in vzdrževanje potrebne živine s čim manjšimi stroški do pašnje in košnje trave v prihodnjem letu. Za dosego tega cilja se mora posluževati predvsem sledečih dveh pripomočkov: 1. Varčevati mora s senom vse do začetka prave zime; 2. poskrbeti mora za ustrezno setev zelene krme, da bo z isto krmil svojo živino že v zgodnji spomladi. V varčevanju s senom se na. ši gospodarji in gospodinje na splošno razumejo prav dobro. Živino gonijo na pašo vse do brzica m dokler sneg ne pokrije trave, če le vreme dopušča. Na njivah pobirajo vse pridelke in tudi plevel, da jih pokladajo živini v jasli name slo sena. Tudi koruznica '.n žitna slama prid-; prav, posebno te jo zrežemo s slamoreznico in rezanico pomešamo z nekoliko močne krme. V samem mestu pa najdejo skrbni živinorejci tudi mnogo kmetijskih in vrtnarskih pridelkov po zmernih cenah m tako varčujejo s senom. Zal pa se še ni v naših krajih dovolj udomačilo pridelovanje dobre zelene krme„ ki nudi goveji živini jeseni in spomladi izdatno spežg krmo, da o siliranju iste za zimsko' krmljenje kot silaža, ki je dru. god že na splošno razširjeno niti ne govorimo. In prav v vaših krajih, kjer imamo jeseni in pozimi mnogo pau,~*vin in nimamo hudih .mrazov, je pridelovanje zelene krme od jeseni do spomiadi prav lahko. Razen pitnika, Ki pa zahtbva za svoj razvoj toplj vreme in ne prenese mraza, naši živinorejci ne sejejo druge zelene krme. Prav naši vinorodni kra ji, ki imajo povečini zavetno lego. pa so zelo primerni zo jesensko setev ustreznih in priporočljivih rastlin za pomladansko zeleno krmo. Po vinogradih imamo od oktobra do marca ah aprila razmeroma malo opravka — rezanje in vezanje trt. To de\o lahko opravimo pozimi ob suhem vremenu, tudi če smo zemljo posejali s krmskimi rastlinami. Ce je vinograd bo1 j gosto zasajen s trtami in so lehe razmeroma ozke, tedaj zasejemo v takem vinogradu le vsako drugo leho ali vrsto. V tem primeru bomo povezali in obrezali trte po vsaki drugi neposejani lehi. Prihodnje leto pa borno posejali izmenično letošnje prazne lehe. Tudi za setev zelene krme moramo zemljo preorati ali prekopati približno 25 cm globoko in jo pognojiti vsaj z ustreznimi umetnimi gnojili. Najboljšo zeleno krmo za jesensko setev dobimo, če sejemo ^ mešanico semen zimske grašice (vecchio invernenga) z ržjo ali z ječmenom in z in-karnatno deteljo. Na hektar (10.000 kv. m) potrebujemo približno 80 kg grašice, 70 kg tži ali ječmena in 1 kg inkar-natrie detelje. Prav dobro se je obnesla pri nas tudi mešanica same grašice in žita brez IIIIIIIIHlHIMI(lllllllllllIII||l|||l|l|||||||||||l|||linlllllllllllNlllinillllflllllllltllll||l|||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f|i|||,|„„I„„„„„,I|,||||||||||||||||)||||I|||||||||I||||||||||||||||||||||) KMETIJSKO GOSPODARSTVO DRUGIH DEŽEL IN CELIN OLJA, KAKA O, ČAJ osnovni proizvodi afriškega kmetijstva Pereč problem upadanja afriške proizvodnje zaradi izčrpanosti zemlje in zastarelega obdelovanja Ce proučujemo prispevek britanskih kolonij k svetovni proizvodnji živil in bodoče možnosti na tem področju, je treba p osebno pozorno pogledati, kaj se dogaja v a-friških deželah. Nigerija izvaža na primer vsako leto 175.000 ton palmovega olja in okoli 400.000 palmovega sadja, to je mnogo več kot katera koli druga dežela; po današnjih cenah doseza vrednost tega izvoza 50 milijonov funtov šterlingov, s sodobnejšim načinom pridelovanja bi pa lahko dosegli še mnogo večji pridelek. Drugo oljno seme, ki ga pridelujejo v Zahodni Afriki, je ameriški lešnik, katerega lahko Nigerija ob dobri letini, kot obela bili na primer tudi letošnja, izvozi do 300.000 ton; ameriške lešnike pridelujejo domačini v notranjih predelih dežele. ki so oddaljeni od obale 800 do 1300 km, navedena količina predstavlja presežek domače potrošnje. Z ameriškimi lešniki je posajenih nad 400.000 hektarov in pri obdelovanju teh polj je zaposlenih milijon domačinov, od katerih ima vsak običajno dva ali tri hektare lešnikovih nasadov; od tega odpade na izvoz pridelek pol hektara. Nadaljnji za zahodno >1-friko značilni pridelek je ka-kao, katerega nasadi so se naglo razširili v zadnjih 50 letih; naj navedemo samo da je pridelek kakaa pred 50 leti dosegel komaj 100.000 ton, medlem ko zdaj prekaša 700.000 ton in bi svetovna po- iiiiHiiiMiitiOMiiiiiiiiiiiniiiniMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiHiiifiiiiiiniiiiiiiii,,im,n,umu Nova hrana za prašiče Zaradi velikega pomanjkanja dolarjev za kritje uvoza si sedaj v Angliji prizadevajo, da čimbolj povečajo domače pridelke in izboljšajo živinorejo. Za to ima velike zasluge zlasti Državni zavod za. raziskovanja na področju mlekarstva v Shinfieldu. V angleški pokrajini QueenMand bodo kmalu sadili vrsto slodkor-nega trsa, ki mu pravijo sorghum. Nedavno so s po kusi dognali, da moka iz sorghuma draži SOi tno žlezo in sluznice prašičev, kar pospešuje njihovo rast, za 10 odst, in prihrani 10 odst. krme. Na sliki vidimo, kako hranijo s to moko mlade prašičke. Angleški kmetje upajo, da bodo v letu 1952-53 dosegli 92 odst. predvo}nega števila svi>nj. trošnja absorbirala gotovo še večjo produkcijo, če bi se navedena količina še povečala. Pričakovati je zato, da bodo kolonialna ozemlja še povečala pridelovanje kakaa, kar zlasti že poskušajo na Malajskem polotoku, na Borneu in Zanzibarju; kakaovi nasadi so se v zadnjem času tudi že obnesli v nekaterih krajih Zahodne Indije, zdaj bodo poskusili pridelovati ka-kao tudi še na Salomonskih otokih. Vendar je trenutno Zahodna Afrika se vedno največja dobaviteljica kakaa; polovica svetovnega pridelka prihaja od tu in sicer 250.000 ton z Zlate cbale ter 100.000 ton iz Nigerije; to pomeni ogromno bogastvo, saj ni prodaja kakaa prinesla leta 1050 nič manj kot 76 milijonov funtov šterlingov ter je kakao za gumijem najvažnejši kolonialni pridelek. Afriškim nasadom je v zadnjih letih mnogo škodila neka kolezen, za katero še ne poznajo leka in ki jo prenaša neki hrošč, ki izse.sava sok rastlin. Pred kratkim je neko podjetje preizkusilo sredstvo za pobijanje mrčesa, ki se ga potrosi okoli rastlin in ki. kot se zdi, uniči hrošča, ne da bi škodovalo sadu, kateri ostane popolnoma užiten Ce bodo uspehi poskusov potrjeni, in zdi se da bodo bo prebivalstvo Zlate obale razpolagalo z resnično učinkovito obrambo. Važne poskuse so napravili v Zahodni Afriki tudi glede trgovske organizacije. V zadnjih letih so ustanovili trgovske urade, ki ugotavljajo vsako leto ceno, katera u-streza pridelovalcem in ki nato skrbijo za prodajo kupljenega pridelka po ^vsem svetu. '■ Vzhodna in Srednja Afrika izvažata manj živil kot Zahodna; čaj in kava kljub vsemu scojetnu pomenu ne moreta niti po količini niti po vrednosti tekmovati s ka-kaom in pšenica ter koruza Kenije (skupno okoli 80.000 ton) ne odtehtata izvoza jedilnih olj in oljnih semen Zahodne Afrike. Nevajeni smo gledati na afriško živilsko proizvodnjo samo iz vidika izvoza; vendar je v tro-pični Afriki razmerje med delom, ki je posvečeno domači prehrani in delom za izvoz ena proti deset in mogoče celo ena proti sto; le malo afriških kmetij je. ki ne bi večji del ali tudi celoto živil pridelovale za la- stno potrošnjo; plantaža, ki bi prodajala vse svoje pridelke in kupovala vsa za sebe potrebna živila kot se to dogaja na primer v Zahodni Indiji, bi bila v Afriki izjema. Nasadi za notranjo potrošnjo so življenjsko važni. Pojavljajo se že glasooi, da se bo morala Afrika kmalu boriti z znatnim pomanjkanjem. živil, ker prebivalstvo stalno narašča in je zemlja utrujena ter preobremenjena z nasadi, ki jo izčrpu-jejo in večji del gozdnatih predelov ni uporabljiv za druge kulture. Skratka. A-frika kmalu na področju prehrane ne bo več mogla kriti sama lastnih potreb zlasti če se ne bo dovajalo utrujeni zemlji novih življenjskih sokov, da se poveča njeno rodovitnost in če se ne bo začelo uporabljati nove kmetijske , tehnike. ijt J]! 1)! CENITVE O ŽITNI LETINI V ZDRU2ENIH DRŽAVAH Ameriško poljedelsko ministrstvo ceni, da bo nanesla letošnja letina koruze skupno 3 milijarde 256 milijonov 550 tisoč bušljev, le. t'na pšenice pa 1 milijardo 298 milijonov 21 tisoč bušljev, in bo torej še nekoliko večja, kakor pa so pričakovali po prejšnjih cenitvah. inkarnatke. Seveda, potrebujemo v tem primeru na ha kakih 20 kg več grašice in žita. Važno je tudi vedeti, da je gruSice ali grahorice več vrst ali sort in je zgoraj omenjena zimska, plodna grašica (vicia sativa hib) le bolj priporočljiva za zavetne lege. Za zemljišča pa, ki so bolj izpostavljena zimskim mrzlim vetro-vum in suši, priporočajo rajši dlakasto ali kosmato grašico i vicia villosa) in pa grašico panonsko (vicia panonica). Ti zadnji dve vrsti grašice je sicer težko dobiti na našem trgu. Vendar bi bilo zelo umestno, ■ia bi se tukajšnji kmetijski tirad tudi pozanimal za preskrbo takih semen in bi priskočil hudo prizadetim živinorejcem na pom.oč z brezplačnim razdeljevanjem istih, usa; dokler se naši kmetovalci ne spoznajo z novimi kulturami. Na težkih ilovnatih zemljah našega nabrežja daje dobro zeleno krmo tudi mešanica konjskega dobrega boba z zimsko orašico (100 kg konjskega boba in 40 kg grašice na ha). Ker prevladujejo v navedenih mešanicah metuljnice, so iste zelo priporočljive tudi za ze-lenišanje ali, zeleno gnojenje vinogradov, Zelenišanje je zlasti koristno zaradi dovajanja dušika in organskih snovi zemlji, posebno še, kadar vinogradnik nima dovolj hlevskega gnoja za svoje vinograde. S setvijo zelene krme so seveda povezani znatni stroški. Ze samo seme, potrebno za J ha zemljišča, stane danes približno 25.000 lir. K temu strošku moramo prišteti še izdatke za preoranje in brananje zemlje —- na J0.000 [ir in prav toliko za mešanico umetnih gnojil 300 kg mešanice, kakršno uporabljajo pri nas navadno za grah. Skupno stane setev za zeleno krmo okrog 50 tisoč lir na ha, kar je za približno 20 stotov dobrega sena. Z navedenim posevkom zelene krme pa pridela živinorejec — v zimskem času — približno 300 stotov izborne krme, kar je za 60 stotov sena. Dobiček, ki ga nudi kmetovalcu živinorejcu pridelovanje zelene krme v zimskem času, je torej prav znaten. K navedenim stroškom bi morali seveda prišteti še stroške za spravljanje krme in tveganje za slab pridelek zaradi morebitnega izredno hudega mraza ali suše v zgodnji pomladi. Ti stroški in riziko so pa kriti v glavnem s tem. da nam navedene krmske rastline zboljšajo in pognojijo zemljo predvsem z dušikom. Tega dovedejo iz zraka na vsak ha najmanj 50, pa tudi do 100 kg, če se rastline dobro razvijejo. Ce pomislimo, da stane vsak stot apnenega dušika ali pa amonijevega,sulfata, ki vsebuje po 20-21 kg dušika, približno 5000 lir. tedaj znaša vrednost dušika, katerega dovedejo zemlji navedene metuljnice zelene krme, vsaj 15.000 Ur in je že d tem seme skoraj že poplačano. Obdelava zemlje v vinogradu pa pride prav tudi v tem času. Sicer je najprimernejši čas setve zelene krme september tudi pri nas, vendar so bili doseženi prav dobri uspehi v vi-nograanih legah tudi s samo inkarnatno deteljo posejano še oktobra meseca (30 kg na ha). Mešanico z grašico pa moramo sejati z gotovim uspehom še do srede novembra in celo še pozneje, da le ne pridejo hujši zgodnji mrazovi. Vsekakor pa velja tudi za setev zelene krme splošno pravilo: «Civ prej in čim. boljše seješ, tem prej in tem boljše boš tudi žel». A. C. po kipenju Ko preneha burno kipenje, ki ga poznamo po tem, da pri njem uhaja iz soda v veliki množini ogljikova kislina, vsled česar se mošt peni in šumi, da kozarec na kipelni vehi kar poskakuje, se poleže večina drož na dno soda. Tedaj se prične še tiho kipenje ali dokipevanje vina, ki traja toliko časa, dokler ni ves sladkor ali vsaj večji del njega pokipel. Mlado vino se polagoma čisti, dobiva vedno bolj izrazit in milejši okus Vsled vpliva zraka se namreč poleg drož iz njega izločujejo beljakovine, sluznines. deloma tudi vinski kamen, katerega snovi ga sicer kalijo in mu delajo nečist okus. Temu pravimo da vino zori. V teku časa vino dozori in se razvije do svoje najvišje popolnosti, končno pa prezori in zopet izgubi na kakovosti. Kletarjeva naloga je. da s pravilnim ravnanjem z vinom in s pomočjo raznih kletarskih sredstev pospeši zoritev in razvoj vina do popolnosti, kajti čimprej doseže vino popoln razvoj, tem prej bo dobro za trgovino Kletarske manipulacije, oziroma načini ravnanja, ki pospešujejo zoritev vina, so sledeči: Kadar preneha burno kipenje, napravimo najbolje, da čim prej zalijemo sod do vrha z enakim vinom in zamašimo sod s kipelno ali še bolje z dokipelno veho. Nato počakamo, da dokipevanje poneha, nakar vino pretočimo. Najpreprostejša dokipelna veha obstoji iz navadne visoke prevrtane pilke, katere odprtino na zgornjem koncu zamašimo s koščkom čiste, sterilizirane vate. Ce ne moremo vina o pravem času zaliti, tedaj nekoliko zažveplamo, da preprečimo razvoj škodljivih glivic na njegovi površini. Koliko časa pustimo vino tako ležati, je odvisno od vina samega, od kleti in drugih o-kolnosti. Pretakanje vina je eno najvažnejših kletarskih opravil. Brez pretakanja ni pravilnega kletarstva in ako ne pretakamo se vino prej ali slej pokvari. v Po kipenju leži vino na dro-zeh Drože obstoje po večini iz odmrlih kvasnic. Poleg tega se nahaja v njih še mnogo sluznin, beljakovin, vinskega kamna itd. Mnogo je v njih tudi škodljivih (na primer gnilobnih) glivic posebno ako je grozdje gnilo ako je bilo objedeno pokvarjeno in podobno. Odmrle kipelne glivice so izvrstna hrana za take škodljive glivice, ki jih ob ugodnih pogojih prično razkrajati. Posledica tega je, da se vino skvari, najraje zavre. Da to preprečimo, moramo o pravem času vino ločiti od drož, to je pretočiti. Samo enkratno pretakanje ne zadostuje, kajti pri vsakem pretakanju pride v vino zrak. ki pospešuje da se iz njega izločujejo razne v njem raztopljive snovi in glivice. Te snovi se naberejo na dnu soda v obliki kaleža. Kalež obstoji torej iz podobnih lahko gnijočih snovi kot drože. zato tudi na kaležu ne sme vino ležati, zlasti ne ob vroči poletni do-bi. Ob večji toploti se namreč škodljive glivice hitro razvijajo, zato je nevarnost za vino tem večja, čim slabša (toplejša) je klet in čim šibkejše (manj alkoholno) je vino. Alkohol in deloma tudi čreslovina ovirata razvoj glivic ali kakor pravimo, ga ohranjujeta. Imamo pa še tudi drugo sredstvo, ki ovira delovanje glivic, to je žveplanje. ki spada istotako k vino ohranjujočim sredstvom ki jih uporabljamo v kletarstvu: Pretakanje ima torej namen; 1. Da se vino loči od lahko gnijočih snovi to je od drož alt od kaleža. 2. Da se daje vinu kisik (zrak), ki pomaga, da se iz vina hitreje izločijo snovi, ki ga kalijo in delajo nestanovitnega- Pretakati je torej treba vino večkrat, in sicer pretakamo v prvem letu lahka, plehka vina navadno le dvakrat kvalitetna vina pa 3 do 4-krat. V drugem letu pretakamo vino navadno le enkrat do dvakrat, v poznejših letih pa samo enkrat na leto. Stara, zlasti buketna vina pretakamo ta-ko,_ da pridejo čim manj mogoče z zrakom v dotiko nasprotno pa pretakamo mlada, zlasti sluznata vina tako, da se čim bolj zraka nasrkajo. Prvo pretakanje se vrši po kipenju, in sicer od konca novembra do konca februarja navadno pa v času od božiča do svečnice. Zgodaj pretakamo vino. ako kaže kako bolezen (vlečljivost, rjavenje itd. ali napako (slab duh ali okus in podobno). Zgodaj pretakamo tudi zdrava vina ki imajo malo kisline ki jo hočemo ohraniti, ker je znano, da se kislina na drožeh razkraja, deloma vsled delovanja drož samih, deloma vsled delovanja posebnih bakterij v njih. Prezgodnje pretakanje, to je dokler ni vino dobro pokipelo, nikakor ni priporočljivo, ker so taka vina nestanovitna in podvržena boleznim (vlačlji-vosti ciku itd.) Gladko in dobro pokipenje je prvi pogoj za dobro in stanovitno vino. Bolj pozno pretakamo torej vina, ki še niso dovolj pokipela, o-ziroma pri katerih želimo, da se v njih kislina zmanjša. Vendar pa moramo upoštevati, da je delovanje tako ki-pelnih. kakor razkrajajočih glivic mogoče le v kleti, ki je zadosti topla, ne pod 12 do 15 stop. C. Preden pa pride toplo spomladansko vreme, moramo na vsak način vino prvič pretočiti, drugače je nevarno, da se nam pokvari. M XSKm 8> NOVI TIPI RAZPHSEVAi-CEV Važnost razprševaicev v poljedelstvu in sadjarstvu stalno narašča. Medtem ko najdejo kemiki vedno nova sredstva za uničevanje mrčesa in gliv, konstruirajo strojni Inženirji nove stroje, ki bodo primerni za uporabljanje novih kemičnih sredstev. Razpršilce in druge priprave za trošenje kemičnih snovi po rast-linah in zemlji poznamo že za vs>e vrste kultur ln za razne vrste zemljišč od malih razpršilcev, s katerimi poškropimo po rastlinah' male količine kemičnih snovi, pa do velikih motorjev za uničeva, nje mrčesa in gliv po 6 do 9 metrov širokem zemljišču. Istočasno in enakomerno S prožnimi cevmi iz plastične mase lahko Škropimo tudi do 30 m visoko drevje. Novi raaprSifci, ki so jih sedaj izdelali angleški’ inženirji, so v obliki nahrbtnika, ali pa nameščeni na vozičkih, katere lahko vlečejo traktorji ali konji1. r . KMU vzimimo čebele? Ko se čebelar pripravlja na vzimljenje, mora predvsem vedeti, katere panje mora pustiti za pleme. Umljivo je, da le močne, zdrave čebelne družine z zdravo rpdovitno in mla. do matico in mladimi čebelami z zadostno zalogo medu, z lepim, ne prestarim pa tudi ne premladim satjem v dobrem, dovolj toplem panju. Le take je treba vzimiti. plemenjak, ki ga vzimiš. mora biti močan. Kakšno čebalno družino pa prištevamo k močnim? Tako, ki konec paše zasede vse, ali pa vsaj dve tretjini satnikov vališča. Ce takih močnih družin nimamo, si pomagamo z združevanjem. Glede čebel pa moramo paziti, da vzimimo le plemenjake z mladimi čebelami, t. j. takimi, ki so se izlegle jeseni: čebele, ki so se izlegle spomladi ali pa poleti, pomrejo že po- zimi ali takoj pri prvih pomladanskih izletih. Novo satje, v katerem še ni bilo nobene zalege ali le ena, je za zimo premrzlo. Staro pa, ki je črno, je sicer toplo, a za pomladansko novo zalego ni priporočljivo. Zato pustimo čebelam rjavkasto satje, napolnjeno z medom. Krepkim panjem, ki imajo čebel za dva in pol kilograma, moramo pustiti vsaj 10 kg medu. Za gnezdo določeno satje, mora biti vse izdelano in noben sat v vališču ne sme biti prazen, t. j. brez medu. Pač pa smeta biti prazna že starejša satnika, prvi in zadnji ob straneh vališča. Dalje ne smemo v čebelnem gnezdu puščati ali pa vanj staviti trotovsko, z medom napolnjeno satje ker a? lahko zgodi, da bi matica spomladi v to prezgodaj postavila trotovsko zalego. Treba je torej že pri vzimljenju paziti na to, da pride le čebelno satje v vališče. Ko odvzamemo satovje, moramo tudi paziti, da ne odvzamemo obnožnih satov .Ti so navadno tik za zalego. Poznamo jih po tem, da so proti svetlobi obrnjeni bolj temni, kakor oni, ki so napolnjeni z medom. Najbolje je, ako obesimo na sredo vališča meden sat, zraven pa na obe strani po enega napolnjenega z ob-nožino in medom. Ko smo uredili čebele, satje in gnezdo, pustimo panje lepo pri miru. dokler ne pritisne mraz. Takrat opravimo zadnje čebelarsko delo. Prinesemo v panj starih odej, vreč in slamnatih blazin. Slame z omlače-nim klasjem in tudi sena ne potrebujemo, ker je v njih marsikatero zrno, ki vabi pozimi v čebelnjak rovke in miši. \ TONE ŠIFRER ] T PRVI CVET NA POLJU je vsekakor semenska repa, ki so jo posadili takoj, ko se je zemlja samo malo ogrela. Dolge rumene črte, ki se Sirijo ob robovih njiv, kažejo, od kod se širi slabi mastni vonj. Čebele so ga na vso hitrico vzele v zakup in zdaj je cilj njihovih pomladnih romanj. Ko priraste repa do tretje late, je navadno že Vnebohod. in potem se pripravlja cela vrsta novih stvari. PROSO SEJEJO Ko bukve na Lubniku do vrha ozelene in pride srednji sčvec prosa, sv. Urban, je rumeni regrat, ki je cvetove tako vztrajno odpiral soncu, postal kakor siv starec, čaka samo prijaznega vetra, da mu bo izročil semena, ki jih je ooremil z lahnimi padali. Jug pride in tihe lučke regrata ugašajo v njem. Nekaj fasa gledajo plešaste glave začudeno v beli dan, O TONETU ŠIFRERJU PISCU KNJIGE «KMET IN STVARIn: «V počitnicah je vedno delal doma, hcdil po vaseh z mlatilnico alj pomagal pri organizaciji zadružništva v vasi, ki je slovela za eno najbolj gospodarsko naprednih naselij v državni. potem jih močan dež zbije k tlom. Ta čas se dogajajo v kleteh skrivnostni obredi. Tisoče in tisoče prosenih zrn sipajo kmetje na gorečo slamo, da se v tej ognjeni preizkušnji očistijo smetja; posejali ga bodo na preorano celino in zgodnjo rdečo deteljo, tam bo pognalo svoje kosmate vršičke iz zemlje in plevice bodo morale mnogo ur na kolenih presloneti nad njim. OBUP NA DVORIŠČU Kakšno popoldne, ko sonce še močno sveti na dvorišče, vlada na njem črn obup. Piške, ki so toliko zrasle, da jih gospodinja že sumljivo skrbno tehta, ali jih ne bi prodala, je koklja zapustila, Čivkajo tako žalostno, da se krave v hlevu začudeno spogledujejo. Cisto so ponorele, ne vedo ali naj gredo na gredo v kokošnjak, ali bodo samevale v prašičji kuhinji, kjer jim je gospodinja že prvi dan določila prostoo.% da so bile varne pred slano in lisico. Po obupnem čivkanju opu-ste vsako misel na višave kurnika; odločijo se za kuhinjo in si prisežejo, da bodo rasle na vso moč, samo da bodo prej enakovredne starim častitljivim putam in morda celo širokemu in veličastnemu petelinu štajerske pasme. Kokoši, te vnete raziskovalke dvorišča, se pa malo menijo za obup mladega rodu. Ves dan raziskujejo dvor in vrtove, v svojem plahem pogumu se ničesar ne boje, z ničemer jih ni mogoče ugnati in neprestano stoje na straži, če bi se iz neznane dežele za plotom drugega soseda, prikazala nevarnost v podobi jastreba ali neznane ptice, morda njihove divje sestre, ki je iz neznanih vzrokov izgubila čut za smer in se zatekla med opravljivi kokošji zbor. Po takem dogodku se kokošja družina zlepa ne more »omiriti. DREVJE Pri drevju gre sedaj zares. Z lističi svojih cvetov, ki so rdeče rožnato barvo zamenjali s čisto belo, so posuli svoje korenine, ko so prej sprejeli in napojili tisoče čebel. Zdaj se je drevje zagnalo v drugo skrajnost. «Cim več listja*, je njegovo geslo. Napraviti je treba tisoče in tisoče majhnih tovarn za pridobivanje dušika iz zraka, hraniti bo treba na stotine sadov in rediti koreninice, ki raziskujejo zemljo, ko bodo bučali viharji in bo treba žrtvovati vetru sad vsega leta, se bodo dre vesa zanesla samo na svoje korenine. Močne in drobne, vse so mu enako važne. OPERACIJA NA KROMPIRJU Kq_ so kmetje prisilili gozdove, da jim dajo čim več lanskega listja, morda dan ali dva premišljujejo in pošiljajo fante na kolesih ali pa tudi gospodarje kot stezosledce in oglednike na polje, če je že čas, da bodo z pkopalniki in motikami napadli krompirjeve njive. Ko pride sporočilo, da krompir kar čaka, se zaženejo na njive, okopljejo in premešajo sleherno ped zemlje. — Krompir prav junaško prenaša brskanje okrog svojih korenin, nekaj dni se čudi, potem se zažene v rast in nadomesti, kar je izgubil časa. Kmalu pozabi na vse pretrese, zakaj nekaj dni po okopavanju pridejo kmetje z drevesi, ki so stisnili deske ob sebe, kakor metulji krila, ko sede na cvetovih in se zasujejo očiščene lehe s svežo, vlažno, dobro presončeno prstjo. Na koncih dajo z motikami leham prijetno obliko in na tako lepem prostoru krompir ne more de. lati drugega, kakor da raste. RDEČA DETELJA Sončna stebla rdeče detelje so neverjetno izbirčna Sonce jih mora prav posebno obsevati, da nastavijo po dolgem pričakovanju baržunaste cvete na stebla. Nato vsa njiva nekaj dni uganja razkošje s svojo barvo, na ves glas vriskajoče prepeva pesem cvetov, ki jo je naučilo sonce in ne misli na čas. Kmalu pade nanjo odtenek rjavine, jadra cvetov uplahnejo in prva od vseh stvari na polju zori za seme. SENO V začetku junija začno naraščati valovi trave, zalijejo njive kosmatega ječmena in vitke rži, sklonijo se čez lehe okopanega krompirja in tekmujejo s pšenico, ki se ji mudi v klas. Komaj dovolijo stezam in potem, da tečejo med njimi. Pahovka in lisičji rep, mačji rep, zlasti oves, pasja trava in cela vrsta cvetočih bilk se druži v valove. Marjetice so neverjetno zaljubljene v svojo belino. Nočejo prerasti pahovke. lisičjega repa in drugih resnih trav. Neprestano hočejo biti v zavetju; časih se jih spravi skupaj cela truma, da so kakor četrtošolke na majskem izletu in prav gotovo je, da čebljajo med seboj. Modri Šmarni križ tako rogovilasto raste, da je ves podoben mlademu fantu, ki se je v nedeljo popoldne napil, zdaj pa štorklja po vasi, vriska pred hišami in se nastavlja posmehu navihanih deklet na klo-picah. Nobenega dvoma ni, da se mu družbe belih, preroških marjetic posmehujejo. m wmwM. 'Wb, ','mww/''/ mti vm mm mmmm m. « mmmm* wm •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iimiiiiiiiiiimiiiii imun,, im m,,!,, u n i um i Mini i niiiniiiiiiiii Obletnica ustanovitve mi Ta mesec proslavljamo 33. obletnico ustanovitve revolucionarne mladinske organizacija SKOJ. Prav je, če se ob tej priliki nekoliko ozremo na preteklost. Kmalu po ustanovnem kongresu KPJ, oktobra 1919, je bila na konferenci delegatov raznih mladinskih komunističnih grup v Zagrebu ustanovljena Zveza komunistične mladine Jugoslavije — SKOJ. V tem obdobju je SKOJ organiziral velike demonstracije v Beogradu ob uboju obalskega delavca, v Zagrebu pa je 10.000 mladine protestiralo zaradi a-retacije dveh delavskih voditeljev. Ze leta 1920. je prišlo do prvega oboroženega spopada s policijo v Beogradu, kjer so študenti protestirali zaradi a-retacije uglednih delavskih voditeljev. Ob času prvega kongresa, ki je bil pol leta po ustanovitvi je SKOJ štel že nad 3000 članov. Leta 1921. je tudi mladinska organizacija morala v globoko ilegalo, poleg tega pa je začela iskati oblike legalne borbe. Leto kasneje je v Ljubljani bil drugi kongres. V tistem (asu je SKOJ pokazal veliko borbenost v borbi proti Orju-ni, in vneto skrbel za ideološko vzgojo članov. Ob III. kongresu SKOJ junija 1926. leta je predstavljal SKOJ osnovno silo in avantgardo napredne delavske, kmečke in študirajoče mladine boreče se dosledno za pravico in interese mlade generacije proti vladajoči burioaziji in raznim njenim organizacijam. SKOJ je vse bolj prehajal na pot dela v legalnih množičnih organizacijah in se v teh boril za ustvaritev enotne mladinske fronte v borbi proti vladajočemu razredu. V letih 1925. do 1928. so izšli iz vrst SKOJ najdragocenejši kadri za Partijo. V ljubljanski organizaciji sta tedaj delala tov. Edvard Kardelj in Boris Kidrič. Kasneje je pod težkimi pogoji v času najhujše monarhofa-šistične diktature in v borbi proti šestojanuarski diktaturi SKOJ povečal svoje delovanje zlasti na univerzah, med vajenci ter v raznih delavskih organizacijah in po teh u-stvarjal vezi s širokimi mladinskimi množicami. SKOJ je organiziral tudi akcijo za odhod prostovoljcev v Španijo, za kar se je javilo mnogo mladih komunistov. S prihodom tovariša Tita na čelo CK KPJ se je pričelo novo obdobje v zgodovini SKOJ. Komisijo pri CK KPJ, ki je pozneje prerasla v CK SKOJ, je vodil tovariš Ivo Ribar — Lola, pri CK KPS pa tov. Boris Kraigher. Tovariš Tito je znal pravilno oceniti moč naprednega mladinskega gibanja ter se osloniti na zdravo jedro mladih komunistov. SKOJ je prešel na množično delo z mladino ter pri tem iskal najrazličnejših načinov, kako dobiti svoj vpliv na vse sloje mladine V dobi VI. državne konference poleti 1940. leta je bil SKOJ organizacijsko čvrsta organizacija s približno 18.000 člani, ki so pripravljeni dočakali dogodke 27 .marca in potem okupacijo. Toda najslavnejše ohdobje mladine je šele sledilo: V prve partizanske odrede je takoj po pričetku oborožene vstaje vstopilo nad 15.000 članov SKOJ. leta 1942 se je borilo v vrstah NOV 20.000 skojevcev, jeseni 1943, pa že nad 70.000, čeprav jih je v prvih dveh letih vojne padlo preko 10.000. Mnogi člani SKOJ so dokazali brezprimerno junaštvo. Za narod so žrtvovali življenje Pinko Tomažič, Ivo Pibar-Lola, Darko Marušič, Vojka Smuc in mnogo drugih, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Po osvoboditvi je SKOJ nadaljeval s svojim delom za učvrstitev enotnosti mladinskega gibanja ter to svojo nalogo tudi uspešno izvedel. Rezultat tega dela je danes močna, enotna in čvrsta organizacija Ljudska mladina Jugoslavije. ZflPOSLEM IM BREZPOSELNA MLADIMA V AOGPSTU 1952 Na 3 zaposlene mladince n I lafi° pravijo uradni Dl C / Lj O S C\ I || J statistični podatki,to-■ da iz prakse vemo, da je število brezposelne mladine mnogo večje, saj se suka okoli številke 10.000-Odgovorne oblasti morajo prizadeti mladini pomagati! Po uradnih podatkih je bilo do namreč v tovarno pred-1 ti družini oziroma je za druži- v Trstu 31. avgusta t. 1. 5.903 zaposlenih mladincev in brezposelnih 2.049. Številki zaposlenih mladincev lahko mir. nodušno verjamemo, zato si najprej oglejmo, v kakšnih strokah so zaposleni ti mladinci. V industriji je zaposlena velika večina 3.770, v trgovini jih je nekaj manj, in sicer 1-040, ostanek pa je v kreditnih in zavarovalnih ustanovah, v javnih službah in med mornarji. Zgornje številke dokazujejo zelo nazorno, kam se usmerja velika večina mladincev in kažejo zdravo željo mladine — priti čimprej v tovarno in po možnosti čim večji obrat. Obenem pa te številke odkrivajo tudi zelo žalostne tendence. Mnogi mladinci gre- vsem zato, da dobe čimprej posel in z njim tudi čimprej vsako soboto kuverto s tedenskim zaslužkom. Ti mladinci si seveda ne osvoje nikake strokovne usposobljenosti in so obsojeni za vse življenje na nižja težaška dela. V isti zvezi je tudi drug podoben pojav: beg iz vajeniških obrtniških vrst. Zelo malo mladincev se namreč zanima za čevljarstvo, za urarstvo, le malo jih hoče postati brivec ali mesar, pek itd. Oba pojava sta zvezana s težkim materialnim položajem velike večine tržaških družin. Vajeniška doba traja do štiri leta in v tem času ne dobiva mladi vajenec skoro nikakega zaslužka ter ne more pomaga- lllllllllllllllllllllllllllllllllllliuilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Y ŠVICI ŠTUDIRA 12.000 tujih dijakov Švica ima okrog 500 tuji mladim namenjenih zasebnih šol - Gospodarske, politične in kulturne koristi, ki jih prinašajo te šole Švica je privlačna tudi za di-jake in študente iz drugih dežel. Tujih dijakov in študentov študira zdaj v Svicj nad 12.000. Švica ima okrog 500 zasebnih, tuji mladini namenjenih šol in v njih slišiš najrazličnejše jezike. — V marsikaterem švicarskem internatu imajo pravi babilonski stolp. Povsod seveda prevladuje en jezik kot glavni, nikjer pa mladini ne branijo govoriti v materinem jeziku. Tako se medsebojno še bolje spoznavajo. Po vzorcu v Švici složno živečih treh narodov žive tudi tuji dijaki in študentje v slogi in prijateljstvu, čeprav so zbrani od vseh vetrov in čeprav se včasih zde razlike med njimi nepremostljive. Mnogo je bilo primerov, da so se očetje na fronti borili kot sovražniki, nji- hovi sinovi v švicarskih šolah pa so bili najboljši prijatelji. Tuji dijaki in študentje ter njihovi starši in sorodniki, ki jih obiskujejo, prinesejo vsako leto v Švico kakih 50 milijonov tujih deviz. Švica ima torej od njih veliko gospodarsko korist. Nič manjša ni korist, ki ja ima v političnem in kulturnem oziru. Mladina iz teh dežel se uči spoznavati Švico, njene kulturne, politične in gospodarske ustanove. Tako Švica brez posebnega prizadevanja venomer navezuje stike s tujimi deželami. Sole in internati za tujo mladino niso nič novega. Ze pred 150 leti je znanj strokovnjak za vzgojo mladine Pesta-lozzi v Yverdonu ustanovil prvo takšno šolo. no eno breme več. Seveda pa igra negativno vlogo tudi povojno obdobje, ki je mnogo mladih ljudi odvadilo trdega dela, ker je bilo prva leta po vojni toliko možnosti za lahek, pa čeprav ne popolnoma čist zaslužek. Uradno število brezposelne mladine je mnogo nižje od resnične številke. Brezposelni mladinec pride namreč med podatke Urada za delo šele takrat, ko s pomočjo tega urada išče zaposlitev, ali pa če je že imel zaposlitev in jo je potem izgubil. Razumljivo je, da noben urad ne registrira vseh onih mladincev, ki še nimajo nikake zaposlitve niti ne po-sečajo šol ter so v resnici brez posla. Približne cenitve se za te mladince sučejo okoli številke 10.000. Kljub temu da so uradni podatki o brezposelnih mladincih zelo nezanesljivi in da še zdaleka ne dajejo resnične slike pa sami po sebi že dovolj kričeče opozarjajo vse odgovorne organe na izredno težak položaj mladih delavcev. Nikakega dvoma ni, da je brezposelnost med mladimi ljudmi mnogo težja kot med starejšimi. Pomisliti moramo, da celo na osnovi uradnih podatkov pride na 3 zaposlene mladince en brezposelni, medtem ko pride na 6 zaposlenih delavcev 1 brezposelni. Res je brezposelnost tudi med starejšimi delavci izredno huda, toda še mnogo hujša je med mladimi. Med mladino pa ima brezposelnost poleg negativnega materialnega učinka še mnogo težji moralni učinek. Tu je izvor rastoče kriminalnosti, prostitucije in vseh ostalih negativnih pojavov, ki jih mnogi tolikokrat pgot,ovijajo. ,pr;. današnji mladini. Največ brezposelnih mladincev spada med mlade kovinarje (31. avgusta 435), kar obenem odkriva tudi težnje ve- like večine. Zelo težka je tudi brezposelnost med krojači in zlasti med trgovinskimi pomočniki, kjer je bilo brez posla 31. avgusta 376 odnosno 304 mladincev. V teh dveh poklicih je ta brezposelnost toli-> ko težja, ker se tem številkam pridružujejo verjetno še višje številke brezposelnih deklet, ki so skrite v uradnih podatkih med ženami. 281 je brezposelnih uradnikov, 136 šoferjev, 127 mizarjev, 29 stavcev itd. S pametno gospodarsko in šolsko politiko bi se številni brezposelni mladini moralo pomagati. To je v prvi vrsti dolžnost odgovornih oblasti, ki so za to izredno važno vprašanje do sedaj pokazale le malo zanimanja. i $ •4 Pogled na Zuerich, glavno mesto Švice 7-n udarna origana S hidroelektričn; centrale Vinodol se je vrnila te dni mladinska delovna brigada iz ogulinskega okraja. V njej je bilo okrog okrog 100 mladincev in mladink. Na gradbišču je delala dva meseca tako požrtvovalno in uspešno, da so jo sedemkrat razglasili za udarno. Tudi orodno telovadbo bj lahko dijaki sistematično gojili, če bi seveda imeli za to potrebne prostore in rekvizite ŠOLA IM VPRAŠMIJE TEI ES1HE 1/ZKOjg Dve šolski uri telovadke Kako so to vprašanje rešili in kako bi ga lahko rešili pri Problem teiesne vzgoje postaja vedno bolj pereč. Zlasti pri nas, kjer se srednješolska mladina razen redkih izjem ne ukvarja v prostem času s šiportom. Dve šolski uri na teden: to je edini čas, namenjen telesni vzgoji. Nesorazmerje je že na prvi pogled tako očitno in preveliko, da ne moremo mirno mimo tega problema. Mladina rabi gibanja, in to v mnogo večji meri kot ji ga v šoli priznajo. Ta problem ne teži samo nas, potrebo po njegovi rešitvi so čutili po vsem svetu in našli v različnih državah mnoge zadovoljive rešitve. V Angliji imajo tedensko štiri ure pouka za telesno vzgojo, in sicer eno uro atletike, eno uro gimnastike, eno uro iger in še eno uro. Mladina preživi večidel na prostem. — V Ameriki so to rešili drugače: v soboto nima nobena šola pouka, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiii \ PRED PI^CETKOM LETOŠNJE ZIftJŠKE FOLKLORNE SEZONE U TEŠTU~ Centralno folklorno skupino, ki se bo pripravljala za samostojne nastope, vodi tov. Olga Gorjup - Prijavite se, tolkloristi vas bodo z veseljem sprejeli v svojo sredo Začetek našega folklornega gibanja po drugi svetovni vojni datira v 1949. leto, ko so srednješolci prvič nastopili na taboru OF v Merčedolu. Bili so še negotovi, nihče ni vedel, kako bodo našim ljudem pri srcu njihovi narodni plesi itn njihove narodne noše. Ko pa so plesalci z okinčanimi klobuki stekli po bregu, jih je navdušena množica pričakovala s solzami v očeh. ' Se v istem letuje ta folklorna skupina nastopila v Skednju, Nabrežini, Bazovici in po drugih vaseh Neki starček je prišel v Sovodnje. da bi še enkrat v življenju videl plesati «Stu ledi« in seveda tud; znano «Tri paše če, tri paše les». Ti prvi začetni uspehi so vzbudili med mladino in starejšimi zelo mnogo zanimanja za folklorne plese. Prvega maja 1950. leta je nastopilo že 36 parov, potem pa še več. Zlasti pa se je kult narodnih plesov vgnezdil v srca vseh gledalcev ha veličastnih dneh slovenske kulture. Sčasoma so poleg centralne mestne folklorne skupine zra-stle podobne skupine tudi po vaseh v Borštu in Ricmanjih in samostojne skupine v mestu. Vse te skupine pa so imele težko osnovno slabost: zbrale in delale so skoraj izključno pred velikimi manifestacijami: pred prvim 'majem tn pred dnevom slovenske kulture. Delo je bilo zaradi tega seveda nesistematično in skupine nikoli niso mogle začetnih uspehov utrditi. Počasi pa je tudi zmanjkalo primernih plesov. Skupine so namreč segale predvsem po tradicionalnih tržaških plesih, kar pa je za raznovrsten, zanimiv program premalo. Vse te pretekle slabosti bomo sedaj skušali premagati in obnoviti folklorno delovanje v večjem in mnogo resnejšem obsegu «Naša» Olga Gorjupova je iiiiiiiiimmiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHi nimmiiiiiiiiiimiiimiiimiimmmiiimiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiMiiiniiiimmiiiiiiHimiiiiiiimiimiimiiiMiimiiiimmmiiimiiiii J. CONRAD: TAJFUN Medtem sem se komaj še držal na nogah. Nobeden od nas ni imel kakih trideset ur nikakršnega odmora, pa vam je naš stari sedel kar naprej na svojem mestu, si gladil brado, si drgnil črepinjo in se onegavil, ne da bi mu bilo vsaj prišlo na misel, sezuti visoke škornje. «Upam, gospod kapitan«, sem dejal, «da jih ne boste spustili na palubo, dokler si ne bomo na jasnem, kako naj se pripravimo nanje.)) Toda ne mislite, da bi bil smatral za bogve kako lahko opravilo, ukrotiti te capine, ako bi se bili namenili napasti nas. Boj s celim prevozom kulijev ni igrača. Bil sem pa tudi na vso moč utrujen. »Najrajši bi videl«, sem dejal, «da bi nam dovolili sesuti jim ves kup srebrnikov dol ter jim dati priliko, da si sami krojijo pravico za svoj delež « ((Nespametno govorite, Ju-ke*», je odvrnil in počasi uprl oči vajne. «Izmisliti si moramo kaj takega da bomo zadovoljili vse prizadete.« Bilo je polne roke posla, potemtakem sem spravil svoje mornarje na delo, a lam sem se bil namenil malce odpočiti. Toda nisem ie ležal deset minut na svoji postelji, kar je planil v kabino ladijski strežalj ter me pričel vleči za noge. «Za božjo voljo, Jukes, pridite hitro! Hitro na palubo, gospod! Oh, pridite, pridite!« Fant me je prestrašil, da sem bil malone ob zavest. Saj nisem več vedel, kaj se je pripetilo: je li izbruhnil nov vihar ali kaj? Pa saj ni bilo čuti nobenega vetra. »Kapitan jih je izpustil na svobodo. Oh, izpustil jih je! Skočite na palubo, gospod, ter nas rešite. Prvi inženir je pravkar stekel dol po samokres.« Tako sem razumel besede tega bedaka. Oče Rout se pa roti, da je odšel samo po čist žepni robec. Najsi je bilo tako ali tako, bliskoma sem skočil v hlače ter planil na palubo. Spredaj pred mostom je bilo res precej hrupa. Na krmi so se pehali z delom štirje mornarji in bož-man, Naglo sem jim potisnil v roke nekaj pušk ter jih povedel na most. Sedem nas je navalilo na zemljevidnico. Toda vse je bilo že končano. Stari je še vedno stal ondi v svojih nepremočljivih škornjih in r golimi rokavi. Bun-Hinov pisar je stal poleg njega, zamazan kakor dimnikar in še vedno zelen v obraz. Mahoma sem si bil na jasnem, da me kapitan ne bo nič kaj vesel. «Kaj hudiča naj pomenijo te opičje burke Jukes?« je vprašal stari, jezen na vse pretege. Odkrito ti povem, da mi je to zavezalo jezik, «Za božjo voljo Jukes«, je nadaljeval, «vzemite tem ljudem puške. Saj utegnete koga raniti. Hudič naj me vzame, če ni na tem parniku kakor v blaznici. Pazite dobro zdaj. Pomagajte meni in Bun-Hinovemu pisarju prešteti denar. Nemara bi nam tudi vi pomagali, gospod Rout, ko ste že tukaj. Cim več nas bo, tem bolje.« Vse je bil lepo razmislil, ko sem jaz dremal. Pokrovi so bili že zdavnaj dvignjeni z lin in vsi kuliji so bili že na palubi, ko so bili eno noč in en dan preživeli pod njo. Čudno je bilo videti toliko mračnih, divjih obrazov. Nesrečniki so se srepo ozirali okoli sebe na morje, proti nebu, na ladjo, kakor da so mislili, da se je razletela na drobne kosce. In ni čuda! Preživeli so strahote, ki bi celo belcu spričo njih silila duša iz telesa. Toda Kitajec, pravijo, nima duše. Vsekakor pa ima nekaj vražje trdoživega v sebi. Tako je bil na primer med drugimi težko ranjenimi tudi neki tant, ki mu oko toliko da ni bilo docela izbito. Debelo kakor pol kurjega jajca mu je štrlelo izpod čela. Slehernega belca bi kaj takega priklenilo za mesec dni na bolniško posteljo; toda ta dečko se je prerival s komolci sem ter tja skozi množico ter se razgovarjal s tovariši, kakor da bi mu ne bilo nič. Zelo hrupno so se menili med seboj, toda kakor hitro je naš stari pokazal svojo plešo spredaj na mostUj so na mah vsi prestali celjustiti se in so mu požorno gledali v obraz. Kakor je bilo videti, je kapitan, brž ko je napravil sam pri sebi načrt, poslal k njim Bun-Hinovega pisarja, da bi jim pojasnil, kako jim bo edino mogoče dobiti nazaj svoj denar. Pozneje mi je pripovedoval, da jim je, ker so vsi kuliji delali v istem kraju in enako dolgo, upal najpravičneje ustreči na ta način, da bi vso gotovino, ki smo jo bili nabrali razdelil mednje v enakih zneskih «Saj ni mogoče razlikovati dolarja od dolarja«, je dejal, *in ce 01 vprašali drugega za drugim, koliko denarja je bil prinesel na ladjo bi se najbrž vsak zlagal.» Po mojem mnenju je imel v tem prav. Ce bi pa izročil denar kakemu kitajskemu uradniku, ki bi ga slučajno srečal v Fu-Cauju bi, kakor je dejal, kuliji imeli prav toliko od tega, kakor če bi ga sam takoj vtaknil v lastni žep Mislim da so bili tudi kuliji tega mnenja. Pred mrakom smo končali z razdeljevanjem. Bil je nenavaden prizor: visoko na- raslo morje, ladja z videzom razbitine, Kitajci, ki so se drug za drugim opotekali proti mostu po svoj delež, pa naš stari, še vedno v> škornjih in samih srajčnih rokavih, ki je pri durih zemljevidnice pridno delil denar, da se je potil kakor le kaj, in je vmes zdaj mene zdaj očeta Routa zbodel z ostrim ukorom, če mu nisva vsega po volji storila Tistim ki niso mogli priti sami na most, je prinesel osebno njih delež k lini številka dve. Trije dolarji so preostali in od teh so prejeli trije najteže ranjeni kuliji vsak po enega. Nato smo se lotili kupov mokrih cunj in raznoterih drobnarij, brezobličnih predmetov, ki jim nismo vedeli imena, in smo jih metali z lopatami na palubo, da bi Kitajci sami odločili, čigavo je kaj. Tako je šla ta zadeva kolikor toliko brez hrupa izpod rok in je dobil vsak prizadeti svoj najboljši delež Kaj pa praviš ti, mehkužni gizdalin s poštnega broda? Prvi inženir trdi, da je bilo to edino pravilno. Kapitan je pripomnil svoj čas proti meni: «So stvari, ki jih ne moreš najti v knjigah.« Po mojem mnenju se je topoglavec kakor je, še dovolj dobro izmazal, KONEC. med poletjem precej časa preživela v Jugoslaviji, kjer je pridno študirala lepe plese jugoslovanskih narodov, tako da nam bo iz te neizčrpne zakladnice lahko posredovala in učila številne učence najlepše bisere folklorne umetnosti. V Ul. Roma bo v prostorih SHPZ tudi primeren prostor za pouk in to tudi ob slabem vremenu, ko bo burja pihala okoli vogalov. Seveda ne bodo več vaje «od časa do časa«, tik pred velikimi manifestacijami, temveč redno vsak teden, tako da se bo novoosnovana folklorna skupina polagoma pripravila na večji samostojni nastop. Pa to so že načrti za bodočnost in o njih raje prihodnjič. Da bo pa »beseda meso postala«, vabimo vse ljubitelje folklornih plesov, da se čimprej prijavijo za «folk!oro». no za obstoječi režim«. Menijo. da so ta zakon, katerega tvorca sta Mehmed Sehu in Enver Hodža, izdali zato, da bi onemogočili «subverzivno delo« otrok, ki pod vplivom staršev trosijo po ulicah parole in 'etake, naperjene proti Sovjet- Smrtna kazen za otroke ;g 5% bra proslavljali v Albaniji «mesec albansko - sovjetskega prijateljstva in sodelovanja«, so bile ulice v Tirani, Skadru, Draču in drugih krajih polne letakov, iz katerih jasno prihaja do izraza nezadovoljstvo albanskega ljudstva z režimom Enverja Hodže. v Aiban ji Po vesteh iz Albanije je vlada En veri a Hodže izdala zakon, na nodlagi katerega bodo lahko odslej obsodili na smrt tudi otroke v starosti 12^do"16 let, ki bi zagrešili, kakor pravi ta zakon, «dejanje, nevar- imiiiMMltimiimiiMlMiiliiilluiiiiMiimlliliiiiiimimifiiiiilitiiiMiniiMiHlililiiiiiiitffliiliiiiMiimiiiiHtitiitiiiiitiiiiiiMiiiiiiiitiiHiifiitHiiiiiiiiiii na zn Šport je dandanes tako razširjen, da si sploh ne moremo zamisliti življenja brez njega. Športne prireditve pritegnejo velike množice gledalcev, obstajajo časopisi, ki se bavijo samo s športom, vsi politični časopisi imajo po najmanj eno športno stran, poleg dnevnikov izhajajo tudi tedniki in mesečniki, ki nam govorijo o šjvtri-ir, živ- jame žogo v zmešnjavi pred vrati, zopet nogometaša s zr»"0 m tri različne znamk; z razgledi na italijanske stadione. Nizozemska je ob priliki IX. o-limpiade v Antwerpnu izdala spominsko športno serijo, na kateri vidimo tudi nogometaša. Romunija je leta 1937 izda:« celo športno serijo na ljenju. itd Temu pi-iuvu se ne sedme obletnice ustoliče- more r.r-Vt' noben, takorekoč i nja kralja Karla II. Tudi dva c-viuzi>-an človek nogometaša sta vidika na eni Dru«l pojav d;.r;.šnjf dobe! znamki. Leta 1946 je zopet noje izdajanje znamk v najrazlič- j gomet vzrok ene znamke iz nejše svrhe in ob najrazličnej- športne propagandne serije, ših priložnostih. Jasno je, da j Češkoslovaška je samo enkrat države, ki tudi finančno pod- j upodobila na svojih znamkah pirajo šport, skušajo pritegniti čim več domačih in tujih gledalcev na športne prireditve tudi z znamkami. Zaradi tega Imamo danes ofcširn.i filatelistično področje: zbiranje znamk s športnimi motivi Teh znamk je danes v svetu že mnogo in težko bj jih bilo zbrati enemu samemu zbiralcu. Zaradi tega se mnogi specializirajo in zbirajo le znamke, ki nam prikazujejo določeno športno panogo, ta lahko atletiko, drugi nogomet, tretji zimske športe, četrti plavanje, itd. Tu hočemo podati pregled znamk, ki nam prikazujejo nogometno igro, to tudi zaradi tega, ker je nogomet se vedno najbolj priljubljena igra med našo mladino, saj lahko vidimo na vsakem' ovinku mladince, ki se lovijo za žogo. Seveda ne bo v tem pregledu vseh znamk, ki so do sedaj izšle na svetu, a skušali bomo podati čim popolnejši pregled, v kolikor je v naši moči. Začnimo kar pri nas. V coni B Svobodnega tržaškega n-zemlja sta bili letos izdani kar dve športni seriji. Ena je bila izdana za izključne potrebe 00-ne B, in je športno-propagand-nega značaja druga pa Je bila izdana ob priliki XV. olimpia-de v Helsinkih, V obeh serijah sta našli mesto znamki z nogometnimi motivi. Na prvi vidimo vratarja med letom, ko ubrani žogo, na drugi pa vidimo nogometaša z žogo. Bolgarija je leta 1931 ob priliki Balkanskih iger izdala športni seriji posvečeni športu. Nemčija je leta 1936 izdala spominsko serijo na čast olimpiadi, ki je bila v Berlinu. Tudi tu je dobil nogometaš svoje mesto. Francija je leta 1938, ob priliki svetovnega prvenstva v Parizu izdala spominsko znamko, na kateri vidimo nogometaše pred vrati in vratarja v akciji. Italija pa je na lepši način počastila svetovno nogometno prvenstvo, ki je bilo v Italiji leta 1934. Izdala je fran-kovno in letalsko serijo, poleg tega pa so vse Italijanke ko-lontie izdale slične serije. Na italijanskih znamkah vidimo vratarja v skoku, dva nogometaša med igro, vratarja, ki u- nogometno igro in to leta 1951. Prav tako Poljska in sicer letos, Luksemburg je izdal prekrasno znamko z nogometnim motivom v seriji na čast XV. olimpiade v Helsinkih; v isti namen je izdala športno serijo tudi Madžarska. Največ znamk, ki nam prikazujejo športne motive, je do sedaj izdala Sovjetska zveza, in sicer: leta 1935 za špartakiado, na znamki iz športne serije 1t leta 1938, na znamkah sličnih ampak je ves dan namenjejj botal Ob sol telesni vzgoji, vsi učenci gredo šolsk® igrišča, kjer goje te pod vodstvom fesorjev. — V Fran ^ ^ ski in Avstriji ^ ^novanim problem s ta*o {effl športnim PflPO^J dosegli načinom so in so ce!« zelo lepe uspehe ggve- prehiteli športne razp». da imajo ob &}!r tlKjj re- lago dovolj iSrl5C’ ^ lahko kvizitov in ka‘Jr°Ljrtflih P®-mladina na teh g raz. poldnevih vadi (pred- ne športne ^ strokov- vsem atletiko) 5° do- nim nadzorstvom brimi pogoji. sledni® . wi ta P051' Mislimo, oa ^ rjala na" pot najbolj odg ima- Šim razmeram- » " # bi * mo občinski stadion- ^ primerno razdeli^ potreb3® lahko ustrezal vsfn šol, Dragi rekviziti. fe > za prvo silo pa na tf profesorji telova diske ^ polago žoge, krog > ^ja Kaj ie torej še elastičnost tis vem0' šolsiki program. » j neslovenski šolniki 8jstefl>f rejo izboljšati _ucn g ItalU*^ da o tem odloča okoS ska šola pa je e odT nela in že zdavnaj varja potrebam upa»ia’ taj Nimamo .™n° wyjocnosh e bi se v bližnji zato spremenilo, ven ^ * smemo opustiti -gvesfc1 vsem za manj tel^ nos med duhovn vzgojo ^^ -j nove ugodno^ za Jugoslovanske^ V Ponedeljek, voa jj. la v Beogradu U- JtfF^ ščina Počitniške je 0%1 vije, katere na® n pflt čiti šolski mladini leP jjur-spoznavanje nay.f ter spodarske gradl^fv, nih in zeodovinskin nih in zgodov: sti Jugoslavije, bo Počitniška .***■* da bodo ob nežna ^ izdatkih preživeli tIJice- t p r . ■ . poletne šolske o®1 pf[ Zveze bodo ime'' ceP® & pusta na norma s)tuP» V prevozu, tako za 1 za posamezna mnogih turistic sie „re)e eni znamki vidimo tudi nogometno tekmo. Tudi Brazilija je ob priliki svetovnega prvenstva v lastni državi leta 1950 izdala tri znamke, ki pa <’ estetičnega vidika na zeCcvo jUjejo filatelistov. čiteljev in bor^ in r pt‘ b" stvenimi drus Zyeza „ K organizacijami. biV9 vzela premoženj'. in rijalnega sa^^,rad^ v si)li*“ Ljubija«1’ REŠITEV koncert; 2. Ela . jnkas ^ fr — ker ~en^’ J SOs , vanti; 5. AlS1 „ ar tj» « 6. kao - bas.j^,. 8. 10 (1„van5t ^ *at Tl l“d 1» ten; 9. ost . \\.^ kremen * (jna " gre — Lk' * matrona 3Vtobl':'” -ti*1 v(e NAVPIČNO: a) ^ r) ■ trd; cLt(h Eskulap; b)č)°i!iadaA - osa " ‘ d) SNG (Slov. *-ai pa; f) ne - oPera „ 6at K, e» -■ tke; h) boa _ 3,oi- .,„«!• e' Aca - c rlC -sen 1) EriniJ« im umu 11111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiliiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiii||lll,llllll,lf> 111.......... f ^ A Spet prehajamo v zimsko sezono. V mrzlih jesenskih dnevih J«, don^c* 5o ^ v topli zakurjeni sobi in se pripravljati na igro, ki Jo bo u[”\jnk<. do««®" tu«1 društvo ob zimski sezoni. Kakšne uspehe lahko mladinci in poskus* prikazali Prosečani s svojo «LoJtrco», ki je žela splošno prizna®^- I ^MORSKI DNEVNIK 26. oktobra 1952 HERZOG - VODJA FRANCOSKE na l teenirJlrmudil v Ljub- ima,5a° ?0t vodia fran": ■est? i ekspedicije J °P!‘ v*šinsko mejo * stoni? °V ter kot Prvi ^ J13 vrh Anapur- 41aje. T*et5.ov.) v .višavju HerUV-°3 P°dvig sta uerZOP ln eQ __ -in, še en filan S Ko Jiac:ala skoraJ f4' stisnil "1 36 Pr'iazni in. nnc???0 smo 0Pazili, ! “H ?nir u1Ce Anapurne; *%ie prst? mu manjkajo '1!>nžemrju Judi kadar im. 111 vse v ogu P°zna. J,1®! Dr ??u,z njegovimi ODpra 9udot mu je s L? ^PUrn?1^ 0b Vln't' ■ 05 zmrzni odrezal marsi-:tzo/ ni ne. noSe- Toda ... ‘lam to __ !i T«, da Je nasmejan Siia S. dežeU° le v Jugosla- ?,,?>TnI??en?.:ie —"pripo--hS^kdai uspehu, ^‘ ekol^^gia kaka plal 1U An»C1)a na svet-Anapurne. N# še l#ca. Otih riti človek • SV^iei odkril že * Revnega in juž- ostal je še en tečaj, --> dnsi za raz- Bea—■ oj se neraziska- Jiev 2pnuIU vrhovi sveta. V BeleJeiise V glavnem > Prostn,, Se — neraz-i> ttan --na zemljevidu OT je jS1 želja vseh Avida ,? -lih izbrišejo fjia j*j Marsikatera ek-sv t Pokušala osvo-‘ kn (.nad 8.000 me- Sto so mpaVrb°ve Tibeta). V, med v Vse zal tekn fSi se ?.man- Sele od°vi] nad tekmova-naši z8odov?nit0 Posrečilo... ■’ ter .1Sok n; smo prema- ■ile "* Urec„"'“au 8.000 me-Zj katp-- ‘ načrte in 'tali ;/ere Ubran' S° se horili in ^speH?-. Planinci šte- «... 'li n,, cilji kot ostale !'a\ue itfjfe119? v te, doslej “aPotii 'Po ir- Da smo si iz-VsJ.V ®’malajo nas je so t *U ttlj^aziskane in da gore .se !> :.« ki jih še ‘°veško oko ter :Vn° UspeSediciie pred posvoji« teh 'N castnii-ta 1852. ko je ki°dkrii »r Georg E- SljS)“ Comolungmo v' ki so i° P°zne' JVIount Everest. mi e elr wuxlt r '°Se VtWp SPr®<3icije naska-v So ^ Himalaje, toda \^Zi0nosši v •?>Piaa ta drln6' kl smo SP St0JUtg°ra v Fran- iir ki^tiil °k?° sm° se vra- sem s svojimi tovariši v skali, 3.700 metrov visoko. Toda vse je šlo brez nesreče. Le na Greponu sem pozneje padel 15 metrov globoko ko mi je spodrsnilo na poledeneli skali in si zlomil nogo na pe tih mestih. To je bilo leta 1945. Toda vsi ti napori in vse te nevarnosti poplačajo planinca z veličastnim doživetjem, ko se prebije na vrh svojega cilja. Sele kadar je človek na meji med življenjem in smrtjo, se zave. kaj je pravzaprav smisel življenja. V Jugoslaviji, kjer je junaštvo tako sploš. na vrlina boste nedvomno razumeli. kakšni so ti občutki. Devet junakov ; Sa) po služ-naše fran-Sfno bili na rane mlado- z k 18 iet, sva 5Ur bratom, ki je , ? U r maj 16 let :^t>^P°n, ki je j^tetrov.’ To je Jh Je bilo mno-e vse glad-sva že bila Kflthfr 3e vse glad-’a‘M Tte sva °bČM-?-akrat da sem do- il1 »ra da Ždelo ^ .mOž'‘vjSele takrat C' Ko In P°tem N 4> bu 5Sem bil Star met na Mont- ... SE?:; Cel0 na Mat-la m. Y'Ui J“Ptn0 °‘'ual smrti Iv MaE0,1a n??-, najbolj Vse^^zjiubil pla it no ia “fes- 'db"! )e slabad P° dva ‘Ati ®v>hti bo vreme. V ■\S S° Poč ta? se rno-enn ' da sem ftnoe.p°d ® s 1T| k ' wre je sn»-r,?ilim ne- * skife aan0 oki ‘°vle po-oblogo - Devet tovarišev nas je bilo, devet najboljših francoskih alpinistov. ki smo se odločili da odkrijemo tajnosti Himalaje. Naj vam jih predstavim: Marcel Ichac, poklicni fotoreporter je bil s 43 leti najstarejši član odprave. Udeležil se je že prve francoske himalajske ekspedicije in še več drugih. Marcel Schatz. po poklicu krojač in Jean Couzy. inženir aeronavtike, Teray in Lachenal, poklicna gorska vodnika ter Francis de Noyelle, diplomat, Jacques Oudot, zdravnik — kirurg, Gaston Rebuffat. inženir in jaz 30. marca smo se vzdignili s pariškega letališča proti Indiji. Strast nas je zajela, ko smo se vedno bolj približevali našemu cilju. Veselje do planinstva se je družilo s tiho željo po avanturizmu, raziskovanju. Čeprav je vsak član ekspedicije tvoril značaj zase, smo bili v svojem cilju enotni in ta enotnost nam je tudi omogočila zmago. 21. aprila smo prispeli v Tukuho v Nepalu, v mesto brez cest. Le kozje stezice vodijo v to prestolnico, kjer je okrog 300 pagog. V mestu pa sem videl celo nekaj avtomobilov. Začudil sem se, kako so jih tja pripeljali. In ko sem vprašal oficirja — mladega, temnopoltega Tibetanca, ki nam ga je dodelila nepalska vlada v pomoč, sem izvedel. da so jih prenesli ku-liji čez 3000 metrov visoki prelaz. Se druge značilnosti in znamenitosti -smo odkrili na svojem potovanju po severo-zapadu Indije ter v skrivnostnem Tibetu. Vse potovanje smo opravili na malih ponijih, ki so tukaj edino prevozno sredstvo. Prtljago, ki smo jo imeli s sabo okrog 4 tone pa je nosilo 157 šerpasov (tibetanskih nosačev). Dolgo smo raziskovali podnožja gora,y. n^pabjki Himalaji. Naš prvotni cilj je bil 81^7 metrov visok Daulagirt po naše Bela gora. Toda pozneje smo spremenili naš načrt in krenili proti Anapurni ali Moršiadi. Naložili smo vso našo kramo na male ponije in na plečate hrbte šerpasov ter odšli proti Anapurni, potovali smo po skalnatem terenu mimo rek, ki smo jih morali prebresti, po dolinah s katerih so silni vetrovi, ki drvijo z veliko silo s strmih gora spihali vse zelenje. Sli smo mimo malih tibetanskih vasic, ki se tukaj razprostirajo v višini 3.000 metrov. Bili smo priča številnih ljudskih običajev v tej deželi. Žanimivo je, kako se Tibetanci znebijo umrlih rojakov. Ljudi navadno ne pokopavajo, temveč jih le pre-neso visoko v gore. kjer jih z velikimi slovesnostmi naglo razrežejo in prepustijo jastrebom. Drugače pa so Tibetanci silno gostoljuben in vljuden narod. Kamorkoli smo prišli na naši poti, povsod so nas lepo sprejeli. Pripravili so nam celo male slovesnosti s svojimi temperamentnimi plesi, ob katerih se nam je kar vrtelo v glavi. Naletel sem celo na takšno gostoljubnost, da mi je gospodar prepustil svoj prostor v zakonski postelji. ževih bratov, otroci teh številnih zvez pa so zakoniti nasledniki moža. 2ivljenje ljudi pod Himalajo je preprosto in žive v zelo težavnih razmerah. Njihova glavna hrana je razen sira in mleka še čaj — oz. čajni odpadki, ki jih stlačijo in stisnejo v kose, podobne opeki, in te jedo. Gostu navadno nalije gospodinja v leseno skodelico vročega čaja, gospodar pa mu ponudi žličico moke da jo strese v čaj. Mesa navadni Tibetanci ne jedo, ker jim vera prepoveduje ubijati živali. Molijo pa Tibetanci na poseben način. Njihov očenaš je zelo kratek Glasi se: om ma-ni pad-me hum», kar pomeni: «Oj ti biser v lotosovem cvetu. amen». Toda ob vseh stezah in po vseh vaseh so še posebni molilni mlinčki. Vsak nil iz tega prepovedanega sveta. Četudi me je navdajalo silno zadovoljstvo, da sem dosegel najvišji vrh naše zemlje, je v meni vendar prevladoval občutek, da moram čim hitreje odtod. Borba za življenje z razbesnelo naravo Medtem se je vreme poslabšalo in z Lachenalom sva se odpravila nazaj. Nemudoma sva morala sestopati proti taborišču V. Pri sestopu sem padel, ker nisva bila navezana in izgubil rokavice. To je bilo usodno za moje roke. Tudi Lachenalu je spodrsnilo na ledu in je zdrsel 100 metrov niže od taborišča V. S skrajnimi napori sva se privlekla v taborišče. Nisem čutil ne rok. M. Herzog po prihodu z vrha Anapurne v taborišče V. Onemogel se naslanja na nosača. Z njegovimi močmi je pri kraju. popotnik ga zavrti in s tem o-pravi molitev. To je vsaj koristno. Poleg tega imajo š«-posebne molilne ropotuljice, ki se vrte med hojo same od sebe. Tibetanci pa nosijo s seboj tudi večje molilne strojčke, ki jih poganjajo z vrvico. Tor’j kot vidite je molitev v Tibetu mehanizirana in se ni treba ljudem preveč truditi. Pot k zmagi Čudne navade Tibetancev -‘Ogo. Visel Posebno naš Mai-cel se je rad sukal po tibetanskih vaseh, presenečal s zvojim aparatom zala tibetanska dekleta, ki jim zares gre to ime. 2e. ne so tod res lepe, a tudi hude. S svojim izrednim vonjem že od daleč opozarjajo nase. Lišpajo se namreč s kravjim blatom. Tod je navada, da postane dekle tudi žena vseh mo- Veliko so nam pomagali šer. pasi — nosači. Mnoge med njimi sem prav vzljubil, čeprav so med potjo napovedali stavko in je jmel na« spremljevalec, napelski oficir precej muke z njimi, preden jih je pripravil, da so nadaljevali pot. Ko smo jih vprašali zakaj so se uprli, niso vedeli, kakor tudi ne zakaj znova nadaljujejo pot. Toda hiteti smo morali, ker nas je priganjalo vreme. Pričakovali smo močan monsuni. Na razdalji 500 metrov smo postavili svoja taborišča in 23. maja smo začeli z naskokom na taborišče II I v višini 5900 metrov. 2. junija j smo šele lahko postavili taborišče V, 7500 metrov visoko. Odtod smo se naslednj"ga dne z Lachenalom povzpeli proti vrhu. Po večurnih težkih naporih sva dosegla zmago. Spet. bogato plačilo za neko veliko drznost in vse napore Pred nama so se razprostirali eden za drugim vrhovi, visoki nad 8000 metrov (13). Tam nekje v dalji se nam je smejal Mount Everest, naprej proti zahodu so se vrstile doige vrste snežnih velikanov. Tu, 8078 metrov visoko sem pritrdil francosko zastavo in visoko dvignil cepin nad glavo — simbol zmage. Tedaj se mi je zdelo, da sem v nekem novem svetu, ki se mi je zazdel nepremagljiv, da sem prišel na mesto, po katerem sem hrepenel mesece in mesece. Imel sem občutek, da sem prišel na mesto, po kate-pinisti vsega sveta. Imel pa sem tudi občutek, da sem zašel in vdrl v prepovedan svet. Za nekaj časa se me je prijel celo občutek nevarnosti in negotovosti in obšla me je želja, da bi se kar najhitreje umak- ne nog. Vreme se je stalno slabšalo. Ponoči je zapadlo nad pol metra novega snega. Z veliko muko smo se prebijali proti taborišču IV. Velikanski plazovi, prav z vrha Anapurne so drveli mimo nas. Večina izmed nas pa je dobila sončno slepoto in nismo ničesar videli Toda tu so nam priskočili na pomoč vodniki in nosači — šerpasi. Iles, njim gre velika zahvala, da smo uspeli in da smo si rešili življenje iz te divje narave. Ves dan smo uporabili za pot, ki bi jo lahko v lepem vremenu opravili v dveh urah. Enkrat nas je zasul celo plaz. Plazovi so se vedno bolj mno- žili. Smrtna nevarnost nam je grozila z vseh koncev. Le srečno naključje nas je rešilo. V taborišču II nam je zdravnik Oudot nudil prvo zdravniško pomoč. Izvršil je nevarne ope racije, pri katerih je uporab. Ijal velike doze injekcij ace-tylconyla, ki je pospešil krv. ni obtok v zmrznjenih udih. Te injekcije je doktor na me. ni prvič uporabil v takšni meri. Tudi to je bila avantura, kot je bil ves naš vzpon in se-stop, tipična moška avantura. Nikdar si nisem mislil, da bom preživel to pot v dolino. Meni in Lachenalu se je stanje stalno slabšalo. Nisem mogel premikati rok. ne nog. Na posebnih nosilih so me po nevarnih skalah mimo globokih prepadov in čez ledenike prenesli v nižino. Med potjo je moral zdravnik opravljati številne operacije, vsak dan. Se naš fotograf je moral večkrat zamenjati svoj aparat z injekcijsko brizgalko, da je pomagal pri operacijah. Toda z izredno voljo ostalih tovarišev, da nama rešijo življenje ter s pomočjo šerpasov, ki so naju prenašali, smo končno srečno prispeli v dolino. A transport proti Indiji je trajal še pet tednov Sele 7. julija smo prispeli po nenehnem dežju do prve indijske železniške po. staje Mautanwa. V tem času pa se je smrt počasi zajedla v zmrzle ude. Amputacija je bila neizbežna. Toda nič za to. Anapurna je bila premagana.« Tako je končal svoje pripovedovanje inž. Herzog. Ko je govoril o najtežjih trenutkih, ki jih je doživel na Anapurni in ob sestopu z nje se je njegov drugače vedno nasmejani obraz zjasnil, njegove oči so dobile čuden blesk, toda čez trenutek je bil že spet smehljaj na njegovih ustnicah ter nam je povedal še tole zanimivo dogodivščino z nevarnega povratka. Prišli so v mesto Tansing, ki leži že skoraj v Indiji. Inž. Herzog je imel gosto brado kot pravi prerok. Toda prerok ni hotel ostati zato je začel povpraševati po brivcu. In res prišel je vaški brivec, z veliko, strahotno «britvijo». Kos železa, ki ga je sam zbrusil je imel zataknjenega med dvema bambusovima palicama. Začel je briti Herzoga brez mila in ta je tulil od bolečin. «Britev» mu je dobesedno kocine trgala iz brade. Sele ko je «izurjeni brivec«, prišel s svojim orodjem pod nos je njegova «britev» neverjetno hitro stekla, tako da so šle tudi brke. ki si jih ni nameraval obriti. Vsi člani Herzogove ekspedicije so se srečno vrnili v Francijo in ta jih je s ponosom sprejela. Vsi so dobili visoka odlikovanja. Inž Herzog je postal Nacionalni junak Francije. Ze od nekdaj so bili Bar-kovljani povezani s Krasom. Pesem in vinska kapljica sta povezovala naše Tržačane s Kraševci, in še sedaj obstajajo vezi, ki so ostale nespremenjene, kljub nenaravni meji, ki loči prve od drugih. Ta povezanost in staro poznanstvo se je pokazalo tudi ob priliki izleta, ki ga je krajevni odbor OF iz Barkovelj priredil preteklo nedeljo v Tomaj. Ni šlo sicer za običajen izlet, kakor se pogosto vrše iz Trsta in tržaške okolice v naše bližnje zaledje, ampak za gostovanje barkovljanskega prosvetnega društva s svojim pevskim zborom in godbo. Temu gostovanju se je pridružilo še nad sto Rojančanov, tako da je bilo preteklo nedeljo v Tomaju in bližnjih vaseh nad 300 Tržačanov. V zgodnjih jutranjih urah so se številni avtobusi začeli srečavati na obmejnih blokih. Ko je zadnji avtobus prispel po urniku v Tomaj, je na dvorišču tamkajšnje gostilne bar. kovljanska godba igrala vese. le koračnice, številna množica poslušalcev, ki se je medtem zbrala okoli godbe, pa je s prisrčnim ploskanjem dajala du-ška svojemu veselemu razpoloženju. Po opravljenem kosilu se je barkovljansko Prosvetno društvu poklonilo spominu pesnika k raške zemlje Srečku Kosovelu in položilo venec na njegov grob, zbor pa je -zapel nekaj pesmi. Svečanosti se je udeležilo veliko število domačinov, predvsem pa smo opazili med njimi mnogo mladine. Na prostranem dvorišču pred društvenim domom se je začelo medtem zbirati mlado in staro, iz Tomaja in bližnjih vasi, da bi prisostvovali kulturni prireditvi, Ko je ob 10.30 godba zaigrala slovensko koračnico je bila dvorana nabito polna. Predsednik domače, ga prosvetnega društva tov. Bojan Macarol je s prisrčnimi besedami pozdravil goste in poudaril tesne vezi, ki družijo po krivičnih mejah ločeno slovensko prebivalstvo in podčrtal, zanimanje s katerim naši bratje v osvobojeni domovini zasledujejo težko, a vztrajno borbo tržaških Slovencev za njihove socialne, kulturne in narodnostne pravice. Po nagovoru predsednika Macarola je barkovljanski V, 4 4 privabil mnogo smeha in zabave. Za zaključek je barkovljanski pevski zbor zapel še šest starih barkovljanskih pesmi, za kar je ponovno žel na-vdušeno odobravanje občinstva. Med posameznimi točkami programa je igrala barkov-Ijanska godba. Začelo se je mračiti, ko so zadnji zvoki Verdijeve skladbe še odmevali po prostranem dvorišču. Nato se je v imenu izletnikov tov. Nardin zahva. lil Tomajčanom za izkazano gostoljubje in zanimanje, ki so ga pokazali z veliko udeležbo na prireditvi. Ob 19. se je pričel v dvorani prosvetnega društva ples. Gostitelji in gostje, mlado in staro se je ob zvokih barkovljan-ske godbe vrtelo pozno v noč. Godba pa je neumorno igrala, dokler ni ob 22. zadnji avtobus odpeljal iz Tomaja. Domačini so mu mahali v slovo in na skorajšnje svidenje. Kljub slabemu vremenu je vladalo v Tomaju veselo razpoloženje. Priznati je treba, da je izlet vsestransko uspel. Za to gre predvsem zasluga domačemu prosvetnemu društvu, ki je z brezhibno organizacijo omogočilo reden potek prireditve in v vsem zadovoljilo i goste i udeležence. Zahvala in priznanje pa gre tudi barkovljanskemu prosvetnemu društvu, ki je pripravilo bogat spored in pripomoglo k dobri organizaciji izleta in prireditve. Ne smemo pozabiti požrtvovalne godbe, ki je ne. malo prispevala k celotnemu uspehu. Obisk barkovljanskega prosvetnega društva Tomajčanom pomeni nedvomno pozitiven pevski zbor, pod vodstvom svo- pogodek pri poglabljanju kul- jega pevovodje Milana Perto-ta zapel nekaj umetnih pesmi in žel za svoje izvajanje navdušeno priznanje prisotnih. Nato je sledil še ostali kulturni program, ki so ga izvajali barkovljanski pionirji, nekaj skečev, in končno še nastop tov. Tončke Potočnikove, ki je turno-prosvetnih stikov med nami in našimi brati v svobodni domovini, in ga moramo zato pozdraviti v upanju in trdnem prepričanju, da ne bo zadnji, ampak začrtek vedno tesnejšega kulturno-pro-svetnega sodelovanja z našo matično deželo. PEPA Čakajmo, kaj čas prinese, in kaj bo se izvalilo. J KI Trositi denar je lahko, tahko dati je povelje, da nekje skrivaj se zida novo ribiško naselje. Ljuba Jucal Kukavici, čudni ptici prirojena je navada, da, ko javi se potreba, gnezda si ne dela rada. Samo naš kmet ve kak’ težko kraška zemljica se orje; na ukaze pa iz Rima rib ne bo dajalo morje. Saj pripravi svoje gnezdo vsaka ptičica si mala; je-li potemtakem treba, da bi ona še garala? Se bo treba, še denarja; pomni, rimski ti mogotec! Kajti jajce pri Devinu je in večen bo — klopotec! '.n zatorej kukavica vsako leto ob pomladi imeli vrstami jajca v tuja gnezda spušča zvesta svoji tej navadi. Jasno je, da dobro pazi, ko zahrbtnost to počenja, da inkognito postopa in ne vpraša dovoljenja. S tem ta tihotapska zgodba pa nikakor še ne jen ja. Baš nasprotno: S tem pologom pravi ples šele začenja. Cim iz tujega se jajca kukavičica zvali neprestano kljun odpira in po hrani le kriči. Kar na hrani v gnezdo pride, vse požre ta lačni gost; drugim pa mladičem tužna je usoda — večni post. Poleg tega ta zalega v gnezdu vedno bolj se širi. dokler vseh mladičev drugih v svežo travo ne iztiri — Ptičje gnezdo — Nabrežina; kukavica — tista banda, ki na tihem se lotila takega je kontrabanda. Kmetu našemu so zemljo vzeli s silo in zvijačo; obljubili, dali ne še, pa so mu beraško plačo. In v nedeljo so se zbrali pod Devinom ob obali, kukavičje jajce svoje tiho so od sebe dali. Kesselring izpuščen. Bivši poveljnik nemških bojnih čet v Italiji za časa vojne general Kesselring, je bil od Angležev pred tremi leti obsojen kot vojni zločinec najprej na smrt in na-to pomiloščen na dosmrtno ječo. Ze prej je dobival red-ne «bolezenske dopuste«, da je šel lahko za kak teden iz ječe domov. Te dni pa je Ibila svetovna javnost obveščena, da so Angleži Kessel-ringa definitivno izpustili na svobodo. Med vrstami: Obsojen je bil Kesselring zaradi ((zaslug« v preteklosti; izpustili pa so ga zaradi zaslug — v bodočnosti, * S( * Edini izhod: Z debelimi črkami je bil za pretekli torek napovedan De Gasperi-jev govor o tržaškem vprašanju. Velikj govor je zadonel iz Rima in iz ogromne časopisne gore je prilezla na dan skromna, že davno znana miška: Gospod De Ga speri ne pozna druge rešitve kakor hiter plebiscit o tem, če naj STO pripade Italiji ali Jugoslaviji. To spominja na notarja, ki pokliče klienta k sebi in mu izjavi: Evo, vaš oče vam je zapustil hišo. Zdaj pa se hitro odločite, komu naj damo hišo: Stricu ali teti? Med vrstami: Ce je klient pameten, bo poslal notarja k vragu! Sklicali so vse od daleč, Goričana, Benečana; le najbližjega prezrli so: domačega župana. Ponesrečen izlet Da pri temu kontrabanda jim uspeh bo prav gotov, prišel je še škof goriški in prinesel blagoslov. — Stvar zaenkrat je končana, jajce se je položilo. — V Milanu traja že nekaj tednov proces zaradi znanega pokolja v mestu Schio. Sodišče je sklenilo, da zasliši kot pričo tudi angleškega majorja Alberta Bakerja, kateri je bil leta 1945 ob času pokolja načelnik varnostne službe na področju mesta Schio. Ker je major Ba- ker zdaj uslužben v Trstu, iiiihiiimhiiii ................................................................................................................................................................................. umnim..... ge je nek0ITlU v Milanu za- bliskalo, češ, zdaj je lepa JOHN G A L S W 0 R T H Y sati bše nedeljsko branje (Nadaljevanje s 4. strani) Odšel sem. Ves dan sem mislil o njeni mirnosti — čudovita je. Neprestano sem si govoril: A tedaj mi šine prava misel. Poiskal sem upravitelja. «Monsieur», sem mu rekel, cnemogoče mi je, da še naprej prihajam sem.* -1€ rekel gospod Pickwick. «ne »•« : ž Va * ham, n gnorlrati starega prijatelja. Prišel sem 1 spet °m' ,da se z vaml pošteno pogovorim in A, ta ll1 dnu whlsta- In potem bova pokazala 1 k k hSp>v, ‘etom. kako SP v>!<-mprmpf. rtrprla« -erti kako se P'C'« menuet, preden se 111 štirideset ur s 1,^.^ Je ----------------- ‘ ' WjVr,,lla hitro potolažena, a ni hotela tega ta- » ''0 samo rekla :<’0esetcxet> : l*vod ,no^ aSkega tiska, Trst 11.837«. - £» Jugoslavijo: Agencija dem«1* 3 tisk«