Pnitehftn w oAtavisti Stev. 28 V Ljubljani, torek 4. februarja 1941 Leto VI. Pogajanja za uklonitev Francije Zastopnik maršala Petaina, admiral Darian, se v Parizu poga!a z zastopnikom nemšk h teženj, Lavalom, za preosnovo francoske vlade in za nove pravice Nemčije in Italife v Franciji Pariz, 4. februarja, m. (DNB.) V tukajšnjih francoskih krogih se je moglo zvedeti, da je admiral Darian iinel včeraj v hotelu Matignon ob navzočnosti zastopnika francoske vlade, veleposlanika de Brinona, daljši razgovor i bivšim francoskim podpredsednikom vlade, Pierreom Lavalom. Razgovor se je nanašal na politični položaj, v katerem je danes Francija. Poročajo, da je admiral Darian prispel včeraj s posebnim vlakom v Pariz in takoj začel razgovore z bivšim podpredsednikom vlade Lavalom, da bi pripravil njegovo vrnitev v Viehy in v fran-eosko vlado. Narodni odbor, ki ga_ tvorijo v Parizu Lavalovi prijatelji, tudi vztraja pri tem, da mora Laval spet priti v vlado. Darlanovo poslanstvo ie v glavnem v tem, da se doseže sporazum s političnimi osebnostmi v Parizu in na ta način odstrani politična razcepitev Francije v dva dela, kar je maršal Petain vedno skušal preprečiti, La-val pa je to pripravljen storiti, da zadosti svojim težnjam po oblasti za vsako ceno. Berlin, 4. februarja, m. V nemških političnih krogih z velikim zanimanjem spremljajo potovanje admirala Darlana v Pariz ter mnogo ugibajo 0 njegovih razgovorih z Lavalom. Pričakujejo, da bodo ti razgovori pripomogli, da se položaj med Nemčijo in Francijo popravi. V nemških krogih sodijo, da je maršal Petain prepočasen v izvedbi sodelovanja z Nemčijo, oziroma pri izvajanju tega, kar je bilo ob razgovorih med njim in Hitlerjem sklenjeno. Te sklepe, pravijo v Berlinu, maršal Petain prepočasi izvaja. Glede razvoja notranjepolitičnih razmer v Franciji so Nemci še vedno zelo molčeči. Mislijo, da od rešitve notranjepolitčnih vprašanj v Franciji zavisi tudi ureditev nemško-francoskih odno- Nekje v Italiji, 4. februarja, o. 241. italijansko uradno vojno porodilo pravi: Severna Afrika: Naši letalski oddelki so z uspehom bombardirali kolone britanskih srednjih mehaniziranih sredstev. Vzhodna Afrika: Tudi včeraj so se nadaljevali hudi boji na področju Agordata in Barente. Naše letalstvo se je odlikovalo po svojem velikem pogumu. Sovražnikovi letalci so leteli nad Sardinijo in metali bombe, vrgli pa so tudi dva tor- Seda na nasip pri Tirisu, toda brez posledic, 'ruge bombe so padle na odprio polje. Ni bilo niti žrtev niti tvarue škode. Eno sovražnikovo letalo je bilo zadeto in sestreljeno. Posadka je ujeta. Angleški lovec enokrovnik vrste Spitfire je padel v bližini Via Regine na tla. Pilot je ujet. Kinro, 4. februarja (Reuter.) Snočnje^ angleško uradno poročilo pravi, da st: sovražnikove čete v Eritreji in Abesiniji še naprej umikajo, zlasti po zavzetju Agordata in Barente. Dozdaj so angleške čete zasedle nad 35.000 kvadratnih kilometrov italijanskega ozemlja v Eritreji, to je četrtino Eritreje. Italijanska vojska se umika od glavnih cest ter se skuša rešiti v gorovje po stezah. Važno oporišče Barantu, ki je padlo včeraj, so angleški oddelki obkolili in stisnili s treh strani. V mestu je bilo 7000 vojakov, ki so se v glavnem umaknili. Angleški oddelki preganjajo sovražnika po zelo težavnem ozemlju. V severni Abesiniji prizadevajo neyu»evi pristaši hude izgube italijanskim oddelkom. Na splošno se lahko reče, da je angleško prodiranje v Abesinijo na vseh koncih in krajih izredno zadovoljivo. Tudi v Somaliji angleške patrole hudo pritiskajo na umikajočega se sovražnika, v Keniji pa so na reki novi točki prodrli oddelki južnoafriške vojske za 18 km na abesinsko ozemlje V Libiji je angleško letalstvo včeraj močno bombardiralo glavno italijansko letalsko oporišče Castel Benito in okolico. Na letališča je bilo Vrženih več ton zažirHnih bomb. Na tleh je bilo Uničenih vsaj 7 sovražnih letal. Naravnost je bil *adet vV.i’ hangar ter več drugih poslopij. Druga an ,1^'ka lr>tala so 8 strojnicami obstreljevala skupino .otornih vozil od Castel Benita ter jim pri-*ade!a hude Izgube. London, 3. februarja, o. Reuter poroča, da so *ng!eške čete na vseh delih afriškega bojišča za- Moskva, 4. februarja. DNB: Inozemski tisk, **asti pa aingleški, širi novice, ki zatrjujejo, da je oi'l med Sovjetsko zvezo in Turčijo dosežen tajni Sporazum, ki Sovjetsko zvezo obvezuje, da Turčiji Pošilja orožje, ki naj bi omogočilo odpor na Balkanu proti morebitnemu delovanju Nemčije. Po teh nwicah bi naj bilo neko turško zastopstvo že odpotovalo v Mosikvo, da bi tam nakupilo orožje. Daruite za zimsko pomoči »Po siromakih, katerim iz krščanske ljubezni pomagamo, se bližamo Bogu, soo-Jemu končnemu cilju« ... iz govora preozv. vladike knezoškofa ljubljanskega dr. Gregorija Rozmana. šajev. Kar se tiče razgovorov v Parizu im nadalj-nega razvoja dogodkov, sodijo Nemci, da je Pier-re Laval edini francoski zastopnik, ki lahko pripomore, da pride do tesnejšega sodelovanja med Nemčijo in Francijo. Toda Laval je bil pred kratkim vržen iz vlade. Že iz te ugotovitve se vidi, da se v Berlinu zelo zanimajo za politično usodo Pierra Lavala in da bo morebitna rehabilitacija Lavala vsekakor pripomogla k razčiščenju odno-šajev med Nemčijo in Francijo. Newyork, 4. februarja, m. Posebni poročevalec »Chicago Tribune« iz Vichyja je napisal daljši članek, v katerem obširno poroča o položaju, ki danes vlada v Franciji v zvezi z odhodom admirala Darlana v Pariz. Med drugim piše: Carigrad, 4. februarja, m. (UP.) Današnji uvodnik »Vatama« je posvečen turško-bolgarskim odnošajem. Pisec v njem med drugim pravi, da ni stvarnega razloga za to, da se odnošaji med Bolgarijo in Turčijo ne bi razvijali v prijateljskem duhu, potem pa nadaljuje: »Znatne naše čete stražijo Trakijo, toda to še ne pomeni, da bi mi mislili na kakršen koli nastop proti Bolgariji. Nimamo nobenih vojnih - Letalski napad m Sardinijo beležile sijajne uspehe. Po zasedbi Agorda+a in Barentuja so se italijanske čete umaknite v Keren, ki je od Agordata oddaljen 65 km. Na Abesinskem bojišču so se italijanske čete pri jezeru Tama umaknile v Gondar. Angleške čete se vedno zasledujejo sovražnika, ki pušča za seboj veliko uničenega vojnega materiala in vozov, katere ne morejo uporabiti v goratih predelih. Tudi veliko zalogo živil so zaplenili. Zavzele so tri važne postojanke, *n si-cer El Uhi in El Gorej ter eno neimenovano mesto. Angleška letala so napadla letališče Slanta, ki leži 25 milj jugozapadno od Apolonije. Uničila so štiri italijanska letala. Vsa angleška letala so se srečno povrnila. • 101. dan voine med Itotifo Nekje v Italiji, 4. febr. Stefani: 241. uradno poročilo italijanske vojske pravi: Grško bojišče: Udejstvovanje patrol in topniška akcija na obeh straneh. Naša letala so bombardirala zbirališča sovražnikovih čet. Atene, 4. febr. o. UPx: Grške čete so zdaj ea-sedle vse višine in grebene, ki obvladujejo Tepelini od vzhoda, tako da je mesto dvo dveh tretjin ob-koJjeno, Italijanski o^elki napadajo samo v manjših skupinah. Na splošno pa italijanski odpor po dosedanjih neuspešnih protinapadih vidno pojema. Atene, 4 febr. m. Z bojišča poročajo, da so grške čete pomaknile 6Vojo bojno črto do najsevernejših obronikov govorja Trebesina. Odpor nekaterih italijanskih zajetih odelkov je strt ki je vse to pod- Berlin, 4. febr. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Posamezna bojna letala so izvedla včeraj uspešna napade na letališča, tovarnei druge naprave, skladišča in železniške naprave v Agencija Tass je pooblaščena izjaviti, da med Sovjetsko zvezo in Turčijo ni bil sklenjen noben tajni sporazum take vrste im da se o takem &|X>ra-zutmi niti ni govorilo. V Moskvi tudi ni nobene turške komisije za nakup orožja in so vse novice tujega tiska popolnoma izmišljene. Rooseveltov zaupnik pri turških državnikih Ankara, 4. februarja. Reuter: Posebni odposlanec predsednika Roosevelta, polkovnik Donovan, se je včeraj razgovarjal s predsednikom turške vlade Saidamom, zunanjim ministrom Saradžoglom in načelnikom generalnega štaba maršalom Čakma-kom. Izvedelo se je, da bo polkovnik Donovan odpotoval v Palestino, kjer se bo sešel s predsedni- J kom avstralske vlade Menziesom Enodušno upajo, da bodo pariški razgovori potekali po določilih o premirju in da bodo temeljili v glavnem na duhu teh določb, tako da bo Francija, ne da bi se prelomil zunanji okvir premirja, vendar lahko dala nekatere olajšave vojaškim prizadevanjem Nemčije in Italije. Dozdaj je še nemogoče videti vnaprej, ali bo admiral Darian, oziroma vlada v Vichyju sprejela v celoti načrte, ki jih je Laval skoval po svojih zvezah z nemškimi zastopniki v Parizu. Sodelovanje med Nemčijo in Francijo je vsekakor napredovalo, ko je odšel v Pariz maršal Darian. V nemških krogih upajo, da bodo s pomočjo Lavala svobodno Francijo toliko uklonili, da bo ugodila nemškim zahtevam po oporiščih. namenov izven meja. Naše zgodovinske težnje veljajo izključno le v varovanju naše svobode in neodvisnosti. Bolgarija, ki izvaja miroljubno politiko ter stremi po ohranitvi svoje neodvisnosti, ne sme smatrati Turčije kot državo, ki ji groii, temveč naj jo smatra kot silo, ki varuje tudi neodvisnost Bolgarije prav tako, kakor varuje tarsko neodvisnost. Juina Italifa - vofno področe Rim, 4. febr. o. United Press: Predsednik vMc Mussolini, je izdal odlok, s katerim se v&a južna Italija razglaša za vojno področje. Po vsej južni Italiji je zaradi tega razglašeno obsedno stani«. Napovedi o usodi francoskega vojnega brodovja Vichy, 4. februarja, o. (UP.) Z ozirom na pogajanja med admiralom Darlanom in zagovornikom nemških teženj Lavalom v Parizu, je jonski radio včeraj oddal uradno ugotovitev, da francosko vojno brodovje ne bo nikoli prišlo pod tujo oblast, naj se zgodi v Franciji kar koli. Tudi admiral Darian je izjavil, da bo francosko brodovje zdaj in v bodoče pod popolno in neodvisno francosko oblastjo in ne bo pod nobenim pogojem prišlo pod nadzorstvo kake tuje države. in Grčijo: Vesti 4. februarfa .Predsednik republike Kube, polkovnik Batista, je dal včeraj nenadno prijeti vse voditelje kubanske vojske in mornarice, ker so pripravljali vstajo, ki naj bi prevrgla sedanji red. Prva poročila pravijo, da so uporniki bili v zvezi z izvenameriškimi silami. Predsednik je za štirinajst dni preklical tudi vse ustavne pravice in svoboščine. Na včerajšnji seji romunske vlade so sklenili' vreči iz službe vse uradnike, ki se ne strinjajo z »novim duhom«. Zaprti bodo vsi duhovniki, ki so sodelovali pri vstaji Železne garde, romunskemu poslaniku v Londonu, ki je obsodil zadnje pokolje, pa so vzeli romunsko državljanstvo. Zadnji napad nemških bombnikov na angleške prevozne ladje ob afriški obali, je povzročil veliko smrtnih žrtev med italijanskimi vojnimi ujetniki, katere so te ladje prevažale, pravi angleško uradno poročilo. Voditelj romunskih legionarjev in voditelj zadnje vstaje, Horia Sima, je ušel iz Romunije, poročajo ameriške agencije iz Bukarešte. Po istih virih so romunske oblasti daile zaradi vstaje do zdaj postreliti nekaj čez 12.000 ljudi. Tri milijone slik maršala Petaina so v enem dnevu prodali v zasedenem Parizu, kar priča, da je maršail Petain navzlic obrekovanju tiska v zasedenem ozemlju, nesporni vladar vseh Francozov, ki vidijo v njem edino rešitev, sodi »Newyork Sun«. Italijansko vrhovno poveljstvo v Albaniji je raz- Eisalo posebne nagrade za častnike in vojake, i izvajajo protinapade na grške postojanke, poroča United Press. Italijansko ljudstvo naj bo pri presojanju vojaškega položaja stvarno im naj se ne vdaja nobenim utvaram. Zaradi tega v zvezi s poročili o bližnji ofenzivi proti Angliji ni treba pričakovali nobenih čudežev. V Angliji je močna vojska, ki jo je treba, premagati, ne samo priti do nje, pravi včerajšnji uvodnik rimskega lista »Oggi -. V Belgradu je včeraj nenadno umrl zaradi pljuč- nice bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Sto-jilov. Knez namestnik Pavle, predsednik vlade, naš zunanji minister in drugi odličniki so bolgarskemu kralju izrazili zaradi nenadne poslanikove smrti sožalje ter poelali vence na pokojnikovo krsto. Nevi angleški poslanik v Združenih državah, lord Halifaoc, bo 20. februarja imel prvi javni govor v Združenih državah, poroča agencija Reuter. V Rimu in po cerkvah vse Italije so v nedeljo bile molitve za ohranitev in rešitev Italije ter njenih bojevnikov na raznih bojiščih. Molitev §p se povsod udeležite velike množice ljudi z naj-vtšjimi zastopniki oblasti na čelu. Vsa poročila o tem, da bi v raznih italijanskih pristaniščih potekate velike in nagle priprave za prevoz italijanske vojske iz Afrike, so smešna im popolnoma neresnična, pravi uradno zanikanje agencije Stefani. Ta poročila so prišla iz ameriškega vira in so trdila, da mislijo Italijani prepeljati vso svojo vojsko iz Libije, preden bi Angleži zasedli glavnok libijsko pristanišče Fenghazi. JFeti nemški poslanik t Romuniji von Killingcr je včeraj romunskemu kralju izročil poverilnice ter zagotovil, da bo storil vse za okrepitev prijateljskih vezi med Nemčijo in Romunijo ter za ustanovitev »nacionalne legionarske države«. Romunski kralj se mu je za ta zagotovila zahvalil, poroča agencija Rador. »Navzlic sklenitvi premirja med Siamom in Indo-f kino je včeraj spet prišlo do novih spopadov med siamsko in francosko vojsko, poroča agencija Reuter. Pokojni narodni junak Metaxa9 bo Grke kot duhovni simbol še odločneje vodil k zmagi, kakor jih je kot živi voditelj. Njegov zgled bo šel od rodu do rodu v neskončno bodočnost, je govoril propagandni minister Papa-gatis včeraj članom grških mladinskih orga- >Eden Najuglednejših sovjetskih državljanov, popularni vojaški šef, organizator sovjetske vojske... Povsod bodo zborovanja, na katerih bodo govorili o življenju in delovanju Kli-memta Vorošilova. Prirejene bodo razstave z zgodovinskimi dokumenti in umetniške razstave .. .< Tako in podobno piše o današnji 60 letnici sovjetskega vojščaka, maršala Vo-rošilova (ki je bil zaradi polomov na Finskem odstavljen kot vrhovni poveljnik rdeče vojske) sovjetski tisk? Ne! O možu, ki je neštetokrat govoril, da je glavna naloga rdeče vojske svetovna revolucija, piše take hvalnice nacionalni . ‘ ’ jugoslovan- ski popoldnevnik »Slovenski narod«. čo bomo napenjali svoje sile, bomo vojno dobili, je odgovoril preprost delavec v neki angleški letalski tovarni ameriškemu odposlancu Willkieu, ko si je ta ogledoval prostore. — Willkie je potem dejal svojemu spremstvu: »Tako odločen duh sem našel povsod po Angliji,« poroča agencija Reuter. Ves ameriški tisk hvali holandsko vlado, ker je njen zastopnik odločno odklonil japonsko povabilo, naj bi holandska Indija sodelovala pri urejanju novega, japonskega reda, na Daljnem Vzhodu. Ameriški tisk pravi, da Je ta odgovor spet nov dokaz junaštva male Holandije, ki se ni ustrašila doslej še nobenih groženj. 20 angleških bombnikov vrste Gloucester je napadlo pri Premetlju v Albaniji dve italijanski letali. Letali sta pa sestrelili vsako po en nasprotni bombnik in se potem srečno umaknili preganjanju ter zadeti prileteli domov. Na domačen letališču se je eno letalo vnelo, a se je posadka srečno rešila, poroča agencija Stefani. Zasedanje banskega sveta Banski svet dravske banovine bo imel dne 17. februarja 1941 ob 10 dopoldne v Ljubljani zasedanje. Predmet zasedanja bo: 1. Obravnavanje banovinskega proračuna *a leto 1941 s pripadajočimi pravilniki v smislu člena 11 pravilnika o organizaciji in delu banskih svetov. 2. Sklepanje o osnutku glede sprememb uredbe o občinskih uslužbencih Zavzetfe gorskih grebenov pri Tepelentfu Letalska vojna med Nemčijo in Anglijo spet oživlja ročje že očiščeno. Ujetih je bilo večje število italijanskih vojakov. Zastopnik ministrstva za propagando je v zvezi z včerajšnjim italijanskim poročilom odločno zanikal, da bi bili Grki v bojih v neki dolini imeli 300 mrtvih. Prav tako je zastopnik ministra za tisk dejal, da od začetka vojne Italijani niso nazaj zavzeli niti ene važne točke, ki 60 jo Grki osvojili. Afene, 4. febr. Atenska agencija: Uradno poročilo št. 100 grške vojske z dne 3. februarja pravi: Čez dan posamično krajevno delovanje patrol in topniški dvoboj. Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost pravi, da so so-vružna letala metala bombe na neko točko v zahodnem Peloponezu, vendar pa niso povzročila niti žrtev, niti večje škode. jugovzhodni Angliji. Nemška letala eo iničila sovražnikova bojna letala, ki so bila uvrščena na nekem letališču. Na istem letališču je bil zadet tudi en hangar Južno od Southenda je bil izveden napad na neko trgovsko ladjo, na kateri je izbruhnil požar. Na neko drugo trgovsko ladjo jugovzhodno od Har-vicha je bilo vrženih več bomb. Sovražnik je včeraj izgubil tri letala. London, 4. febr. o. Snoči so nemžka letala poskušala prileteti nad London, kar pa se jim ni posrečilo, ker so naletela na hud protiletalski ogenj. Vrgla 60 nekoliko bomb, ki pa niso povzročile znatnejše škode. V vzhodni Angliji so nemška letala bombardirala neko mesto. Zmetala so več eažigalnih in eksplozivnih bomb. Napad ni bil močan, kljub temu, da je povzročil več požarov, katere so do jutranjih ur pogasili. Tudi smrtnih žrtev ni bilo mnogo Včeraj pred jutranjo zoro so manjši oddelki britanskih bombnikov na svojih ofenzivnih patrolah bombardirali objekte v severozahodnem delu zasedene Francije, Vsa letala so se vrnila e operacij domov. ■■■■■■■■■■■■■■»■»HHanHaHi Ce bodo Italijani dovolj hrabri, bodo lahko na področju med Agordatom in Masauo nudili Angležem hud odpor. Zaradi tega je prezgodaj misliti, da je zaradi padca Agordata v nevarnosti tudi glavno italijansko pristanišče v Eritreji, Masaua, pravijo angleški vojaški krogi, kakor poroča agencija Reuter. Angleška ofenziva v Afriki se povsod nadaljuje Četrtina Eritreje zasedena in na Castel Benito Sovjeti Turčiji na Balkanu ne bodo pomagali Nov, važen preklic sov|etske uradne agencije Tass Turška vojska varuje tudi neodvisnost Bolgarije Zanimiva izvalania turskega lista o prijateljskih nam enih Turčije do Bolgarov Žalni koncert za dr. Korošcem: „Verdijev Requiem" Ljubljana, 4. februarja. V počaščeni« spomina svojega častnega meščana dr. Korošca j« mesto Ljubljana s sodelovanjem Zlate Gjungenac, Franje Golobove, Jožeta Gostlča, Julija Betetta, pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice in Filharmonije priredila sinoči žalni koncert, ki ga je vodil M. Polič. Prireditev so obiskali ban dr. M. Natlačen, prevzv. škof dr. G. Rožman, župan dr. J. Adlešič, divizionar general Stefanovič in mnogoštevilni za* stopniki kulturnih in gospodarskih ustanov. Nabito polna dvorana je dala lepemu karitativnemu namenu celotne prireditve poseben poudarek. Na odru je posebno pozornost vzbujal kip pokojnega dr. Korolca, mojstrsko delo mladega kiparja, Ljubljančana Janeza Weissa. Sto minut v zrelem glasbenem formatu in v morda najbolj veličastnem, gotovo pa najbolj pretresljivem liturgičnem besedilu ni kar si bodi. Verdijev Requiem je slovesna črna maša koncertnega značaja, v kateri zavzema dominantno mesto beseda o poslednjih rečeh: dies irae, strašni dan plačila. 2e silovito, grozljivo besedilo odkriva toliko sugestivne dramatike, da se ob njegovi meditaciji potapljaš v neslutene globine, kjer vsi človeški goni z razumom vred onemijo, ko stoji nebogljeno človeštvo v vsej nagoti in bedi na skrivnostnem pragu onostranstva. V teh desetih stavkih naletiš na svojevrstno poudarjen problem klasične drame o zapletu in duhovno očiščujočem razvozlanju: to je arama človeštva, drama vesoljstva. To je občutil tudi Verdi, ki je besedilo vlil v svojo južnjaško formo, polno temne groze in sončne miline. V Requiemu je pokazal dozorel talent. Uporabil je toliko različnih izraznih sredstev, da si v zadregi, kaj bi bolj občudoval: mojstrsko fugirane odstavke, vdane, mehke recitative, a ca-pella vložke, ponekod široko polifonsko zasnovo itd Tehtal je besede, da spet ne veš, ali ti je vlil več groze s svojim osamelim: mors, mors, ali te je bolj prešinil s svojim: hvalne darove ti prinašamo, o Gospod. — Ostanimo pri tej splošni oznaki, podrobnostih bi zahtevale kar celo razpravo. Besedo še o izvedbi. Dirigent se je potrudil. Videti je bilo, da je prvo skrb polagal na pravo ritmiko, ki naj bi se čim tesneje prilegala religioznemu značaju celotne skladbe, čeprav so bili neki odstavki preveč raztegnjeni. Dinamika pa je bila dosti bolj šepava. Tu bo menda spet krivda v tem, da je bilo premalo vaj za tak obsežen korpus, (Med oklepaje: močno sem obžaloval, da je glavni motiv v molu spočetka ___________ to je bil najlepši pianissimo — pokvaril občinstvo, ki se ne more na koncertih navaditi na to, da je treba popolnoma utihniti, kakor hitro dirigent dvigne roko!) Solisti: njihove vloge niso bile lahke, saj zahtevajo včasih naporno fraziranje, zadržano melodično linijo, za nameček pa če kako verdijevsko baročno floskulo. Zlasti Zlati Gjungjenac je šla naloga težje izpod rok, njen glas je tu pa tam kazal znake utrujenosti. V tej vlogi se ni mogla razgibati. Vse je obtičalo v neki hladni resignaciji, gla* se tudi na podčrtanih dramatskih mestih ni hotel povzpeti do tiste briljantnosti, ki je njen poseben dar. Nasprotno pa je bila Franja Golobova čisto v s ^vojem elementu. V altovski part je Verdi vložil .posebno mnogo meditativnega in presunljivega. Pcv-l’‘kina glasovna barva pa se mu je imenitno podala. Žlasti skrbno je obdelala recitativna mesta. V raz-mišljujoči nižini je glas žametno zastrt, v višjih konfliktnih trenutkih skoraj metalno prodiren, a se kmalu spet razveže in omehča. Najbolj razpoložen je bil Jože Gostič. Z lahkoto je šel preko težavnejših mest. Njegov glas je zlasti v višji legi poln neke posebne miline, tople- ga, mirnega žara, ki je zlasti prevzel poslušalca v prošnji »Ingemisco« in v »Domine Jesu« (»hvalne darov« in prošnje ti prinašamo, o Gospod...«). Juli) Betetto ni mogel do poln« veljave. Njegov izvotljen, maskiran ton se mi je zdel še nekoliko bolj zakrit kot običajno. Pač pa je pazil skrbno na dramatične poudarke. Zbor je najbrž imel premalo vaj. V fugiranem stavku je bil odličen, sinkopirana mesta dobra: dinamika, izgovorjava pa pomanjkljivi. V »a capel-la« odlomkih je trpela intonacija, da je bila potem, ko je orkester povzel, zaznavna razlika. Orkester bi potreboval še več vaj kot zbor, saj mora stalno menjavati dinamične registre, ko spremlja zdaj solista, zdaj zbor, zdaj celoto. Trobila intonančno niso bila čista, nastavki netočni. To so drobnarije, ki jih pa tudi občutljivo uho preboli spričo veličastnosti, strahotnosti pa nebeške miline celotne m>vzikalne zgradbe. Bil je lep večer. Nekoliko kramljanja: vsakega nekaj o tem in onem Ljubljana. it. februarja. Majhna, skromna hišica. Pokrita je še z deščicami Pred hišo ni trotoarja. Okna eo okenca, vrata so še dokaj dobra in imajo stekleno okno. Zunanji videa: Krčmica. To tudi kaže napis na deskah: Peter Pezdir, krčma. Hišna številka je že zaprašena in zamazana. Zid je popisan. Okorna pisava kaže, da je pisec neroden in nevešč pisanja. Njegov podpis bi prav lahko razvozljal grafolog-začetnik, pripomba pod podpis je vredna 75 din kazni. Previdno, skoraj s strahom stopaš v lokal Komaj 5 m v kvadratu. Dve mizi, nekaj stolov. Od stene do stene je pult, na njem kozarci, vdelan vodovod in omarica, kjer je za steklenimi stenami enotni kruh in nekaj Špeha, čudne barve salama in sir. Tla so čma, zid je okrašen « tremi koledarji, reklamami za pivo in razne vrste žganja, s cenikom jedil in pijač in z napisi, od policije zapovedanimi. Stara ura v kotu enalcocnemo bije čas. Zraven ure je listina v okviru, ki je dala Petru Pezdirju pravico, l da sme imeti krčmo. Zajetna, dobro rejena madame * te pozdravi in pogleda od 6trani, češ kaj iščeš v Za preskrbo s hrano ljudi brez sredstev Slovenske Konjice, 3. fetor. Lanska letina je bila za vse sloje zelo skopa. 2ito je slabo obrodilo, povrh je še bilo plevelasto, segroilo je zaradi moče mnogo krompirja, sadje in vinogradi se niso izkazali, le koruza je dala svoje. Kmetje so pridelali malo, komaj ali celo še za sebe ne, razni najemniki in drugi pa so pojedli že skoraj vso zalogo, da za poletje, čas težkega dela, ne bo ostalo nič in bodo navezani v glavnem na druge. Zaradi pomanjkanja hrane vlada že sedaj po mnogih domovih siromašnih ljudi naših krajev »tenkost« ter morajo marsikje dobro, zelo dobro gospodariti z moko, krompirjem, koruzo itd. Marsikje se jim je že vrinila beda in ljudje z veliko skrbjo premišljujejo, kako bi se je ognili prihodnje dni. Ker sedaj ni toliko zaslužka, ljudem pogosto ni mogoče kupiti tistega, kar jim je najpotrebnejše. Takšnih revnih družin pa je na tisoče in predstavljajo dobršni del naših malih ljudskih slojev, za katere se mora nekaj izdatnega odločno ukreniti, ker so pač v prvi vršiti potrebni zaščite. V času, ko se dela na strogo organizirani preskrbi prebivalstva z živili po »Prevodu«, okrajnih in občinskih prehranjevalnih odborih, smo smatrali za dolžnost opomniti a te, pomanjkanju najbolj izpostavljene ljudi, ki največkrat nimajo svoje zem- lje, sredstev in večkrat so tudi brez moči, da bi prišli do sredstev za nakup hrane. To so onemogli, stari ljudje, bolehave rodbine, samci in samice brez sredstev in predvsem še revne družine z šoloobveznimi otroki. Kakor nam je znano, organizacije za preskrbo ljudstva z živili na čelu s »Prevodom« posvečajo posebno pozornost tem ljudem in bi bilo res najbolje, če se jdm da hrana brez vsake pristojbine, saj nimajo niti dinarja. Dala naj bi se jim količina, ki bo preprečila grozeči glad ne samo pozimi, ampak tudi potem, ko bodo morali zopet težko delati, a Zonemogle pa naj se vodijo stalni seznami ter naj se jim stalno dostavlja potrebna količina živeža brezplačno. Mnogim družinam bo z nakazili zagotovljena po9lej večja količina moke, kot pa so jo navadno doslej ob prosti prodaji nabavljali. Toda, koliko bo takih, ki si moke zaradi pomanjkanja denarja ne bodo mogli nakazane količine kupiti! V tem obstoja veliko vprašanje in njegova najprimernejša rešitev je, nuditi jim zaslužka. Čimprej naj bi se začela kakšna javna dela, pri katerih se bo zaposlilo večje število delavcev. 1 Naročajte Slovenski dom! Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 4. februarja.. Od sobote na nedeljo je zapadlo za četrt metra snega. Otroci in smučarji so ga bili veseli, saj se bodo lahko spet smučala in sankali. Kako je bilo v nedeljo popoldne živahno tam na tivolskem travniku! Cele kolone smučarjev pa so se odpeljale proti Gorenjski in Dolenjski, saj sneg je bil dober, celo odličen, dokler ni nastopil okrog nedeljskega poldneva jug. Sneg se je ojužil in ideailne smuke je bilo konec, ludi včeraj se je sneg ponujal ves dan. O J časa do časa so padale tudi snežinke, toda do trajnega snega ni prišlo. Proti večeru včerajšnjega dne so snežinke postajale vse bolj goste in začelo je spet snežiti. Sprva je bil sneg bolj moker, kasneje pa vse boli suh. Kar pošteno je medlo okrog pol devete ure. Ko smo se danes zjutraj prebudili, so bile ceste in ulični prehodi spet zasneženi. Najmanj 15 cm novega snega je zapadlo. Mestni delavci so bili spet rano na nogah in čistili prehode, in glavne poti, tramvaji so spet orali progo. Okrog sedmih je začelo spet snežiti, toda sneg je bil moker, pomešan z dežnimi kapljami. Zaradi južnega Naši ribiči rešujejo italijanske mornarje Mrtve ali do smrti izmučene pobirajo po Jadranu in Jih prevažajo na pokopališča ali v bolnišnice Split, 4. febr. _m. Včeraj popoldne so naši ribiči . janski remorker »Ursu6« na Jadranu med Visom, iz Vele Luke na Korčuli opazili na morju nenavaden I Korčulo in Lastovom, osem milj izven naših teri- čoki. Ko »o se mu približali, so našli v njem dva popolnoma onemogla italijanska mornarja, za rob čolna pa sta se oprijema ie druga dva. Videti je bilo, da sta že čisto izčrpana, kajti nista imela niti toliko moči več, da bi se dvignila v čoln, njuna onemogla tovariša pa jima tudi nista mogla več pomagati. V čolnu je ležal še en italijanski mornar, ki pa je bil težko ranjen. Vseh pet so naši ribiči vzeli na ladjo m jih prepeljali v Velo Luko na Korčuli, odtod pa so štiri potem prepeljali z ladjo v Split, kjer so jih spravili v tamkajšnjo bolnišnico. Italijanski mornar, ki je v čolnu ležal hudo ranjen, je ž« v Veli Luki umrl. Od ostalih Mirih sta bil« dva iz Benetk, eden iz Rima in eden iz Napolija. Zdaj so vsi štirje v splitski bolnišnici. Gotovo s« imajo zahvaliti le našim ribičem, da eo ostali pri življenju. Split, 4. febr. m. Po nesreči, ki je zadela itali- torialnih voda, je morje vrglo v soboto pri Malnu na kopno trupla šestih italijanskih vojakov. Trupla 60 prepeljali na otok Hvar, kjer so našli še dva utopljena italijanska vojaka, ki sta pripadala posadki »Ursusa«. Vse 60 včeraj popoldne pokopali na hvarskem pokopališču. Od ponesrečencev z omenjene italijanske ladje je v splitski bolnišnici mornar Gius-seppe Parodi. Iz Maslinice na otoku Šolti pa poročajo, da so ribiči včeraj popoldne opazili na odprtem morju tuj čoln, dolg 7 m. Takoj so se mu približali. Našli so v njem trupli dveh mornarjev, ki 6ta bili preluknjani s kroglami iz strojnic, tudi na čolnu so se poznali udarci krogel. Kateri ladji sla ubita mornarja pripadala, do sedaj še ni ugotovljeno, domnevajo pa, da sta bila to člana posadke e italijanske ladje »Valeria Nicolo« iz Benetk, Trupli »o ribiči prepe- - t aitna iuvviv/« i« x lupil cvu iruiui prepe* | vvvhv ljali na šolto, kjer ju bodo danes popoldne pokopali. I nišmico. vremena ni pričakovati veliko snega, če bo takšno VTeme trajalo se bo že zapadli sneg začel tajati, spet bo dovolj žlobudre in plundre po cestah, da te bo kar strah, kdaj boš moral do opravkih na cesto. Hrib v Selenburgovi ulici Včeraj je bila Šelenburgova ulica zaprta za vozni promet. Pri tramvajskem izogibališču pri trafiki Sever se je na cesti naredil kar cel »hrib«. Lesene kocke, ki so zalile z asfaltom, so zaradi mraza visoko izstopile. Ce bi »hribček« pustili, bi gotovo prišlo do kakšne nesreče. Ulico so takoj zaprli in delavci so takoj začeli z delom. Začeli so razkopavati tlak, odstraniti je bilo treba nepaj lesenih kock. »Hribček« se je vedno bolj nižal, končno pa ga je zmanjkalo. Lesene kocke niso ponovno zalili z asfaltom, ampak so prostor med kockami »zalili« kar z drobnim p>eskom. Ko bodo nevarnosti »hribčkov« minile, bodo spet tlak uredili tako, kakor je treba. Popoldne je bila ulica spet odprta za vozni promet. Nesreče Mizarski vajenec Slavko Trampuš iz Medvod je s smučmi pohitel na smučanje pod Sv. Katarino. Pa je padel in dobil hude notranje poškodbe. — Tudi na Rožniku je bilo v nedeljo po|>o!dne zelo živo. Smučarjev je bilo kar črno. Med njimi [e bil tudi 21 let rti Ludvik Praznik. Padel je in si zlomil levo nogo. — V bolnišnico so morali prepeljati tudi 3 letno hčerko postrežnice Zdenko Krevs, ki je padla pred domačo hišo v Bohoričevi ulici in si zlomila levo roko. — Devetletna posestnikova hčerka Ivanka Kermavnerjeva iz Vnanjih goric je včeraj zaspala na domači peči. Med spanjem pa je padla s peči in si zlomila desno roko. — V Šmartnem jx>d Šmarno goro je padla na poledenelem dvorišču posestnica Terezija Seršen in si zlomila desno nogo. — Nogo pa si je zvil na Gatje-vici št. 132 Lampič Valentin. — V veži na Cankarjevem nabrežju pa je padel brezposelni delavec Bitežnik Anton. Pri padcu si je zlomil desno nogo. — Pozno ponoči se je vračal proti domu avto-izvošček Tome Jože. Pri železniškem prehodil na Erjavčevi cesti mu je na tračnicah spodrsnilo in je padel, pri čemer si je zlomil nogo. — Vse ponesrečence so ljubljanski reševalci prepeljali v bol- tem lokalu in kaj motiš to svojevrstno življenje. »Dva ded, prosim.« V kotu pri mizi igrajo »šnops«. Štirje možje, neobriti, kosmatih rok, preprostih oblek, eden ima celo poročni prstan na roki, drugi ima samoveznico, igrajo. »Snope!« »Kontra!« Za hip so vsi utihnili. Slišati je le padanje kart. »Nc bi smel vreči aša, pa kaj si čakal, da nisi nosil herča.« Vname se prepir. Dva igralca se zadovoljno smejeta, ker 6ta pisala še6t točk, dva se jezita Igre j® konec. Na mizo pride liter vina. Plačajo oni, ki so dobili »bunko«. In začnejo zopet novo igro. Ob pultu stoje vse vrste ljudje. Tudi uradniki. Pijejo žganje, »zelenega« in dalmatinca. V drugem kotu se prepirata dva o sedanji vojni. Vname se ostro razpravljanje. Kmalu preide pogovor na krušne karte. Vsi se živahno udeležijo te predvsem življenjsko važne razprave in vprašanja vsakdanjega kruha. »Še dva deci!« Postrežba je hitra, gostje naglo prihajajo in naglo odhajajo. Petje je redko v lokalu, kvečjemu včasih ob dobrih razpoloženjih, in sicer zvečer tik pred policijsko. »Plačam.« »Dva deci in še dva deci, kajne?« »Štiri din, prosim.« Padel sem v megleno vreme in šel dalje. Razmišljam o teh majhnih ljudeh, ki so z malim zadovoljni. Po svoje so srečni. Iz dneva v dan žive brez vsakršnega cilja, brez vsakršnega hrepenenja. Da imajo le za jesti, da imajo sem pa tja kak kozarček žganja ali dalmatinca za »priboljšek«, pa so po svoje srečni. Življenje jim tli nikaka uganka, in tako, kakor je, je prav. Sanjarjenja sploh ne poznajo. Gola resničnost, vsakdanja borba za kruh jih je napravila trde in hladne do modrovanja o življenju. — »Lojzka, še zelenega, kar deci daj,« in problem je rešen. Življenje gre zopet po svojem tiru dalje. Iztirilo ne bo. Včasih je treba res malo človeku, da je srečen. Gostilna ima značaj razpravne dvorane Zimsko mračno popoldne že je šlo v mrak, tnc je pregnalo v zakajeno, z medlo svetlobo in šumom prcnasičeno gostilno. Mize 60 pogrnjene s prti, na mizah je vaza s suhimi rožami, solnik, pepelnik in jedilni list. Tako gosta sprejmejo v gostilnah. Stoli so lepo razvrščeni okoli mize in prijetna toplota veje od peči. V takih lokalih imajo tudi ventilacijo na električni pogon. Gostje resno sede in zdi 6e, kot da razmišljajo. Pred seboj imajo ponavadi dva deci cvička ali Štajerca, na mizi je tudi košarica s kruliom (vsaj tako je bilo do sedaj) in premlevajo dnevne dogodke. Ko 60 že precej razmišljali o vojni, preidejo k kramljanju o raznih drugih vprašanjih. Nekoliko obujajo spomine, nato 6i vzbujajo tek, v roke vzamejo jedilni list in izbirajo. Po jedi modrujejo. To modrovanje pa kmalu preide v raznovrstna razpravljanja. Kakor je pač številka v mesecu, tako si tudi gost da postreči. Če si stalen gost, piješ in ješ lahko na up. V tem primeru je gost zelo prijazen do natakarice, kakor da bi 6e čutil dolžnega, da ji izkaže nekaj več pozornosti. Včasih jo tako lepo nagovori, jo vpraša kaj lepega in se nekoliko pošali z njo. Polagoma prihajajo novi gosti. Ustvarjajo 6e omizja, besede postajajo glasnejše, smeh prihaja bolj do izraza. Natakarica pa hodi od mize do mize in nosi 6tekleničice po dva deci. Čas večerje je in nekateri odhajajo, nekateri prihajajo. »Moram domov, ker imam še precej dela,« se izgovarja eden, »žena me čaka in otroci,« se izgovarja drugi-Vsak najde svoje opravičilo in ko je deveta ura, izginejo stalni gostje. Nekateri ie ostanejo, Uer i* prijetno toplo in je najbrž samec, zopet druči «c zaklepetajo in se jim nikamor ne mudi. Kar nekako zadovoljstvo zavlada v gostilniški sobi. Po deveti uri prihajajoči gostje skočijo, kakor pravijo, še na uspavalni požirek. Časopisov ne berejo dosti po gostilni. Natakarica včasih iz dolgega časa prebira oglase, gostilni" čar pogleda toliko v časopis, da je nekoliko obveščen o dnevnih dogodkih, s katerimi potem zabava ali dolgočasi gosta. Gostilniške ure skorajda ni treba javljati. Take solidne gostilne imajo s o-lidne goste, ti pa že vedo, koliko je ura in kdaj je treba iti domov. Če 6e pa včasihh dogodi, da se družba zbere in podaljša svoj običajni večerni sestanek, takrat tudi gostilničar in napovedovalec policijske ure zamižita na eno oko. Nekoliko težko bo 6edaj, ko bodo krušne karte omejevale potrošnjo kruha. Gostje pa tudi niso navajeni na razna luksuzna peciva. Sploh pa je opa" žiti, da so gostje nekam računarski, kajti pri vsakem naročilu računajo in najbrž v mislih ugotavljajo, če niso ta večer prekoračili svojega proračuna. Najbrž vsi ljudje že tako preračunavajo danes, v teh časih. Saj je res težko, ko je nastopil tak velik skok v cenah, medtem ko 60 prejemki ostali isti-Če je uradnik prej spil štiri deci, jih danes samo dva. Večerjajo bolj malo v gostilni. Da, da, časi so se spremenili, spremenil pa se je tudi način življenja, spremenil pa se le ni najbolj odločujoči činitelj, to so naši prejemki. Pa pustimo to in poslovimo se, že bo kmalu policijska ura >fl natakarica pospravlja že prte z mize, kar je znamenje, na lep način izraženo: »Dragi gostje, zaspana sem in trudna in zaradi teh nekaj deci se res ne 6plača sedeti tukaj.« SELO O It TRAČE: KORAKI V NOCI Roman a slikami »To prečitajte, g. doktor,« je rekla mias Bugh z veselim glasom, »potem pa vam bom tudi jaz nekaj povedala.« Hadon je komaj prikril «meh, ki mu je zaigral na obrazu, in je pričel brati. »Policijsko izvestje, ki nam je bilo dostavljeno danes ponoči, popisuje okolno-sti ubega iz jetnišnice Dartmoora. Ob 5 popoldne se je skupina robijašev vračala v zapore v spremstvu oboroženih paznikov. Hipoma je nastala velika nevihta, to je eden od njih izkoristil in pobegnil. Čeprav so ca njim streljali čuvaji, je izginil, po vsej verjetnosti nepoškodovan. Do sedaj se mu ie ni moglo priti na sled. Kam je pobegnil. Tu je njegovo ime in osebni opis: Richard Cashdon, »tar okrog 31 let, visokega stasa, močno razvit, tenmorjavih las, rjavih oči, ima pego na levi strani vratu. Nosi prelan na mezincu leve roke. (Prstan je bil pretesen, da bi se mogel sneti c roke, ko je stopil v zapor.) Jetnik govori pravilno angleščino, je izobražen človek. Meičanstvo opozarjamo, ker je nevaren človek.« »Naši bralci se gotovo spominjajo Cashdona, ki je rojen v Plathu, okraj Do-roet, in je bil obsojen približno pred 12 meseci zaradi nameravanega umora ter za napad na policijske organe, Id so imeli dolžnost, da ga primejo. Med sodbo je vedno trdil, da je nedolžen. Pretil je, da se bo maščeval nad vsemi, ki so, kot je rekel: krivo pričali proti njemu. — Policija •umi, da je imel pomočnika in nadaljuje z zasledovanjem. »Sedaj vam bom nekaj več povedala,« j* pripomnila mise Bugh. »Preteklo noč, v odsotnosti vse služinčadi (razen starega sluge, kateri je gluh), je bil g. Richard..« Trenutek je obmolknila, aa bi dosegla večji dramatični učinek. » . umorjen,« je vzdihnil doktor Hadon. »Povsem točno! Primerilo se je, da sem bil na kraju zločina. Res, ne ravno v trenutku, ko je bil izvršen umor.« Zelo razočarana je miss Bugh vseeno našla priliko, da je dala nove podatkeč »Grozna stvar, g. doktor, m če le f>o-mislim. da ste vi vse to videli. Kakšen pa je bil ubogi gospod?« »Bil je... mrtev,« je odgovoril doktor. »No j«, to je gotovo Ali hotela sem vprašati, na kakšen način je bil umorjen?« Okrogle oči miss Bugh so bleščale od radovednosti. »G Richard je bil zadavljen z vrvico,« je na kratko odgovoril Hadon. »Mi hočete dati še malo pomarančne marmelade 7« Miss Bugh se je še dalje brezskrbno in veselo sukala okrog omare. »Nočem ravno trditi, vendar je bržkone to zapet napravil oni strašni mladi Cashdon. Spominjam *e Ža, ko je bil še otrok. Bil je tako surov deček...« »Ali ni zazvonil telefon, miss Bugh?« je hladno vprašal dr. Hadon. Malomarno je zamahnila z roko in odšla iz sobe. Vrnila 6e je malo kasneje. »Telefonira) je polkovnik Datmar, g. doktor. Obrnil se je po pomoč za hčerko.« »Ali je nevarno bolna?« je vprašal Nadon z mirnim glasom. »Gospod doktor, tega mi ni rekel. Ali rada bi vas videla!« »E!« »Gospod doktor, ali naj odgovorim, da boste takoj prišli?« »Recite, miss Bugh, da moram opraviti najprvo svojo ordiaacijo.Po ordinaciji moram obiskati nekaj bolnikov, med njimi tudi pekovo ženo. Ako ni miss Datmar težko bolna, bi jo lahko pregledal malo pred poldnem ali po kosilu.« Zasmejal se je, ko je gospodinja odšla sporočit naročilo. Torej miss Marie Datmar je hotela, da bi ji dal podatke o umoru starega Richarda ... sama pa je bila zelo redkobesedna pri podatkih. Dobro, miss Marie Datmar bo lahko malo počakala, to ji ne bo škodilo .,. Dr. Hadon je v ordinacijski sobi pregledal vse bolnike s hladnokrvnostjo in natančno. Potem pt je šel k bolniku izven mesta, v revni, mali hišici Tudi ta obisk je skrbno opravil, kot bi bil najbogatejši pacient Ni bilo mogoče, da bi prišel k polkovniku pred drugo uro. Čim je po- zvonil, so ga odvedli v biblioteko, zastrlo 6 starimi indijskimi preprogami. Polkovnik ga je sprejel zelo ljubeznivo. Bil je suh človek visoke postave, rumene polte, ki je razodevala kronično žolčno vnetje. »O, doktor Hadon! Oprostite, da sem vas vznemiril zaradi malenkosti. Moja hčerka sploh ni bolna, to ji stalno govorim. Zivcil Nič drugega, samo živci.« Tako točno spoznanje bolezni je izzvalo smeh pri doktorju. »Vsako živčno razdražen je se lahko ozdravi, samo vzrok se mu mora odstraniti.« »Vzrok! Eh! Ni vzrokov! Današnje mlade ženske niso tako odporne kot njihove matere.« »Morda je vplival na živce vaše hčerke uboj g. Richarda?« je pripomnil doktor Hadon. Polkovnikov prodirljivi pogled se je za trenutek zadržal na njem. »Vraga, le zakaj bi na mojo hčerko bolj vplival umor kot na kogar koli? Zakaj?« »Prosim, g. polkovnik Datmar! Jaz 6em samo opozoril, da bi tak umor najbližnjega soseda nvogel izzvati živčni pretres.« Na vprašujoči pogled svojega sogovornika je odvrnil a skrbno premišljenim pogledom. Polkovnik se je namršil. »To ni pametna predpostavka, gospod doktor. Razumite, družina Richarda ni bila v prijateljskem odnosu z našo. Ta strašni umor nas prav toliko zanima, kot vsako drugo hudodelstvo. Če je pretresen živčni sistem moje hčerke zaradi tega umora, sc mora sramovati, »Gospod polkovnik Datmar, ali lahko vidim sedaj vašo hčerko?« je vprašal dr-Hadon. 2e je hotel zapustiti prostor » svojim gostom, ko 6e odpro vrata in vstopi Marie Datmar. »Kaj je to?« je vprašal polkovnik, »mislil sem, d? sj v postelji?« »Bolje mi je, če sem pokonci,« je mir' no odgovorila. »Tudi lažje 6em tako dočakala g. doktorja Madona.« (Ko Je to g®' vorila, ga je gledala s porogljivim nasmehom.) »Seveda nisem ravno nevarno bolna, kar vam &?[°vo ie moj oče objasnil' Nelagoden in posmehljiv izraz sc je pra^ ta čas pojavil na polkovnikovem obrazi*' Hadon je opazil, da razmerje med očetofl1 in hčerko ni bilo ravno posebno dobro* »Dobro, sedaj je gospod tu,« je žago" drnjal polkovnik. »Jaz vas zapuščam, da lahko v mir" razpravljata o živčnih napadih.« . Posmehljivo se jf zasmejal ter zapr* vrata za seboj precej trdo. Dr. Hadon je pogledal mlado dekli®0 in se namrdnil v znak graje. »Si niste mogli izmisliti nekaj boljšega kot živčni napad? Zdi «e mi, da to dober izgovor!« Miss Datmar se mu nasmehne. Bila 1° zelo bleda. Pod očmi je imela velike ko* j lobarje, od katerih je dobil izraz njenega j obraza večjo ljubkost, »Slučajno se je primerilo, da je to r«*“ nica. Lahko bi prej prišli. Če bi le ve" . deli...« 4 . Dalje «!cdD- tu in tam Blizu Budve je pred nekaj dnevi neznana podmornica poskušala torpedirati italijansko motorno tovorno ladjo »Asteria«. Na ladji so bili tovorni avtomobili. V soboto je ladja izplula iz pristanišča Molunat pri Dubrovniku in plula ob sami naši obali. Ko se je bližala Petrovcu pri Budvi, se je pojavila v bližini neka podmornica neznane narodnosti. Tedaj je bila italijanska ladja oddaljena od obale le okrog 60 metrov, čim je izplula, je podmornica izstrelila torpedo, ki pa je švignil pod ladjo. Drugi torpedo pa je smuknil mimo kljuna ladje. Da bi se izognil nadaljnjim torpedom, je kapitan ladje s polno paro pognal ladjo proti obali in nasedel na čeri. Naše pristaniške oblasti so ukazale, da mora ladja v najkrajšem času zapustiti naše teritorialne vode. Kaže, da ladja ni bila težje poškodovana, ker je lahko nadaljevala plovbo in se sedaj nahaja v Baru, kjer jo natančneje pregledujejo. Zemlja se je odtrgala na štiri delavce v rudniku Bela Zemlja blizu Lazarevca v Srbiji. Nesrečniki so 06taJi zasuti vso noč in 60 jih šele drugo jutro mrtve potegnili iz ruševin. Rudnik je last nekega Simonoviča iz Kruševca, izrablja pa ga neka rudarska družba iz Celja. P osebna uradna komisija bo ugotovila, po čigavi krivdi je do nesreče prišlo. Med ponesrečenci je tudi nadzornik Jože Sparhakel. Turistična konferenca v Dubrovniku, katere so 6e udeležili zastopniki tujskoprometnih organizacij iz Zagreba, Splita, Šibenika in Dubrovnika ter zastopniki gostilničarjev, je razpravljala o ukrepih za preskrbo gostinskih obratov v letoviških krajih Dalmacije in Hrvatskega Primorja z živežem v času glavne sezone. Obenem so govorili tudi o preosnovi »Putcika«. Bclgrajska policija odločno pobija brezvestno verižništvo in draginjo v raznih gostinskih lokalih, posebno pa v velikih hotelih, kjer 6e dostikrat cene pojavljajo v takšni višini, da se o pravi meri ne da več govoriti. Poročali smo že, da je policija kaznovala 25 restavratorjev vsakega na 30 dni zapora in 5000 din denarne kazni radi podraževanja živil, ve-riženja ali pa zato, ker niso imeli cenikov izobešenih na določenih krajih. Mnogo pa je bilo kaznovanih tudi zato, ker niso držali v kuhinjah in podobnih prostorih zadostne 6nage. Te dni pa je bilo sporočeno, da e o bili kaznovani še trije, in sicer lastniki treh največjih belgrajskih hotelov in restavracij z enako kaznijo, kakor njihovi stanovski tovariši. Uprava mesta pravi, da bo naredila podobne preiskave tudi v trgovinah z živili in podobnih podjetjih, da bo po eni strani zavrla navijanje cen, po drugi strani pa stopila na prste ljudem, ki se zadosti »e brigajo za najbolj enostavno 6nago. 80-letnico rojstva je praznoval srbski kipar Gj. Jovanovič, katerega imajo v Srbiji za enega največjih svojih umetnikov. Jovanovič je član srbske Akademije. Vstop v mednarodni svet Ki je pridobil kot kipar v Parizu, kjer je razstavljal v najbolj znanem svetovnem 6alonu. V Srbiji je izvršil mnogo del in tudi več velikih spomenikov. Kljub svoji lepi starosti pa še vedno dela in 6nuje, in je prav v zadnjem ča6u izdelal poprsji dveh umrlih srbskih umetnikov. Zagrebški nadškof dr. Stepinec, ki je prisostvoval začetnim svečanostim v proslavo dubrovniškega mestnega patrona 6v. Vlaha, se je odpeljal na obisk naprej v Kotor. Ze v Ercegnovetn so ga slovesno sprejeli, enako pa tudi v Kotorju. Tam se bo zagrebški nadškof dr, Stepinec udeležil svečanosti za počastitev kotorskega mestnega patrona sv. Tnfuna. Strahovito neurje so imeli v nedeljo nad Primorjem in Črno goro. Sredi hudega vetra je lilo kakor iz škafa. Posebno reka Cmojeviča je narasla in 6e razlila čez bregove Skadrsko jezero se je dvignilo in se razlilo ter med drugim poplavilo tudi del Skadra. Okrog Cetinja so bile potrgane vse telefonske napeljave. Zaradi poplav pa so prometne zveze med Cetinjem in Podgorico nemogoče. Trije ljudje so zmrznili v gozdu blizu Nevesinja. Ko je še trajal snežni vihar, so šli Meho Štukan, njegova žena in Avdo Jaganjac skozi gozd v precej oddaljen dom. Ker 6e pa domov pravočasno niso vmili, so jih začeli iskati, ker so zaslutili nesrečo. Šele čez neka! dni so jih pastirji našli vse tri emnz-njene v gozdu Snežni metež jih je zgrabil in zaradi tega, ker 60 izgubili orientacijo, so tavali po gozdu, dokler se niso trudni sesedli in potem zmrznili. Pri njih so našli še ves denar in dragocenosti, kar so jih imeli, in tako je izključen V6ak zločin. V Kraljeviči je znano zdravilišče za kostno in sklepno jetiko. Prostora pa ima samo za 100 bolnikov. Hrvatska banovina je sklenila dati toliko denarja na razpolago, da bodo zgradili popolnoma novo poslopje v neposredni bližini starega zdravilišča, ki je bilo svoj čas hotel. Novo zdravilišče bo imelo, kakor pravi načrt, 400 postelj. Svojo mater je ubila kmetica Matilda Mičuga iz Lipovca pri Varaždinu. Niena mat) je imela čedno posestvo in pred štirimi leti se je usmilila svoje hčere in njenega moža in ju vzela pod krov. Pozneje se je z njima tako dogovorila, da jima daruje vse imetje, sebi pa je izgovorila le preužitek. čim sta posestvo imela zapisano, pa sta Matilda in njen mož mater začela zanemarjati in jo zaničevati. Začela sta jo tudi tepsti. Pred dvema dnevoma pa je Matilda mater zgrabila za lase in jo vlekla v hlev. Tam jo je tako dolgo tolkla in mrcvarila, da jo je ubila. Sosedje, ki so slišali vpitje, so poklicali orožnike, ki so zverinsko in nehvaležno hčer zaprli. Ubita starka je doživela usodo, kakor že marsikateri njen vrstnik: dobrota je sirota... Pretepače je miril, pa jo je sam izkupil. Z življenjem je plačal dober namen pomiriti pretepače kmet Gjorgje Marič iz Travnika v Bosni. Mlinarja Zubič in Janjič sta se sprla. Sprva sta si grozila s sekirama, ko sta so pa drug drugemu približala, pa sta odvrgla sekiri m se spoprijela. Marič, ki je vse to gledal, je stopil n,ei* njiju in ju skušal razdvojiti. Naletel pa je slabo, kajti razburjeni Janjič je potegnil nož in ca nji* rjtelju zasadil v hrbet. Marič je kmalu nato izdihnil. Slomškov dijaški dom v Mariboru je bil v nedeljo blagoslovljen Vremensko poročilo . Maribor je vsredni bližini mesta lepe razgledne točke. Da bi postala res lepo mesto, zato skrbi tudi Olepševalni odsek, ki deluje v okviru mestnega Turističnega odbora. Med zadnjimi deli pri ureditvi in polepšavi mesta ne smemo prezreti ureditev novih senčnatih sprehajališč skozi gozdove od Tivolija na Rožnik. Tudi sprehajališča na gradu bodo kaj kmalu preurejena. Urejen je bil nasad tudi na Ambroževem trgu. Za izvršitev zrela pa sta velikopotezna preureditev Tivolskega parka in Zvezde kot okvira za spomenik kralju Aleksandru I. Da spada med velika dela mestne vrtnarije tudi cvetlična ureditev Zal in Navja, pa skoraj ni da bi omenjali. Opozarjamo ponovno vse prizadete, da se prireditve, določene po zimskošportnem koledarju Zveze za 8. in 9. februar, v dnevih 7., 8. in 9. februarja ne smejo vršiti. Ti dnevi morajo biti prosti vseh drugih prireditev. Na to opozarjamo tudi tiste mladinske organizacije, ki imajo z Zvezo dogovore, da se drže istih določb, ki jih dogovor za take prilike predvideva. Podzveze naj skrbe, da se bo na njih ozemlju postopalo po teh navodilih. Vse druge prireditve se morajo torei Dreložiti na naslednio nedeljo. Tretji dan svetovnega smučarskega prvenstva Včeraj — tretji dan letošnjega svetovnega smu-čairskega prvenstva — je bil na sporedu štafetni tek, pri katerem so štirje tekači pretekli vsak po 10 km. V celoti je nastopilo 6 štafet različnih držav, in sicer: Finska, Švedska, Nemčija, Švica, Slovaška in pa prireditelj, Italija. Zmagali so seveda smučarja severnih držav, ki so v tej disciplini še vedno nedosegljivi, škoda je le, da ni nastopila tudi norveška štafeta, sicer bi bila borba med vsemi tremi skandinavskimi državami gotovo še bolj ostra, tako kakor je bila doslej še pri vsaki tekmi, kadar so se srečali med seboj ti tekmovalci. Zmaga Fincev pa spočetka ni bila tako gotova. Pri prvi predajii je namreč prvi predal štafetni trak prvi italijanski tekač Campa-gnoni, ki je za 25 sekund pustil za seboj Finca Lauronnena. Nato so sledili Švedi, Nemci in Švicarji, precej za temi pa Slovaki. Pri drugi predaji je rinec Kurikkalo prevzel vodstvo, švedi pa » prehiteli tudi Italijane, tako da je bil vrstni red v končnem teku določen že pri drugi predaji. Pri tretji predaji sta se oba zastopnika severnih držav še_ mnogo bolj odločila od ostalih tekačev. Pri zadnji predaji je bila velika borba med zadnjim finskim in švedskim tekačem. Po težki borbi je zadnji finski tekač premagal švedskega tekača in tako priboril Finski letošnje svetovno prvenstvo v štafetnem teku 4X10 km. Tehnični izidi so bili: 1. Finska 2:31.07; 2. švedska 2:32.15. Nato pa sledijo: Italija, Nemčija, Švica iti Slovaška. Tekme za svetovno prvenstvo se danes nadaljujejo s slalomom moških in žensk. Celjske novice Meseca fanuarja je obiskalo Celje 1177 tujcev, od teh 1142 Jugoslovanov in 35 inozemcev. Obrt, trgovina In industrija ▼ Celju. V Celju imamo 13W obrti — 174 na dovolilo vezanih, 625 rokodelskih, 25 industrijskih in 493 trgovin in ostalih obratov. V preteklem letu je bilo prijavljenih 84 obrti, odjavljenih 65. Predlani smo imeli v Celju 1298 obrti. Nevaren kolesarski tat pod ključem. Posestniku Krznarju v Novi cerkvi pri Celju je bilo ukradeno moSko kolo. Oškodovanec je osumil kletnega brezposelnega trgovskega pomočnika Adolfa K. iz Nove cerkve in mu sledil v Celje, kjer ga je prijel in izročil policiji. Adolf je obenem ukradel izpred socialnega urada v Gosposki ulici žensko kolo in se odpeljal. Lastnica kolesa mu je sledila z drugim kolesom, z njim osebno obračunala, nato pa mu vzela kolo. Adolfa so izročili v zapore okrožnega sodišča. Kraj Barometer-sko stanje l empe-ratur » » 0‘ a ► > »S 3! > ! X C C ■OC -7 Veter (smer, iakoet) Pada- vine ti t> a * “C -g e « E S B vrsta Ljubljana 751*7 2-2 o-l 96 10 0 9-4 sneg Maribor /53-4 1* -2-0 90 10 0 5-0 snec Zagreb 750-8 4-0 -3-0 90 10 0 4-0 sneg Belgrad 752-8 40 -1-0 90 10 SSW, — — Sarajevo 754-0 4-0 -1-0 90 10 0 5-0 dož in sneg Vis 753-6 7-0 3-0 90 8 sw, — Split 753-0 11-0 40 90 6 0 — — Kumbor 751-7 12-0 7-0 80 10 NNEj 24-0 dež Žirje 751-0 6-0 3-0 90 10 SE, 1-0 dež DubFovnlii 751-9 12-0 4-0 80 7 w, 2-0 dež Vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno s padavinami. ■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Koledar Danes, torek, 4. februarja: Andrej. Sreda, 5. februarja: Agata, d. m. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Betnava. Na ponovno prošnjo deklet bosta še VI. in VII. tečaj »Resnica o zakonu«, šesti tečaj bo od 17.—20. februarja, z začetkom prvi dan ob 18. zvečer, sedmi tečaj pa bo od 21.—23. februarja, z začetkom prvi dan ob 10. dopoldne in je rezerviran za ptujsko dekliško okrožje. Pošljite prijave do vključno 10. februarja. S seboj prinesite 2 rjuhi, brisačo in copate. Radi uvedbe krušnih kart prosimo, da prinesete s seboj^ kruha za tri dni. Tečajnina 50 din. Dekle, če misliš resno s svojim življenjem, če hočeš srečna in vfcsela skozi življenje udeleži se tečaja »Resnica o zakonu«. V januarju se je tega tečaja udeležilo 107 deklet. Odobritve za povišanje cen se začasno ne bodo izdajale. Kraljevska banska uprava objavlja, da se po odredbi gospoda ministra^ za oskrbo in prehrano, začasno ne bodo izdajale nikake odobritve povišanj cen jx> čl. 2. zakona o kontroli cen. Ker ostaja prepoved samolast-nega zvišanja cen dalje v veljavi in se bo zadevna kontrola še poostrila, je treba računati pri vseh nakupih s tem stanjem. Kdor se noče izpostavljati izgubam in škodi, naj ne kupuje blaga in surovin po cenah, ki onemogočajo prodajo jx> dosedanjih cenah. Kraljevska banska nprava — referat za kontrolo cen — opozarja vse trgovce, ki prodajajo jedilno olje na debelo, da je v smislu odločbe urada za kontrolo cen v Belgradu z dne 3t. decembra 1940 štev. 12890/1940 dopustno na nabavno ceno olja pribiti največ din 0.70 kot brutozaslužek na 1 kg jedilnega olja. V maloprodaji je dovoljen pribitek največ 15% na nabavno ceno. Prodajne cene na malo ne morejo določevati trgovci sami, temveč mora določiti prodajno ceno upravno oblastvo I. stopnje. To prodajno ceno je določiti na osnovi nabavne cene olja v sodih po 200 kg in naj velja ta cena za olje v vseh vrstah embalaže. S tem stopijo vsa prejšnja tozadevna navodila izven veljave. Glede bučnega olja ostanejo prdpajne cene v trgovini na veliko neizpremenjene. Vse poviške, kakor na primer povišek na davku na poslovni promet, morajo nositi tvornice same. Reven dijak nujno prosi za kakršno koli pomoč. Inst ruka vse predmete realne gimnazije. Vzdržuje se sam in nima nobene podpore. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Osmošolec — dober matematik«. Vojnim prostovoljcem! V nedeljo, 9. t. m. ob pol 10 dopoldne bo v predavalnici Društva inženirjev v Ljubljani, Kongresni trg l/II. (Kazina), 22. redni letni občni zbor okrajne organizacije vojnih prostovoljcev v Ljubljani. Na predvečer, dne 8. februarja ob pol 21 bo članski sestanek v restavraciji hotela Štrukel. Udeležba članstva na občnem zboru naj bo polnoštevilna! — Uprava. Zagorje ob Savi. O »Jadralnem letalstvu«_ bo predaval jutri, v sredo 5. t. m., v kinodvorani, jadralni letalec g. Juro Baumgarten, predsednik Aerokluba v Trbovljah. Ker je imel g. Baumgartner z istim predavanjem že v Ljubljani lep uspeh, vabimo Zagorjane, da se predavanja v velikem številu udeleže. Izučen kurjač išče službo za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten«. Kupujem, prodafam umetnine, Demšar — Kolodvorska 30. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Torek, 4. febr.: »Ugrabljene Sabinke«. Red B. Sreda, 5. febr.: »Revizor«. Red Sreda. Četrtek, 6. febr.: »šesto nadstropje«. Red Četrtek. Petek, 7. febr.: ob 15. »Romeo in Julija«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Ob 20. Gostovanje Klaičevega potujočega gledališča: Muha, Analfabeta, Jazavac pred sudom. Izven. Opera. — Začetek ob 20. Torek, 4. febr.: »Hlapec Jernej«. Red Torek. Sreda, 5. febr.: Vesele žene vindsorske. Red. A. Četrtek, 6. febr.: zaprto. Generalka.) Abonente reda Sreda opozarjamo, da bodo imeli za svoj red jutri v sredo predstavo v Drami. Igrali bodo Gogoljevega »Revizorja* z Dainešem v naslovni vlogi. Za red A bodo uprizorili v sredo Nicouu-jevo komično opero »Vesele žene \vindsorske' pod muzikalnim vodstvom dirigenta A. Ncffatu in v režiji D. Zupana. Mariborsko gledališče Torek 4. februarja, ob 20: »Ljubim te«. Red C. Gostovanje ge. Juvanove in g. Jana, elanov ljubljanske Drame. Sreda 5. februarja; Zaprto. (Simfonični koncert Glasbene Matice v sokolski dvorani za red A.) Četrtek 6. februarja, ob 20: Plesni večer Mohar-jeve in Pilata. Red B. Abonenti reda A so naprošeni, da dvignejo čim prej pri gledališki blagajni vstopnice za simfonični koncert, ki bo v gredo. Za novega provincialnega predstojnika ilirske kapucinske provincije je ^il izvoljen g. p. Mavri-cij Teraš, znani pisatelj ask etičnih in vzgojnih knjig. Bil je šest let v rimski generalni kun ji,večkratni gvardijan in definitor, nazadnje pa je bil nastavljen kot voditelj UL reda v Krškem. ■ ^ 1 **. mm r.. ■ ■ Mladi britanski mornar pri polaganju venca na Nelsonov spomenik izkazuje čast slavnemu admiralu. Italija v svetovni in sedanji vojni Maršal da Beno: »V vojno sa gre z dvema vrečama: iz ene se jemlje, v drugo pa daje« Italijanski maršal de Bono, ki ga med drugim poznamo iz prejšnje vojne v Abesiiniji, ko i‘e nekaj časa vodil italijansko vojsko na tam-ajšnjih bojiščih, je te dni napisal v italijanskem časopisu »Mediteraneo« članek, v katerem primerja položaj Italije v prejšnji svetovni m sedanji vojni. Članek je zelo zanimiv in je upravičeno vzbudil v zunanjem svetu veliko pozornost. V njem stari italijanski maršal med drugim pravi tudi naslednje: V začetku prejšnje svetovne vojne je bila italijanska vojska v stiski, zlasti z ozirom na svojo oborožitev in opremo, kajti izčrpala se je bila začasa vojne v Libiji, vojne, ki je trajala tri leta. V sedanji vojni se je Italija znašla r istem položaju, ker je bilo treba obnoviti in nadomestiti vse ono, kar se je porabilo v abesinski vojni in pri italijanskem vojaškem posredovanju v Španiji. Razen tega se ni smelo italijanskim silam, ki so imele nalogo braniti cesarstvo v Vzhodni Afriki, ničesar vzeti, to pa zaradi notranjih potreb v teh kolonijah, kakor tudi zaradi tega, ker se je računalo s tem, da v primeru spopada ne bo mogoče pošiljati pomoči tamkajšnjim četam. V zadnji svetovni vojni je Italija smatrala za potrebno, ostali nekaj časa nevtralna, da bi na ta način pridobila vsaj 10 mesecev časa za pripravo. Tudi pri sedanjem oboroženem spopadu Italija ni takoj šla v vojno, ni pa ostala nevtralna, pač pa je ohranila stališče nevoj-skujoče se države. Naloga italijanskega generalnega štaba je bila zelo težka, ker ni bilo mogoče izključiti možnosti, da bo Italija prisiljena, boriti se na vseh straneh, razen na se- Jp, seveda če tudi Švica ne bi šla v vojno, jjanske sile, ki niso bile ravno tako velike, so se morale postaviti nasproti francoskim silam na kopnem, na morju in v zraku, prav tako pa tudi povsod proti Angliji, na vzhodu pa ni smela izgubiti iz vida Grčije, ki je bila vedno nezanesljiva, ker je bala služila Angliji. Končno pa je moraia računati z vojno v Libiji, in to na dveh frontah, ter storiti vse potrebno za obrambo imperija v Vzhodni Afriki, da ne govorimo niti o ukrepih, ki jih je bilo treba storiti na Egejskem morju za obrambo Dodekanezov pred morebitnimi presenečenji, ki bi utegnila priti iz Turčije, Anglije in Grčije. Niti starodavnemu Rimu v času njegovega največjega razvoja se ni bilo treba hkrati postaviti v bran tolikim močnim sovražnikom. Držala je na uzdi druge države Dalje govori de Bono o veliki vlogi italijanske vojske, ki jo je odigrala v začetku sedanje vojne s tem, da je z zadrževanjem francoskih armad na južnem francoskem bojišču podpirala Nemčijo pri njenem prodiranju na severu. Razen tega je Italija — pravi de Bono — držala na uzdi druge države, o katerih je bilo že dvomljivo, če morda ne podpirajo Velike Britanije. Potem je italijanska vojska za- varovala svoje kolonije v Severni Afriki pred vsakim morebitnim sovražnikovim preseneoe- za vsak primer. Svoja izvajanja pa stari italijanski maršal končuje takole: Ostal je samo še najmočnejši sovražnik, to je Anglija, ki gospodari nad vsemi morji in ima pod svojim monopolom bogastvo polovice sveta. To je tisti sovražnik, ki Italiji zapira Sredozemsko morje. Nemčija je — to se lahko reče — že rešila vprašanje, ki se tiče neposredno nje same, toda kot zvesta zaveznica Italije pa se nikakor ne namerava izogniti svojim zavezniškim obveznostim ter je zato glavno breme vojne naloženo na hrbet Italije... Vojne so v vseh stoletjih potekale s spremenljivo srečo in v vojno se gre, kakor pravi ljudski pregovor, z dvema vrečama: Iz ene se jemlje, v drugo pa daje. Važno je samo to, da se ono, kar je v vojni treba dati, da v pravem času, zato pa je treba biti pripravljen tudi na največje žrtve. Ne sme se pozabiti, da je brez ozira na bliskovito vojno človek tisti, ki se vojskuje in morajo zato vojskovodje pridobiti vojakovo srce, kajti samo srce daje vero v zmago in samo srce zmaguje. Arabci so po 10 zlatih funtov Nemški poročevalski urad ve povedaitd, da je bil — tako da zagotavljajo v arabskih nacionalističnih krogih — med t rans jordanskim omirom Abdulahom in Anglijo podpisan spo- razum, po katerem je Abdulah prevzel obveznost, da bo Veliki Britaniji dal na razpolago 50.000 mož. Anglija pa da mu bo zanje plačala 500.000 zlatih funtov. Arabci bi bili potem takem po 10 zlatih funtov. Isto poročilo zatrjuje, da je Abdulah prodal Angliji do konca meseca decembra še 5000 mož in zanje dobil 50.000 zlatih funtov, Anglija pa da je to arabsko kupljeno vojsko uporabila za izvedbo raznih gradbenih del. Preseljevanje otrok iz Libije Težke čase so doživeli v sedanji vojni tudi otroci tistih italijanskih izseljencev, ki so šli svojčas obdelovat skopo zemljo italijanske Libije. Zdaj je to področje postalo eno samo bojišče, kjer pač nihče ne more reči, da je varen. Italijani so sklenili tudi tem izseljenskim otrokom prihraniti nekaj gorja, ki se ga sicer v vsej njegovi grozoti gotovo niti ne zavedajo, in jih preseliti s tega nevarnega področja. Tako zdaj poročajo Italijani sami, da so iz Libije preselili in prepeljali na italijanska tla 13.000 otrok italijanskih kmetov iz Libije. Naselili so jih po raznih krajih ob italijanski obali, kjer so ustanovili posebne »otroške kolonije« in zanje po zatrdilih iz uradnih italijanskih mest čimbolj skrbe, da ne bi bili lačni. Mnenje sovjetskega polkovnika o vojni v Afriki »Pričakovati je bilo, da bo tako« V glasilu sovjetske vojske »Krasnaja zvezda« je rdeči polkovnik Popov napisal o razvoju dogodkov na afriških bojiščih članek, iz katerega se vidi, da sovjetskih vojaških krogov prav nič ne presenečajo poročila, ki prihajajo z afriških bojišč in ki govore o zaporednih angleških zmagah v italijanski Libiji in Vzhodni Afriki. Polkovnik Popov piše: »Velika Britanija, ki je zadnje dni začela z ofenzivo v Eritreji in na drugih bojiščih italijanske Vzhodne Afrike, ni zbudila nobenega presenečenja, kajti pričakovati je bilo, da se bo tako zgodilo. Iz dogodkov, ki so se pripetili v mesecu januarju, se je moglo pričakovati, da bo prihodnji udarec sledil v Abesiniji. Italijansko poveljstvo, ki se mu je svojčas posrečilo, iznebiti se ene abesinske fronte s tem, da je zavzelo britansko Somalijo, se je zdaj znašlo pred sovražnikom na dveh frontah hkrati, na zahodni v Sudanu in na južni Najhuje pritiskajo iz Sudana britanski motorizirani oddelki, ki se v glavnem premikajo v smeri od Kasale proti Asmari. To je morda edina smer, v kateri so možne vojaške operacije večjega obsega. Za motorizirane oddelke ugoden svet je glavna opora britanskega prodiranja, vendar pa bi nekoliko dalje v goratem svetu ofejaziva britanskih čet utegnila naleteti na močnejši odpor. Razmeroma maloštevilne sile nastopajo v drugi smeri, proti Galabatu in Gondarju, po zgodovinski pota, ki drži iz Sudana v Abesinijo. Tu se začenja tisto, kar angleška uradna poročila imenujejo abesinsko fronto. Vsa znamenja kažejo, da bodo abesinske čete predstavljale veliko silo, ki se bo vojskovala na tem področju, na katerem je tudi letališče, kjer je brez dvoma pristal neguš.« »♦♦♦♦0000000000000000 Psi v narodni obrambi Novi obrambni načrt Združenih ameriških držav vsebuje med drugim tudi več pomorskih in letalskih oporišč na Aljaski, severni trdnjavi zahodne poloble. V nekaterih krajih tega polotoka je promet mogoč samo s pomočjo pasje uprege. Celo letalo se ne more primerjati s tem prometnim sredstvom, to pa zaradi vremenskih razmer, ki vladajo tam. Začeli so kupovati to žival in je njena cena precej poskočila. Toda vojaški krogi pravijo, da nič ne stori, če so psi dragi, kajti eskimski pes v teh krajih več zaleže, kakor pa tank ali bombnik. Pravijo tudi, da so eskimski psi neprekosljivi in da jim ni kos nobena, ,še tako čista pasja rasa na svetu. Nič več »Bog pomagaj!« Nikar ne mislite, da ima to kaj opravka s protiverskim gibanjem. Gre za čisto znanstveno stvar. Zdravniki so si menda že dolgo, od slavnega IIypokrata sem, prizadevali, kako bi odpravili nahod in z njim neprijetno kihanje, ki je pri nekaterih tako močno, kakor da bi bog vetrov, Eolus odvezal mehove. Sedaj pravijo, da se je zdravnikom na vseučilišču »Temple« v Philadelphiji posrečilo dobiti tako sredstvo, ki ozdravi nahod v nekaj urah. To zdravilo, pravijo, je sestavljeno iz slane vode in klorofila, ki ga vdihavaš in ki zaleže za vse »boglonaj«. V enem mesecu 41-krat v zaklonišče Kljub temu, da tudi nam, ki se še ne vojskujemo, vojna ni prizanesla in da že precej vemo za razne njene nevšečnosti, si najbrž ne znamo še točno predstavljati, kaj pomeni, če mora Slovek vsako noč najmanj po enkrat hiteti v zavetišča, kadar se bližajo sovražnikovi bombnika. V Londonu pa že vedo, kaj se to pravi Sicer pravijo, da so se Londčani in ljudje po drugih angleških mestih tudi temu že kar privadili, vendar je gotovo tudi to res, rln Ki i 1 Iiii/Iia J«l.’ J. U: da bi ti ljudje vseeno rajši videli, da bi zvečer lahko brez strahu legli spat v zavesti, da jih sirene ne bodo iz najslajšega spanja neprestano podile v podzemlje. Podatki, ki jih je zadnjič sporočil londonski radio sam, povedo, da ljudje v Londonu januarja meseca niso imeli dosti miru ponoči, čeprav proti zadnjemu ni bilo kar nič več slišati o kakšnih večjih nemških letalskih napadih. Poročilo pravi, da so januarja meseca imeli nič manj kot 41 alarmov, ki so skupno trajali 88 ur. Stvari, ki so vsakdan na vrsti: Klej Klej (lim) pridobivamo iz kož, kosti, parkljev, rogov in hrustanca. Živalske kosti se v zbiralnici sortirajo, in sicer parklji, kopita, rogovi, kože in kožnate snovi posebej, kosti in rožnice pa spet zase. S parkljev in kopit se odstranijo podkve, večje kosti se razsekajo, da jih stroji lažje prejemajo in nadalje drobijo. Še grobo zdrobljene kosti zmečejo v va- ljaste pokončne kotle, ki drže tudi po cel vagon kosti. V spodnjem delu kotla se pod mrežastim dnom z vodno paro segreva bencin im ga spreminja v pare, ki prepajajo kosti in jih razmaščajo. Izlužena mast se zbiira spodaj v posebnih zbiralnikih in služi za izdelovanje raznih mazil. Bencinove pare se pa ohlajajo in zbirajo v posebnem zbiralniku. Nato se kosti z ventilacijskimi stroji izprašijo, namočijo v vodi v posebnih kadeh, kamor dovajajo žveplov dvokis, ki kosti razkuži. Tako predelane in očiščene^ kosti denejo v kotle, kjer jih kuhajo s pomočjo vodne pare in dobe tako kostni Klej ali lim. Tega iztakajo nato v modele (hladne posode), kjer ga režejo v kose, ki jih potem suše v posebnih sušilnicah z močnim prepihom. Kožni klej se pridobiva tako kot kostni, le da se kože pred kuhanjem namočijo v apnenem mleku, izpirajo v izpiralnikih ter odcejajo in stiskajo v posebnih stikalinicah. Tako tovarno kleja imamo v Ljubljani. I Angleška okrepčevalnica za vojake, ki so se pravkar vrnili s patruljiranja. Anglija bo Združenim državam najbrž odstopila 35.000 tonsko bojno ladjo »King Gorše V< v zameno za 20 ameriških rušilcev, poroča United Press. Program radio Ljubfjana Sreda 5. februarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov do 7.45 — 12 Simfonične slike (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 V veselje in oddih (plošče) — 14 Poročila, objave — 17.30 R Wagner: Rienzi, zadnji tribun, uvertura (plošče) — 17.45 Mladinska ura: Arnošt Adamič: Ivan Žiga Popovič, slov. učenjak, zvočna igra (izvajajo člani rad. igr. družine) — 18.40 Pomen protestantizma za Slovence (g. prof. Lenarčič) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Obisk pri severnih Slovanih (plošče) — OBNBB Ali K BI V ICKli BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI Stalin je dejal, da je stare Španije konec, nova pa ne more živeti sama. Marala bo kreniti ali v tabor Nemčije ter Italije ali pa v tabor njunih nasprotnikov. Ne Francija, ne Anglija, je menil Stalin, ne bi radevolje dovolili, da bi Bini ali Berlin imela nadzorstvo nad Španijo, ki obvladuje vhod v Sredozemsko morje. Prijamo usmerjena Španija je za Anglijo in za Francijo življenjsko pomembna. Stalin je menil, da je tisto mogoče, da bi brei odkritega posredovanja, samo s spretnim izkoriščanjem lastnega položaja kot vira za vojaško preskrbo ustvaril Španijo, katero bi nadzoroval on. Ce bi to dosegel, bi lahko zahteval od Francije in Anglije upoštevanje, jima Izsilil ponudbo za spravo in pristno zvezo, bi to ponudbo sprejel ali pa bi jo porabil za mešetarsko orodje in z njo dosegel svoj stalni, skrivni cilj: zvezo z Nemčijo. To je bilo izhodišče za Stalinovo posredovanje ▼ Španiji. Bazen tega pa je moral še kakor koli odgovoriti tujim prijateljem Sovjetske zveze, ki so bili naliodni zaradi velikega čiščenja in zaradi streljanja Stalinovih starih boljleviških tovarišev. Zahodni svet ge še danes ne zaveda, kako tenka je tiste čase bila nit, ki je Stalina držala na oblasti (kakor so to pravilno domnevali prav redki listi v Evropi, ki so prinašali osmeiena poročila o možnosti in o začetkih vstaj proti Stalinu) in kako važno zanj in za nadaljnji obstanek njegove diktature je bilo, da bi njegova krvava dejanja branili tuji komunisti ter slavni mednarodni idealisti. Ne bom dejal preveč, če ugotovim, da je bilo od te njihove podpore za Stalina odvisno vse. In morda bi mu bili podporo od tegnili, če bi jih spet razočaral, če bi »e bil slabemu vtisu iz velikega čiščenja in iz veleizdajalskih pravd pridružilo še dejstvo, da je Stalin odpovedal tudi pri obrambi španske republike. Potem pa je seveda šlo še za španski zlati zaklad, onih sto štirideset milijonov funtov šterlingov, ki jih je vlada hotela izdati za vojne potrebščine. Važno in nujno vprašanje je za Stalina bilo, koliko zlata kot odškodnino za strelivo, poslano v Španijo, bi mogli prepeljati v Busijo tedaj, ko se je Sovjetska zveza uradno držala uradno razglašene nevmeševalne politike. Politični odbor je seveda takoj soglašal g Stalinovo politiko. Se enkrat je svojim komisarjem zabičil, naj bodo kar se le da previdni, zakaj sovjetska pomoč Španiji je morala ostati neuradna, gmeli so jo dovoliti le gkrivaj, da bi bila izključena sleherna možnost, ki bi vlado zaplela v kako vojno. Končal je s stavkom, katerega so vsi, ki so bili pri seji, sporočili vsem visokim uradnikom kot zapoved: »Podaljše ot artilerejskovo ognja 1« »Ostanite izven topniškega ognja!« Dva dni pozneje mi je poseben sel, ki je prišel z letalom v Holandijo, prinesel navodila iz Moskve: »Delovanje takoj razširite tako, da bo obseglo tudi špansko državljansko vojno. Spravite na noge vse razpoložljive agente in zveze, da se ustvari pol in način za nakup ter prevoz orožja v Španijo. V Pariz je poslan poseben agent, da vam bo pri tem delu pomagal. Poročal vam bo tja in delal pod vašim nadzorstvom.« Bil sem vesel, da ge je Stalin končno odločil, da bo resno dregnil v Španijo. Pravda proti Kamenjevu in Zinovjevu je v krogih, Sovjetom prijaznih, vzbudila gtrašen vtig. Stroga nevtralnost, katere se je Moskva v španskem boju doslej držala, je dajala pobude za mučna vprašanja celo od tam, kjer so nam bili posebno prijazni. Hkrati je Stalin naložil Jagodi, tedanjemu voditelju GPU, naj v Španiji uredi oddelek sovjetske skrivne policije. Vsemogočnemu Jagodi se še sanjalo ni, da ga bo Stalin pet dni po tej častni nalogi vrgel z njegovega mesta, da ga bodo nekaj mesecev potem zaprli v eno od celic v Lubinnki, kjer je bil Jagoda tako dolgo neomejeni gospodar. Njegova pot se je končala 14. marca 1938 pred enim njegovih lastnih usmrčevalnih oddelkov, potem ko je »priznal«, ! da je spletel zaroto za zastrupitev svojega naslednika Ježova in /svojega starega prijatelja, slovitega pesnika Maksima Gorkega. Jagoda je po Stalinovih zapovedih sklical za 14. september nujno sejo v svojem glavnem stanu, v moskovski Lubianki. Seje 1 se je udeležil Frinovski, ki je tedaj poveljeval oddelkom GPU, ter Je pozneje bil mornariški minister. (Tudi njegova pot se je na naglo končala, »izginil« je leta 1939.) Navzoči so bili še Slucki, voditelj zunanjepolitičnega oddelka GPU, in pa general Uricki iz glavnega stana rdeče vojske. Od Sluckega, katerega sem pogosto dobil v Parizu ali kod drugod, sem slišal, da so pri tej seji določili visokega uradnika iz njegovega oddelka, da uredi GPU v vladni Španiji. To jo bil Ni-kolski, z drugim imenom Šved, z drugim imenom Lijova in še z drugim imenom Orlov. Pri seji v Luianki so sovjetsko skrivno policijo seznanili z delavnostjo Kominterne v Španiji. Delo španske komunistične stranke naj bi se »vzporedilo« z delom GPU. Dalje so na tej seji sklenili, da bo GPU na skrivaj nadzorovala vse prevoze prostovoljcev v Španijo, pa naj bi prostovoljci prihajali od koder koli. V osrednjem odboru sleherne komunistične stranke na svetu, sedi član, ki ima skrivne naloge od GPU. Ta mož naj bi nadzorovanje izpeljal. V mnogo državah, tudi Anglija je spadala mednje, ge je vstop v vojno španske republike zdel kot plemenit, mednarodni, v dejanje spremenjeni sklop za rešitev demokracije in za obrambo socializma pred uničenjem. Mladi moški z vsega sveta so se oglašali kot prostovoljci, da bi se borili za te vzore. Toda republikanska Španija, ki se je zdaj bojevala proti Francu, si ni bila v političnih težnjah in vojnih načinih nikakor edina. Razcepljena je bila v mnogo strank: demokrati, anarhisti, sindikalisti In socialisti. Komunisti so bili samo neznatno majhna manjšina. Ce je Stalin hotel doseči nadzorstvo nad Španijo in izkoristiti to državo kot orožje, ki naj bi odločalo o odnnšajih Francije in Anglije do Sovjetske zveze, je bil njegov uspeh odvisen od tega, ali bo mogel zlomiti silovito protikomunistično opozicijo v republikanskem taboru. Zaradi tega je bilo potrebno nadzorovati sleherni gib teh idealističnih tujih prostovoljcev, da se ne bi pridružili ljudem. ki so se upirali Stalinovim političnim ciljem. Za JoRoviovanako tiskarne » L)uhl)aol. ložo Kramarič ~ Izdajatelj: Inž Joto Sodja ~ Urednik Mirku Javornik » Bokopisov ne vračamo » »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih |e lotranjlk *» Mesečna naročnina j« M din. m Inozemstvo 2B din » Samo ponedeljski »Slovenski dom« velja mesečno 6 dinarjev polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Uradalili«! Kopitarjeva nlica 1/111 m Uprava 1 Kopitarjeva alte« 6, Ljubljana ~ Telelon 40-01 do 40 05 ~ Podružnicei Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.