67. iftev. Poštnina plačana v gotovinL Selje, petek 15. junija L328. Leio X. Ixhaia v pondetjek, «redo in petek- Sjane mesečno Din T — za inozemstvo Din 20'—, ^ctsameff* a števiika I Siiin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVADOBA Uredniätvo in upravni&tvo i Ceij© Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oylasi po tariffu. Telefon int. štev. 65. Revizija ustave. V Celju, 14. junija. 0 reviziji ustave je govoril. kakor komšijc*-. gostače, Praktična izvršitev ravno- pravnosti — kar vse je seveda problem državne uprave — se more končno iz- vršiti tudi s federacijo. To so lahko tucli takozvane široke samouprave, o katerili je govoril, zdi se nam, 1. 1923. sedanji zunanji minister di1. Marinko- vič in o katerih j-e gm^oril nedavno te- ga tudi Stjepan Radio: Slovenija sku- paj. istotako vse hrvatske pokrajine. vštevsi Bosno, skupaj in skupaj SrbL- ja ter Makedonija. To so enaki uprav- ni sistemi, tisočletje navezani drug na druzega. Vsak bode potein doma in v državi »gaizda« in neznosnih prepirov ter očitkov, da sni'o n-ekaki gostje in pritepenci v državi, bode enkrat za vselej konec. Taki ocitki Srbijancev so za nas toliko bolj težki, ker se zaveda- tno. da smo krepko pomagali pri grad- nji't-o državo in da nikakor nismo pri- sli v njo praznih rok. Koneno je ma- la naša deželica jeden od^najproduk- tivnejših pokrajin naše drza.vo. Ideja federacije, tudi v obliki široke siamouprave, praktično rečeno, zopet ajedinjene Slovenije, kolikor jo šo jmamo, pa rabi pri nas zopet nekake popularnosti. Naravnost povedano: vi- de] i smo. da znajo tudi ^• Ljubljaiii po- vdarjati »gazde« in nas nokdanje Šta- jerce smatrati za »komšUe«. Vendar pa bi se dalo to do gotovih mej pre- prečiti. zavarovati bi se dalo z gotovi- mi zakonitimi kautelami. Isto veljai glede strankarskib razmer in iz tega; izvirajočiili posledic. Kajti d.ol>iček, ki bi ga imeli cd domače, nekorumpirane uprave, bi bil tako velik in za nas vse- straaiski ra-zvoj tako važen, da bi .«e na podrobnosti lahko pozabilo in jib pre- zrl o. Da utegiie do revizije ustave v iedni ali drugi obliki priti, kaže t : ¦ j*i\'lj«i.ju za njo skbraj vse ii....... ,.„iULi;„ skupine. Poleg Iladica in Truuibiča vi- dimo sedaj ined revizijonisti Uicli radi- kala Srskiča in tovariše, hrvatske da- viclovicevoe in Svetozarja Pribicevica. Ne zdi se nam tudi verjetno, da bi ostal dr. Korošec pri svoji sedan ji cen- traiistieni liniji, saj dobro ve, kakega mišljenja so njegovi volilci sami. Tre- ba se bode vrniti za deset leta nazaj — bolje sedaj, kakor pa nikoli. Bolje za- dovoljen narotl in krepka država kot večno malkontentstvo. Borba v Narodni skupščini. Opozieija nadaljuje z obstrukcijo v Narodni skupscini, Na seji Narodno skupščinc, ki se je vršila v sredo, jo trajala debata o zapisniku do 12.30; šele takrat je prešla skupšeina na dnevni red, k obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Sunuin.a. Skup- i(-iii.ski pi-edsednik dr. Peric je sprejel prt-dlog Stjepana Radica: Če je skup- ščinski tajnik Slovenec, naj se vodi za- pisnik v slovenskem jeziku, hrvatski tajivik naj sestaivlja zapisnike v ije- kavsčini in latinici, srbski tajnik pa v ekavsčini in eivilici. Svetozar Pribi- čevič je ugotovil da ministrski pred- sednik na vse mogoče načine onemo- goca ministrom udeLežbo na sejaih Na- rodne skupščine. !\ jo drugod je še obi- eaj, da zaseda ministrski svet v času, ko se vrše seje paTlann-enta? Narodna skupsčina je nagvažnejši posel in s-eje iiiinistrskegct sveta so morajo vrsiti v času. ko skupšcina nima sej. Pribič«- vic je izjavil, da kot minister ni manj- kal niti na eni seji Narodne .skupščine. Znani veliko.srbski radikal Puniša Ra- čič je v svoj^ni govoru obžaloval, da se di-zava ni že od vsega pocetka progla- sila za Veliko Srbijo in zahteval, da se vsi skupšcinski zapisniki vodijo v srb- skem jeziku in v cirilici, ker so v tej državi Srbi gospodarji (!). Po preho- du na dnevni red je Stjepan Radic zopet astro obsodil Vukicevic'ev rezim. Razpravljajač o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Suboticu je izja- vil. da govori položaj nasih sodišč do- volj jasno o škodljivem delovanju dr. Subotica, saj je bil dr. Subotic pr.ivi unirevalec nasega praivos-cxlja. Posl. MetikoS je naiglasal, da je krivda dr. hibotica jasno dokaaana. Dr. Subotic iia skedo precanskili sodiSč prište- j'il v svojiem resoru 3,500.000 Din. Po^ [ianec Pa;vle Radio je ugotovil, da jo .lr. Subotic' kršil zakone in ustavo kot miriister pravde. torej kot najvišji ču- var re-da in zakonitosti. V cetrtek je bila seja Narodne skup- ¦'Mne zopet vibarna. Debata o zapis- i.iku jo itLtJala zopet celo dcpuldne. Stjopa.n Radic je uffotovil, da vlada no- ce odgovai-jaU na vpra&uija in inter- ix>lacije posiancev in rekel: »Pa/Jte, kaj delatt1. Mi lahko del a m.o brcz va,s, a nočemo. vi pa bi hoteli delati brez nas, a tega ne morete. Mi smo za dr- žavno in narodno edinstvo, vi pa le za edinstvo radikalskih žepov na račuii državne blagajne!« Svetoaar Pribiče- vic je protestiral proti temu, da se v nasprotju z usta^o, ki je odpravila plemstvo, v uradnem zapisniku še ved- no priznava naslov bega. Tajnik Stev- cic je zahtevo glede črtanja naxiva beg kratkomalo odklonil. Radic je ogorče- no zaklical: »Potem gazite ustavo!« V dvorani je nastal tak viliai1, da je mo- ral predsednik sejo za deset minut pre- kiniti. Ob 20.30 se je pričelo nadalje- vanje razprave o obtožbi proti dr. Su- boticu. Posl. Pucelj je v svojem govo- ru opo/.arjial na uvajanje partizanstva pri sodisc'ih v precanskih krajih v ca- su ministrovanja dr. Subotica, Taka je n. pr. neki komisar v Gornji Racl- goni zagrošil zločin pohotnosti nad šestletnim dekletom in je zaradi tega presedel tri leta v jeci, po prcstani kazni pa je bii zato, ker je radikal, imenovaii za pravnega referenta pri nekem velikem županu v jiužni Srbiji, kjer je še da nes! Mod nadaljno deba- to je prislo ponovno do hudili prere- kanj med opozicijo in vlado. Zapostavljanje precanskih sodišč, V torek popoldne je ra.zprav.Ijal fi- nančni odsek o predlogu poslanca Ko- stica o povišanju kreditov za sodišča v precan»kih krajih. Ta predl'og je spre^ jel pravosodni minister kot nujen že meseca maja; priznal je že tudi sani, da so materijalni krediti za sodišča v resniei premajdini. Na seji je minister priznal zopet isto, vendar pa je pred- laigal, naj se ne sprejme zahteve po vsoti 4,2 milj. dinarjev, tenivec samo 3,15 miljv V razpraivi je govoril tudi posl. dr. Žerjiav, ki je uvodoma nagla,- sil, da so govorniki opozicije že meso- ca jianuarja in februarja v finančnem odboru opozarjali na škodljive posledi- ce vladne politike, da pa sta bill takrat vlada in njena več.ina gluha za vse Btvarne predloge. Naglaša, da je KDK tudi ob priliki pogajanj za sestaivo vla.- de z dr. Marinkovicein zahtevala revi- zijiO proračuna, ki se je m sedaj poka- zala kot nujno potrebna. Krediti niso poinanjkljivi samo za Hrvatsko in Slavonijo, miairveč tudi za Slovenijo, Dalmacijo in Bosno. Dr. Žerjiarv pripo^- roč-a ministru pravde, naj bi se pri sc- stavi novega proračuna, s katero pri- čenjajo te dni, upoštevala sodna razr delitev države. in j/raja naoin. kako je bila izvršejia aneksija Srenia zgiolj iz poliličtiili razloffov. V ministrstvu pravde je celotni sistem naix>rjen pro- ti irrecanskim krajeni. Dr. Žerjav na- glaša, da proucuje to že več let in vidi, da leži glavna krivda na šefu računo- vodstva. Če bo minister odredil proti temu uradniku disci pi inarno preiska- vo, je giovornik pripravljen naAesti ce- lo vrsto prič, ki bodo potrdile, da ta uradnik naravnost sovraži vse, kax je precanskega. Dr. Žerjav dokazuje na podlagi proračuna, kako se zaposlav- ljajo precams'ka sodišča, Tako odpade n. pr. na 443 sodnih uradnikov v Srbiji 360 pripravnikov, t. j. 83%, v Slovu- niji pa na 230 uradnikov 48 priprav- nikov, t. j. 20%. Za sodišča v Srbiji je bilo doloeenio kredita za materijalne potrebe 900.000 Din, za celo Hrvatsko in Slavonijo na pr. pa le 200.000 Din, Maurice Leblanc — B, R.: Modri deinant, (Daljo.) V tern trenutku so javili ljudje, ki so brskali po sosednjili sobali, da ni dovedla preiskava do nikakega. za- ključka. Lupin se je začel krobotati. )Ej, vraga, ali ste niislili, da boßte nasli seznain mojjh tovarišev, ali paj- dasev, kakor pravite vi, gospod Gani- mai'd. Morda ste celo upali, da naj- dete dokaze za mojo zvezo z neinškim cesarjcni? To, kar bi vi morali iskati, 8o majline tajnosti te sobe, Ta plinska cev na primer, je od hisnega tedefona. Za tern, kaminam so skrite stopnice. To zidavje je votlo in polno hiisnih zvon- <:ev. Cujte, Ganiniard, pritisnite, na prime]', na ta gurnb!« Ganiinard je ubogal. Ali niste ničesar čuli?« Ra je vpra- šal Lupin. »Ne.« »Jaz tudi n»e.. Vendax vam pa po- xem, da ste obvestili poveljnika mo- jega zračnega brodovja, naj pripravi vodljivi balon, ki nas bo kmalu odpe- Ijal v višave.« ¦?Že dobro, že dobro«, je rekel Ga- nimard, ki je opravil svoj posel. »Do- volj neumiiosti. Sedaj greino.« Napraivil je nekaj korakov. Moštvo niu je sledilo. Lupin se ni premaknil z meeta. •Guvarji so ga potiskadi natpnej.. Lu- pin se ni premaknil z mesta. »Torej«, je rekol Ganimard. >.vi no- čete iti z menoj?« »Ne!« »V tern slučaju . . .« »To je odvisno od tega . . .« »Od oesai?« »Kam me mi.slite peljati.« »V zap or. In sicer takoj. To se raz- ame samoobsefoi.« »Potein pa ne grem. Tarn nimam tiičesar opraviti.« »Ali ste nori?« »Ali me ni ravnokar doletela cast, da seni vam povedal, da imam vazen in nujen rendez-vous?« »Lupin!« »Ganimard!« »Kaj vendar mislite, Lupin?« »Toda, Ganimard, dama s svetlimi lasmi čaka na mene in vi bi bili kmalu tako nevljudni, da bi me ne pustili k njeji. Kaj bi vi rekli, če bi se vam zgo- tlilo kaj takega tik jwed poroko. To jo vendar nevredno galantnega moža.« »Gujte, Lupin«, je rekel inšpektor, ki ga je začelo to besedičenje jeziti. »Jaz sem bil doslej z vami zelo, da ne re- čem, preveč obziTen. Toda vsaka stvar ima svoje meje. Sledite mil« »Nemogooe. Rendez-vous imam in jaz moram iti na rendez-vous..« »Zadnjikrat vam rečem . . .« :>Nemogoče.« Ganimard je pomignil dvenia poli- cistoma. ZgrabiLa sta Lupina za roke. Toda nenadoma sta ga izpustila s kri- kom boleeine. Lupin jima je zabodel z obcina rokama dve dolgi igli globoko v meso. Vse navzoče policiste je popadla div- ja jeza. Vrgli so se nanj. Hoteli so mu povrniti vse, kar so pretrpeli radi nje- ga. Vso jexo, vse zasramovanje. Na- tepli so ga po mili volji. Posebno mo- čen udarec ga ie zadel v sence. Zgrudil se je na tla. »Če ga ubijete«, jc vpil Ganimard besen, »hoste .imeli opravka z menoj.« Skrbolo ga jo in pripognil se je k Lupinu, ki je ležal na tleh. Dognal pa je, da diha ranjenec mirno. Ukazal je stražnikom, naj ga odneso. Prijeli so ga za roke in noge, on sam pa ga je prijel okoli pasa, »Na.lahko, čisto nalahko . . . ! Da ga ne baste pretresli . . . Ha, ti divjaki bi mi ga bili skoraj ubili. No, Lupin, ka- ko se pocutite?« Lupin je odprl oči. Jecljal je: »To ni bilo prav nic lepo, Ganimard . . . zakaj ste pustili, da so me tako zmrcvarili . . . ?« »Sa.ini ste krivi. za vraga, in vasa trmoglavost«, je godrnjal Ganimard. ». . . Ali vas hudo boli?« Prišli so na stopnišče. Lupin je vz- dihoval. S tezavo je spravil iz grla sle>- dečo besed-e: »Ganimard . . . dvigalo . . . Vse kosti mi bodo polomili . . .« »Dobra misel, izvrstna misel«, j© pritrdil Ganiuiiard. »Razen toga pa so stopnice tako ozke . . . Drugaoe ne gre.« Pritisnil je na gumb in v nekaj tre^ nutkih se je nahajalo dvigalo pred nji- mi. Položili so z veliko opreznostjo Lu- pina na sedež. Ganimard se je vsedel poleg njega in rekel svojim ljudemi: »Idite takoj k vratarjevi loži in me počakajte pri vhodu. Ali ste me razumeli? Hitrol« Zaprl je za seboj vrata dvigala. To- da komaj so bila zaprta, že so se začuli kriki. Sunkoma se je dvigalo, kakor balon, ki so mu porezali vrvi, dvignilo v visino. Začul se je sardonski groliot. »Prokleto!« je tulil Ganimard in kot blazon v temi iskal gumb za spuscanje navzdol. Ko ga ni nasel je zavpil na ves glas | redctrjem, ki so glodali za njim: »V peto nadstropje! Zastražite vse izhode iz petega nadstropja!* Črez štiri, P«t stopnic naienkrat so skakali policisti in prisopihali v peto nadfitropje. Tedaj se je zgodilo nekaj čudnega. Dvigalo je predrlo strop pe- tega nadstropja in jim izginilo izpred Stran 2. »NOVA DOB A« Stbv. 67. dasi imiajo gotovo 50% več a dm in ist ra- tivnega posla. Ko je slov. klerikaleo Smoclej skušal ironizirati govornika, je dr. Žerjav liavedel, da je hil baš te dni odstrainjen iz ministrstva pravde višji sloivenski uraclnik, ki se je stain o boril s Srbijainei in z omenjenim se- fom računovodstva, Ko je klical Smo- dej, da jo' to laž, ga je dr. Žerjav za- vrnil, da um to doikažc prod vsakim so.diščem. Koaično je bil vendar spre- jet ocl vladno večine prallo«; da se od ministra predlaga,n 3.1 milj. dovdi iz rezervnih kreditov, in'ee gre za osebne kredite za sodišča, s posebnim, zako- no'm. (Sinodejeiv nastop bode vznevo- ljil tudi slovenske sodniške krogo.) Kam plovemo?! V ce'i'a.jsjija stevilka Vukicevirovuga glasila »Jedinstvo« je objavila uvod- nik pod naslovom »S svinjami je tre- ba govoriti sarao v njihovem jeziku«, podpisan od oclgovornega urednika ; Vla.de Ristoviča, Članek lrapada na ne- sramon na,cin oba voditolja KDK Stjc- pana Radica in Svetozn.rja Pri bice vi- ea, katerima očita nemorailno življe- nje. 0 Svetoxarju Pribičevicu trdi, da je kot minister prosvete počenjal nc- spodobiiO'sti pri nastavljanju vaskili učituljic in da mu je že pokojni Sto- jan Protic ocital, da je sodeloval pri umoru ministra Draskovica.. Na konca | clanka. je objavljen raizgovoT, ki ga je baje imel Vlada Ristovic svojčas s pol- kovnikom Pavloin Jurišiceni, katere- mu je rckel: »Co pomdslim,, da nekdo od znotraj ruši držaivo, potem je in oistane Vaša prva dolžnoisi, da še iste- g,a dne ubijete Svetozarja Pribi'cevk'a v Beogradu in Stjepana Radiga v Za- grcbu.« Na koncu praivi še Ristovic: »Obžalujem, da moram tudi. danes in še iz nmogo veojih ra/jlogov kakor tn,- krat, vztrajati pri tern svojem prepri- čanju.« Značilno je, da dr. Korošeeva. poilicija ni zaiplenila tega ostudnega clanka, ki prica o propalosti izveslnili beograjskih krogov. Ta člianek najbrzc ne bo ostal brez posledic. Obsodba dr. Korošca. Financni oidbor je v cetrtek popol- dne na svoji seji razpraivliail o predlo- gu notra-njcga ministra dr. Korošca gJedo posebnih doklad za osoibje notra- njega. ministrstva, po ka;terem naj bi dobivali ti uradniki pos»ebne doklade od 3()(X) do 300 Din mese.cno. Zct-stop- niki opoziciji1, ziasti posl. Stj<3pan Ra- dic, Svetozar Pribičevic in dr. Žerjav, so naislO'pilL od-locno proti uvedbi pred- laiganih doklad, ki bi le še povcčaki ne- i voljo mod uradnistvom in nozado;vo'lj- nost, ki žo ita.k ubija vsako veselj« do dela. Na seji je ])rišlo do burnih pri- zorov zarad.i_ pisave Vukicevicovoga »Jedinstva;«, ki v četrtkovem uvodniku prikrito poxiva na unior Svetozarja Pribicm'ica in Stj>ei)a,na Radica. Stje- paji Radic je govoril o težkem financ- nom položaju države in o straibovitili razmiorah v južni Srbij'i. Dejal je: »Uvedite v južni Srbiji široko saino- upravo, katkor jo ima n. pr. zaigrobska in mariborska oblast, pa boste videli, kako bo narod zadovoljon. To bi bila prava sa.naicija, scdaai.ji. režim pa uga- nja zgolj mandatolovsko politiko. Ima- mo na tisoče nižjih uraclnikov, ki gla- dujejo, na tisoee ui^okojencev, ki ni- majo niti kriiba in umirajo, a notranji minister boce svoje organe za njibovo razdiralno d'el.0 še posebej nagraditi.« Seja je izzvenela v huclo obsodbo no- tranjega nuinistra in celo nekateri ela- ni. vlaiclne večine so izjavljaili, da je po- stopanje dr. Korošca škodljivo. Rodbinska tragedija v SolcavL Mali usmrtila svojega otroka in sehe. Solčava, 13. junijia. V naši lepi romantični Solčavi se je dogodil slučaj;, kakršiiega ne poninijo tukajšnji prebivalci. Angela Klemensek, 36-letna žena malega posestnika Jakoba Klemcnška ', p. d. Majdača iz Solcave št. 59 in niati osmero Oitrok je boleliaJa že nad eno le- to. Bila je tcžko živcno bolna in iskala po raiznib. bolnicaih zdra.vja. Pred enim k'totn je dala življenjie naijmlajšemiu otroku, hčerki Pavli. Mati, ki je videla svoje dusevno in telesno proijadanje, je jiostala v zadnjem času silno depri- mirana, K srcu ji je sla najbolj usoda najmjl-ajišega otroka, ki bi ostalo v slu- čaju njeiie simrti brez ])ra,ve noge. Njen mož Jak oil) je odšel pred dvema dnovonna na delo k Roku Klemenšeku, eno uro daleč od doina. Usod'nega dne so bili otroci na njivi. Doma je bila le mati, osemletna bcerka Ivanka in eno- j Lelna Pavla. V nesrečni ženi je takrat dozorel naklep, da usmrti sebe in naj- mlajše dote in se reši na ta naičin ne- ozdraivljivie bolezni. Zaipo^ila je Ivanko ' iz hiše, vzela moževo lovsko puško-dvo- ; cevko, ki je bila nabaisana, ena oev s j kroglio kalibra 9.8 mm, druga pa s ši- | brami. Ivanka je rc;s šla iz sobe, a je j videla skozi okno, kako je mati ustreli- j la Pavlico s kroglo in sel)e s šibraimi. | Zagnaila je krik, ki je priklical ostale otroke doniov. Našli so mater in sestri- co že nirtvi. j Pavlici |e .sla krogia v trupolce oJ | desne strani proti levi injxstopila pqj3 i Icvo pazduho. Maiti sauna si je pognala ; šibre naraivnost y sree. Sebe je usmrti- la na ta nacin, da je posta.vila puško na tla, se nasknila s srčno stran jo na cev in sprožila pe.te.lina s pounočjo po- lomiljenih grabdj. Nesrečna žena zaipušca še secbem otrok, med katerimi je na.JKtare.jsa 19- Iclna bcerka Marija. nnjmla.isa ])a tri j leta starai. j Ta tra,gičen slučaj je vzbudil v oko- lici veliko sočutje znesrečno rodbino. d Urejeno prebavo in zdravo kri do- sežemo z vsakdanjo rabo pol kupics prii'odne grenčice »Franz-Josef«. — Strokovni zdravniki za motenje pre- liranjevanja hvalijo vodo Franz-Jo- sef, ker vzpodbuja delovanje želodca in črevesa, poživlja presnavljanje, po- življa kri in omiljuje l'azdrazljivost živcev. Domače vesll. d Koncert CPD v Celju. Ponovno opozarjanio obeinstvo iz Celja in okoli- ce na koncert, ki ga priredi Oeljsko pevsko drnštvo pod votlstvam g. Josipa S-egule v soboto, dne 16. t. m. ob pol 9. zvesier y veliki ilvorani Geljskega do- ma. Podprimo agilno društvo tudi mo- ralno s številnim obiskom! d Napacl na vojcüko strazo v Celju. V noči od cetrtka, dne 14. t. m. na pe- tek, dne 15. t. m. ob 12.10 se je pribli- zal a'vgmen.tacijiskemu ma.gacinu na Ljubljanski cesti neki civilist. Vojak, ki je bil tain na straži, je pastal na civilista pozoren in začel pazno mo^- triti vsak njegov korak. V tern trenut- ku pa je skočil proti vojaku drug ci- vilist, ki je bil ogrnjen s i)elerino, in oddal namj strel iz samokresa. Vojak je nato trikrat zaporedoma ustrelil na naipadalca. Vsi štirje streli so zgrešili cilj. Givilista sita pobegnila. Getrt lire po tern dogodkn je zadonol iz parka oster strel; očividno je ustrelil eden civilistov, ki je pobegnil v park. K avgmentacijskiem skladišcu so prihiteli vojaki iz vojašnice Kralja Petra in preiskali okolico, a brez uspeha. Streli sredi n,oci so povzročili v bližnji okolici precej razburjenja. »d Jaccn vodnjak v Zagrddu pri Ce- lju. Zdravstveni dom v Golju je na ini- cijativo g. dr. Rebernika zgradil velik moderen vodnjak za vas Zagrad. Ker y tej vasi doislej ni bilo zdraivo pitne vode, so ee red no pojavljale v celem okolišu miccl prebivalstvom infekcijske bolezni. Zato je probivalistvo te usta,- novitvte se posebno veselo. V oetrtek, dne 14. t, m. je okoliška obcina pre- vzela vodnjiak v svojo oskrbo in last. • d Predarauje OUZD o prvi pon/oči. Okrožni urad za zavaro'vanje delavcev priredi v cetrtek, dne 21. t. m. oib 4. uri popoldne v mescanski soli v Celju pre- davanjie o prvi pomoc-i. Po tern preda- vanju pa se vršijo praktične vaje v da- janju vr\c pomoiči. Ker je dolžno vsa- ko večje ]5odjetje, da ralzp'olaga z iz- vežbanimi. moemi v daijanju prve po- moči in ker jo to tndi v interesu po- HaiiMjznih dolaivcov, |.iričaku;jo uracl, da bodio na navedenem predavanju za- >sto]iaiia vsa vecju j)odjetja i/. ^t'lja in okolice. Od ])ravilne prve ponioci je pogostokrat odvisna nadaljna usoda ponosL-eiL-enega clana. Gim pra,vilnejsa. je prva pomoč, tern maujse so posledi- ce nezgode, seveda s tern y zvezi. tudi izdatki za penesreoenca. Vse to pride na drugi strajii do izraza v visini pri- spevkov, ki danes vsled stalno množe- cih se nezgod, ne zaidostujejo za kritje vseh obveznosti. d Sodba v zadnjem porotnem sluai- fu, Raizprava proti peku Zemiljaku ra- di umora Cecilije Ivačičcve je trajala do 10. ure zvečer. Porotniki so po dalj- šem l^osvetovanjii vpra'ša.n.|e glede bu- dodelstva roparskega umora zanikali z 10 glasovi proti. dvema, potrdili. pa so vprasanje prestopka zoi^er varnost tuje la'stnine v enem primeru in zo- per zakon o posesti in nošenju orožja. na kar je Jjil Zemilijak oprošcen radi roparskega umora, obsojen pa na 14 dni. za.])ora, ki ga jo odsedel v prei.sko- valnem zaporu. Zato je bil takoj iz- puščen. d Zvezdna vožnja motociklistov v Celje. Savez motoklubov za. kraljevino SHJS prirvd.i v nedeiljo, dne 17. t. m. zvozdno vožnjo motociklistov vseh klu- bov s ciljem Celje. Udeleženci te pro- pagandne vožnje in'ispejo v Gelje naj- kasneje do 10. ure dopoldne in se zbe- rejo pred mestnim magistratom. Po pozdravnih formalnostih se vrši ob 11. dopoildne propagaiidna vožnja ])o mo- stnih^ nlicaih z izihodišeem na zbirali- šču. Športu naklonjeno občinstvo pro- shno, da goste, ki jirisujejo iz raanilj krajev naše države, po-zdra.vi z navzoč- nostjo pred niifigistratom. — Motoklub Celje. d Najdeno kolo. V torek, due 12. t. i;i. je bilo naj den o na njivi g. inž. Ma- reka ob Ljiubljaniski cesti a- Gelju mo- ško kolo znamke »Waffenrad — Sty- ria«. Sumi se, da jo bilo kolo nekje ukradeno. Lastnik dobi. kolo pri poli- cijskem odde-lku Pri orliu na Glavnem trgu. d Gasilno druUvo v Celju. Tedensko službo ima od nedielje, dne 17. t. m. do sobote. dne 23. t. m. IV. vod pod po- veljstvom g. Bogomira Sclrloss-erja. d. V »Gozdno vesta vr act jo« se j^e preselila dosedanja gostilničarka »pri jelenu« gospa Antonija Pristovnik. V »Gozdni« na razpolago fina Ijutomer- ska in haloška vina. dobra malica. vsveže pivo! d Pazite pri sprejenmnju hankov- cev! Zadnje dni so prišli v Maribora stodinarski bankovci v promet, ki so za jedno sestnajstinko krajši kot na- vadno. Neki ))remetenci razrezujejo staclinarske bankovce v jeden centime- ter siroke pa.sie. Ako jib narežejo 15, jih dobi jo pri zlepljenju 16, ker pri vsakem banko;vcu jeden pas, sir ok je- den centimeter izpustijo. Zato je treba vsak stotak pogledati, zlasti, če se dobi na pošti ali pri denarnih za vod ih večjo zavoje. d. Dljaski mmomori. lvonec šolskega leta je že prinesel celo vrsto dijaskih traigedij. V Draivljah pri Ljubljani se je v nekem kozolcu obesil 19-letni Maks Eržen, maturant državne realke v Ljubljani. Čez 4 dni bi moral delati ustmeiio matiiTO. Bil je zalo veston di- jak in se je pripr.aivl.ial na matturo s ta- ko vnemo, da. je dobil zadnji čas vec živčnili napadov. Oče, ubog pismono- ša, se je za fanta zbal in ga je otlvedel k zdraivniku, ki je svetoval, naj fant nokaj. časa opusti uoenje in dela zre- lostni izpit v jeseni. To je dijaka se bolj razJmrilo in ga je zapeljalo k usodnemu koraku. Laliio si je misliti žalost v nesrečni rodbini! — V Ptuju .si je pognal kroglo v sence Milko Je- sih, sin bivšega ravnatelja »Vinarije«. Delal je kot privatist izpit za sedmo giminazijo. V sredo dopoldne je pisäl jnateinatično nalogo. Opolclno jc pri- povedoval tovarisem, da je slabo pisal in se je takoj poipoldne ustrelil. Ivrogla mu je šla skozi. glavo in je malo upa- nja(, da okrevw. — V Sarajevu so je za- strupil z lizolorn ucenec 2. razr. sred- nje obrf'ir ^oio Ibraliim Efendic. Pri- tekcl je v })rofesoi'sko konferencno so- bo, zaklic.nl nekemu profosorju, da je on tega kriv in se je zgrudil. Ob 11. y.vooer je v silnih bolccinali umrl. oci. Nenadoma se je pojavilo v pod- stresju, kjer so se nalia.jale sobe za slu- žinčad. Trije miozje so že caka-li in odprli vrata dvigala. Dva izmed n;jih sta se pokustila ubogega Ganimarda, ki ni, VGS zmešan niti mislil na obrambo. Tretji je potisnil Lupina vstran. Lupin se je zacel smejati in rekel Ganimardu; »Saj sem vadn vemdar prerokioval j . . . Ganimard, da me bo rešil balon z vašo pomočjo. V drugo ne bodite tako usmiljeni; predvsem pa si. zapomnito, da se Arsene Lupin nikdar ne pusti tepsti brez vzroka. Ali stc že dali ti- ska.ti porocila o nioji aretaciji?-"Ciotovo vain bodo prinesla čin častnika častne legije. Z Bogom ... !« Vrata dvigala so se zopot zaiprla in ftvigalo je bilo z Ganimardom vred ekspedirano nazaj v pritličje. Vse to se je izvršilo tako Intro, da je stari poli- cist dohitel svoje pomagace ra.vno pri. portirjevi loži. Kakor po dogovoru so se raizkropili vsi po dvoriscu in pohiteli po stöpni- cah, ki so edine vodile k sobam za slu- žinčad, da zajaanejo ubežnika. Dolg, veckrat za.vit hodnik, ob kate- rem so se nabajale inajhne, numerira- ne sobe, je vodil k vratom, ki so bila samo priprta. Na drugi stra.ni vrat in najbrž že v drugi hiši, se je nahajal hodnik, ki je bil tudi večkrat zavit. Na 1 skrajnein koncu hodnika so je naha- \ jalo stopnišče za usluzbence. Gani- mard se je podal navzdol, šel črez dvo- rišče, skozi neko vežo, katero je videl tokrat prvič in prispel v Rue Picot. Tedaj jo sele razumel položaj. Obe hiši sta bili zvezani mod seboj in njuni 1'a- sadi nista bili obrnjeni na dve pravo- kotni, anipak na dve vzporedni cesti, ki sta bili oddaljeni druga od druge naj man j sestdeset metrov. Slopil je v porlirjovo ložo biše, v ka- tero je prišel, pokazal svojo legitima- cijo in rekel: »Ali niso ravnokar stopili iz te hiše štirje možje?« »Da. Oba služabnika iz öetrtega in petega nadstropja z dvema prijatelje- ma,.« »Ivdo stanujo v četrtem in petem nadstropju?« »Gospodje Fauveli in njihovi nečaki Provosti . . . Ravno danes so se vsi iz- gelili. Samo oba služabnika sta so osta- la tu. No, sedaj sta tudi že oclšla.« »Prokleto!« si je mislil Ganimard in omalmil na divan v vratarjevi lozi. »kako lepo priliko smo pustili neizrab- Ijeno, oziroma premalo izrabljeno! Ce- la tolpa je stan oval a v teh hiisah. < * * * Štirideset minut pozneje sta se pri- peljala dva gospoda na severni kolo- dvor in hitela na peron, da ne zamu- dita brzovlaka ])roti Galaisu. Nosač ji- ma je sledil s prtljago. Eden izmed go- \ spodov je nasil roko v obvezi in njegov bledi obraz je pričal, da ni ravno pre- več zdrav. Drugi gospod pa# je l)il iz- redno dobre volje. M'islim, da že poznamo ta dva go- spoda. Bila sta Wilson, ki ga je drugi gospod, Sherlock Holmes, ravnokar pripeljal iz bolnice. Holmes mu je rekel: »Hitro, Wilson, vlaka ne smeva za- muditi „. . Ah, Wilson, nikdar ne bom pozabil teh dasetih dni . . .<- »Jaz tudi ne . . .« »Kakšne krasne hitke.« »Divne!« »Samo tuintam inn.jhcn poraz, brez večjih posledic . . .<¦' »Hm-m-ni?« >In končno zmaga, triumf na cell Prti. Lupin aretiran! Modri demant jiajden!« »Moja roka zlomljena . . .« % (Dalje prih.) Pole za obračunavanje uslužben- skega davka se dobe v Zve^ni tiskarni, Celje, Strossmayerjeva I. Obleke \z sukna Din 448, 560, 640, iz k am gar n a Din 720, 840, 990, hlače iz sukna Din 96, 140, 180, iz bornbaž -tkanine Din 62, 73, 90, površnik Din 640, 780, 960, santovske perilne obleke Din 62, 72, 82, vsaka nadaljna velikost Din 5 vec, iz sukna Din 100, 120, 140, velikost 8 Din več, Sia- jerske hlače Din 42 in 64, vsaka velikost 4 Din vec, štajerski suknjič iz platna Din 60, iz sukna Din 105, kakor tudi vsakovrstno perilo izdeluje v lastnili dc-lavnicah in prod.HJa samo v dobri in soli dni kva- liteti industrija perila in konfekcije R. Stermecki, Celje. Oglejte si i/.ložbe in ogromno zalogo. Nakup nepiisiljen. L^-/ 67 »NOTTA I) OB At Stran 3. d Nov zupan v Soštanju. V neddjo, •dne 10. t. m. se je vršila v Šoštanju vo- litev župana. S pomoojo Nemcev in | klerikaloev je bil iz.vol.ion za župana ! niekcla.riiji slovenski »prvoboritelj« od- j vctnik dr. Fran Mayer. I d Oton Zupancfr, odpotoval v Oslo. ; V eetrtek, dne 14. t. m,. zvecer je odpo- toval posnik Oton Župnnf-ič kot zastop- nik jugoslovenskih Pen-Jdubov naše- .' sti kongres pisateljskiih udruzenj, ki so vrši te dni v norveški prestolici. Oton Župamčič se pelje z brzovlakom do Mo- ¦ liciikovciya.. nato pa nadaljujejo svojo pot v Oslo z leta;lom. To ko-ngresu ob- | iSče se London in Pa;riz kot goßt on- dotnih Pen-klubav. d Umrl je v Ptuju 18-letni dijaik Hinko Pod pecan, sin gostilniearja na Ljubnem v S. d. Težko prizadoti rod- bini naše sožailje! d Matumnti moskega učiteljisča v Ljubljani iz I, 1908 praiznujejo 20-kt- nico mature 30. junija in 1. julija v Celju. d Pogajanja za novo tryovinsko po- nodbo z Avstrijo se zopet prično v so- botoi. dne 16. .junija na Dunaju. Upa- nio, da so naše gaspod arske ko.rpora- cije, v prvi vrsti Trgovsko<-obrtna zbor- nica in Kmetijiska družba storile vse: da ne bode oskodovana naša živinoro- ja. svinjereja, vinarstvo in oljna indu- •strija. Po loci je prepozno zvoniti! Foio ceniK bofato ilustrovan, s prcgledanim sloven- skim izrazoslovjem, nizke ccne, bogata iz- bira, dobite v drogeriji SAHlTAS|'Celje. Amaterji pišite ponj ! d Izjava »Kola jugosl. sester«. v Ce- Iju. K noticam v »Slew. Gospodarju«, »Noivi Dobi« in »Jutru« o »barvi« Ko- la jugosl. sester izjavljamo, da *smo ne- strankarsko društvo, ker niso samo članice, teniveč tudi otlbornice zone od prisiaSev vseh strank, pa tudi nestran- karice — feministke. Kdo je deležen najvec poclpor, niti ne vemo, ker do- loča pri pödeljevanju potreba in n3 vprasamoi, kaferi stramki pripada pro- silka. Istotako se obračanio s prošnjo za prispevke na vsakega, in z veseljeni in bvaležno.stj'O konsiatiramiO, da naj- demo skoro povsod precej razuniieva- nja. Provsimo torej, naj časopisje ne ¦razmotriva o naši »barvi«, temveč naj posljc na naše občno zJjore svoje poro- cevalce in naj poroča oibjektivno o na- ŠG-m dclu. — Odbor Kola jugosl. sester v Gelju. d Odprava potnih vizumov med Če- hoslovciHko in Jugoslav?.jo. Konzulat Cehosl'ovaske republike v LjubljanL javlja uradno, da so od 15. junija t. 1. ukinjeni potni vizumi nied Ceboslo- va-sko republiko in kraljovino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Potniki se bodo odslej izkaziovali le z rednim veljav.nim potnim listom. d Doktor ski izpit jo napravil iz teh- niške wd'e na vseucilišču v Bordeauxu S- inž. Fran Podbrežnik, naš rojajk iz ^ornjoga grada. CJastitamo! . 5 d Leep rnzmcre. V južnem Ba.na.tu r¦biio zadnji čas na poštah 17 pono- ov nVsotamii od 10 do 50 tisoc dinar- i\' UUlvni vzrok: skraiino slabo pla- can perzonai. iSimotnor mrofena Dumjc%nka, sebo. svojo lMterin dvoje otrok, ose,n> letnega sincka Mirka jn triletno hčer- kico Betko. Med mozem in njo je doSlo do lofitve, na l^r J^mož odsol V Ljub- lja.no, dobil tarn službo in ji izjavil, da vzanne ženo in deco k sobi, nikaikor pa no tašce. Tega žena radi svoje nuatere ni botela storiti in ker ni dobila služ- be, je zastrupilst. sebe, m. jiibi!?:''*! iuo na ra siii'wä fiesta v sliki Na iozad-:v;;a vprašsnja ds]e izvestila Graiki uelesejm Graz, Landhausgasse 7 23. junija do 31. oktcbra 19 2 8 pustil, vsled Cesar njima ni mogoče več ; placevati visokih davkov in taks (46% ; od brutto-dohodkov) ter nositi ostalih \ režij. Sliši se pa, da ostaneta kina za- ; prta le čez poletje. j d Frizerski salon za dame in gospo- j de Edmrd Paidasch se je preslil iz j palace Jadranske barcke v biso Irgov,- ca g. F. Königa, z vhodoni iz M'atija ' Gubčeve ulico. 583 d Juznostajerska hranilnica v Celju otvarja tekoči ra.cun za vloge in po- sojila, na kar se opozarjajo zlasti pri- dobitni krogi. Kino. Mestni kino Celje. Petek 15., sobola JO. in nedelija 17. juniia: »Kneginja vardaša«. Velika filmska senzacija po svetovno znani opereti Emorika Kal- ]nana. V glavnib ulogali dražestna Li- ane Haid., Oskar Marion in Imre Ra- day. Produkcija: Ufa-fiim, Berlin. — V petek ob pol 9. zvečcr in v nedeljo ob 4. in 0. popoldne orkester! — Od pondoljka 18. junija dalje: »Krcutzer- 'jcua sonata«. Veličastna drama v sed- luiii doj.Mijil) po slovitem delu Leva Ni- kolajevica ToJ.stegtiL. V /^lavjii uJogi znana umetnica Eva Byron. Ta pre- krasni film se labko primerja le z »Vstajenjem«. — Prednaznanilo: »Pod Hpanskitn sohiceni« (»Donna Juana«. — Elixabcta Bergner), »Orlov«, »Ma- ta liarU in »Rinaldo Rinaldinu. Kino Gaherje. Petek 15. junija: »frpijoni«. Največji film te sezije. V glavnib ulogah Rudolf Klein-Rogge, Gerda Maurus, Lien Beyers in Willy Fritsoh. Režija: Fric Lang. Ogromna senzacija! — Sobota 1G., nedelja 17. in pondeljek 18. junija: »Svelovna voj- na« (1914—1918) //. del Epohalno zgodovinsko delo berlinske Use v 7 de- jianjib. Srbija, Soča, Krpati, Rusija, Francoska. Nj. Vel. kraJj Aleksander priseže na ustavo, Pašic in diplomat- ski zbor. Zobotehnični praktikant se s p r e j m e pri zobozdravniku 3 dr. KUNST, Celje. 1 M. Joštov paromlin MedEog — Celje ProdajaBna Gospooka u\, 27 Na debelo 1 Na drobno ! Manufakturna trgovina A, Gorenjak ;iaetlkoGB,zEK) Cefj«y Gabarje (nasprotl vojašnici kralja Aleksandra) se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. 1 Cene konkurenčne! 5s Delavnico primerno za sediarsko obrt iščem v emstu. Naslov v upravi. 2-2 TlMfimniff 'z vse'] rudnikov in rFCHflu naiboljše vr8te I IVlllVJj dobavlja in do- stavlja najcenejše Franco Joat, Celje, Aleksandrova ul. 4 ^2 a o Ä ft ^11.1.LL» ft W 0 ft C=S o » « > 0 gg i3 * L a ¦y| ¦ ¦—^ Cenjcnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem llaZIIalilBOii preselstl svojo če«#iiarsko obst iz Kralia Pelra' cte U SalTIOStt] HSHO Ull'CD 6, nasproti staremu okrožnemu sodišču. Iz delu] em vsakovrstne modne čevljc po meri za ženske in moSke, kakortudi Sportnc, hribovske in tudi vsako njmanjše popravilo. Vsa dela bom izvrševal točno, z dobrim materijalom po zmernih cenah. Za delo jamCim.j Za obilen obisk se priporoča Martin KolŠek, čevlianki mojster, Celje, Samostanska 6. HOTEL SKOBERNE ¦ RBRininiiiiBRaiiiBiaicaEaiBBiHnMRiiiBasiiisirHiii p^"" Vsako soboto in nedel|o zv&cer* VRTNI KONCERT Za obilen obisk se priporoča FriC Skob8m6 hotelir. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 67. V lastni pala&i Narodmi dom Podružnicia Maribor, Šoštaraj Stanje firanünih vlog nad Din 65,000.000"—. Stanje glavnice in rezerv nad Din 8,000.000-. Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse Rename, kreditne in posojijne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. ^^^ ^*-««««-« ... ^-.. z ve]jkosvetIo sobo> VUA fil tfVY7M 1 primerno za kro- Mk \Ps&Ml\P V 111 J"aško obrt, na pro- metni točki lokal išče za takoj ali s 1. oktobrom Ludvik SeliSek, Vodnikova ul. Noznonilo preselitve. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem se preseli! s čevljarsko delavnico iz Gaberja St. 14 v rnesto Gosposka ulica štev. 9, zraven hotela »Balkan«. Izdelova! bom navadne, najfinejše, kakor tudi luksuzne, športne, hribovske čevlje za dame in gospode. Se priporočam za obilni obislc. Franc Plevčak, čevljarski mojster CELJE, Gosposka ulica at. 9. Zraven hotela »Balkan«. Gospodinje ! uporabljajte za čiSčenje: parketa, Ki&iošeja, pies- kanih tais pohišštfa, sip itd. samo „KOMET", tekoči vosek ki je najizdatnejSa, najcenejša in naj- boljša politura za tla. Čiščenje ž njim je brez truda. Zahtevajte ga v trgo- vinah ali direktno pri Dra<^ ?A"DAR!Č, 19 Celje, Javno skiadišče. 46 Izposodite si efektrični aparaf I P. n. občinstvu ! na znanje Specija/no izdelovanje vseh vrst finega mehkega in škrobHenega moškega Derila po meri in dunajskem kroju oriporoča c. občinstvu konfekcija moškega peri la M. S. S>ajk Ce/je, Zavodna st 37 {bivša Jungerjeva /lisa) 52-44 Pomladonshe oblehe in komplete, nuloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzorcih in konkurenčriih cenah nudi na drobno in debelo tovarna pletenin MlCfl KHIŽflNlČ, Celje, 7 Polule 4. 35 Prevzema tudi podplef anjeroga^ic. Stanovanje obstoieče iz štirih sob, kuhinje ter pritikiin se odda s 1. septembrom. Na ogled vsak dan od 14. do 15. ure, Vila Selišek, Kersnikova ul. 13. 2 2 26 14 Svicarske ure, zlato, srebro, foriljante, opfika, očala Največj» delavnica za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnili urar, Juveltr, Optik. CELJE, GlavrJ frg 4. M\U narodsifl tpgonina KAROL VANIC Prešernova ulica St. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega blaga. — Sezonske novosti po najnižji ceni. Oglasuit e! Wjt A • i / • • \ zmožen slovenščine in nem- KflHl (FillIP ¦ I 111 1511 ščine v g°vor[1 in Pisavi, nilSll Ili'llll I'lllifll P'^en v strojepisju in IIUIIIUI lUI 1 II1JUI po možnosti zznanjem stc- * w r nografije »