SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za telo leto predplataa 16 fld., za pol leta 8 fld ■ -j xa želTt leta 4 fld., sa jedsa mesec 1 fld.10 kr. V administraciji prejeman vslja: Za ssle leto 18 fld., sa pol leta 6 fld., xa «etri leta 3 fld., sa jeden mesec V LJn bljanl na dom posiljen velja 1 fld. 20 kr. т«< na leto. Posamne Številke po 7 kr. 1 fld. f Naročnino in ocnanlla (iaser a te) «sprejema upravništvo ia ekspedleija v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Ixhaja vsak dan, UvsemSi nedelje in prasnike, ob pol 6 ari pepoldns. t&tev. rOS. V Ljubljani, v četrtek 13. maja 1897. Letnik XXV. Nova zveza avstrijskih železniških služabnikov. Prejeli smo nastopni poziv : Železničarji! tovariši! Vsem nam je znan pomen izreka: »V jedinosti je moč!« in vemo tudi, da je nam železničarjem v času, v katerem se vsi stanovi združujejo v zadruge in društva, da se skupno bore za svoje koristi, ta moč bolj nego kedaj potrebna, da s tem priborimo naSemu mnogoštevilnemu in važnemu stanu primerno veljavo v javnosti, po potrebi vplivamo na vlado in parlament in se s tem vplivom konečno režimo iz siromašnih kakor tudi sramotnih naših sedanjih pravnih in plačilnih razmer. Sledeč temu splošnemu spoznanju in želji po tovariskem združenju vseh sodrugov v blagor skupnega stanu smo se trumoma shajali in žrtvovali zadnji belič svojega krvavo prisluženega, skromnega zaslužka, ko se je Slo pred leti za to, priklicati v življenje »strokovno društvo avstrijskih prometnih služabnikov«, ker smo se nadjali, najti v njem dolgo zaželeno središče za ves naš Široko razprostrti stan, varno zavetišče za naše najnuj-neje koristi, za gojitev stanovske zavednosti, tovarištva in mejsebojne podpore ter ob jednem v dosego vpliva na vlado in javna zastopstva. Toda, kaj smo morali doživeti 1 Najnovejši dogodki v tem sedaj razpuščenem »strokovnem društvu« so še vsestransko v živem spominu, ne da bi nam jih bilo treba tu natančneje opisovati. Mesto da bi se gojilo prijateljstvo — bilo je mej-sebojno hujskanje in zabavljanje tako predstojnikov, kakor tudi tovarišev in podložnikov ; mesto da bi se pospeševala stanovska zavest in javna veljava — bilo je neprestano kričanje, kako da mora vse propasti v proletarijat in popolno bedo, da s tem dosežemo zaželjeno zboljšanje našega gospodarskega položaja; mesto oživljenja skupnega duha, ki je z ozirom na narodnost, izomiko, mišljenje in službene dolžnosti nujno potrebno tako močnemu stanu, mesto ljubezni do poklica in domovine, kateri smo vsi posvetili svoje moči, mesto discipline, ki je neobhodno potrebna i za redno izvrševanje službe i za poklicu primerno popolnitev naše organizacije — brezmerno in nesmiselno obrekovanje naSih služabnih uprav; v najsurovejih izrazih se pojavljajoče grdenje vsakogar, ki je kot predstojnik bil prisiljen nastopiti v službi, jemanje veselja do poklica z neprestanim brezpomembnim preziranjem službenih naprav ; in konečno prazen, smešen nauk o brezdomovinstvu, brezverstvu in breznarodnosti z dostavkom najbolj fanatičnega, popolno tiranstvu podobnega zasledovanja in pre-klinjevanja vsakega drugače mislečega tovariša, kot brezumnika in izdajalca, ki ni brezpogojno voljan žrtvovati že v otročjih letih mu vsajeno spoštovanje vere njegovih očetov, ljubezni do naroda, v katerega jeziku se je od svoje matere navadil izgovarjati prve besede, udanost do domovine in poklica, besedičenju nekaterih agitatorjev, ki se potem, ko se niso mogli odločiti za časten meščanski poklic ali bo jih od tega odstranili radi njihovega brezmernega hujskanja, redno pečajo z agitacijo kot svojim jedinim poklicem. Na ta način se je izkoriščalo naše zaupanje, naša požrtvovalnost za našo organizacijo, nas vedno bolj odvračevalo od teh, mesto da bi se o naših najnujnejih potrebah možato, stvarno in s povdarkom obveščale službene uprave, parlament in vlada ter se jim skušalo odpomoči, in vse to iz tega vedno bolj jasnega namena, da postane potom vsestranske zmešnjave in razjarjenosti naša strokovna organizacija podlaga za politično mogočnost nekaterih častilakomnežev, da se porabijo naši z velikim trudom pristradani krajcarji za plačo stalnih agitatorjev in za vzdrževanje tako zvanega strokovnega lista, ki radevolje odpira svoje predale vsakemu denuncijantu, da si na ta način ohrani že davno pridobljeno ime »nizkotno zabavljajočega in bleetečega lista«, in konečno vse to, da nas porabi za glasovanje v korist pomoči potrebne, nasproti pa tembolj bahajoče se politične stranke. Kako dobro ali kako slabo se godi pri tej častni ulogi vsakemu posamniku, zato se seveda niti ne zmenijo plačani agitatorji. In tako je tudi prišlo, da vkljub mnogim žrtvam v denarju, času in naporu, vkljub mnogobrojno prestanim neprilikam do današnjega dnš nismo dosegli ničesar druzega, nego samo vsestransko sovraštvo, vsestranske zmote, vsestranske prevare, od vrejene, močne organizacije v svrho zboljšanja svojega položaja smo pa mnogo bolj oddaljeni, kakor poprej in smo sedaj skoro brez vsacega ugovarjanja prenesli povodom raz-puSčenja »strokovnega društva« storjeni siloviti napad na družabno pravo, ki nam je zajamčeno po zakonu, ki bi bil sicer provzročil v celem stanu veliko ogorčenost. Vse to pa le radi tega, ker smo se s tem otresli pogubnega vpliva politične stranke, ki si je prilastovala popolno jerob-stvo nad smotri našega stanu. V očigled pridobljenih izkušenj s tem »strokovnim društvom« pa ne smemo predolgo odlašati, LISTE Novodobni župan. Posnetek po fotografiji. Novodobni župan I Vse je že novodobno, zakaj bi tudi te vrste ljudij ne bilo ? Vsaj pri nas ga že imamo, kakor je sploh pri nas sedaj napredek in novost na dnevnem redu. Ljubljana, kje si še ti I Kdaj preje so pri nas že vihrale rdeče zastave, nego si ti spoznala, kak blagoslov bi ti prinesli „rdeči" sodrugi! Pa kaj bo Ljubljana I Prestolnica našega župana je v kurji peti ob zadnjih volitvah prva pokazala, kako naj Avstrijci volijo, da se povrnejo zlati časi onemu ljudstvu, ki je nekdaj že posedalo ob loncih, polnih mesa. Le te črne suknje I Strašansko se bojć, da bi bil na laž postavljen Bog in njegove besede : „V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh". Po tem kroju urezan je tudi naš novodobni županček. Vprašujete, kakšen je, saj novost vleče. — Bdeč mora biti pred vsem. Kaj more sam zato, ako mu je morebiti usoda dala bled, prepal obraz in suho telesce ? Ako je po naravi majhen, pomaga si lahko sam s tem, da nosi bolj po konci svoje mršavo telesce in glavico nazaj meče; tako ne bo nesrečneža, ki bi prezrl na vratu pod bledim obrazkom znak novodobnih mož — rdečo ovratnico. Svoje rdeče prepričanje tudi drugače lahko zunanje po- kaže. Tako vtegne veliko soboto med procesijo na svojem oknu prižgati rdeče sveče. Prijateljev in znancev ima novodobni župan dosti. Pridružuje se zlasti rad socijalistom, rdečim in krščanskim. Hodi na shode Cobalove in Kristanove, pride pa tudi na zborovanja Gostinčarjeva ali Krekova. Prav tako sodeluje pri obeh strankah. Razloček dela edino le v tem, da govori na Kristanovih shodih z govorniškega odra popolnoma vezane govore, na krščanskih shodih pa kriči raz kake mize med govorom krščanskega govornika posamezne surovosti, včasih tudi z nogo nekoliko potepta. I kaj pa čemo, prepričanje novodobnega župana je to, da je lažje shajati z zamazanim kaftanom kakega Žida, nego s črno suknjo katoliškega duhovnika. Ti preklicani klerikalci zabavljajo judom, onim blagim judom, kateri živć njega in dajo vsaj stradati tudi izročencem novodobnega župana, ki vtegne slučajno tržiti n. pr. s cvetkami. Novodobni župan — sodrug mora mahati po črnih suknjah, premoženju cerkvenem, silni zaprav-ljivosti, ko se gre za cerkve. Novodobni župan hinavsko kaže, koliko tisočakov so njegovi starodobni predniki žrtvovali za popravo kake cerkve ali pokopališča, mesto, da bi zidali delavcem domove. To mora storiti, da bi obrnil oči od sebe, ki si zida občinsko hišo kar za 40.000 goldinarjev. Koliko delavskih domov bi se napravilo, ako bi se ne zidala tako veličastna palača novodobnemu rdečemu županu — sodrugu ! Novodobni župan mora vedeti, od kodi dobiti novih rekrutov. Zato je velik prijatelj šole in se zelo zanjo zanima, bolj nego se je vtegnil njega dni, ko je še sam vanjo hodil in so škripajoča slabo ma-zana kola obstala na sredi poti. Sitne skrbi mu na-pravljajo strah pred versko šolo. Tega strašnega strahu ne zakriva niti na javnih shodih vpričo Kristana, možakov, žena in otrok, katerim v vznešeni besedi „mala" f.....hlapce in mežnarje, kako hodijo v cerkev in vsem svetnikom pete ližejo. In v te strašne pošasti hotć klerikalci vse ljudi pre-meniti. Oj, ta grozna prikazen črnega hlapca, ki je še toliko nesramen, da izpolnjuje, mislite si! očitno izpolnjuje cerkvene zapovedi, celo tako tercijalski je, da ob postnih dneh, n. pr. veliko soboto, ne posnema spodbudnega vzgleda novodobnega sodruga župana in se ne masti sč svinjino I Ti črni klerikalci hotć slobodna bitja človeška oropati vse slobode, predpisovati hotš celo, da bi hodili ob nedeljah iu praznikih k maši. Ako hoče biti novodobni župan tudi še dober apostol svojega prepričanja, priporoča tu pa tam s kako besedico možakom, naj nikar ne hodijo tudi v cerkev poslušat črnih zapeljivcev, naj bo Peter ali Pavel — odraslim je cerkev šola, najbolj klerikalska šola, vsi postanejo hlapci in mežnarji. Kako pust bo svet in enoličen, ko zmaga črna garda — nobenega učitelja, nobenega poštenega (= rdečega) šolarja, sami mežnarski obrazi. Duša mokraška, koliko bo pa treba J * b plodonosneje in namenu primerneje kot sedaj obdelati polje, ki je postalo prosto z razpuš-Cenjem. Vsestranski se kaže potreba po močni in mogočni stanovski organizaciji, ki bi obsezala vse slojeve našega poklica; vsestranski pa se kaže tudi prepričanje, da more postati ta organizacija le tedaj taka, kakoršna je potrebna po svojem namenu, ako se bode posvetila izključno le zastopstvu naših stanovskih in strokovnih interesov, ne da bi postala služabnica in sužnja jedne same politične stranke in žrtvovala svojo moč političnim bojem, in ako bode postala podpora in središče strokovne organizacije našega mnogobroj-nega in različnega stanu. Vsled tega in v ta namen smo pričeli z ustanovitvijo »osrednjega društva avstrijskega železničarskega o s o b j a«, katerega pravila smo predložili pred nekaj dnevi v potrjenje. Gojitev skupnosti in tovarištva našega velikega strokovnega kroga v vseh slojih; neprestano in energično prizadevanje po zdravi, namenu pri-mernu preosnovi naših pravnih, gospodarskih in službenih razmer; zveza z že obstoječimi železni-čarskimi skupinami v dosego mogočne, delavne osrednje zveze skupnega stanu v vseh perečih skupnih stanovskih vprašanjih; sklicevanje rednih železničarskih shodov, na katerih bi se pojasnjevala mnogostranski si nasprotujoča mnenja v važnih stanovskih zadevah, sestavil poslovni načrt kakor tudi sklepalo o važnih korakih organizacije; brezplačno pravno varstvo v vseh službenih pravnih zadevah in varstvo vsacega posamnika proti samovolji in zatiranju od zgoraj in spodaj; izdajanje časopisa, ki bi obravnaval vsa vprašanja našega stanu v dostojni in stvarni obliki, ter kri-tikoval ista sicer stvarno, toda neprikrito in brezobzirno in se tudi ne bi strašil niti najostrejega odpora, ako se bo šlo za to, pobijati izkoriščanje iq zatiranje kakoršnekoli vrste in naj prihaja od katere strani koli; to so najvažneje točke na katere se bomo ozirali pri osnovanju osrednje zveze. Boja ne bodemo iskali, toda ako se nam vsili vkljub stvarnim pojasnilom, bomo ga vspre-jeli s polnimi močmi in tudi — ako Bog da — vspešno nadaljevali do zadnjega. Ne bomo pobijali države, ker ji hočemo služiti v njen in naš blagor; ne bomo rušili državljanskega in gospodarskega reda, toda mi smo možje, ki hočejo živeti od svojega težkega, državno in gospodarsko zelo važnega dela tako, kakor se spodobi ljudem in je primerno našim močem, in v tem smislu si bodemo prizadevali doseči primerno zboljšanje in spopolnjenje obstoječega, sedanjim zahtevam ne odgovarjajočega družabnega in gospodarskega reda v. vsemi zakonitimi sredstvi in z združenimi močmi; nočemo postati sužnji kake poli- še cerkvi, kako se namnožć črne suknje, da klerikalci spravijo vse mežnarje in hlapce h kruhu! Brr! „Smrt klerikalcem, smrt njih hlapcem, nobene gumbe več ne pri klerikalskem trgovcu, ven iz društev tudi z najpožrtvovalnejšimi klerikalci!" ali pa naj se spreobrnejo, h temu opominja nove dobe župan svoje oprode. „Celo pri nepolitični požarni brambi naj umolkne vsak klerikalen glas! S samostanskimi šolami proč I" Postaviti se pa zna sodrug župan! Pozornost zna obujati. Sam hodi redkokdaj, povsod ga spremljajo trabanti v podobi kakih berolinskih pasjih par. Čuvajo ga celo v občinski pisarni. Oblasten je tudi. Daje siromakom kratko malo ukaze, naj podero kar v 14 dneh svoje hiše, seveda preseli se lahko, če drugam ne, pa na cesto. Dr. Lueger je proti naši rudeči korifeji muha — kaj pada, hlapec je ! Cerkve hoče zdiati, mesto da bi cdmašil svoja ušesa in poslušal klice iz poštenih grl. Ubogi Lueger, kaj porečeš, ko slišiš tako ganljivo pridigo svojega 29-letnega malomestnega rdečega kolege ! Pa vsaj ne, da bi se smejal ? Da, precej smešni so ti novodobni župani I Poseben njihov znak je tudi ta, da vihrajo, kakor rdeče zastave, ki jih obešajo. Za kar se danes vnema, to ti jutri pobija. Izkusili so poslanci, povedati bo vedel zlasti poslanec Florijančič, ko prejme nezaupnico, katero je predlagal in socijalnim demokratom sestaviti obljubil bivši njegov agitator ob zadnjih državnozborskih volitvah indijskih. Črni prijatelj novodobnih županov. tične etranke, toda iskali si bomo v svrho energičnega vpliva na vlado in parlament podpore v parlamentarnih krogih tam, kjer jo bomo našli primerno našim načelom, kjer nas bodo vsprejeli častno in z odprtimi rokami, ne da bi nas silili za to pomoč v politično suženjstvo. Železničarji, tovariši! Treba dognati velike stvari; gre se za to, potegniti iz močvirja zavoženi voz naše organizacije in ustvariti si vsestranski zaželjeno in že dalje časa mnogostransko pogrešano strokovno središče, v katerem se bodo organično in namenu primerno reševala mnogo-brojna nujna in pekoča vprašanja. Polje je prosto, prilika je ugodna! Ako se sedaj pokažemo slabotne, negotove in nejedine, vprizori se zopet v kratkem stari, brezpomembni in ob jednem nečastni bratski boj: staro strankarsko suženjstvo z vsemi svojimi razdevajočimi in raz-burjajočimi borbami. Vsled tega kvišku, tovariši, junaško in složno za blagor, za rešitev našega stanu, nas samih in naših družin! Največji in ob jednem jeden najvažnejih stanov v državi ne sme ostati neredno se semtertje pehajoča, brezpomembna in torej nespoštovana in tudi v svojem gospodarskem položaju malo cenjena masa. »V jedinosti je moč!« Le trdno združen, vrejen, srčen in spoštovan stan si more zahteve, ako je potrebno, tudi izsiliti, katere je opravičen staviti v interesu svojega gospodarskega in pravnega prospeha. Zato, tovariši, združite se; pristopite vsi k našemu osrednjemu društvu, in bodočnost bo in mora biti naša! Nova financijalna pogodba in Hrvatska. Iz Zagreba, 9. maja. Vprašanje o novi financijelni nagodbi je postalo za Avstrijo in Ogersko prav pereče. Koliko se je o tej zadevi pisalo, razpravljalo in razgovarjalo, pa se iz vsega vidi, za kako važno se smatra ta nagodba na obeh straneh. Pri nas na Hrvatskem pa mero-davni krogi iu njim privržena stranka o tem vprašanju do zdaj še mislila ni, tako moremo vsaj soditi po tem, ker se ni o tem v nobeni skupščini razpravljalo, niti sta vladina časopisa kaj pisala o novi pogodbi, ki se mora tudi skleniti med Ogersko in Hrvatsko, čim se sporazumite Avstrija in Ogerska. In vender je za nas to vprašanje prevelike važnosti. Niti zdaj pred volitvami se ni niti vlada, niti njena stranka izjavila, kaj in kako misli ukreniti, da se Hrvatska v fiuancijelnem pogledu ne ubije še bolj, nego se je to zgodilo pri poslednji nagodbi. Narod bi vender rad vedel, pri čem da je, in bode li moral tudi v prihodnje ostati popolnoma odvisen od Ogerske, katera mu celo oponaša, da ga vzdržuje. Bode li prihodnja saborska večina, ki ostane brez dvoma mažaronska, imela še toliko ponosa, da odbije to sramoto od sebe? Verojetno ni posebno, če pridejo v sabor zopet oni možje, ki so do zdaj v tem vprašanju imeli prvo besedo. Slabo znamenje za Hrvatsko je pa sploh že to, da se tako molči o tem vprašanju in da še cel6 brbljavi Gjurković ni v svojem govoru v Oseku, kjer se je ponujal za poslanca, omenil niti z besedico te tako važne točke, če tudi je sicer obetal za mesto Osek vse gmotne pogodnosti, katere se pa gotovo ne bodo spolnile, če tudi bode izvoljen ta poslanec. Bojimo se, da bode nova nagodba taka, ka-koršno bodo Mažari hoteli imeti. Kaj se bode uprl njihovim zahtevam današnji ban, ali morda hrvatski minister ? Sodeč po dosedanjih pojavih to ni niti najmanje verojetno. Mažaronski sabor bode pa izvršil le ono, kar se bode zahtevalo, saj je to storil tudi pri zadnji nagodbi, ko je zmanjšal brez vsake protimbe donesek od 45 na 44 odstot., pa potem še javno zatrjeval, da dobiva Hrvatska po tem ključu več dohodkov, nego po prvem. Tega seveda ni nobeden verjel, kajti 44 je vender le vedno manje nego 45, seveda pri pravičnih računih. Mažaronske stranko nova fmancijelna nagodba ne zanima, pa zategadel o njej molči; saj je dobro prepričana, da ne mora ona v tej zadevi nič storiti. Zgodilo se bo, kakor bodo hoteli v Budimpešti to bodo sprejeli pri hrvatskej vladi, a sabor, ki je odsev vlade, bode moral potrditi. Cemu tedaj o tem razpravljati, ker je vsak korak po menju te malo- marne in neodločne stranke brezvspešen. Ali ta malomarnost in neodločnost mogla bi postati za hrvatski uarod osodepolna. 2e zdaj je narod prikrajšan pri svojih dohodkih, kar se dokazuje v teme-ljitej razpravi v „Obzoru", pa komaj shaja z dohodki, tako da mora mnoge stroke svojega avtonomnega delokroga zanemarjati, n. pr. šolstvo. A čemu se imamo nadejati, če bo morala Ogerska popustiti Avstriji le 5 do 6 odstotkov večji postotek svojega prinosa ? Za Hrvatsko pomeni to ogromno svoto, kajti vsak odstotek se mora računati za-njo v iznosu do 80.000 gld., 6 odst. bi iznosilo tedaj 480.000 gld., tedaj skoraj pol milijona. Od kod jih bode Hrvatska vzela, če ne zmanjša svojih avtonomnih stroškov, a to bi bil grozen nazadek v našem razvitku, o katerem golčć uradni listi vsak dan in kadarkoli pišejo proti opoziciji, češ, da je napredek Hrvatske mogoč le pod sedanjim zistemom. Ce bode Ogerska prisiljena, da plača za splošne zadeve povečani prinos, pomagala si bode lahko, ker je v zadnjem času zares napredovala v gmotnem pogledu. Kako je pa s Hrvatsko v tej zadevi, po-znato je le preveč; komaj nosi breme prevelikih davkov, kateri se ne smejo pomnožiti, če se noče narod popolnoma ugonobiti. Ogerska državna vlast pa ne pozna Hrvatske, kadar je treba poskrbeti za potrebne investicije, pač jo najde, kadar je treba povečati davke. Opozicija je zategadelj v svojem oglasu omenila tudi samostalnih financ za Hrvatsko, kajti le v tem slučaju bi bil narod zavarovan, da mu zaveznik ne more zvaliti toliko breme na ljdja, kakor bi se moglo zgoditi pri bodoči nagodbi. Ob jednem pa zahteva opozicija po svojih časopisih, naj se vladna stranka veudar izjavi, kaj misli o tej bodočej nagodbi, da se bode hrvatski narod znal ravnati; komu more izročiti osodo svoje domovine. Za narod je potrebno, da v6, kaj ga čaka v tem vprašanju, ne pa da ostane do sklepa nagodbe v neizvestnosti in da mora potem sprejeti pogodbe, kakoršne so predložili v Budimpešti. Skrajni čas je že, da se razbistri tudi to vprašanje, ki je tako važno za hrvatski narod. Politični pregled. V Ljubljani, 18. maja. Mbenliocliov šolski predlog provzroča resne debate ne samo v verski šoli neprijaznih krogih, marveč tudi tam, kjer že davno goje željo po versko-nravni vzgoji mladine. Znano je, kako gonjo je pričelo zoper ta predlog liberalno učiteljstvo in kako se na vseh koncih in krajih brez razlike narodnosti pripravlja na odločilni boj proti „pokleri-kaliziranju" sedanje šole. In vendar, ko bi dobro premislili dotični krogi, zakaj se gre v tem predlogu, bi gotovo ne pričeli tako bedaste gonje. S predlagano preosnovo sedanjega šolskega zakona se, kakor je znano, prav nič druzega ne zahteva, nego, da dobi več pravice nad Šolo deželni zastop in deželni šolski svet. Kakoršen je toraj ta po svoji večini, taka bode tudi preosnova bodisi v verskem, bodisi v narodnem oziru. Liberalni deželni zastopi gotovo ne bodo „poklerikalizirali" ljudskih šol, marveč bodo nasprotno skušali vzeti cerkvi še tiste pravice, ki jih ima v šoli po sedanji postavi. Le tam toraj, koder so deželni zastopi po večini katoliški, tam bode možno izvesti zaželjene preosnove. Taki deželni zastopi so pa v Avstriji žalibog zelo maloštevilni in bode toraj, ako predlog postane zakon, le v treh ali štirih kronovinah mogoče vpora-biti njegovo moč. In vsled tega tak krik v liberalnem časopisju, posebno pa v liberalnih učiteljskih krogih ! Tak prazen strah dokazuje pač slepo nevednost glede posamnih določb Ebenhochovega predloga in glede sostave avstrijskih deželnih zborov, ali pa nasprotno dokazuje, da liberalci naravnost uvidevajo popolno brezmoč svojih idej in naukov. Govori o ministerski krizi. Cim bolj gredo proti koncu pogajanja o določitvi obestran-skega kvotnega razmerja, tembolj se vzdržuje trditev o krizi v ogerskem in morda tudi avstrijskem kabinetu. Iz raznih skušenj sicer vemo, da sledi vsakemu poročilu o demisiji tega ali onega kabinetnega člana takoj najodločneji dementi v strogo uradnih listih, vendar to nikakor ne ustraši poučenih krogov, da bi še nadalje ne vstrajali pri svoji prvotni trditvi. Povodov za krizo v ogerskem kabinetu je več nego dovolj; pred vsem so pa seveda diference v kvotnem vprašanju, diference mej avstrijskim in ogerskim kabinetom, mej Bauffyjem in Lukacsem in konečno mej ogerskim kabinetom in parlamen tarno večino. Vsekako je seveda izključeno, da bi baron Banffy vsled tega vložil ostavko, ker hoče izpustiti iz rok državni vajeti, marveč si bode vse prizadeval, da ohrani dosedanjo moč in pahne z mi-nisterskih sedežev samo take, kateri ga ovirajo v njegovem poslovanju. Le tedaj bi vložil ostavko celega kabineta, ako bi bil zagotovljen, da se zopet njemu poveri sestava novega kabineta. — Diference mej obema vladama obstoje, kakor znano v tem, da zahteva grof Badeni za Avstrijo kvoto 63 6%, mej tem ko baron Bauffy ne prevzame več nego 33-4% na račun Ogerske. Izgovarja se namreč, da bi večje kvote nikakor ne mogel zagovarjati v parlamentu. Toda to so le prazni izgovori, kajti gotovo je, da ravno Banffy lahko doseže v ogerskem parlamentu marsikaj, kar bi drugemu ne bilo mogoče, ker je itak splošuo znano, da ima za seboj vse mažarske mameluke. Boji se le za svoj ministerski sedež, po katerem hrepeni toliko enostranskih poli tičnih korifej, ki bi ga takoj skušali izpodriniti, ako bi se drugače \edel, kakor mu predpisujejo voditelji in zastopniki javnega mnenja na Ogerskem. Legitimacijski odsek se je pečal v zadnji seji z razdelitvijo poročil o volitvah, zoper katere so došli ugovori. Vseh takih poročil je skupno 65, in sicer jih je dobila desnica 57 in levica 8. Jeden Poljak jih je dobil 6, dva po 5, štirje Poljaki in jeden Ceh po 4, jeden Ceh in jeden Hrvat po 3, pet Slovencev, Cehov, „klerikalcev" in antisemitov po 2 poročili. Antisemitski poslanci so se, kakor se jezi „N. Fr. Presse", izročili pod varstvo klerikalcev ali antisemitov; tako se je izročil posl. Axraann dr. Gessmannu, Bielohlawek in Prochaska dr. Kernu, dr. Lueger groiu Hujn ; z volilnimi akti socijalnega demokrata Resela se bo zabaval somišljenik njegovega protikandidata dr. Gutjahra, dr. Gessmann; krščanskega eocijalista Mittermayerja bo zagovarjal dr. Stransky. Nadalje bo poročal o izvolitvi princa 8chwarzenberga posl. Lang, posl. Wo',fa posl. dr. Dyk, posl. Bartolija in dr. Laginje poslanec dr. Ferjančič, posl. Hortisa in Mauronerja posl. dr. Laginja i. t. d. Nemško-liberalna manjšina se jeze peni nad tako razdelitvijo volilnih aktov, očitajoč večini pristranost, neobjektivnost in nepravičnost. Tako pisati zamore samo lažiliberalen židovski list, kajti vsakdo \6, da odločuje povsodi veČina in ta gotovo ne bode ukrepala proti svoji želji. Davčni odsek se je konstituiral v predvčerajšnji seji definitivno. Načelnikom je bil že poprej izvoljen baron Dipauli, prvim podnačelnikom pa je večina hotela dr. Scheicherja; ker pa ta ni vsprejel izvolitve, se je izvolil na njegovo mesto vitez Gnie-wo8z, drugim namestnikom pa vitez Wiedersperg. Zapisnikarja sta posl. Rozkoschny in slov. poslanec Pogačnik. Financijelni prepir mej Bolgarijo in Turčijo, ki so ga prav za prav uprizorili le turški npniki, je na dnevnem redu. Bolgarija je po neki pogodbi zavezana, plačevati Turčiji vsako leto 152.026 turških funtov kot nekak vzhodnorumelijski davek. Ta svota pa spada, kakor menda večjidel vse druge, mej one dohodke, ki so jih židovski upniki zaru-bili. Sedaj se pa poroča, da je bolgarska vlada za leto 1896/97 plačala še le 38.006 funtov in na neko vprašanje odgovorila, d& ni voljna poprej poravnati ostalega dolga, dokler Turčija ne ugodi nekaterim bolgarskim zahtevam. Židovska garda se seveda jeze peni radi tekega odgovora in zatrjuje, da zahteve Bolgarije niso v nobeni zvezi z zgoraj omenjenim davkom, marveč je to le zasebna pravna pogodba (I). — Pogodba mej židovskimi kapitalisti in Turčijo je res zasebno-pravnega pomena, toda kaj to briga bolgarsko vlado, ki je sicer zavezana, odračunavati ogromen davek, a le tako dolgo, dokler Turčija zadostuje svojim dolžnostim napram Bolgariji. V eventuvalni pravdi bo seveda zmaga na strani židovskih kapitalistov, ker v E>ropi menda drugače biti ne sme. Povodom bivanja srbskega kralja v Cetinju se je poleg drugih zadev neki reševalo celo pereče vprašanje glede stališča Srbov v Makedoniji. Kakor znano, se Srbom ua turški zemlji godi jako slabo, posebno v narodnem oziru in mnogo truda je potreba, predno se doseže kaka diobtina z mize turškega sultana. Oba vladarja, kakor tudi obe-stranski ministri so se temeljito pečali s tem vprašanjem in sklenilo se je konečno, da se store pri velevlastih potrebni koraki za preosnovni načrt za uravnavo narodnih pravic srbskega naroda. Sklenilo se je pa tudi, da se tako dolgo popolno miruje v tej zadevi, dokler ni rešeno grško-turško vprašanje, ker hočeta obe vladi slediti nasvetu velevlastij glede evropskega miru. Ako je temu tako, potem ni veljal obisk srbskega kralja Aleksandra samo knežji rodbini, marveč tudi zatiranim Srbom v Makedoniji. Uprava okupiranega ozemlja na Grškem. Kakor smo včeraj poročali mej brzojavkami, pečal se je minist. svet v Carigradu že z uvedbo turške uprave v Tesaliji. Dotične sklepe je sultan že potrdil in današnji listi že objavljajo glavne določbe, h orožnikov v vilajetih Monastir in Solun se sestavi batalijon, pomnožen s črnovojniki mejnih okrajev in se odpošlje v Lariso. Turški konzuli v Volo, Larisi in Trikali bodo imenovani kaimakami ua svojih prejšnjih mestih ter dobili nalog, naj preosnujejo občinske zadeve mest, administracijo posamnih okrajev, policijo in carino ter vodijo posle na najboljši in najbolj zaupanje vzbujajoči način. Iz tega je razvidno, da je sultan popolno prepričan, da ostane Tesalija v njegovi lasti. Po našem mnenju se je pa vladar turškega cesarstva precej zmotil in je bil brezpomemben navedeni ministerski sklep. Cerkveni letopis. Iz Rima, 6 mija. Za danes naj opišem slovesnost kronanja svetega Bambina v aračelski samostanski cerkvi. Da je sveti Bambino oni čudežni kip božjega Deteta, katerega rimsko prebivalstvo že od petnajstega stoletja kot najdražji svoj biser časti in se z največjim zaupanjem k njemu zateka v raznih dušnih in telesnih potrebah ter pri njem tudi izdatno pomoč dobiva, ne bodem ponavljal, ker sem o tem že pretečeno leto nekoliko pisal in tudi letošnji koledar družbe sv. Mohorja o tem bolj obširno govori. Omeniti pa vendar le hočem, da je 62 centimetrov visoki kip sv. Bambina sam na sebi le priprosto delo, ker je prišlo iz rok priprostega frančiškanskega la-jika; akoravno pa ni dovršen umotvor kiparstva, vendar ima nekaj posebnega na sebi, kar očesu ugaja in srce vernega gledalca naudaja z nekim zaupljivim čutom. Na detečjem obrazu se vidi izražena neka posebna miloba, ljubezen in dobrotljivost, zlasti pa je prijazno odprto očesce, od katerega se človek ločiti ne more. Desno ročico ima zunaj povojev na prsi položeno, kakor da bi kazal na svoje ljubezni polno sveto srce. Obleka je iz dragocenega blaga, posuta z zlatimi in srebrnimi zvezdicami in preobložena z dragimi darovi, z vdelanimi demanti, safiri, smaragdi, ametisti itd. Zlata verižica polna biserov mu visi okoli vratu. Te dragocenosti pa dopolnjuje sedaj krona, kovana iz čistega zlata, robiče ji krasijo biseri in brilianti, krogljica je iz redkega kamna la-zurca in na nji križec iz samih briljantov. S to krono, za katero so Rimljani radodarno darove prinašali, je v nedeljo 2. maja kronal sv. Bambina prevzvišeni kardinal Mariano Rimpolla del Tindaro, kot zastopnik vatikanske bazilike. Starodavna in imenitna cerkev „Ara coeli", katera je bila že v prvih letih krščanske prostosti zidana na razvalinah poganskega svetišča, je bila za to izvanredno slovesnost tako praznično oblečena, da si kaj popolnejšega in bolj krasnega skoraj misliti ne morem. Pred slavnostnim dnevom se je obhajala tri-dnevnica s popoludansko pridigo, rožnim vencem in petimi litanijami in že te pobožnosti se je ljudstvo udeleževalo v mnogem številu. Na dan slavnosti pa je bila prostorna cerkev premajhna, da bi obsegla toliko množico vseh stanov, ki so trumoma hiteli na kapitolinski grič, da bi se udeležili tega redkega cerkvenega obreda v proslavo svetega Deteta, včlo-večenega Sinu božjega. Ob 7. uri je bila tiha sveta maša, katero je služil prevzvišeni kardinal Satolli. Med sveto mašo je bilo skupno obhajilo, katero je kardinal sam celo uro delil vernemu ljudstvu. Ob '/»10. uri pa je pristopil kardinal Rampolla, spremljan od stolnih korarjev sv. Petra, in je najprvo blagoslovil krono. Sledila je potem pontifikalna maša, katero je z obilno azistenuo pel msgr. Cassetta, antijohenski patrijarh in namestni upravnik svete stolice, na tronu pa je v pontifikalijah azistoval kardinal Rampolla. Po končani sveti maši, pri kateri je klasično-liturgično pela papeževa kapela pod vodstvom njenega kapslnika, slavnega Must&fa, je kardinal pristopil k oltarju in dovršil slavnost kronanja, ko je blagoslovljeno krono pritrdil na glavo svetega Bambina in ga tako kro- nanega pokazal veselo iznenadenemu vernemu ljudstvu. Ginljiv je bil trenotek, ko je kardinal krona-nega sv. Bambina zopet postavil na vzvišeni prostor na oltarju in je iz marsikaterega srca prišel zaupljivi zdihljej: „O m;o caro Bambino!" Pri popoludanski službi božji, pri kateri je bila molitev sv. rožnega venca, pridiga in pete litanije s trojnim blagoslovom, katerega je prevzvišeni kardinal Sertfin Vanutelli podelil z Najsvetejšim, je bila cerkev do zadnjega kotička prenapolnjena. S tem je bila cerkvena slovesnost za ta dan končana, pa nebrojna množica je tudi zunaj cerkve hotela svoje veselje pokazati. Zapustivši cerkev so se vsi po visokih in širokih cerkvenih stopnicah, katerih je 124, in na prostornem trgu pod cerkvijo ustavili in občudovali prekrasno razsvitljeno cerkveno pročelje. Neštevilne, v raznih simetričnih podobah nastavljene rdeče in bele lučice so cerkveno pročelje spremenile v velikansko razbeljeno železno ploščad, iz katere so se one podobe kakor obrobljene s snežnobelim robom vzdigovale. V sredi stene pa je bila transparentoa podoba kronanega B.mbina, pod katerim je na veliki štirivoglati plošči bil sledeči naspis: PUERO 1ESU UNIGENAE DEI AC VIRGINIS HONORES SA(JRI NOVANTUR QUO DIE OMNIUM AV-SPICATISSIMO VI NON M Al AS MDCCOXCVII PRODIGIALE EJUS SIMULACRUM A VATIO. CANON COLLEGIO AVREA OORONA REDIMI-TUR. Na trgu-je svirala godba in večkrat ponavljani „evviva il sanlo Bambino" se je razlegal na daleč okrog. Razven pročelja cerkve so bile tudi bližnje hiše razsvitljene, še celo po drugih ulicah mesta so tu in tam okna razsvetlili. S tem pa slavnost še ni bila zaključena, marveč traja še celo osmino z dopoludansko pontifikalno sv. mašo in popoludansko službo božjo s pridigo in petimi litanijami. Petje skozi celo osmino oskrbuje gre-gorijansko pevsko društvo pod vodstvom kapelnika opata Miillerja. Petje je skoz in skoz strogo cerkveno liturgično in je veselje je slišati. Na sporeda so sledeče maše : Stehle „Salve Regina", Palestrina „Aeterna Christi numera" in „Papae Marcelli", Witt S. Luciae", Viadana „Sine nomine", Hartmann „Li-turgica" in Konen „Trium Regum". Na osmino kronanja bode razven drugih cerkvenih opravil k sklepu tudi procesija, v kateri bode kardinal Satolli svetega Bambina nosil in ž njim mesto in prebivalce trikrat blagoslovil. S ponovljeno razsvitljavo bode potem šele slavnost dokončana. Mnogoštevilna udeležba, s katero se je rimsko prebivalstvo brez razločka stanu pri tej slovesnosti odlikovalo in se tudi pri drugih jednakih cerkvenih slavnostih odlikuje, je vesel znak, da se njegov verski čut krepko probuja in oživlja in da proti-cerkveni elementi, akoravno silni in pogubonosni, vender še niso zamogli uničiti verskega prepričanja v jedru katoliškega večnega Rima. Ni tedaj resničen, vsaj v svojem celem pomenu ne, oni šaljivo-zbadljivi in poredni pregovor, ki pravi: „Roma ve-duta, Fede perduta." Dnevne novice. V Ljubljani, 13. maja. (Blainažo za blamažo) prenaša „Slov Narod" z mirom, ki bi bil vreden boljše stvari. 10. maja t. 1. je pisal: „Dotični hujskač-duhovnik obsodil se je po vsi pravici .... in če ni dr. Susteršič s svojim zagovorom ničesar opravil, iz tega še ne izhaja, da mora njegov prijatelj dr. Krek v parlamentu dotične sodnike.....napasti." Namen teh „Narodovih" vrstic more biti nejasen samo duševnim slepcem. Mi smo na to „Narodu" dokazali precej dne 11. t. m., da dotičnega gospoda ni zagovarjal dr. Susteršič, nego drug odvetnik. To тогз1по zaušnico skuša „Narod" sinoči parirati s sledečo opazko: „Je li dotičnega obsojenega duhovnika zagovarjal dr. Šusteršič ali kdo drugi, je pač vse jedno." In ta list v isti sapi nam očita zavijanje, ter pravi, da se je dr. Krek obnašal v državnem zboru nedostojno I Naš časnikarski kolega pozna svoje pristaše in \6, da sme tiskati tudi največje budalosti, pa jih bodejo ti možje še vedno imeli za cvet modrosti. Z „Narodom" vred tudi rudeči „Ei-senbahner" z dr. Krekom ni zadovoljen ter ga imenuje „Musterstiick eines katholischen Hetzpriesters." — „Narod" in „Eisenbahner" prav gotovo ne bota nikdar hvalila dr. Kreka, kajti ta bode vedno deloval v korist kršč. delavskemu ljudstvu. S tem pa si človek ne pridobi hvale teh listov. (Trijaci.) Sredi cvetočega majnika pokriva debela snežena odeja zemljo daltč na okrog. Sneg je včeraj sul celi d»n, proti večeru pa se je jelo jasniti in bati se je bilo, da bo danes zjutraj vse zmrzlo. Vendar se to hvala Bogu ni zgodilo. Nastalo je zopet deževno vreme. Škode je sneg po vrtovih in gozdih mnogo napravil, občutna bo škoda posebno tedaj po polju in vinogradih, ako sneg hitro ne skopni in ne dobimo gorkih dnij. — Kar je jedino dobro pri tem, je to, da je v tem vremenu poginilo mnogo škodljivih hroščev. (Iz seje osrednje komisije za umetalne in zgodovinske spomenike.) Akademični slikar g. Alojzij S u b i c je predložil komisiji več fotografij fresk, s katerimi se je prenovila znana romarska cerkev na Skaručini. Komisija je priznala, da se je pre-novljenje slik v umetnostnem oziru zvrš lo prav po-voljno. — Konservator prof. Verhovec je sporočil komisiji, naj skrbi zato, da se, ako se podre sedanja župnijska cerkev v Kočevji, stranski mar-mornasti altar prihrani tudi za novo cerkev. Komisija je temu pritrdila, iu v tem smislu se izjavila na-učnemu ministerstvu. — Direktor Ivan S u b i c je naznanil, da se bodeta zanimiva gotična cerkev v Crngrobu pri Loki in cerkev v Spodnjem Bitnju v kratkem prenovili. Komisija je sklenila o tem na tančneje pozvedovati. (Gradnja bohinjske železnice.) Razglas deželnega odbora županstvom na Goriškem: Visoko c. kr. namestništvo v Trstu je z dopisom z dne 28. marca t. 1, št. 396., Pr. prizoanilo naslednje : „V seji poslanske zbornice državnega zbora dne 13. januvarija t. 1. je mogel prevzvišeni gospod železniški minister v svoje posebno zadoščenje javiti v imenu vlade, da se je ona odločila za zgradbo druge železniške zveze s Trstom in da predloži čim brže dotični načrt zakona. Po izidu djtičnih poizvedb in obravnav namerava država kolikor v narodno-gospo-darskem, toliko v skupno državnem interesu v prvi vrsti v poštev vzeti zgradbo železnične črte Schwarzach Gastein-Malnitz do Millbiucken, oziroma Spital in od Karner-Villach skozi Bohinj in po baški dolini do Gorice. Načeloma pa se stavi za izvršitev te železnične črte pogoj — kakoršen se je redno stavil v novejšem času tudi pri zgradbah drugih državnih železnic, da imajo udeležene dežele in krajevni udeleženci pravočasno zagotoviti primerne ne-povračljive doneske (kakor vplačila v gotovini, odstop potrebnih zemljišč, delo [robote] ali pa tudi letna vplačila) v založbo znamenitih stroškov za zgradbo omenjenih železničnih črt (za železnico čez Ture okroglih 30 milijonov in za bohinjsko železnico okroglih 33 milijonov goldinarjev) Vsled razpisa nj. prevzvišenega gospoda žeiezničnega ministra z dne 3. februvarija t. 1., št. 839/1. počaŠčujem se torej prosili slavni deželni odbor, naj mi blagovoli čim brže doposlati določno izjavo zastran nepovrač-Ijivega doneska, ki ga dežela odmeri za zgradbo bohinjske železnic. Slavni deželni odbor naj ob jednem izvoli zaelišati o tem tudi krajevne udeležence in sporočiti mi potem o izidu dotičnih dogovorov". Z ozirom na to se vabi slavno županstvo, da predloži to zadevo v kratkem občinskemu starešinstvu v razpravo in sklepanje. Glede na velike koristi, ki jih morejo pričakovati od zgradbe bohinjske železnice prav posebno tiste občine, skozi katere bo držala ta železnica, naj bi starešinstvo sklenilo, ali, koliko in na kak način naj bo očiua v denarju, ali delu, ali odstopu zemljišč douesla v založbo dotičnih ogromnih stroškov. Ta sklep je semkaj naznaniti v štirih tednih. Slavno županstvo naj povabi tudi posameznike, kakor lastnike tovarnic, veleposestnike in veletrgovce, katerim bo železnica v posebno korist, naj obljubijo in zagoto\ć prostovoljne doneske v smislu namestništvenega vabila. (Iz Planine) 12. maja. Danes zjutraj se je nebo zagrnilo iu začela je ropotati sodra prav na debelo. Za tem je grmelo in prav po zimsko melo celo dopoldne. B^ti se je ogromne škode na viteh, v gozdih in na polju, — edino hroščem privoščimo to vreme. (Sneg.) Iz Dobrepolj: Danes 12. maja sneži že od jutra. Ako skoraj ne preneha, napravil bo sneg veliko škode. (Shod romarjev pri Materi božji na Blejskem Otokn.) Šesto nedeljo po veliki noči, dne 30. maja bode prvi veliki romarski shod na Otoku. Zvečer dojde po navadi prejšnih let od 700—800 romarjev s Štajerskega; po slovesnem vsprejemu bode ob 7. pridiga za romarje, drugo jutro se opravi za nje na vse zgodaj sv. maša. Precej v petek potem, dne 4. junija, dojdejo drugi romarji; zvečer je »nje slovesnost na Otoku, binkoštuo soboto sv. maša ob 4 zjutraj. (Z Bleda,) 12. maja. Danes zjutraj je jelo de-žiti, bliskati se in grometi, na to pa tako snežiti, da je bilo kmalu vse belo okoli jezera. Barometer je padel, vse nebo je zatlačeno. (Slovenska Matica.) Odbor „Slovenske Matice" je imel pretekli ponedeljek ob navzočnosti 17 ljubljanskih odbornikov izvanredno (01X.) sejo, da se posvetuje glede prenosa Kopitarjevih zemskih ostankov v Ljubljano. Ker se Marlnovo pokopališče na Dunaju prav v kratkem opusti in zazida in ker dunajski mestni zastop Kopitarju ni odmeuil na osrednjem pokopališču častnega mesta, sklenilo se je, da se prihodnji mesec prenese Kopitar v Ljubljano, ob isti priliki, kot Vuk v Belgrad. Inicijativo za slavnost, ki bo s tem prenosom združena, prevzame „Matica Slovenska". Pripravljalna dela poverila so se posebnemu odseku (gg. Grasselli, Koblar in dr. Požar). K sodelovanju se povabi tudi „Pisateljsko podporno društvo", s katerim in pa z mestom in deželo bi pokrila Matica vse trcške (prevažanje, krsta, grob iu spomenik.) (Romarji iz sv. dežele.) Brat Valentin R e p i iz reda sv. Fraučiška se je danes povrnil v ljubljanski samostan iz svete dežele, kjer je bival 6 let. Ob ecem so se vrnili tudi romarji P. dr. Rosler iz reda redemptoristov in drugi vdeleiniki. Vodja teh romarjev prelat in c. kr. dvorni svetnik Zschokke pa se je podal še v Rim. Ko so včeraj dospeli dopoludne ob 10. uri v Trst, se niso mogli izkrcati, ker je bilo morje silno nemirno. Ob 2. je šla iskat potnike majhna ladija. (Zdravje v Ljubljani.) Od 2. do 8. maja bilo je 32 novorojenih, 1 mrtvorojen, 21 jih je vmrlo, med njimi 1 za dušljivim kašijem, 4 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 14 za različnimi boleznimi; med njimi je 8 tujcev, 11 iz zavodov; za infekcijozuimi boleznimi so oboleli, in sicer 7 za škarlatico, 1 za oslovskim kašijem, 1 za vratico. * * * (Žnpnijo sv. Florijana v Boču) v lavant. škofiji je dobil g. Matija Skorjanec, dosedaj kapelan v Laporjah. (Iz Prage.) Jezikovna naredba je Nemcem trn v peti — nemštvo na Češkem je v nečuveni nevar nosti, kakoršne tu še ni bilo. Ne smemo jim torej zameriti, da so razposlali po širni domovini brze „kurirje", ki naj bi sklicali vse zaupne može k shodu, ne jednemu, marveč dvema. Jeden shod bi se znal prezreti, sovražnik se mora pri;eti od več strani. Prišli so Nemci v Liberce in Teplice, v oba kraja neki do 2000 oseb. (Najbrže so povabila razdelili ravno na pol, ne pičice več, ne manj). V Liberce so se pripeljali tudi Dobeinig in Lemisch s Koroškega, Hifmann pl. Wellenbof 8 Štajerskega, Gustav vitez Peszler iz Lnca in Kienmann iz Dun. Nov. Mesta. Med shodom je prisopihal Z mmer-mann iz Drezdena. V Teplicah so se zbrali skoro vsi nemško-črški državni in deželni poslanci, Morava je poslala dr. Grossa, Dunaj Nosketa. Velikaši so skupaj, začnemo z obema shodoma, ker sta si skoro jednaka. Jezikovna naredba je nezakonita, začetek češkega državnega prava, nasilstvo vlade. Vsi nemški poslanci morajo povzdigniti svoje glasove, mestni in občinski zastopi morajo poslati jeden dan svoje odposlance na Dunaj k cesarju. Cesarjev jubilej naj bode povod, da se osnujejo nova društva ter se postavijo v bran zoper „pogin nemškega ljudstva". Vsi govorniki, Schttcker, Schlesinger, Werunski itd. prinesli so s seboj mnogo popra in paprike, da bodo dobile kroglje njih besed pravi okus ter potem tem bolje zadevale tarčo. Zaupniki nočejo nikdar in nikoli prenašati „ponižanja" nemškega ljudstva na Češkem. Tak je bil vihar, ki je razsajal 2. maja nad obrtuiiskim mestom Liberce in topliškim mestom Teplicami. Pravim : vihar je bil, ker prišel je, a je tudi pošel! Nemcem voščimo : dobro zavžili, ali kakor bi Ceh rekel: „Zdravi poudali." — V Upici je začelo štrajkati 2500 delavcev v židovskih tovarnah. Imajo premajhno plačo in sploh se tu ne nahaja vse v redu. Kako je to, da niso videli kolovodje soc. demokratov že poprej teh nedostatkov ? Kako je to, da pogajanja med delavci in tvorničarji ne napredujejo ? Zid vodnik in žid delodajalec I — Vrana vrani ne izkljuje oči. — V Litomericah bodo krasile policaje odsihdob pruske „pikelhaube. — Mestno evetovalstvo bi odstranilo tudi rado iz mestnega grba leva, a je v dvomu, ali je oni lev v res- nici češki lev, ali ne. Le proč ž njim in pruskega orla notri I — Dunajska knjigotržnica Daberkova ponuja po pražkih ulicah in tudi drugod krvavi roman .Beneška nevesta" in obeta kot dar molitvene bukvice vsem naročnikom, ki doplačajo 15 kr. II — V Kutni Hori je umrl ondotni zdravnik dr. Fr. vit. St&ue v visoki starosti 84 let. Pokojnik je bil požrtvovalen rodoljub in katoličan, prijatelj delavcev in revežev in sploh mecen vseh dobrih zavodov. Njegova dela je odlikoval cesar z zlatim zaslužnim križem in redom Franca Jožefa. — Zida Zucker-maun, ki si je prideva! tudi naslov JU dr., je sodišče obsodilo za 15 mesecev v ječo radi krive prisege. — Suof Bryoych je obljubil, da sezida v Chraeti, kjer ima svoje posestvo, poslopje za dekliško meščansko šolo, ki bo stalo 25.000 gld. (Češko rodoljubje.) Češkemu društvu „Matica skolska" je volil umrli policijski komisar Frid. Snel vse svoje premoženje v znesku 200.000 gld. (Spomenik v slavo sv. Tom. Akvinskemu) postavi se v R ccasecca, kjer ie bil pred blizo 700 leti rojen ta velikan učenosti in svetosti. Papež Leon XIII. je pohvalil v posebnem pismu to podjetje. (Brnuetiere proti Zoli.) Iz NtwJorka poročajo pariškemu „Heraldu", da je predaval ondi član francoske akademije Brunetiere, urednik lista „Revue de deux Mondes" o romanopiscu Emilu Zola. Dejal je Brunetiere v svojem predavanji, da je Zola ponižal Francoeko, onečastil književnost m izdal umetnost. Dostavil je, da Žila ne pozna francoske zgodovine, da ne ve ničesar o francoski moralnosti in o francoski družbi. Meščani, kmetje, delavci, vojaki, katere srečavamo v Zolinih romanih, niso Francozi. (Najnovejša moda) je dijamant, ki je z zlato podkvico obrobljen, pritrjen na — noht na roci. Kmalu bomo najbrže sporočali, da si tudi skozi nos častilci mode vtikajo zlate prstane. (Socijaldemokratinje pred sodiščem.) Sodišče v Vratislavi je obsodilo dne 10. maja pisateljico Alice Geiser, roj. L:ebknecbt in ženo čevljarja Kaiser radi prestopka društvenega zakona na 100 mark denarne kazni ter ob jednem razpustilo socijal demokratično žensko društvo, ki sta je vodili zatoženki. (Koliko stane v Evropi vojaštvo?) Evropske države imajo približno 3l/» milijona vojakov, in sicer 3 200.000 v četah na suhem, ostalo na morju. K temu pa še niso prišteti niti deželni brambovci niti rezervniki. Več kot 21/* milijard goldinarjev stane na leto orožje, druge potrebščine pa več kot 15 milijard goldinarjev. Skupni dolg vseh evropskih držav znaša 6.589 milijard, torej znesejo obresti približno tega dolga 2 milijardi, kar vse mora ljudstvo za časa miru donesti. To so denarji ! Društva. (Javni društvenishod) priredi slovensko katol. delavsko društvo v Ljubljani v nedeljo, due 16. maja t. I. ob '/г4- uri popoludne v prostorih gostilne pri Loz8r,u na sv. Jakoba trgu. Vspored : Delovanje državnega zbora. Raznoterosti. — K mno-gobrojni vdeležbi vabi odbor. (Katoliško rokodelsko društvo v S t. Vidu nad Ljubljano) je napravilo v nedeljo na praznik varstva svojega zavetnika sv. Jo-žt la popoludne izlet na Glinico k sv. Antonu, kjer je bila najprej lepa cerkvena slovesnost in potem prijazna domača zabava. Vzlasti je lepo petje mnogo pripomoglo, da se je izlet na vse strani prav dobro obnesel. — Prihodnjo nedeljo se udeležb društveniki ob osmih v župnijski cerkvi božje službe, kjer sprejmfi mej sveto mio skupno sveto obhajilo. — Bog živi mlade društvenike in njih blage prijatelje, ter pomagaj, da se društvo okrepi in v prijaznem St. Vidu prav blagodejno vpliva na krepostno življenje naš h čvrstih mladeničev. (Vabilo na veselico) katero priredi „Narodna čitalnica" v Gomjemgradu v nedeljo dne 16. maja 1897 v gostilni g. Josipa Mikuš. Vspored: I. Koncert. Najnovejše glasbene komade svira slavno-znaaa godba gosp. Karola Napolitana iz Konjic. II. Gledališka predstava: Bob iz Kranja. Vesela igra a petjem v 1 dejanju. III. Prosta zabava s šaljivo tombolo. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina : za sedež 50 kr., za stajališče 30 kr. — Solo obiskujoči otroci se \eselice ne smejo udeležiti. — K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Slovenska posojinica v Preval j al) je imela, kakor povzamemo po računskem sklepu za peto upravno leto 1896, lani 273 udov, ki imajo v deležih 1145 gld. 331 vložnikov je vložilo vkup 48 654 gld., vzdignilo 20.159 gld. in je bilo hranilnih vlog koncem leta 108 617 gld. Posojil se je dalo 13 221 gld., vrnilo 5902 gld, ostalo koncem leta 66.593 gld. V drugih zavodih ima posojilu ca naloženega denarja 45.184 gld. Upravnih stroškov je bilo 269 gld., čistega dobička 36 goldinarjev. Ves denarni promet je iznašal vkup 137.802 »ild. Te številke kažejo, kako lepo je posojilnica v kratkih letih napredovala. („K a t. podporno društvo v Celju") vabi k tomboli iu občnemu zbnrovanju 16. majnika t. 1. ob 4. uri popoludne v prostor h „Narodnega doma". Vspured : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo društvenega delovanja in stanja. 3. Volitev novih odbornikov. 4. Nasveti. 5. Tombola z obilnimi dobitki. — Med posameznimi točkami poje meSan zbor. — K prav obilni udeležbi vabi odbor. Gržko-turšlca vojska. Atene, 13. maja. Včeraj sta naletela grška vojna ladija „Pensios" in torpedovka št. 14. pri Tenedosu na parnik s turško zastavo, ki je imel na krovu nekaj turških vojakov in šest častnikov, mej njimi jednega majorja. Imenovani ladiji sta zaplenili parnik, na katerem je bilo 300 Mauserjevih pušk, več tisoč patron ter več druge zaloge. Major je imel pri sebi 4000 funtov. Atene, 13. maja. O posredovanju velevlastij se izražajo tukajšnji listi večinoma po-voljno in svetujejo vladi, naj spoštuje nasvete evropskih kabinetov; le nekateri opozicijonalni listi naglašajo potrebo^ nadaljne vojne organizacije, ki bi dobro došla, ako bi se izjalovila mirovna pogajanja. Carigrad, 13. maja. Dnevnik „Sabah" poroča iz Janine, da so vsled prodiranja turških čet pobegnile v Arto vse grške čete, ki so se nahajale še v Epiru. Turki so jim ugrabili 3000 pušk, 300 zabojev patron. — Ubitih je 79 Grkov. Carigrad, 13. maja. Turški pogoji za sklepanje miru mej Turčijo in Grško sicer še niso definitivno določeni od strani turške vlade, vendar zatrjujejo uradni listi, da se bo sultan opiral na nastopne zahteve: odškodnina za državna in zasebna poslopja, ki jih je razdejalo grško brodovje, iz vojaških ozirov potrebna uravnava meje na mestih, ki so za Turčijo neugodna (!); revizija posebnih pravic grških podložnikov v Turčiji. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da bo mirovno pogajanje trajalo dolgo časa, ker se bodo stavile z obeh stranij ovire. Pariz, 13. maja. „Agence Havas" poroča iz Carigrada: Velevlasti so naročile poslanikom, naj naznanijo turški vladi posredovanje in jo prosijo, da takoj ustavi vojne operacije. — Admirali na Kreti so prejeli jednak ukaz z naročilom, naj ne ovirajo vkrcanja grških čet v domovino. jfk Današnja bila jako S p i n č i debata o živahna, dr. Žit- Dunaj, 13. maja. primorskih razmerah je Odločno so govorili posl. ni k, Bi an ki ni, ter nasprotniki Rizzi, Le-nassi in vladni zastopnik, ki so zagovarjali znano svoje stališče. Današnja debata je napravila za nas dober vtis zbornici. Govore še nemški liberalec Pfersche, dr. Ferjančič, dr. Laginja in menda še Brzorad in dr. Gregorčič. Dnnaj, 13. maja. Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o nujnih predlogih posl. dr. Gregorčiča in dr. Laginje o razmerah na Primorskem. Posl. Spinčič utemeljuje nujnost. — Gospodska zbornica je brez debate odobrila trgovinsko pogodbo z Bolgarijo. Dunaj, 13. maja. Poslanec Menger je pozval včeraj popoludne podžupana Stro-bacha na dvoboj, ker ga je razžalil v zadnji seji poslanske zbornice. Strobach seveda dvoboja ni hotel vsprejeti in tudi ne preklicati izgovorjenih besedij. Dunaj, 13. maja. Iz Gorenje Avstrije, s Koroškega in Tirolskega se poroča, da je včeraj celi dan snežilo in da, je škoda pri setvah in sadnih drevesih zelo velika. V Borovljah, Eajblu in Pliberku pri Beljaku leži sneg meter visoko. Lienz. 13. maja. V trgu Windisch-Ma-trei se je vnel 10. t. m. po noči grozen požar, ki je vpepelil 80 poslopij. Rešili so le cerkev, šolo, uradno poslopje in 15 hiš. — Včeraj je došel tje namestnik in podaril znatno svoto za nakup živeža. Budimpešta, 13. maja. Včeraj je dospel sem odgovor avstrijske vlade o kvot-nem vprašanju. Ministerski svet se je pozno v noč pečal s tem odgovorom. Berolin, 13. maja. Poslanska zbornica se je pečala s predlogom poslanca Auerja, naj se razveljavijo vsi paragrafi kazenskega zakonika, ki govore o razžaljenju veličanstva. Večina govornikov je bila proti predlogu, toda za spremembo posamnih določb. Za predlog so bili v prvi vrsti socijalni demokratje. Palermo, 13. maja. Včeraj dopoludne so pokopali pokojnega vojvodo Aumale, ki se je ponesrečil pri požaru v Parizu. Bim, 13. maja. Zakladni minister Luz-zatti je izjavil, da je financijelno stanje Italije prav ugodno (?) in da se bo poleg ravnotežja dosegel tudi velik prebitek za uresničenje narodnogospodarskih preosnov. DSeteorologično porodilo.. Tržne cene v Ljubljani dne 12. maja. K1-1 kr- Pšenica, m. st. . . Sl 20 Špeh povojen, kgr. . 68, Re:»., „ . . . fi1 — Surovo maslo, „ . — 7(i Ječmen, „ . . . 5 20 Jajce, jedno . ■ . — 2 Oves, „ . . . ti 30 Mleko, liter . . . — 10 Aida, r . . . 7 — Goveje meso, kgr. — 64 P'OSO, „ . . . 7 — Telećje „ „ , — 60 Koiuza, „ . . . 5 — Svinjsko „ „ . — 70 Krompir, „ . , ч — KoStrunovo „ „ , — 40 Leča, hktl. . . ii — Piščanec .... — 55 Grah, „ . . . 12 — _ 18 Fižol, „ . . . 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 60 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 1 78 Mast, „ . . — 70 Diva trda, 4 kub. m. 6 20 Špeh svež, „ , . — 64 n mehka, 4 „ „ 4 50 329 1-1 Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je umrl naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod Martin Gostič I o. kr. poštni sluga po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes, v sredo, dnć 12. t. m., dopoldne ob polu 12. uri v 44. letu starosti. Pogreb pojde v p e t e k , dne 14. t. m., popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti, Rimska cesta s t. 8, na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice darovale se bodo v župni cerkvi Marijinega oznanjenja pri čč. oo. frančiškanih v Ljubljani. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 12. maja 1897. Žalujoči ostali. a д => čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 12| 9. zvečer 734'6 2 6 1 si. sever oblačno 24-6 13 7. zjutraj 2. popol. 735-0 735'7 19 4-0 sr. sever sr. vzjvz. megla dež Srednja malom včerajšnja temperatura 2 5°, za 11'2° pod nor-Skoro vsa padavina je sneg. Zavod za umetnost slikary 26-2 na 298 steklo B.Škarda v Brnu. Specijaliteta : Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in frunko. Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih. Katalogi na upoglcd. Koverte s firmo priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. Zalivala in priporočilo. Podpisani se tem potom prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu najprisrčneje zahvaljujem za obilni obisk v domu katol. rokodelskega društva v Komenskega ulicah ter se prav ponižno priporočujem v blagovoljno nadaljno naklonjenost v moji sedanji gostilni v Rožnih ulicah štev. 19. Z a naravna in zdrava vina, kakor za vedno svežo pivo ter za okusna gorka in mrzla jedila se bode vestno skrbelo, da bodem tako zamogel v vsakem oziru vsem častitim gostom najbolje postreči. Z velespoštovanjem 320 4-3 Jakob Sterle, gostilničar. Najboljša, najtrpežnejša in najelegantnejša kolesa za vozarenje (bicikli) so Diirkopp-ovi „Piana", katero ima v zalogi za Kranjsko IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Katalogi zastonj in franko. 238 20-7 Pouk v vozarenju v lastni vozarnl Je za kupovaloe brezplačen. -i Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil iz Ljubljane v Radovljloo, ter se ob jednem priporočam v izdelovanje vsakovrstne obleke fK po poljubnem kroju in po delu primerni ceni. uzorci. Velespoštovanjem 308 3-2 Na razpolago Anton Jalen, krojač v Radovljici, Predtrg. so tudi vsakovrstni Ш S- «s- X. kranjski laneno-oljnati flrnež. I. kranjsko čisto laneno olje. -s» a. priporoča najceneje 59 104—49 Jldolf Caupimann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. Vabilo ua 91 Zu. „Hranilnice in posojilnice v Trnovem, reglstrovane zadruge z neomejeno zarezo", ki se bo vršil dne 16. maja 1897. I. ob 4. uri popoldne v društveni pisarili. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Sklepanje o potrditvi računa za tretje upravno leto 1897. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev preglednika računov in namestnika. 6. Raznoterosti. V Trnovem, dnć 10. maja 1897. 330 l-i Načelstvo. kacih 14 do 15 let star, se išče za trgovino z mešanim blagom. Vsorejme se do I. junija tek. leta pri Luki Brus-u v Spodnji Idriji. 328 3-1 V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtlčnih preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Siatini. Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najpristneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju va-rlhu'. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varba lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic s!ane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 kroDe. v Bosno in Hercegovino 12 malib ali 6 dvojnih stek'enic 4 krone GO vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. Adolf Tliierry, lekarnar 139 20-8 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 19 20-18 v v • častiti p. n. duhovščini naznanjam uljudno, da sem se kot dolgoletni sodelavec pokojnega g. K. Sohlrmerja (tudi slovitega tirolskega zavoda za slikanje na steklo) naselil v Oradou. Proseč za blago-naklonjonoet bi-lježim velespoštovanjem Ed. Stuhl specijalist za slikana сегкт. okna, Annensrt. 35. (Pečat.) J. Wallner Priznanja. S cerkvenimi okni, katere je za našo samostansko cerkev v Gradcu v teku tega leta izvršil gosp. Edvard Stuhl, sva podpisana v vsakem oziru prav zadovoljna in priporočava imenovanega gospoda za jednaka dela vsem kar najtopleje. Samostan oo. domlnikanov v Gradcu, 1. sept. 1893. P. Rajmund Glund s. r., prednik. P. Mihael Glanzer s. r., (Pečat.) prokurator. [I.] Podpisano župnijsko pred-stojništvo s tem potrjuje, da je izgotovil g. Edvard Stuhl, umetnijski slikar na steklo v Gradcu, v letu 1893 pri župni cerkvi sv. Florijana na Lasnici za dve stranski kapeli po dve slikani okni z nežnimi vzorci prav svitle barve, in sicer v splošno zadovoljnost, in se toraj za jednaka cerkvena dela najtopleje priporoča. [II.] Župno predstojništvo sv. Florijana na Lasnici, 7. sept. 1893 s. r., okrožni dekan in župnik- i Gospod umetnijski slikar na steklo Edvard S tu h! je izgotovil za rožnivenško in obhajilno kapelo v tukajšnj1 župni cerkvi dve stekleni okni z medaljonom in jedno s pregrinjalnimi vzorci, vse tri prav svitle barve, in sicer v splošno zadovoljnost Delo hvali mojstra. [III.] Župnija Gl eisdorf, dnć 9. novembra 1893. (Pečat.) P Gschweitl s. r., župnik. Gospod Edvard Stuhl, umetnijski slikar na steklo v Gradcu, je izvršil za tukajšnjo župno cerkev slikano okno v popolno zadovoljnost. [iy.j Župnijski urad Piber, dnž 18. januvarija 1894. (Peča'-) Mih. Platzer s. r., župnik. Potrjujem, da je gospod Edvard Stuhl, umetnijski slikar na steklo v Gradcu, izvršil za župno cerkev sv. Jurja v Kainach dve veliki in pet manjših slikanih oken s krasnimi pregrinjalnimi vzorci. Delo je izgotovljeno popolno dobro in cerkvi primerno. Gospoda Stuhla zamorem najbolje priporočati v izvršitev slikanih oken. [V.] Kainach, dne 21. marca 1894. (Pe^at.) Fr. Hochegger s. r., župnik. Podpisano cerkveno predstojništvo postajno kapelanije sv. Valentina v Wettmannstatten izdaje s tem popolno zasluženo spričevalo gosp. Edvardu S t u h 1 - u , umetnij-skemu slikarju na steklo v Gradcu, da je izgotovil za tukajšnjo cerkev slikano okno s podobo sv. Jožefa in deteta Jezusa s svitlim pregrinjalnim vzorcem z borduro v splošno zadovoljnost in po prav nizki ceni; vsled tega se najtopleje priporoča. [VI.] Postajna kapelanija sv. Valentina v Wettmannstatten-u, dnć 22. julija 1894. Karol Springer, postajni kapelan. Gosp. Edvard Stuhl, umetnijski slikar na steklo v Gradcu, je izgotovil za župno cerkev v Pusterwaldu štiri okna s pregrinjalno slikarijo po nizki ceni; umetna izvršitev se je tako mojstersko posrečila, da so bili župljani potem, ko so bila okna vstavljena, tako presenečeni, da se je splošno reklo: »Ostalih šest oken v cerkvi se mora tudi izgotoviti v teku leta«. Marljivega umetnika vsled tega podpisano župnijsko predstojništvo najtopleje priporoča. [VII.] Župni urad Pusterwald, dnć 3. maja 1895. Ivan Stockhammer, župnik. Gospod Edvard Stuhl, specijalist za cerkveno slikarstvo na steklo v Gradcu, je izvršil za župno cerkev v Eggersdorfu v letu 1895 dve slikani okni v krasnem pregri-njalnem vzorcu v popolno zadovoljnost glede cene, kakor tudi izvršitve. Priporoča se najtopleje. [VIII.] Župni urad Eggersdorf, dne 1. junija 1895. Franc Bernhard, župnik. Gospod Edvard Stuhl, umetnijski slikar na steklo v Gradcu, je izgotovil za tukajšnjo župno cerkev štiri prav krasna in z ozirom na svitlobo v barvah tudi zelo praktična slikana okna in cerkveno predstojništvo popoluo zadovoljil. Podpisani ga z mirno vestjo vsakemu najbolje priporoča. Župni urad sv. Ivana nad Hohenburgom, 26. junija 1896. [IX.] Vinceno Rucker, župnik. Pri gosp. Edvardu Stuhl, umetnijskem slikarju na steklo v Gradcu, za prezbiterij tukajšnje župne cerkve naročeno okno z doprsno sliko presv. Srca Jezusovega je dobra pogojeno, v kras cerkvi, vernemu ljudstvu v spodbudo in v hvalo mojstra. [X.] Župni urad sv. Egidija v W. B., 25. sept. 1895. Mat. Kelemma, župnik. Gosp. Edvard Stuhl je izgotovil za tukajšnjo župnd cerkev dve prav krasni in z ozirom na svitlobo in barvo tudi zelo praktični okni, zelo primerni posebno gotiki cerkve in oken in po razmeroma nizki ceni v popolno zadovoljnost podpisanega cerkvenega predstojništva. [XI.] Župni urad Vseh svetnikov v Miirzthal-u, 7. nov. 1895. Jos. Gschweitl, župnik. Gospod Edvard Stuhl, slikar na steklo v Gradcu, je vdelal v petero gotiških oken tukajšnje župne cerkve dele s slikanim steklom, in to delo izvršil mojsterski ter tudi prav po ceni. Marljivi umetnik se radi svojega solidnega dela najbolje priporoča vsem čast. cerkvenim predstojništvom. Župni urad Stadl, dne 13. novembra 1895. [XII.] _ Al. Saokl, župnik. Zopet je izgotovil g. Edvard Stuhl, slikar na steklo v Gradcu, za cerkev v Pusterwaldu štiri okna v pregrinjal-nem vzorcu, ki so pogojena v popolno zadovoljnost. Marljivi umetnik se od strani podpisanega župnijskega predstojništva priporoča kar najbolje. [XIII.] Pusterwald, dnć 20. marca 1896. Fr. Stockhammer, župnik. Delo hvali mojstra! Gosp. Edvard Stuhl je vstavit v tukajšnji župni cerkvi tri slikana okna z nežnim pregrinjalnim vzorcem, pravi kras hiše božje. Popolna pohvala marljivemu umetniku! [XIV.] Župni urad Stadl, dn<5 23. marca 1896. _ Al. Sackl, župnik. Sedaj so gotova tudi tri zadnja okna v župni cerkvi Stadl. Skupni vtis učinkuje. Sicer preproste, toda zelo nežne slikarije na steklo se dobro vjemajo. S tem je dobila minulo leto znotraj in zunaj umetno pobarvana cerkev prelep kras. Župni urad Stadl, dnž 9. maja 1896. [XV.] _ Al. Sackl, župnik. Gosp. Edvard Stuhl je izgotovil za tukajšnjo župno cerkev tri slikana okna z zelo nežnim pregrinjalnim vzorcem, ki so pogojena v popolno zadovoljnost. Priporoča se čast. cerkvenim predstojništvom kar najtopleje. [XVI.] Mitterndorf, dnć 20. maja 1896. _ Iv. Obendrauf, župnik. Gosp. Edvard Stuhl, umetnijski slikar na steklo v Gradcu, je izvršil za prezbiterij tukajšnje župne cerkve pet prekrasnih svitlobarvnih oken s pregrinjalnimi vzorci, ki so žela občno pohvalo radi svoje lepote in nizke cene. Ta marljivi umetnik se toraj radi njegovega solidnega dela kar najbolje priporoča vsem čast. ccrkvenim predstojništvom. Župni urad Vseh svetnikov pri Pdls-u, 10. nov. 1896. [XVII.] Leopold Schadu, župnik. Gosp. Edvard Stuhl je izgotovil za tukajšnjo župno cerkev slikano okno v pregrinjalnem vzorcu v popolno zadovoljnost in se najbolje priporoča. [XVIII.] Župni urad Tauplitz, dnć 20. novembra 1896. _ H. Moriggl. župnik. Prenovljena in povečana žiipna cerkev v Schwanbergu je dobila devet prav lepih svitlobarvnih oken s pregrinjalnim vzorcem, ki jih je izgotovila umetnijska roka g. E d v a r d a. Stuhl, umetnijskega slikarja na steklo v Gradcu. Izurjeni mojster se v vsakem oziru najbolje priporoča. [XIX.] Schwanberg, dne 20. marca 1897. J. Greistorfer, dekan. Oprt na svojo prakso, ki sem si, jo pridobil v najbolj slovečih umetnijskih zavodih te stroke v Nemčiji, Holandiji, Švici in Avstro-Ogerski, si bodem tudi nadalje prizadeval, zadovoljiti p. n. čast. duhovščino na zgoraj razvidni način. Prosim za nadaljno naklonjeno zaupanje ia bilježim z velespoštovanjem Ed. Stuhl, specijalist za slikana cerkvena okna, v Gradcu, Annestrasse 35. gggg Dunajska borza. 553 Dnč 13. maja. Skupni drtavni dolg v notah.....101 gld. 90 Skupni državni dolg v srebrn ... .101 Avstrijska zlata renta 4%......122 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 Ogerska zlata renta 4 %.......122 Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 951 Kreditne delnice, 160 gld......363 London vista..... .......119 Nemgki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 58 tO mark........................11 10 frankov (napoleondor)............9 Italijanski bankovci ........45 C. kr. cekini......................5 90 70 20 40 75 60 . 70 . 73 . 52'/,. 30 „ 65 . Dnč 12. maja. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 155 6 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 157 gld. — kr. DržavHe srečke 1. 1864, 100 gld.....192 . — i% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . 40 Tišine srečke 4*, 100 gld.......141 . — Dunavske vravnavne srečke 6 % ... . 128 Dunaveko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 Posojilo goriškega mesta.......112 kranjsko detelno posojilo.....98 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . — „ , južne ieleznice 3% . 177 , . južne železnice 5% . 126 „ dolenjskih Ieleznic 4% 99 50 50 75 80 20 50 50 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.« Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 198 gld. — kr. 150 . —■ 20 . 20 26 , — • 70 . 25 74 . — 60 . — 22 , 25 154 . — 3495 . — 367 „ — 76 , — • 86 * 85 • 164 , — „ 127 „ — * Nakup ln prodaja "i&kcvrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 'o. varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanjs naj manjšega dobitku. K • 1 a n t n a izvršitev naročil na boni. •<6i Menj&rnična delniška družba „M E (I C IT B" Wollzeili it. 10 Dnnaj, Msrinhilfarstrasss 74 B. na iSJT Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potom o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skih vrsdneita.'!» papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti gf" naloženih glarnic. 14