Pbftnlna pločcio v gotovini. Leto XXI., št. 5 LJubljana, torek 9. januarja I940 Cena 1 Din Upravništvo: L|ubl|ano, Knatheva 5 - Telefon štev 3122. 3123. 3124, 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgovo ul - Tel 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Grajski trg it. 7. Telefon šl 2455. Podružnica Celje; Kocenovo i'"ca 2. Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zav^dn: Ljubljana št. 17749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvoi Ljubljana. Knafl|eva ulica 5, telefon 3122. 3123, 3124. 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon štev 2455; Celi«, Sfrossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. »Limes romanus« Rim, 7. januarja Posvetovanja med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in madžarskim zunanjim ministrom grofom Csakyjem v Benetkah so vzbudila v vsej Evropi največjo pozornost. Sami po sebi taki sestanki med italijanskimi in madžarskimi državniki niso nič izrednega Odkar sta Madžarska in Italija leta 1927 sklenili prijateljski pakt, se vršijo redno in vedno znova potrjujejo intimna razmerje, ki vlada med obema državama Madžarska je svojo politiko najožje naslonila na Rim. in je tudi v času najtesnejšega sodelovanja med Rimom in Berlinom bila vedno bližja prvemu kakor drugemu. Pomen tokratnega sestanka pa vendarle daleč presega okvir dosedanjih madžarsko-italijanskih državniških posvetov Vsa politična javnost ve, da sta grof Ciano in grof Csaky v Benetkah razipravljala o novi situaciji v Podunavju in na Balkanu, ki je nastala s pojavom Sovjetske unije na Karpatih in v zvezi z morebitnimi nadaljnjimi sovjetskimi načrti na evropskem jugovzhodu. V italijanskih političnih krogih poudarjajo. da Italija nima nikakih agresivnih načrtov napram Rusiji Dokler ostane Rusija v okviru svojih sedanjih južnih meja m ne bo skušala prodreti v italijansko interesno sfero, Italija ne želi ničesar ukreniti, kar bi izgledalo, da je naperjeno proti njej. Ako so v prvih tednih, ko se je sovjetska Rusija pojavila s svojo novo diplomatsko in vojaško aktivnostjo v evropski politiki, v Italiji resno računali z možnostmi te aktivnosti tudi na Balkanu in v Podunavju. gledajo danes na te možnosti z večjo skepso. Splošno mnenje je, da je sovjetski neuspeh na Finskem hud moralni in politični udarec za načrte moskovskih vlastodržcev, ki so jih morda še imeli v Evropi. Toda italijanska politika iipak računa z vsemi možnostmi in se na nie pripravlja. Ona smatra, da je opasnost sovjetskega prodiranja tu in da je treba pravočasno organizirati obrambo. Opoldanska izdaja oficioznega »Giornale d' Italia« je nedavno poudarila, da so Karpati »limes romanus«. Slično kakor je svoj čas Baldvvin proglasil reko Ren za angleško meio. tako smatra Italija, da mora svoj življenjski interes braniti že na karpatski razvodnici. Beneški sestanek je — tako je siplož-no prepričanje v Italiji — definitivno določil solidarnost Madžarske in Italije v obrambi te karpatske meje, ne le politično in diplomatsko, temveč tudi vojaško Ta odločitev postavlja celo vrsto problemov že z ozirom na dejstvo. da Italija in Madžarska nista neposredni sosedi V svojih inozemskih komentarjih poudarjajo nekateri italijanski listi da je med Italijo in Madžarsko pas ki ie na svojem najožjem mestu širok 230 km, in v zvezi s tem naglašajo, da bi bile v primeru napada s severa ogrožene vse podunavske in balkanske države in bi bilo torej v njihovem lastnem interesu, da v takem primeru polno sodelujejo z Italijo. V tem oziru je Italija baje izvršila že izvestna poizvedovanja. Samo po sebi se razume da se je na beneškem sestanku načelno razpravljalo tudi o konkretnih vprašanjih omenjenega obrambnega sodelovanja. Številni madžarski vojaški strokovnjaki se že mudijo v Rimu in potrjuje se. da je Italija že poslala na Madžarsko nekatere svoje vojaške tehnike. Ko se je evropski položaj zapletel in je naposled izbruhnila nova vojna, se je mnogo govorilo o balkanskem nevtralnem bloku, ki naj bi bil tudi napram sovjetski nevarnosti močna zaščita vseh udeleženih držav. V Italiji so bili m so še napram temu bloku skeptični. Notranja nasiprotstva med posameznimi balkanskimi in podunav-skimi državami se zde trenutno nepremostljiva. Na Madžarskem je v tej zvezi dobil revind>kacijski program nov zagon na drugi strani pa je baš Rumunija. ki je v revizionističnem pogledu najbolj prizadeta na usta svojega kralja v zadnjem času ob vseh mejah slovesno potrdila svojo nepristop-no?t za kakršnokoli popuščanje v tem pogodu Po vseh znakih pa je Italija, kakorkoli je simpatično razpoložena napram gotovim madžarskim zahtevam. v sedanjem trenutku mnenia. da se morajo v-praSaniu skupne obrambe podrediti vsi drugi interesi. Madžarsko-rumunski odnošaji so brez dvoma bili predmet oodrobnega pro-učevania v Benetkah V političnih krogih velja za javno tajnost, da je grof Ciano madžarskim državnikom intenzivno priporočal poravnavo ali pa vsaj »modus vivendi« med Madžarsko in Rumunijo, ker so medsebojni spori med obema državama spričo sovjetske nevarnosti za obe državi enako riskant-ni. Zdi se. da je nagli povratek madžarskega zunanjega mmistra v Budimpešto v zvezi z nujnimi in zanimivimi predlogi italijanskega zunanjega ministra baš v tem pogledu. Kronski svet v Budimpešti Po ie ne&ctrjenh vesteh ie biia na tettanku v Benetkah skleniena obrambna vojaška zveza med Italiio in Madžarsko Budimpešta, 8. jan. s. (Associated Press). Po informacijah tukajšnjih političnih krogov je bil ob priliki razgovorov med italijanskim zunanjim ministrom Cianom b* madžarskim zunanjim ministrom Csaky-jem v Benetkah dosežen sporazum za sklenitev obrambne vojaške zveze med Italijo in Madžarsko. Po tem sporazuma se je baje Italija zavezala, da priskoči Madžarski na pomoč v primeru vsakega napada na njo. Sklenitev obrambne vojaške sveže meo Italijo in Madžarsko je na eni strani v zvezi z možnostjo sovjetskega napada na Rumunijo ali Madžarsko. Italija je v zvezi s sklenitvijo novega pakta baje pripravljena, kasneje podpirati madžarske revizionistične zahteve Za sedaj je grof Ciano. priporočil grofu Csa-kyju, naj Madžarska preje uredi svoje odnošaje z Rumnnijo, zlasti kar se tiče madžarske narodne manjšine v RumunijL Madžarski zunanji minister Csaky dospe v Budimpešto jutri zjutraj. Takoj po njegovem prihodu se sestane kronski svet, ki mu bo predložena nova pogodba v odobritev. London, 8. jan. s. (Reuter) Tn nimajo It nobeneera potrdila vesti Associated Pressa, da bi bil v Benetkah sklenjen vojaški pakt med Italijo in Madžarsko. Nob&nih novih obveznosti Rim, 8. jan. s. (Associated Press) Vlrgi-nio Gaida piše v »Giornale d' Italia«, da nista Madžarska in Italija v Benetkah prevzeli nobenih novib obveznosti. Ta ve« očitno nasprotuje poročilu iz Budimpešte, po katerem je bila ob priliki razgovorov zunanjih ministrov Ciana ln Csakyja sklenjena med Italijo in Madžarsko obrambna vojaška pogodba. Csaky dptoval v Budimpešte Benetke, 8. Jan. o. Po dvodnevnih posvetovanjih z madžarskim zunanjim ministrom Csakyjem je zunanji minister Ciano snoči ob 23.38 odpotoval z brzim vlakom v Rim. da poroča Mussoliniju o rezultatu sestanka v Benetkah. Na kolodvor ga Je spremil madžarski zunanji minister Csaky, ki sr je od njega prisrčno poslovil, nakar se Je vrnil v hotel, od koder se je davi ob 10.40 odpeljal na tukajšnje letališče. Ob 11.40 je napravil Csaky polet z letalom S 83, ki mu ga je dal na razpolago italijanski zunanji minister. Z letališča se je madžarski zuna-nanji minister odpeljal proti Gardskemu jezeru ter se je ob 13.30 vrnil v Benetke, odkoder je odpotoval ob 18. v Budimpešto. Ka] je hotela Pešta ka) žel! Italija Bern, 8. Jan. J. (Havas). Budlmpeštan-ski korespondent lista »Corriere del Ticl-no«, ki se v daljšem članku Izčrpno bavl z vsebino razgovorov med italijanskim ln madžarskim zunanjim ministrom, pravi med drugim, da je grof Csaky prišel v Benetke z maksimalnim programom, ki ga ima Madžarska glede revizij svojih mej Madžarska vlada je Izrazila željo, da naj bi se njene zahteve napram Rumunljl takoj izpolnile ln Madžarski priključile madžarske narodne manjšine v Rumunljl. To da je osnovna zahteva Madžarske, preden naj se prične delati na zbližan ju med Budimpešto in Bukarešto. Avtor *eh informacij pripominja, da je Italijanski zunanji minister grof Ciano sicer ponovno zagotovil na beneški konferenci, da bo Italija podpirala madžarske zahteve, dodal "a je, d« v sedanjem trenotku Italija ne more pristati, da bi se že sedaj razpravi j"aio o tej madžarski zahtevi, češ da bodo madžarske zahteve popolnoma upoštevane v generalnem načrtu za preureditev Evrope, ki bo prišel na razpravo, ko bo sedanja vojna končana. "Dopisnik »Corrlera del Ticino« pravi na koncu, da v italijanskih političnih krogih zatrjujejo, da je bila beneška konferenc* prva v vrsti nadaljnjih takih konferenc, v katerih se bodo med prizadetimi državami Izmenjavale misli ln pretresali načrti, ki jih bo predložila italijanska vlada « namenom, da se ohrani sedanji -ed ln mir na Nedvomno sta oba ministra razmo-trivala tudi jugoslovensko-madžarske odnošaie. ki so od blejskega restanka leta 1938 sem vse bolji, a navzlic temu niso še privedli do sklenitve že večkrat napovedanega prijateljskega pakta. Razlog za to ne leži v pomanjkanju dobre volje na tej in oni strani. Tudi med obema državama ni nobenega vprašanja, ki bi delalo nepremostljive težkoče. Madžarski revizionizem se ie, tako je bilo ponovno poudarjeno, ustavil pred jugoslovenskimi me- • • • • • • _ .ii jami. Balkanu ln v Podunavju, ter da se postavi močan branik proti razširjenju vojnega požara v jugovzhodno Evropo. Odmevi beneškega sestanka v Italiji Rim, 8. januarja. AA (Štefani) Italijanski listi obširno komentirajo rezultate sestanka italijanskega zunanjega ministra grof Ciana z madžarskim zunanjim ministrom grofom Csakyjem. Listi se strinjajo v tem, da sta oba državnika razpravljala o važnih evropskih vprašanjih. »Tribuna« pravi, da bodo ti razgovori pripomogli, da se bodo gotova vprašanja, ki so ostala doslej nerešena lahko pravilno rešila. To se tiče v glavnem gotovih vprašanj, ki zanimajo Madžarsko m gotovo njene sosednje države. List posebno naglaša solidarnost in enakost gledanja Italije in Madžarske ter njun skupni sklep, da se upreta vsakemu tujemu vplivu v tem delu Evrope. »Lavoro Fascista« naglaša enakost stališč in soglasnost glede vseh vprašanj, o katerih sta oba državnika na sestanku razpravljala. • • • na Madžarskem Budimpešta. 8. jan. s. (Havas) Vsi današnji madžarski listi se obširno bavijo i razgovori v Benetkah Listi naglašajo važno vlogo Beograda v madžarsko-rumun-skih odnošajih in Izražajo upanle. da bo Jugoslavija pripomogla k zboljšanju teh odnošajev. Listi tudi naglašajo. da bodo pripomogli beneški razgovori k nadaljnjemu izboljšanju odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo. • • • v Nemčiji Basel, 8. jan. s. »Baseler Nachrichten« poročajo iz Berlina, da v nemških diplomatskih krogih k razgovorom v Benetkah pripominjajo samo, da bodo ti razgovori preprečili razširjenje vojne na jugovzhod Evrope, izogibajo pa se v Berlinu vsakih aluzij glede italijanskega načrta, da prepreči sovjetski prodor v Podunavje. • • • in Romuniji Bukarešta, 8. januarja. AA (Štefani) Vsi rumunski politični krogi naglašajo pomei. sestanka Ciano - Csaky in poudarjajo, da je ta sestanek velikega političnega pomena za mednarodni politični položaj tn seveda tudi za Rumunijo. Ti krogi tudi izjavljajo, da želi Rumunija zboljšati svoje razmerje do Madžarske. GaSencu pojde v Rim Basel, 8 jan. z. Kakor poročajo »Basler Nachrichten« iz Rima pričakujejo že za prihodnje dni obisk rumunskega zunanjega ministra Gafenca ki bo na povabilo italijanske vlade razpravljal i Italijanom ru-nanjlm ministrom o italijanskih predlogah glede ureditve mirnega sožitja med Rumunijo In Madžarsko Po informacijah ir istega vira so se Madžari izjavili pripravljene ia doseeo te?a cilia kar najb^li oo pustiti v svojih zahtevah nanram Rumu-niji Tudi budimpeštanski dopisnik Usta javlja da so imeli razgovori erofa Ciana z grofom Csakyjem v Benetkah pozitivne rezultate, ki bodo velike važnosti za vso južnovzhodno Evropo. Politični krogi v Budimpešti so mnenja, da se bodo ti pozitivni rezultati v najkrajšem času pokazali v konkretnih dogodkih V zvezi s tem opozarjajo na to. da sta imela grof Csaky in grof Ciano po objavi uradnega komunikeja. za katerega je dobil grof Ciano pred objavo odobritev Mussolinija, še četrti razgovor, o katerem pa ni bilo izdano ni-kako uradno poročilo. Ta razgovor ni bil predviden v prvotnem programu beneškega sestanka. London, 8. jan. z. Dopisnik »Basler Nationalzeitung« javlja svojemu listu, da spravljajo v londonskih krogih beneški sestanek italijanskega in madžarskega zunanjega m nistra v zvezo s finsko-sovjet-sko vojno. Kar se tiče Rumunije, zatrjujejo v poučenih londonskih krogih, da je bil kralj Karel pred izbruhom finske vojne pripravljen skleniti v Sovjetsko Rusijo nekak kompromis, da bi se mogel tem uspešneje upreti madžarskim in bolgarskim revizionističnim zahtevam. Ko pa se Je sedaj v finski vojni izkazalo, da rdeča armada ni tako sposobna, kakor se je prej domnevalo, je Rumunija odločena upreti se sleherni revizionistični zahtevi To ^tališče je odobril tudi Mussolini, ki vidi glavno nalogo balkanskih držav v složnem odporu proti prodiranju komunizma na Balkan in Podunavje. Zato je grof Ciano tudi zavrnil madžarske revizionistične težnje napram Rumuniji in nujno nasvetoval Madžarom, naj v sedanjem času omiste vse revizionistične načrte, ker so druga vprašanja mnogo bolj pereča. Va ika finska zmaga pri Rasti Finci uničili 44. sovjetsko divizijo ter napravili izredno bogat vojni plen — Na ostalih bojiščih skoro popolno zatišje Oslo, S. Jan. J. (Norske Telegrambyro). V vzhodni Kareliji se je Fincem posrečilo vzhodno od Suomusalmlja pri mesteca Raate izvojevatl veliko zmago nad sovjetskimi četami. Pritisk sovjetske vojske. Ki je bil od vsega početka sovražnosti na frontnem odseku pri Suomusalmiju Izredno močan ln ki je stremel za tem, da s prodorom proti Uleaborgu preseka Finsko, ki je na tem mestu, najožja, na dvoje, je sedaj dokončno odbit. 2e minuli teden so Finci z močno protlofenzivo potisnili sovjetske čete daleč nazaj, kjer so se poskušale iznova utrditi, finske čete pa so jih pri tem z neprestanimi napadi ovirale, tako da se je sovjetska koncentracija lahko izvršila dele pri mestecu Raate, ki leži 36 km vzhodno od Suomusalmlja. Dočlm so se ves minuli teden vrstili manjši boji med sovjetskimi četami, ki so se umikale največ vzdolž ceste, ki drži lz Suomusalmlja preko Raate dalje do sovjetske meje, pa Je priSlo včeraj tik pred mestecem Raate do odločilnega spopada. Sovjetl se vrgli Fincem nasproti svojo 44. divizijo, ki Je po zatrdlin vojaSklb opazovalcev dobro oborožena In oskrbovana. Razvila se Je ogorčena bitka, ki Je tra lala včeraj ves dan In se Je ftele danes zjutraj končala • popolno zmago finske vojske. Finci so popolnoma uničili 44. sovjet *ko divizijo ter Jim Je padlo v roke nad 1000 vojnih ujetnikov ln velikanska množina vojnega plena. Preostali deli razbite sovjetske armade so se v paničnem bega umaknili v neprodlrne gozdove, ki se razprostirajo desno In levo od ceste Raate — sovjetska meja ln Jih sedaj tam zasledujejo finske smučarske čete z namenom, da dokončno očistijo ta frontni sektor. t Po dosedanjih podatkih je v vojnem plenu, ki Je po zmagi pri Raate padel v roke Fincem, med drugim tudi 102 topova raznih tipov tn kalibra, 42 tankov, 10 oklop-nih avtomobilov, 20 traktorjev, 278 različnih transportnih avtomobilov, opremljenih s strojnicami, 46 avtomatičnih pušk. 170 konj ln 47 vojaških kuhinj, število ujetnikov znaša nad 1000, koliko pa so imele sovjetske čete pri porazu mrtvih ln ranjenih, Se nI ugotovljeno. VojaSki strokovnjaki pripisujejo finski zmagi pri Raate Se večji pomen, kakor Jo Je Imela zadnja finska zmaga pri Salli. ker Je s tem verjetno za dalje časa. IzvzemSl odseka pri Pečengl, onemogočena vsaka večja ruska ofenziva na severnem bojišču. Na skrajnem severu pri Pečengi so MU tekom včerajšnjega dneva samo manjši spopadi, ki v ničemer niso spremenili položaja. Na karelskl ožini so sovjetski napadi zaradi silnega mraza — do 30 stopenj pod ničlo skoraj popolnoma prenehali Sovjetski motorizirani odredi zaradi globokega snega ne morejo operirati Nekoliko aktivna je bila samo sovjetska artilerija, ki je obstreljevala posamezne utrdbe Mannerhei-move črte, vendar pa nikjer niso sledili napadi pehote. Prav tako ni bilo včeraj večjih bojev severno od Ladoškega Jezera N."padi sovjetske pehote na posamezne utijene finske pozicije so bili z lahkoto odbiti. Letalstvo se je moralo zaradi slabega vremena omejiti samo na nekatere izvldniške polete. Moskovsko poročilo Moskva, 8 jan br Štab leningrajskega vojnega okrožja je snoči objavil naslednje poročilo: Dne 7 ianuarja se na fronti ni nič posebnega zgodilo Na frontnih odsekih pred Uhto in Rebolijem so bile na delu izvidiii-ške čete Na odseku pred Petrozavodskom je izvidnrski oddelek sovjetske vojske uničil četo nasnnttnih izvidnikov Na karelski ožini so bile na delu izvidnice in je prišlo tudi do topniškega streljanja. Zaradi slabega vremena je letalstvo zelo omejilo svoie delovanje. Proglas finske vlade Helsinki, 8. jan br Finska vlada je snoči izdala proglas na narod, v katerem ga poziva, naj stavi vse svoje sile za uspešno borbo proti sovjetski Rusiji. Finska ho morda premagana zaradi številčne premoči sovražnika a de lansko nikoli ne bo uničena Vsi Finci se poz'v*jt da se z vso požrtvovalnostjo in vdanostjo posvetijo službi za domovino da »t* ne plašijo žrtev v podporo borcem na frontah Ves fmsk narod ve. da se s posvečenimi sreJs»vi bori za sveto stvar Naš narod bo nazadnie izšel iz te vojne velik in neodvisen ir. nekoč bodo naši pesniki opevali naš čis kot do-l-c naše siave. Finski športniki na fronti Helsinki, 8 januarja. AA. (Reuter). Semkaj so prispele vesti, da sta padla na bojišču slovita finska spoitnilca Vasenius in Alhasan, Nikanen pa je bil hudo ranjen. Angleški prostovoljci London. L. jan. br. Prihodnje dni odpotuje iz Lor.dor s prvi večji oddelek angli-šk » •> • „ »J - 1 < > ' i y - . v , , , v v iv ▼ s ' . * - , * . - i . • * * * . * » » 1 * , V > W y • ' »* . V •■» ' * ± . I * ' ' v A ^ . 4 , Nesumljlvo Je Itali- janska diplomacija živo na delu ne samo v Bukarešti, temveč tudi v Sofiji, da se nesoglasja med posameznimi državami evropskega jugovzhoda zagla-dijo in da povsod prodre naziranje, da je obramba proti preteči opasnosti s severa prva in najvažnejša naloga vseh prizadetih držav Ali je bilo v Benetkah govora tudi o možnostih, ki bi nastale, če bi prišlo do nemško-sovjetske vojaške pogodbe. ki bi ne ostala brez daljnosežnih posledic tudi na jugovzhodu Evrope in bi prizadela v veliki meri tudi italijanske interese, se ne da reči. V Rimu vsekakor upajo, da Berlinu m na tem, da bi pokvaril svoje odnošaje • svojim italijanskim zaveznikom. Mož- nost. da bi zapadni zavezniki ali Nemčija spričo pozicijske vojne na zapadu iskali izhoda za odločitev na Balkanu ali na bližnjem vzhodu, se. za enkrat smatra za neaktualno. Prihodnji dnevi bodo prinesli jasnost Se v mnogih podrobnostih. Eno se da že danes reči: bene5ki sestanek znači pričetek nove aktivne in realne Dolitike Italije v Podunavju in na Balkanu r izdelanim konkretnim načrtom. Ne smemo pozabiti, da se Italija smatra za balkansko velesilo in s tega stališča ureiuje vse svoje ukrepe in akcije. Za 8. februar je napovedana konferenca balkanske zve7e v Beogradu. ki bo ne-;p<'mo takisto razpravljala o problemu eventualnega sovjetskega prodiranja, a bo ravno tako nesporno stala tudi nod vtisom beneškega trikraljevskega dne. — Dr. O. A. ' tem trdno odločena braniti sleherno ped svojega ozemlja. Kralj Karol je nagiasil. da želi Rumunija slej ko prej pospeševati mirovno politiko in da si ničesar ne želi bolj, kakor da ostane izven sedanjega vojnega vrtinca. Toda pri tem je prav tako trdno odločena braniti vse svoje ozemlje, ki ji je pripadlo po mirovnih pogodbah in se bo z orožjem uprla slehernemu napadu, pa naj pride od katere koli strani. Borili se bomo do zadnjega moža, če bi kdo napadel in nam hotel odvzeti bodisi Besa-rabljo, Bukovino in Doberudžo. Vse to je rumunska zemlja, ki jo bomo branili do zadnje kaplje krvi. V diplomatskih krogih v Bukarešti je ta govor izzval veliko pozornost zlasti plede na vesti o načrtih Sovjetske Rusije. Smatrajo, da je v enaki meri naslovljen tudi na Madžarsko, ki je začela v zadnjem čaai znova iznašati svoje revizionistične težnje. V zvezi z obiskom grofa Csakyja v Benetkah. kjer je z italijanskim zunanjim m'nistrom grofom Cianom raznravl al o položaju v Podunavju in na Balkanu ter o madžarskih revizionjstičnih težnjah, doda jej o tej odolčni 'zjavi rumunskega kralja še poseben pomen. Soboti! Posedajte in podpirajte SokoUki kino v Šiški! Goering pripravlja dalekosežne ukrepe Ustvariti hoče iz Nemčije „enotno tovarno, vojašnico in kuMnjo4' Amsterdam, 8. jan. j. (Havas) Po infor-mucijau iz nemsK-Ui krofov, Ki so v tes-nui zvezan z anuamum Gumiju m, pričakujejo v .Nemčiji po imenovanju mar^a.a G^ruiga za aiii.iai.orja nemaK&&a vojnega gospuuaisiva curaKuaicne uituoe na ra^.-iua pouiocjiii trgovine in muustrije. Po zatrjevanju teh iuoguv je (jnauig uuiocen s uuu roau siren vsa.K cupor, ki bi se iz neui^tviu guspimaibkui oiu6uv pojavu proti nj^uviia rtiuiinaiii, aDaily Telegraph« naglaša, da so bili obroki najvažnejših živil določeni zelo prav čno in hkratu je bilo za razdelitev teh živil po vsej državi tako poskrbljeno, da blaga nikjer ne bo zmanjkalo. Racloniranje omenjenih vrst živil ne pomeni, de bi se angleškemu narodu nalagale kakšne nove žrtve. Kupna moč britanskega naroda bo s prihranki na tem področju ojačena. tako da se bo mogel nacionalni kredit porabiti za druge dobave. »Times« prav tako ugotavlja, da Angležem ne bo treba stisniti pasov n da se tudi življenjski standard s tem ne bo zmanjšal, pač pa se bo v znatni meri zmanjšal dovoz te vrste blaga lz tujine, tako da se bodo ladje lahko uporabljale za dovoz vojnega materiala. Danes se sestane francoski parlament Pari®, 8. Jan. AA. (Havas). Parlament se jutri spet sestane na svoje redno zasedanje. Na prvi seji bodo izvolili novo predsedstvo poslanske zbo>rn ce. Vsi listi so si edini, da bo za predsednika spet izvoljen Herriot Vojni napori Kanade Ottawa, 8 Jan. br. Kanadski prometni minister Harl je imel snočl po radiu govor, v katerem je opozoril na vel ke napore Kanade, da bi podprla Veliko Britanijo v borbi proti Nemčiji, tako da bi bila zmaga čim prej izvojevana. Vojna naroč la kanadske vlade so znašala dosedaj že 14.5 milijona dolarjev, v kratkem pa bodo krediti še znatno povečani. Poleg tega je bil določen tudi kredit 5.5 milijona za izpopol-n tev kanadskega železniškega omrežja tako da bo moglo brez težav prenesti ogromni promet vojaštva in vojn'h potrebščin lz vseh pokrajin v luke. od koder bodo šli transporti preko Atlantskega oceana. Vojno ministrstvo oddaja tedensko po 400 do 500 naročil. Doslej je naročil že to-l ko. da bo z njimi zaposleno 45.000 delavcev leto dni. Samo izvedba zavezniškega načrta za gradnjo letal določa da si mora Kanada nabaviti letos 4000 letal. 1300 jih bo zgradila v lastnih tovarnah, le motorje bo uvozila. V kratkem bo prispelo v Kanado 900 motorjev lz Anglije, 600 pa iz Zedinjenih držav. Nadalje je Velika Britanija naročila v Kanadi 1600 letal. Ko bo do maksimuma razvita kanadska Industrijska kapac teta, bo v Kanadi na leto zgrajenih po 30.000 letal. Kanada raapolaga sedaj s 40 vojaškimi letališči. V kratkem bo to število podvojeno. Harl Je izjavil, da se pripravlja tudi velik načrt za gradnjo vojnih ladij. Britanska :n kanadska vlada sta kanadske ladjedelnice že pozvali, naj jima predlože oferte za 72 ladij. Nov papežev govor Vatikan, 8. januarja. AA. (Havas) Papež Pij Xn. je danes sprejel v skupni avdienci člane rimskega plemstva. Pri tej priložnosti je imel govor, v katerem je dejal tudi tole: Božja previdnost je Ttalljl prihranila vojno, ki divja v raznih krajih ln ki je spremenila mesta ln vasi v razvaline. Mir bega plah in osamljen po temnih poteh. Ljudje starega ln novega sveta v skrbeh Iščemo mir in si ga želimo nazaj. Hoteli bi z vzajemnim ln bratskim pri' d? vanjem ustvariti trajen ln pravičen mir. Bdgarslco-rsska trgovinska pogodba MosKva, 8 jan. br. Bolgarska delegacija, ki je te dn sklcn'!a novo trgovinsko !n pomorsko plovno pogodbo s Sovjetsko Rusijo. le danes zapustila Moskvo in sc v-sča v Sofo. Iz I.*oskve se le odpeljal tudi njen načalnik. fnančni nrnister Božilov. Ko1 kor se je zve'elo v tuka'5nj'h bolgarskih diplomatskih krogih, je bi dosedanji bolgarski p^pjvk v Moskvi premeščen za posfmka v Stockholmu. Amezlk?: &3 postala prva vsi: sila m msriii \Vaphlngton 8. lan br O vc-n®-*"! proračunu. ki je bil predložen v okv ru občega državnega pioračuna ame'1'kemu kongresu poročajo amer'5kl l!sti danes nove po-drotiK-at!. V prorcču*iu je dolcčjr.ih med drugim 12 m'l'e. V Variavi je bilo doslej ustanovljenih 17 nemških šol, a v kratkem jih bo še nadaljnjih 25. Listi pripominja, da se še ne ve, kdaj bodo odprte poljske šole. Nova centralna vlada na Kitajskem Tokio, 8. jan. br. Japonska vlada Je imela danes zre dno sejo. na kateri je načelno odobrila načrt, da se ustanovi nova centralna vlada na Kitajskem pod vodstvom Vangč ngveja. Japonska vlada bo v bodoče odločno podpirala enotno vlado za vso Ki'ajsko. Po seji vlade je ministrski predsednik general Abe odšel na dvor, kjer Je vladarju poročal o japonski politiki na Kitajcke~i. Neki v šji funkcionar zunanjega ministrstva pa bo že te dni odpotoval na Kita .iko kjor se bo pogajal z Vangčingve-Vm ter zastopniki obeh sedanjih kitajskih pokra j^sMh vlad za ustanov tev enotnega rrž'ma za vso Kitajsko, ki se bo opiral na Japonsko. Poplave v Turčiji Ankara, 8. jan. s. (Reuter). V Turčiji so nastale zopet nove poplave. Prizadeto Je zlasti ozemlje okoli Smirne. Tudi v mestu samem so ogromne kol čine vode porušile več zgradb. Prometne zveze v mestu so deloma prekinjene, istotako električni tok. O poplavah poročajo tudi lz okolice Bruse in Manise. Nova italijanska podmornica Rim, 8. januarja. AA. (Havas). Včeraj so spustili v morje v ladjedelnici v Tarentu novo italijansko podmornico »Rafaele Ta-rantini«. Zima Dubrovnik, 8. jan. o. V preteklih dveh tednih sta mraz in burja povzročila mnogo škode po nasadih oranž in limon, ki so prav sedaj v cvetju in ki so bili po večini uničeni, ker je temperatura padla na 4 pod ničlo. Sedaj se je vreme naglo preokrenilo ter je toplo solnce zvabilo na moije več neustrašenih kopalcev, ki jim prija toplota morja, ki je bilr danes plus 14 C. Zagreb, 8. jan. o. Danes ]i zavladal v Hrvatskem Zagorju in Medjui.urju zopet hud mraz. Temperatura se je gibala ckolt —15 C in še nižje. V Zagrebu je bila ▼ pretekli noči temperatura 14 pod ničlo, na letališču v Bo-rongaju pa oelo —20 pod ničlo. Vea dan je bilo mesto v gosti meglL Banjaluka 8. jan. o. Poslednja dva dneva je bil v Bosanski Krajini zopet hud mraz. Temperatura se je gibala med iS ip. 24 pod ničlo. Izpopolnitev zagrebške pravne fakultete Zagreb, 8. jan. o. S početkom norega proračunskega leta 1. aprila bc doMla pravna fakulteta zagrebške univerze dve novi katedri ln sicer za pomoi ako pravo ter za šeriatsko pravo. _______^ Spomini na ženitev Viteškega kralja Ob današnjem rojstnem dnevu Nj. VeL kraljice Marije Danes se zvrsti štirideseta obletnica, odkar se je v Goti rodila NJ. VeL kraljica Marija kot tretji otrok in druga hči rumunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije. Odkar jo je pred 18 leti usoda združila z nikoli prežaljenlm Viteškim kraljem, je Nj. Vel. kraljica Marija deležna ganljive ljubezni vsega našega naroda. Sodimo, da bomo današnji prisrčni praznik najlepše počastili, ko v naslednjem objavimo nekaj spominov g. Radoslava Vesniča, nečaka pokojnega ministrskega predsednika dr. Milenka Vesniča. Spomine povzemamo iz božične številke beograjskega dnevnika »Telegrama« in nam govorijo o tem« kako se je oženil Viteški kralj. DanaSnji svečani dan vzbuja v moji du-11 nekatere spomine, ki jih želim sporočiti drugim. Vračam se v usodne dni narodovih preizkušenj in trpljenja, ko je mlad prestolonaslednik preživljal dni v borbi za osvoboditev svojega naroda, obkrožen od vojni-kov. živel je vojaško življenje brez domačega ognjišča, deleč s svojimi vojniki dobro ln zlo. Ves narod je gledal vanj kot v rešitelja, ki bo s svojo vojsko odprl vrata v svobodo. Nastopi slednjič tudi ta dan. Vojniki se spominjamo, kako je vkorakal mladi prestolonaslednik v jugoslovensko prestolnico, okrašeno z venci, ki so jih spletle dekliške roke, želcč prestolonasledniku, da postane kralj in da privede tovarišlco na dvor, ki na svojem prestolu že dolgo ni videl ženske. Toda obilni državni opravki niso dopuščali prestolonasledniku, ko se je vrnil v domovino, da bi mislil na svojo osebno, tiho srečo. Sivolasi kralj Peter Osvoboditelj je bil star in ni mogel več voditi državnih poslov, zatorej je prestolonaslednik Aleksander kot regent nadomestoval svojega slavnega očeta. Mladi prestolonaslednik Je živel v začasnem dvorcu na Terazijah, v hiši pokojne gospe Krsmanovideve, kjer je zdaj sedež saveza SKJ. V kraljevskem dvorcu je zasedalo tudi začasno narodno predstavništvo. Pogosto mi je bila dana čast, da sem bil sprejet pri Nj. Vis. prestolonasledniku v njegovem skromnem dvorcu. Živel je tudi sam skromno, obkrožen od vojaških osebnosti, sprejemajoč ministre ln državnike v svojem manjšem kabinetu. Bile pa so v začasnem dvorcu tudi nekatere prireditve. Spominjam se majhne, Intimne zabave, ki jo je regent priredil dve leti pred poroko. Pri njem je bil tedaj tudi njegov brat, dalje knez-namestnik Pavle, prvi adjutant general Zečevič, izmed civilistov pa samo tedanji minister dr. Momčilo Nlnčič ln jaz kot njegov šef kabineta. Majhen koncert, pri katerem so nastopile tri operne moči mlade beograjske opere, nato so se pri bifčju, v salonu in na vrtu pričeli razgovori. V primernem trenutku, ko se je prestolonaslednik pogovarjal z menoj v svojem kabinetu, sem se usodil reči mu: »Dovršili ste veliko delo, toda narod čaka.. .« — Visoki sobesednik me vpraša: »Česa čaka?« — »Čaka. da mu dovedete kraljico. Mislim da je samsko žlvljenle dovolj težavno za vas.« — Pogledal me je blago, prijateljsko ln mi rekel s priiaznlm nasmeškom: »Tudi to se bo zsrodilo. Samo mulo Se nočakaimo«. — Res. kraljevski oče je bil bolan, v dvorcu 1e bilo narodno nred-stavništvo, mn^a važna vprašanja so čakala nujne rešitve. Pozneje ,ko Je bil moj pokojni stric dr. Mllenko R. Vesnič poklican iz Pariza, da sestavi vlado političnega pomirjenja. vlado, ki je Izvedla volitve v ustavodajno skupščino, sem večkrat imel srečo, da se približam prestolonasledniku v vili na Topčider-skem brdu. kjer je nrebival moj stric. Prestolonaslednik ie r^d imel molela strica in Je bil večkrat eost v nie°T>v1 vili. za mizo v salonu, k^er je s nriiatelii včasih ieral poker. Prestolonaslednik ie bil nasnroti meni priiazno raznoin*en in je večkrat ero-voril z menoi o politiki, o noTItilHh in dogodkih. Nekega večera norimi 1920 ko ie moj stric stanoval v DositeievI ulici pod Narodni"! o-iM^Ms^m. ie prijel tudi prestolonaslednik na domačo nriredttpv. Po razgovoru v gsi^nu 1e bil serviran Samnaniec. V m«H salon je vsMnll moj stric s čašo v roki in je nazdravil visoke- H____- — Pri korpulentnih ljudeh se izkažp naravna »Franz-Jospfova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtiu. katera se uporablja brez posebne diete. »Franr-Jonefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah. dro«rerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. _Og) reg. S bt. 30474-M_ mu gostu: »Vaše Vlsočanstvo, želim dvigniti prvo čašo na vaše zdravje in na zdravje vaše bodoče vzvišene gospodinje«. — Prestolonaslednik je izpil čašo šampanjca ln veselo odgovoril: »Naj bo, skrajni čas je že!« Dogodki so se vrstili: rapallska pogodba, skupščinske volitve, moj stric se je vrnil v Pariz, za predsednika vlade je prišel Nikola Pašlč, njegov najbolj« prijatelj. V Parizu se je prestolonaslednik sestal z mojim stricem. Takrat se je govorilo o njegovi poroki. Zgodilo pa se je, da je moj strir naglo umrl, ravno ko je prestolonaslednik bival v Parizu. Po gotovem času sc je prt stolonaslednik vrnil v Beograd. Ustava je bila sprejeta na Vldovdan 1921. Kralj Peter Osvoboditelj je kmalu nato zatisnll svoje trudne oči. Prestolonaslednik Aleksander ■■e postal kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako se je naposled približal čas, ko Je tudi kralj Uedinitelj razmišljal o svojem domačem ognjišču. Narod je to želel. Narod je hotel Imeti kraljico in naslednika Velikemu kralju. Za božič je kralj Aleksander zapustil Beograd, da preživi praznike na romunskem dvoru. Poveljnik mesta Beograda, pokojni general Cira Daska-lovlč, moj svak, ki je vsako Jutro poročal na dvoru, pride lepega dne v uredništvo beograjskih »Novosti«, katerih lastnik ln ravnatelj sem bil tisti čas. Povedal ml je, da odpotuje kralj na sestanek s svojo bodočo zaročenko, princeso Marijo. Zaprosil sem generala Daskaloviča, naj mi preskrbi fotografijo kraljeve zaročenke. »Novosti« so nato prve objavile sliko bodoče kraljice. Nežno lice romunske princese je očaralo čitatelje »Novosti«. Povsod so želeli Imeti njeno sliko. Po državi je nastalo veliko navdušenje. Prva poročila in slike so osvojile srca vsesra naroda. Pričakovala se Je vrnitev Vzvišenega zaročenca. Množica naroda je prekrila beograjske ulice, po katerih se je imel peljati kralj. Bil sem na pe-»•""'■i nrecel daleč stran od uradnih osebnosti. Toda nasmejani zaročenec me je opazil med številnimi novinarji. Cisto naravno. da sem bil vzhičen. Kralj se Je ustavil pred menoj, mi ponudil desnico in rekel: »Ali ste naposled zadovoljni?« — Komaj sem Izjecljal: »Zadovoljen ... ln ... želim srečo!« Množica je vzklikala silno navdušena. Vzkliki s perona so se prenesli na ulice, da je grmelo po Beogradu. Kraljevski zaročenec je šel skozi gosto množico naroda proti svojemu dvorcu, kjer bo v kratkem sprejel svojo lepo in bi a sorodno tovarišlco. bodočo mater naše nade, Nj. Vel. kralja Petra H. Poročne svečanosti so bile v beograjski saborni cerkvi 8. junija 1922. Mlada kraljica si je takrat pridobila srca vseh Jugo-slovenov in v njihovih srcih živi tudi danes ljubljena in oboževana, kajti delila je z narodom mnogo veselja in mnogo bolesti. Dala je nam svojega visokega sina. Pretrpela je smrt svojega Velikega soproga. Ona skrbi za svoje ljubljene otroke, misleč pri tem na vso jugoslovensko deco, kateri poklanja svoje blagorodno srce ln mnogo ljubezni. Navezala je svojo usodo z našo usodo in postala nerazdružen del velikega jugoslo-venskega narodnega bitja. Po takem nI čudno, če vsako leto na njen rojstni dan 9. januarja moli naš narod, da bi nam kra-! ljica živela dolgo in srečno. Vzgoja mladega kralja Nj. Vel. kralj Peter H. na badnji večer z Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo in knezom namestnikom Pavlom Ob rojstnem dnevu Nj. Vel kraljice Marije se narod posebno veseli, da dor-a-ča njen prvorojenec v tako lepi m usperni duševni in telesni vzgoji. S 16 leti je že opravil maturo, zdaj pa mora v dveh letih zmagati visokošolske nauke in vse ono, kar bo potreboval kot krmar velike, junaške države. Od oktobra dalje se posebno oosve-ča pravnemu in gospodarskemu ^tudiiu. diplomatski zgodovini in voiark'm vedam. Predavanja iz pravnih ved obsegajo prav vsa pog'avja. ki iih s'cer študirajo na"i ostali pravniki. D:plomatska zfodov;na pa pripomore k splošni ku'turi č'ovcka in v marsikaterem pog'edu dopolnjuje tudi čisto pravne nauke. Nj. Vel. kralj Peter II. spoznava splr»"no d'n'omatsko zgodovino držav od konca XVIII stoletja do na?ih dni. Še prav posebno proučuje domačo di-p'omatsko zgodovino V pog'edu gomn.jurskih ved spoznava kra'j osnovna nače'a narodnega i"v:TwtjircifT-fl ;q ves nctrr>i goeno-darskega življenja. Ro'i in bolj prv^7"iva s tem tud' na?e gosTwln>-sko in dniž^Sno življenje. To je m'ad«mu kra'ju potrebno, ker se bo kmn'n nv>rai b-:nti za dober pravec in napredek našega gospodi rstva. Za splošno izobrazbo proučuje m'a li kralj narodno književn^st. tuje jezike, ra tudi medicino. Že v STednii ?o'i ie nrec?j temeljito spoznal narodno kn^že-n^ri. vendar je ta lepi nredmet ostal «e nadalje v učnem načrtu. Za jez:ke je m'adi krn'j sploh nadarjen in je potrebno le še nadaTj-nje izpopolnjevanje. Za medicmo se je pa v njem zadnja leta zbudilo zanimanje in zlasti pozorno sledi predavanjem o anatomiji in fiziologiji, o kužnih klicah in nalezljivih boleznih, kakor tudi o higieni. Kakor ie povedano je pričel kralj letos študirati tudi vojaške vede. Kot vrhovni poveljnik je naš prvi vejnik. Mlademu kra lju je pač že v krvi ljubezen do vojske, do mornarice, do letalstva. Navdušeno ae je ' Zagorski obrtniki so zborovali Zagorje, 8. januarja Občni zbor Obrtniškega društva, ki bo imalu obhajalo 201etnico. je bil 6. t. m. v rostilniških prostorih g. Franca Renčofa v Toplicah. Društvo je v preteklem letu po-'.tazalo lep napredek in še lepšo harmonjo med članstvom. Zbor je pričel predsednik g. Turk in prisrčno pozravil navzočnega odposlanca zveze svetnika Zbornice za TO I g. Rebeka Josipa iz Ljubljane. V nadaljnjem -x>ročilu se Je spomnil smrti Marije Nara-iove :n dolgoletnega predsednika obrtne nadaljevalne šole Matije Palka. Zboroval-"i so jima v počastitev zaklicali: »Slava!« PoročiJi tajnika in blagajnika sta bili zčrpni in pregledni, kar je zbudilo med zborovald odobravanje. Med letom je bilo osem sej in trije sestanki, na katerih se je razpravljalo predvsem o obrtnškem starostnem zavarovanju. Predlagano zavarovanje se smatra neugodno za obrtniški stan. Blagajniško poročilo je pokazalo lep denarni prirastek za podporn sklad za onemogle obrtnike, za zgradbo obrtnega doma, za posmrtni no in drugo. Kljub raznim denarnim podporam ima društvo prihranjeno lepe tisočake. Zaenkrat je obrtništvo v dolini zadost. zaoosljeno. ker je tudi konjunktura pri rudniku dobra. Zoper nevarnosti Infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne \jVAC Qt PAS TILE Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—. Cena velikega zavitka din 15.—. Ogl. reg. S. br. 15510 27/5. 1939. Naiposled je izpregovoril zbornični svetnik g. Rebek in čestital funkcionarjem društva, češ da taxo objekt vno sestavljenih poročal tajnika in blagajnika ne sllfli pogosto. Zato da tudi ni čudno, 6e se je finančno stanje društva tako lepo dvignilo. G. Rebek je nadalje obrazložil težave ki jih doživljajo v zbornici zastopniki zveze, še vedno je veliko število tistih, ki le razdirajo, namesto da b se nepristransko zavzemali za obrtniške koristi. Končal Je z besedami: »Ne za politiko, ampak za obrtništvo naj bo delo nas vseh!« Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, vne kulture mu ie nosveč^no mn"-go skrbi za nie-g^vo t"*erno vri*. Po smotrnem načrtu so u^rrh; o>d';čni K-a'j se je dobro razvil in je popo'noma zd-av Dnevn-i d^sti te-lovfldv vr«t:jo se pr^te vaie rotem vaje z meclic'n'ko žogo. 'a'ika at'et:ka. te'o' ad-ha na orodju in ♦"'-'"'"'ftiie Vse v zadostni. n~nret:r{ini me-' K-a'i rad jaha in p'a-va. Hodi na lov. Da ie od'=5nn smučar in drsa'ec. vemo S'ovcnci naib^lje. Kako rad ima svoj sr^-tn' avto. je na pokaral letos po maturi, ko se ie none'ial iz Beograda naravnost na ju^ni Jadran Odkar se je pričel vojaški pouk. nosi kra'j uniformo gojenca voine akademije. Zdaj že ima čin kap'arja. Še vse drugače kakor na s'iki mu pristaja un'forma. da so nanj res lahko ponosni vsi, ki skrbijo za megovo vzgojo. Še prav posebno ga ie seveda veselo z'ato materinsko srce. Marljivo pa pomaga kraljevski materi skrbeti za kra'jevo vzgojo Nj. Vis. knez namestnik Pavle. f Križna gora. 8 januarja Na novega leta dan proti večeru, se je zbra'a pri posectn:ku Andreju Ravniharju, po domače pri Tmincu večja družba mladih ljudi. Bili so veseli in pogovor se je sukal sem in tje do noči. Medtem ko 9o se fantje in dekleta *ali!i. je hote'a ena izmed deklet domov. Sklonila se je, da vzame izpod k'opi svoje ga'oJe. Medtem pa. ko je bilo dekle sk'r»nieno. se je povzpel nad njo 26-letni Alojzij Ka'tenekar, cerkovnikov sin, da ji ma'o ponagaja. Izredno močno dekle si iz tega ni storilo nič. Dvignilo se je in meni n»č — tebi nič — zaneslo fanta tja po sobi. Na hrbtu seveda. M"d splošnim smehom, ko sta se dekle in Ka'tene-kar še ne.kai časa mota'a sem in tja, pa ie fant iznenada omahnil. Kakor bi ga kdo spodsekal, je spustil dekle in padel bliskovito z g'avo naprej. Obležal je nekaj časa negibno, potem se mu je stanie izboljšalo. M'aden'ča so prenesli na kV»p. Le to je zdi-hova!. da ga boli v vratu Ko ie dobro uro ležal na klopi, se ie odnmvil domov. Fden 'zmed nrijateljev ie s'cer hotel z ni'm. a je Ka'tn"kar snrpmstvo odVonil. češ da bo že sam prve! domov. Tn tako so ga res po-sprem'li le kak'h 10 korakov, nato je šel v IHM7 r»rr*ti Lavtrskemu vrhu. Pa ni pri*el da'eč. Komaj stre'jaj od Ravniharjeve hiše je omahni! v sneg. Njegovo smrt so zas'edi'i še'e čez štiri dneve. SunVrvo je bilo. da m'adeniča ni bilo domov. Domači so sprva mislili, da se je e»dnravil v sosednjo vas ali morda celo v škofjo Loko. Ko pa ga le ni bilo na spregled se je je'a og'a*ati skrb. Kaltcnekarje- vi so pos'a'i dva otroka, naj gresta iskat brata. Otroka sta iska'a in iskala in naštela končno na samotni stezi na truplo. Kal-tenekar je imel noge prekrižane, klobu-k je držal pri nogah, glavo je imel nekoliko vstran obrnjeno. Truplo je bilo dobro ohra- Postanf in ostani član Vodnikove družbe! njeno. Globoko razžalofčeni so sprejeli truplo domači in ga po'ožili na mrtvaški oder, odkoder je bil pogreb na starološko pokopališče. Žrtev hudega mraza Ivanjkovci, 8. januarja 60-Ietni delavec Friderik Cačen, ki je bival v Desnjaku, je obiskal 3. t. m. svoje sorodnike in znance v sosednji vasi Zero-vincih. Bil je nekoliko vinjen, ko se je napotil že v temi domov. Na Hujbaru je pa-! del in v hudi z'mi zmrznil Zjutraj so g> našli mrtvega. Taka j "nji orožniki ki so ta-; koj uvedli preiskavo in ugotovili, da je i vsak zločin izključen. Šolar žrtev neprevidnega smučanja Prežgan je, 8. januarja. Prevelika vnema do smučarskega športa je zahtevala letos prvo simrtno žrtev. Prežganfeka mladina se je spuščala po zasneženh strminah. Med njimi je bil tud?. 10-letni Cerne Ivan. po docnače Mo-katarjev. Zaradi hude strmine ga Je za-noalo s smučin in ga vrglo preko roba zarasle strmine. Zadel Je z g^avo ob drevo, nato pa ga je neslo fe po zledenelem bregu. V doVrt ci je obležali nezavesten in njegovi smučartdd tovariši »> se zelo pre-straS li ko je bil Ivanfcrtk tudi ves krvav. Z ža'ostno novico, da se je sinko ponesrečil. so stekli do Mctatarievh. Domači so sinka še zimeron-. nezavestnega prenesli na dom kjar pa ves trud. da bd ga obudili iz amedlevice, ni zalegel nič. Zato so poklicali 'e Litije zdravnika, ki je »poznal, da fantičku ne bo več rešitve. Prebil si je loten 'o. pretresel možgane "ti dobS tudi notrenje poškodbe. Obupani starti so nato odpel iaili ponesrečenega fant čka v Ljubljano ln gn hote« oddati v bobiUnl co. Ker pa je bilo očitno, da mu ni voS pomoči, so ga spet odpeljali domov, te nekaj ur po pevratku je Mcfcatarjev Ivanček umrl. Za umrlim bratcem žaluf®-jo stara in pet bratcev ki sester. Zastoj v plačevanju kmečkih dolgov V oktobru in novembru so kmečki dolžniki plačali Privilegirani agrarni banki le 9.2 milijona din nasproti 32.4 milijona din v istih dveh mescih prejšnjega tata Privilegirana agrarna banka je objavila svoje poročilo o plačilu anu tet ^a kmečke do igove do začetka decembra lanskega leta. To poročilo kaže. da je plačilo a..u tet od stran« kmečkih dolžn kov lani padlo ped polocico vplačil v prešnjem letu. Do začetka decembra lanskega leta so zna-ftaia vsa plačila 323.6 milijona din; od te^a Odpade na plačilo do konca leta 1937. 143.5 milijona d.n. naslednje leto so kmetje plačali 130.4 milijona din, lani pa v 11 me-aecih komaj 53.7 milijona din, tako da plačila za vse leto ne bodo dosegla niti 60 milijonov, to ni niti polovica piačila v letu 1938. V enajst h mesecih lanskega leta so plačali kmečki dolžniki na področju bet grajske centrale 26.4 milijona din, na ped-ročju ljubljanske podružnice 15.9 milijona din, na področju zagrobške podružnice 7.3 milijona din in na področju sarajevske podružnice 4.2 milijona din. Plačevanje kmečkih dolgov Privileg rani agrarni banki se je ustavilo šele zadnje me;ece, to je v času, ko so bila prejšnja leta v zvezi z vnovčenjem pridelka plačila največja. V prvih treh četrtletjih zadnjega leta plačevanje kmečk h dolgv ni v toiiki meri zaostajajo za prejšnjim letom, kakor v oktobru in novembru. Do konca septembra lanskega leta so kmečki dolžniki plačali za 44.5 milijona din anuitet nasproti 6.9.6 milijona din v istem razdobju prej-šniepa leta. V oktobru in novembru pa so kmečki dolžniki plačali komaj 9.2 milijona dui, medtem ko so znašala plačila v istih dveh mesecih prejšnjega leta 32.milijona din. V oktobru in novembru so torej kmečki dolžniki plačali le dobro četrtino onega zneska, ki so ga plačali v i^tih dveh mesecih leta 1938. Sorazmerno največ so tudi lani plačali kmečki dolžniki na področju ljubljanske podružnice, kajti na tem področju so vplačila dosegla vsaj SOV« zneska vplačil v istem razdobju prej.njega leta; na področju sarajevske podružn:ce so vplačali kmečki dolžniki 56 %>, na področju zagreb- ške podružnice 46"/» in na področju beograjske le 45%. V oktobru in novembru pa so znašal; vplačila kmečkih dolžn kov na pedrečju ljubljanske podružnice 56 % vplačil v istih dveh mesecih prejšnjega leta, na področju zagrebške podružnice 31 %, na jxdrv_čju beograjske centrale in sarajevske podružnice pa komaj 21%. Najslabše so torej v zadnjih dveh mesecih plačevali kmečki dolžniki v Besni in Srbiji. Da so se plačila kmečkih dolgov skoro ustavila, je brez dvoma pripisati okolno-sti, da so kmečki dolžniki glede na razne izjave pričakovali novo ureditev vprašanja njihovih dolgov, zlasti pa delni odpis dolgov. Ko je finančno ministrstvo vidslo, da kmetje ne plačujejo več anuitet, je ob koncu novembra objavilo poziv vsem kmečkim dolžnikom, na katere se nanaša uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, »naj takoj plačajo dospeli znesek dclga, ker so davčne uprave dobile novo navodilo, da morajo z vso strogostjo izvesti ukrepe, ki jih določa uredba glede plačila.« V tem pozivu je finančno ministrstvo tudi opozorilo, da spravljajo takšni dolžniki d.-žavo glede na njeno jamstvo v težaven po^žaj, država pa pričakuje zlasti v današnji debi. ko drugod zahtevajo od svojih državljanov največje žrtve, da bodo kmetje izpolnili svojo zakonito obveznost glede plačila svojih dolgov Kakšen bo rezultat tega poziva nam bodo pokazali podatki za december. Privilegirana agrarna banka je denarnim zavodom, ki so ji izročili portfelje kmečkih dolgov, doslej zplačala na račun prve anuitete 125.7 milijona din, na račun druge anuitete pa 69.7 milijona din. Druge anuitete banka zaradi tega ni še v celoti zplačala, ker to anuiteto plačuje samo na definitivno prevzeti portfelj in se izplačilo vrši postopno z napredovanjem defi-nitivnega prevzemanja dolžnišk h listin. Vrhu tega so denarni zavodi do 1 decembra prejeli od Privilegirane agrarne banke za nominalnih 406 milijonov d n 3°/o obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov. K načrtu uredbe o kositra!! cen Poročali smo že o načrtu uredbe o kontroli cen, ki ga bo izdal minister za socialno politiko na osnovi pooblastila iz uredbe o pobijanju draginje. O tem načrtu uredbe je že sredi decembra razpravljal državni odbor za pobijanje draginje, ki je iznesel svoje pripombe. Dne 23. decembra lanskega leta so imele industrijske organizacije v Beogradu posebno konferenco, kjer so razpravljali o tem načrtu uredbe. Številne pomisleke industrijskih organizacij je Centrala industrijskih korporacij te dni predložila na merodajnih mestih v obliki obsežne spomenice, ki se zlasti bavi s težkočami, kakršne lahko nastanejo pri izvajanju te uredbe, če ne bodo posamezne določbe dobro premišljene, in s posledicami, ki jih uredba lahko izzove na gospodarskem polju Centrala industrijskih korporacij v svoji spomenici obenem opozarja, da je podražitev industrijskih izdelkov predvsem posledica podražitve surovin in težkoč pri nabavi surovin ter posledica povečanih režijskih stroškov zaradi višjih delavskih mezd. Za pravilno vplivanje na razvoj cen je nujno potrebno dobro poznavanje gospodarskega življenja in tehnike v industriji in trgovini. Obširno spomenico je predložila tudi beograjska Obrtna zbornica, ki izraža zlasti tehtne pomisleke proti temu. da bi se vse kompetence združile v osebi vrhovnega komisarja, ki bi imel diktatorska pooblastila. Zato predlaga, naj bi vse posle v zvezi s kontrolo cen vodil poseben centralni odbor, ki bi ga imenoval minister za socialno politiko v sporazumu s trgovinskim ministrom po zaslišanju gospodarskih zbornic in predstavnikov konzumentov. Piedvsem pa beograjska Obrtna zbornica izraža odločno zahtevo, da se prepovedo karteli, tako državni, kakor privatni, ker gredo samo za tem, da povišujejo cene in da ustvarjajo monopole, in ker so karteli po mnenju Obrtne zbornice glavni povzročitelji draginje. Kakor poročajo iz Beograda, je v zvezi z načrtom uredbe sestavljen tudi seznam predmetov, na katere bi se nanašala kontrola. Ta seznam vsebuje v glavnem naslednje predmete Živila in življenjske potrebščine: kruh, moka, pšenica, koruza, testenine, riž, fižo, grah. mast, olje, meso, prekajeno meso, mesne in ribje konzerve, konzerviran paradižnik, mlečni proizvodi, sladkor, kava, kavni surogati, čaj. začimbe petrolej, sveče. milo. drva in premog, oves. seno in otrobi. Oblačila in obutev: molino. platno, gradi, saten. klot. oksford. poplin. ženske volnene tkanine, b^go za moške obleke (do cene 200 din!, hlačevlna. moške, ženske in otroške nogavice, bombažne tkanine za podlogo, bombažna preja, sukanec, pop^n in bat'st za žensko perilo. porbent. tiskani flanel za perilo, rob ci, rute. brisače, zimsko triko nerilo. moške perilo, moška, ženska in otroška konfek ciia. čevlii in nnnnke vrvarske izdelki tex izdelki iz jute ln konoplje. Trgovinska pogajala z Angino V Beogradu se je v decembru mudila angleška delegacija pod vodstvom g. Nickso-na, ki je vodila preliminarna pogajanja za ureditev trgovine z našo državo. Pogajanja so imela predvsem namen, ugotoviti potrebe in možnosti za večjo Izmenjavo dobrin. Z naše strani smo postavili na prvo mesto vprašanje surovin, ki jih moramo uvažati lz držav angleškega Imperija. Oskrba s temi surovinami je važen faktor za razvoj našega gospodarstva. Na drugi strani ima Anglija potrebo po surovinah in živilih, ki jih izvaža naša država. Tu gre predvsem za rude ln kovinske koncentrate, za les, živino in razna živila. Protokol, ki je bil podpisan predstavlja nekak zapisnik o vodeni diskusiji. Predstavnik angleške delegacije g. Nickson je po končanih pogajanjih odpotoval v London, da na odločilnih mestih referira o poteku razgovorov. V Beogradu pa se Se nadalje mudi naS trgovinski delegat pri poslaništvu v Londonu, ki s pristojnimi činiteljl ugotavlja podrobnosti posameznih vprašanj. 2e pri pogajanjih smo postavili zahtevo, da nam Anglija omogoči oskrbo naše industrije z volno, bombažem, kavčukom in kositrom ter nekaterimi drugimi surovinami. Trgovinsko ministrstvo je v pogledu uvozne potrebe in izvoznih možnosti konzultiralo prizadete gospodarske stroke. Pričakovati je, da se bo naš trgovinski deleeat v kratkem vrnil v London, kjer bo predložil podrobno izdelane predloge. Pričakovati je, da bodo potem pogalan^a v začetku februarja končana po redni diplomatski poti. Razgovori v Rimu in Berlina Kakor poročajo lz Beograda, so v teku razgovori v Rimu in Berlinu zaradi nekaterih vprašanj v zvezi z trgovinskim prometom z Italijo in Nemčijo. V Rim je odpotoval viceguverner dr. Ivo Belin, da uredi nekatera tehnična vprašanja, ki se nanašajo na trgovinsko pogodbo z Italijo. V Berlinu pa je treba določiti cene za izvoz nekaterih naših Izvoznih predmetov. Pred pogajanji r Madžarsko, Španijo In Bolgarijo V drugi polovici januarja je pričakovati, da bo prispela v Beograd madžarska trgovinska delegacija zaradi sklenitve novega sporazuma. Ta pogajanja so bila zaradi nastalih ovir ponovno odložena in smo morali obstoječi sporazum podaljšati do konca marca. Prav tako so predvidena poga- janja s Španijo, ki so tu miliva in neumestna je zahteva tistih interesentov ki trdovratno zahtevajo, naj se ravno zdai v teh težkih finančnih razmerah zniža ali celo ukine trošarina, tsta trošarina, ki so se proti njej res 10 let borili, a so jo ves ta čas tudi plačevali Da ima vsa ta akHja n-oti trošarini neko drugo ozad:e, takšno, ki ni v neposredni zvezi z zaintere-rani-mi gospodarskimi panogami, se vidi na1-bolje tudi lz tepa. ker skušajo izma'fčlti smsel neke moje nedavne bi a ve in mi oodtakniti namere, ki so mi d cela tuje. V celoti vztrajam pri tem kar sem rekel, da sem dal proizvajalcu-vionogradniku po-oolno zaščito. poskrbel bom pa — in to do-dajem zdaj — da bo ta zaščita tudi ropo1-na in uspešna Dalje ostanem pri tem. da se m: ne zdi potrebno dajati še kakšno posebno zaščito, razen že dovoljene. k'e'ar-jem-trgovcem: naposled vztrajam pri tem. da vsa fiskalna reforma upošteva gospodarsko najslabše in terla žrtve cd gospodarsko najmočnejših ki lahko prispevajo večje žrtve za povečane državne p-tr~-be Kdor pozna ra7mere in kd^r zas^d-je fiskalno politiko v drueih državah bo moral priznati, da ie fiskalna obremenitev nri nas rda^ manlša od tfste ki bi jo drsava za svoje potrebe im->1a Dravico ž° dan«« terjati od svodih državljanov. Zato m:s,:mo. da je potrebno, da ima to vsak pred cčmi. I prodaja staničastega betona v vseh oNi- kah, prodaja gradbenega materiala, zastopstvo tuzemskih in inozemskih tvrdk; osnovna glavnica 200.000 din: poslovodja Mirko Machiedo privatni uradnik v Splitu) ; »Alimenta rese, dmžfca z o. z. v Mariboru (naikup in prodaja, uvoz ln izvoz deželnih pridelkov na debelo, vštevši kolon' alne; osnovna glavnica 200.000 služi k^t osnova za določitev minimalnih mezd Ministrstvo za socia'no politiko ic idredilo to anketo v skladu s čl 1/3 ornenlene uredbe o minima'nih mezdah ki določa. Ce sc gospodarske razmere znatne izpr-mene. predpiše m'nister za socialno politiko in narod-dno zdravje po odobritvi ministrskega sveta z naredbo novo osnovno mezdo. Primer »znatne spremembe gospodarskih razmer« je nastonil že v sied' novembru preteklega leta Takrat ie diagmja na splošno narastla že za okoli 15% De'avska zbornica v Ljubljan' ie i oziroin na te »znatno spremenjene gospodarske razmere« takoj pri banski upravi sprožila postopek za skl;canje splošne ankete o vpra'anju pri'agoditve delavskih mezd in nameščen-skih prejemkov draginji. Omenjena anketa delndajalskih in delo-jema^kih predstavnikov se je vršila 5. decembra. Poleg drugega je anketa osvojila predlog Delavske zbornice da sc z ozirom na »znatno spremembo gospodarskih razmer« osnovna mezda za v&»> državo poviša od 2 na 3 din in da se določijo minima'ne mezde tudi zasebne natiefčence in trgov ske sotrudnike Delavska zbornica v Ljub- ljani je to pobudo uveljavljal tudi na konferenci Delavskih zbornic dne 22. decembra 1939 v Beogradu, ki je predlog osvojila. Ako bo anketa, ki jo je končno sklicalo ministrstvo za socialno politiko osvojila predlog Delavske zbornice v Ljubljani in konference Delavskih zbornic v Beogradu ter ako bo minister za socialno politiko ta predlog spremenil v ministrsko naredbo, potem bi imel ban po čl. 2/3 omenjene uredbe pravno podlago za zviranje minimalne mezde za nekvalificirane delavce na banovinskem področju do 4.50 din. C1 2/3 te uredbe namreč poobla^a bana, da more določiti minimalno mezdo za nekvalificirane delavce zaposlene na ozemlju banovine »v okviru 10% pod in 50®/» nad osnovno mezdo.« Delavska zbornica v Ljubljani bo poleg omenjenega predloga o povijanju osnovne mezde za vso državo na anketi v Beogradu uveljavljal tudi zahievo. da iz uredbe izpade določba, v smislu katere stopi na novo urejena osnovna mezda v veljavo šele 60 dni po razglasitvi v »Službenih novi-nah«, kar jemlje novim določbam sleherno prožnost in gospodarsko prilagodljivost. Končno bo slovenska Delavska zbornica ob tej priliki predlagala tudi spremembo določb iste uredbe o poravnavanju v smislu, da se poravnalni postopek pospeši. Z novo ureditvijo osnovne mezde bo storjen velik korak dalje v prizadevanjih Delavske zbornice glede prilagoditve mezd in prejemkov nastali draginji Drzen roparski napad na selmsrja Podoben rop se je izvršil pred meseci blizu Kamnika Kamnik. 8. fanuarja V preteklem poletju ie Kammčane zelo razburil roparski napad na starega kmečkega očanca. ki se je vračal » sejma v Kamniku na svoj dom v Volčji potok. Neznan mladenič ga ie opazoval na sejmu, ko je kupoval vola Videl je da ima precej denarja. ki ga pa ni izdal ker mi kupčija ni bi'a po volji Ko se ie stan mož vračal po samotni poti čez gozd proti domu ga je neznanec, ki mu je previdno sledil napadel, ga s kamenjem pobil na t'a ter mu vzel listnico s štirimi tisočaki Ljudje so prej opazili neznanca, kako se je s kolesom prepeljal do gozda tam odložil kolo in skrival obraz pred mimoidočimi. Kljub vestnemu iskanju orožniki niso mogli ugotoviti. kdo bi bil neznani roparski napadale. čeprav je bilo očitno da je moral dobro poznati moža m vedeti po kateri poti bo šel domov. Za las podoben roparskJ napad je bil izvrten na mengeški sejinarski dan v gozdu mod Zejami in Vodicami Posestnik Jožef Rebolj iz Vodic se je vračal s sejma v Mengšu, kjer je nameraval kupiti vola Ker mu kupčija ni bua po volji, je popoldne brez vola in s polno listnico denarja sam krenil proti Vodicam. V gozdu ga je napadel mlajši fant. ki po mnenju posestnika Rebolja ne bo več star ko 22 let. Udaril ga je z nekim trdim predmetom po glavi in mu vzel 3500 din. Posestnik Rcbalj je star 72 let in napadalca seveda ni mogel zasledovati, posebno še, ker se je napadalec odpeljal na kolesu. Očitno gre tu za istega roparja kakor pred mesci v Kamniku. Izvršeni napad dokazuje, da je na delu isti šibki, pa zelo drzni mladenič, ki na sejmih opazuje stare sejmarje, ko kupujejo živino in jih zasleduje, ko se vračajo po samotnih potih sami domov. Močnega moža se ne loti, ampak napada samo starčke. Di kler skrivnostnega napadalca ne dobe v roke, je za stare sejmarje edin izhod, de se sami nikoli ne vračajo po samotnih po« tih domov. Lep uspeh Ilirije V drugI hokejski tekmi z madžarskim prvakom fe Ilirija dosegla nepričakovan uspeli z rezultatom 1:3 Beograd, 8. Jan. p. Hokejsko moštvo Ilirije, ki je danes igralo drugo tekmo proti madžarskemu prvaku, Je doseglo naravnost fenomenalen uspeh. Madžarski prvak je zmagal s pičlo taziiko 1:3, kar je izzvalo v vseh športnih krogih pravo senzacijo. Ili-rijani so danes pokazali Se boljSo ln vztraj-nejšo Igro kakor prvi dan ln so tudi dosegli nepričakovano odličen rezultat. V prvi tretjini igre so vodili Madžari 0:1, v drugi tretjini je bil rezultat 1:1, v tretji tretjini pa so bili zopet Madžari zmagoviti z 1:0, tako da je končni rezultat 1:3 za Madžare. Kapitan moštva Ilirije je izjavil naSemu dopisniku: Moštvo Ilirije Je Igralo nad vse pričakovanje. Jaz sam sem naravnost presenečen. Nisem pričakoval, da Je naSe moštvo s svojim lanskim nastopom v Svicl toliko pridobilo. Mirne vesti in brez pretiravanja laliko rečem, da je naše moStvo profitiralo najmanj dva razreda. Ce bi bili lani naleteli na enakega nasprotnika, kakor je madžarski prvak, bi bili dosegli brez dvoma najmanj rezultat 15:0. VčeraJInJ! rezultat 8:1 Je pripisati predvsem dejstvu, da Je nafto n"-5tvo v w"*nMh minutah fizično popustilo tn so Madžari baš ▼ tem čara dosegli pet golov. Danes pa Je naše moStvo fizično vzdržalo do lcra'n in Je doseglo naravnost fonomenalen rezultat 1:3. Tempo Je bil peklenski od prve do mdnje minute. Igralci so da'l lz sehe vse. rato pa so se menjavali vsaki dve minuti. Temn je tndl pripisati, da je ostal tempo vse do zadnjega na višku ln se Je proti koncu Se stopnJevaL Tehnično so bili Madžari siccr nekoliko močnejši, ker pač našim manjka rutina. Upoštevati je namreč treba, da imajo Madžari na umetnem drsališču trening vse leto, nafti pa samo na naravnem drsališču največ kakih 30 dni na leto. Madžarski kapitan Je Izjavil vaSemu dopisniku, da je zelo zadovoljen s tem gostovanjem ln z lepo igro Slovencev, od katerih ni pričakoval toliko znanja ln vztrajnosti. Tudi publika je bila skrajno korektna in objektivna ter Je vsakemu dobremu Igralcu lz enega ln drugega tabora Izražala priznanje, če ga je zaslužil. Sodnik g. Vo-diSek je bil dober. Med odmori so nastopili v umetnem drsanju Biber Thuma, Palmetova ter sestri Eva in Gerda Gruber, ki so za svoj nastop želi živahen aplavz. Madžarski hokejisti v Ljubljani Hokejska eldpa BKE lz Budimpešte, Id gostuje v teh dnevih v Beograda, kjer je odigrala dve ekshiblcijskl tekmi z ljubljansko Ilirijo, bo v petek 12. t. m. zvečer odigrala proti IUiijl Se eno tekmo, ln sicer na njenem drsališču pod Ceklnovim gradom v Ljubljani. To bo dobra prireditev, Id be gotovo pritegnila naše športno občinstvo. Podrobnosti o moStvlh In tekmi sami bomo to objavili, Kulturna skupščina koroških Slovencev Krasno uspeli občni zbor prosvetne zveze In z nJim združeni tečaj za društvene voditelje Za Božič sta bila v Celovcu voditeljski tečaj za krajevne vodje slovenske prosve-te in občni zbor Slovenske prosvetne zveze. Po »Koroškem Slovencu« posnemamo o obeh slovenskih prireditvah naslednje podatke: Odziv na vabilo k dnevu slovenske pro-gvete v Celovcu je bil nenavaden. Zlasti moška in ženska mladina je zastopala prav vse kraje dežele, koder prebiva slovenska narodna družina, in sivolasi narodni delavci se niso mogli načuditi številu in gorečnosti mladih prosvetnih delavcev. Zbralo se je okrog 200 udeležencev, prireditev pa je otvorila himna »Slovenec sem«. Na notranjega ministra dr. VVilhelma Fricka je bila v Berlin poslana naslednja brzojavka: »Slovenska narodna družina na Koroškem pošilja povodom letnega občnega zbora Slovenske prosvetne zveze gospodu notranjemu ministru svoje vdane pozdrave in jih druži s prošnjo, naj bi gospod minister zajamčil slovenski narodni skupini svoboščine kulturnega delovanja.« Voditeljski tečaj je izpolnilo dvoje zanimivih predavanj s sledečim razgovorom udeležencev. V prvem predavanju je urednik »Mladega Korotana« nazorno pokazal na žive stike med Nemci in južnimi Slovani v preteklosti, v drugem predavanju pa je predavatelj nakazal kulturno zgodovino slovanskih narodov. Na primerih je pokazal, kako Slovani po svoji duševnosti prispevajo svoj delež k ustvaritvi nove Evrope. Popoldne je bil občni zbor Slovenske prosvetne zveze (SPZ). Podpredsednik g. Janko Ogris je ugotovil, da je od 35 v zvezi včlanjenih društev navzočih 33 članic po več ko 200 delegatih. Nato je v jedrnatem govoru nanizal številno vzpodbud za prosvetno delo v novem »Slovenskem kulturnem društvu«. Rekel je med drugim: »Na živih stebrih je zgrajen kulturni dom koroških Slovencev. Cela vrsta slovenskih velikanov ga je gradila. Od teh mož smo se navzeli idealizma, s katerim smo preboleli nedavno dobo, ko se je ljudstvo že vpraševalo: Ali smo še Slovenci? Prosvetna zveza, oprta na krajevne organizacije ln njihove vodje, j3 zastavila vse svoje sile in danes stoji pred nami nova slovenska prosvetna organizacija z novimi pravili in novim ustrojem. Sicer kulturno društvo kot prostovoljna, od krajevnih prilik zavisna organizacija ne bo nikakor moglo odpomoči vsem nedostatkom našega kulturnega življenja, vendar bo njegovo delo dajalo vsemu narodu dovolj moralnih sil, da pod težo razmer ne bo omagal. Ob vseh prilikah ima narod dolžnost, da z delom dokazuje svojo voljo do življenja«. »Cuvajmo slovensko dostojanstvo« Je bil naslov drugemu predavanju, ki ga je podal tajnik SPZ. Glavne njegove misli so bile: »Pred 1300 leti je naš rod posedel to | zemljo, koder se danes nahaja. S svojim j delom, s svojo kulturnostjo ji je vtisnil svoj pečat. Kulturno pravo koroških Slovencev je zasidrano v njihovi tisočletni zgodovini, ki je polna dokazov slovenske narodne volje od dobe ustoličevanja preko stoletja turških vpadov m zoreče kmečko-sta-novske zavesti v dobo preporoda evropskih narodov in zavestne kulturne rasti slovenskega ljudstva. Svojemu narodnemu dostojanstvu je koroški Slovenec dolžan, da ostane čuvar prebogatega kulturno-zgodo-vinskega izročila, v katerem je ukoreninjena njegova slovenska zavest. Svojo državljansko zvestobo izvajamo koroški Slovenci iz narodne zvestobe. S solidnim gospodarstvom na kmetijah, z zdravimi, mnogoštevilnimi družinami, z dejavno pomočjo revnim m ubožnim, z rednim plačevaiijoin javnih bremen in letos še s stoodstotnim odzivom slovenskih fantov in mož k vojaškemu službovanju dokazujejo koroški Slovenci dan za dnem svojo državljansko zvestobo. Zato so lokalni očitki politične nezanesljivosti koroških Slovencev docela ne-osnovani in popolnoma brez podlage«. O razmerju koroških Slovencev do države je govornik izvajal: »Naša kulturna in gospodarska samopomoč je — če izvzamemo krajevne pripetljaje — dovoljena. Poleg slovenskega tednika smemo izdajati mladinski mesečnik. S potrditvijo pravil je slovenska prosveta dovoljena, bližnja bodočnost pa bo pokazala, v koliko je kulturna samopomoč mogoča tudi v praksi. Osnovno šolstvo pa je izključno nemško. Predsednik SPZ je že leto dni službeno premeščen na Predarlskem, bivši podpredsednik mora bivati izven Koroške, iz dr-žavno-političnih razlogov — tako glasi uradna utemeljitev — je trem Slovencem že nad štiri mesce odvzeta osebna svoboda. V protislovju z zakonom o ljudskem štetju postajajo poedini rezultati štetja javni. Uradni in neuradni krogi odgovarjajo na izjavo posameznikov za slovensko narodnost z očitki politične nezanesljivosti. Socialne ugodnosti se zavednim Slovencem odtegujejo, otroške doklade odvzemajo, čeprav štejejo prizadete družine včasih do 12 in več otrok Slovenska narodna zavest se istoveti s politično nezanesljivostjo, zato Slovenci ne morejo biti občinski odborniki, niti ne občinski tajniki, nezaupanje uradnih mest Slovencem mestoma onemogoča nakup nepremičnin, slovenske kmetije radi slovenstva njihovih posestnikov ne smejo postati dedne kmetije. V najkrajši dobi bo Slovenska prosvetna zveza g. notranjemu ministru tolmačila narodno-kulturni razvoj koroških Slovencev v drugem letu politične pripadnosti k Veliki Nemčiii.« živahnemu razgovoru pri slučajnostih je sledila pesem, nakar je viharno pozdravljen povzel kratko besedo med šolskim letom službeno odsotni predsednik SPZ g. dr. Joško Tischler. S petjem večno lepe koroške narodne ppsmi »Nmav čez Uzaro« je bilo lepo, bodrilno zborovanje končano. Ob Imenovanju prvih treh profesorjev glasbene akademije v Ljubljani nam je poslal ugleden in zaslužen delavec za širjenje naše glasbene kulture naslednja izvajanja: Za novo leto nam je prispela vest, da so na glasbeni akademiji v Ljubljani imenovani prvi profesorji gg Julij Betetto, dosedanji ravnatelj drž. konservatorija v Ljubljani, Stanko Premeri, ravnatelj stolnega cerkvenega zbora in honorarni učitelj drž. konservatorija, ter Anton Trost, znani pianist na Dunaju. Za upravnega ravnatelja je imenovan g. Karel Mahkota, ekonom narodnega gledališča v Ljubljani. Skromne so bile notice v našem časopisju o teh imenovanjih. Vendar pomenijo važen in pomemben dc-godek v kulturni zgodovini našega naroda, ki ga je treba primerno osvetliti. Z imenovanji je uredba o umetniških šolah in posebej o glasbeni akademiji stopila praktično v veljavo. V javnosti so več ali manj znana prizadevanja za ustvaritev najvišjega glasbenega zavoda za Slovence z visoko in srednjo glasbeno šolo, zlasti še potem, ko sta bili že s šolskim letom 1937-38 s posebno uredbo ustanovljeni glasbena (muzička) akademija z rangom visoke šole in Srednja glasbena šola v Beogradu. Na enem občnih zborov Glasbene matice v poslednjih letih je njen predsednik dr. Ravnihar podal historiat snujoče se glasbene akademije in vseh naporov za njo od leta 1919 dalje, ko se je bila po zaslugi nepozabnega Mateja Hubada šola Glasbene Matice razširila v prvi jugoslovenskl konservatorij Glasbene matice v Ljub jani. Gmotna sredstva Glasbene matice pa so bila preskromna, da bi mogla z nj:mi vzdrževati zavod, ki kakor vsaka kulturna ustanova ni nobeno pridobitno podjetje in mora, če naj uspeva, biti deležen podpore občestva, ki mu je namenjen. Šele leta 1926., ko je Glasbena matica potrošila že stotiseče, da je ohranila zavod pri življenju, se je izpolnilo pričakovanje, da je bil konservatorij »podržavljen«. To se pravi, sistemizirana so bila tri. odnosno štiri učna mesta ter za nje kakor tudi za materialne izdatke v državni proračun vne-Sene ustrezajoče postavke. Da je ta torzo državnega konservatorija potreboval tudi še nadalje najizdatnejše pomoč: Glasbene matice, je samo po sebi umevno. Lepi uspehi, ki so dokazovali, da je zavod zgrajen na solidnem temelju, so končno državno upravo prepričali, da je zavod vreden večje pozornosti in podpore. Od leta do leta. seveda ne brez Izdatnega posredovanja, so se večale postavke v drž budžetu za »državni konservatorij« v Ljubljani. tako da je naposled profesr-ki zbor štel 15 učnih moči. poleg mnogih honorarnih učiteljev. Ko »državni konservatorij« s preimenovanjem v glasbeno akademijo zaključuje to obdobje svojega postanka, lahko napravi bilanco o svojem delu in o svojih uspehih. Bilanca je vseskozi aktivna. Mnogo produktivnih in renroduktivnih umetnikov. glasbenih pedagogov — znani so in nam ni treba naštevati njim imen — Je v tej dobi dobilo svoj absolut^rij na zavodu Glasbena prosveta v narodu, ž njimi oplojena izkazuje očiten in razveseljiv razmah in napredek, ki ga zasledujemo v koncertnih dvoranah, na gledaliških odrih. na cerkvenih korih ln pri naših neštefh pevskih zborih no mestih in na deželi Mnogo teh umetnikov je pelo in poje slavo svoji domovini — v tujini. Greh bi bil. ako bi ne napisali zgodovine, statistike in kronike prve dobe našega najvišjega glasbenega zavoda. Glasbena akademija potem takem ni nikak oklroa naši glasbeni prosveti. ni graditev stavbe pri strehi, še manje pjjav kake megalomanije Organsko se je razvila iz smotrnega in sistematičnega dela kot žlahten plod v rodovitno zemljo zasejanega semena. To ji daje trden temelj ob njeni ustanovitvi ter jamči gotov obstanek. Njena neobhodna potreba za naše prosvetne prilike je izkazana, nje eksistenčna upravičenost podana. Za naprej je potrebno dvoje: zadostna gmotna sredstva, da more nemoteno in neovirano izpolnjevati svojo vzvišeno nalogo in čut zavesti pri vodstvu zavodu in Pri vseh članih njegovega profesorskega zbora o kulturnem poslanstvu glasbene akademije. Imenovana trojica profesorskega zbora je trenotno poklicana, da sestavi predlog za imenovanje ostalih članov profesorskega zbora. Ne dvcm:mo. da bo izbira kvalitativno brezhibna in ustrezajoča namenom in potrebam zavoda. Častna so mesta profesorskega zbora, po uredbi tudi v gmotnem pogledu zagotovljena tako. kakor se spodobi. Caii profesorskega zbora se morejo neodvisno in popolnoma posvetiti svoji nalogi ter ji sližiti z vso osebno požrtvovalnostjo in z zavestjo svoje velike odgovornosti napram občestvu. V plemeniti tekmi z g a-benima akadenvjama v Beogradu in v Zagrebu naj ljubljanska glasbena akademija zlasti na svoji viseki šoli vzgaja le resn;čne in izrazite glasbene talente, tudi duhovno prožete visokega poslanstva zaveda. na katerem se vzgajajo, talente, ki bodo poklicani. da predstavljajo našo glasbeno umetnost doma in — zakaj ne — tudi v tuj:n'. poklicani, da bodo nekdaj izpopo^ievali kader profesorskega zbora na glasbeni akademiji. In če je predsednik Glacbdna kot svoboden narod ln svobodno državo.« ZaVvala za v? Hf*e vfi»o i?! ?®ai?je Muslimansko p.h?t:nentsko društvo »Trez-venost« je poVfl'o >z S.i-*tieva f;nančn"'nti ministru dr Suteju pozdravno hrz ia.I:o. v kateri se mu v im.mu vseh svojih članov zahvaljuje, rla ie nov"a' tre/^rino na aH'o hf»l. ki »predsta-/ja na*e na vcčjp narodno tf.o.a Pri tem pa mu« imani prav za priv ne potrebujejo rovFania tro*ar:ne k"t ved stva za omei;t?" »i2tvan diskusij med snrrvmi Burjcvci, pa U>di med Hrvati in Srbi. Ti so namreč oboji rek^mirali Bunjcvce za sebe ler doknzo-vali, da so Bunjevci Hrvati, od osno Srbi. Mesca decembra pa je »Neveri*, ki je bh tudi glavni or^ap JRZ za BuHevce preko noči cbrnil jadra in pričel dokazovati d^ so Bunjevci prav za prav le HrvaM in ne neko posebno bunjevsko pleme kakor je dokazoval nekaj let v potp <^voje-a obraza. Dognal je. da so Bunjevci Hrvati ki so se pred petimi stoV.ji presegli v Vojvodino iz Hercegovine in Da"macije ter v trku sto'ctij przabili na pvoie hrvatsko norel-lo. Teden za tednom č't?mo sednj v »Neverni« članke, ki dokazu'e!o z enako pcrefnorMo svoi'm bunlevskim č,:tate"em da sa Hrvati. kakor je list nonrel dokazoval, dk niso niti Hnvati. niti Srbi. temveč s?nL in izključno Bi'n in htl ® • Ponedeljska izdaja »Jutra«, kl je nepogrešljivo dopolnilo naše redne izdaje, prinaša v vsaki številki poleg najnovejših novic iz domačega :n tujega pol.tičnega življenja, športa, kulture, gospodarstva itd. tudi zvrhano mero poučnega in zabavnega gradiva. Včerajšnja številka vsebuje med drugim obširno reportažo o prometu na Savi v raznih zgodov.nsklh dobah, o Hrastniku kakšen je bil sredi prejšnjega stoletja, po zapiskih znamenitega rojaka inž. Boštjana Roša. čigar stoletnico rojstva smo obhajali pred letom dni (ne Ferdinanda kakor je v listu po pomoti navedeno). o obisku v Maginotovi liniji itd. Posebne pozornosti so vsakokrat deležne posamezne rubrike: Za življenje in za vsak dan (posvetovalnica o vseh vprašanjih, ki utegnejo zanimati javnost, z graf.l škim kotičkom), javna tribuna, humor itd. Pone-deljska izdaja »Jutra« uživa mnogo simpatij, zlasti zaradi tega. ker nudi mnogim mladim talentom priliko prvih korakov v javnost. Tokrat nam predstavlja mladega pesnika Franceta Strmljana, kmečkega fanta iz okolice Litije, ki objavlja dva satirična soneta, po katerih lahko sodimo na nedvomen samon kel talent. Ponedelj-ska izdaja »Jutra« se naroča pri upravi »Jutra« v Ljubljani. Knafijeva ulica 5 in velja po raznašalcu 5 Din, po p~šti pa samo 4 Din na mesec. . _ • Elektrifikacija Krcsnic ln Zgornjega Loga. Iz Kresnic nam poročajo: Pred mesecem smo dobili novo elektiiko v našo dolino. Potegnili so jo iz Velenja. Najprej je dobila elektriko Litija, nekaj dni kasneje tudi Vernek. Nato so se začeli potegovati za elektriko tudi Kresn čani. Uspelo jim je zbrati potrebni denar in so zdaj Kresnice že priključili na novi tok. Kresnice dobe tok iz transformatorja v Za pod ju. Monterji hite z deli, da bodo te dni elektrificirane vse hiše v Kresnicah. Delavci pripravljajo napeljavo tudi na Zgornji Log. V poslednjem času je cena električnemu materialu močno poskočila, žica je za 50 do 60 odstotkov dražja kakor pred letom dni. Po načrtu KDE bo speljana elek rika še na Po-noviče in na Savo pri Litiji. • Poroka.. Na praznik Treh kraljev se je poročala v f:ančiškans!ci cerkvi v Ljubljani gdč. Martina Spindlerjeva, hči upokojenega pomočnika finančnega ravnatelja in uradnica Ljubljanske kied tne banke, z g. zdravstvenim svetnikom dr. Josipom Ro-tankom, zdravnikom v Vrbanji, Hrvatska banovina, čestitamo! • Ribniški dekan Skub'c je umrl. v Ribnici je umrl na Svete Tri kralje ribni&k. dekan g. Anton Skubic, ki je bil skozi dolga leta glavni predstavnik politike SLS n pozneje JRZ v ribniškem okraju. Bil je nad 25 let dekan v Ribnici ter je bil za časa oblastne samouprave oblastni poslanec. • Uvedba socialnega davka v Zagrebu. Zagrebška občina je na velikopotezen način organizirala zbirko prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč, ki je doslej presegla že 2'/2 milijona dinarjev. Iz teh sredstev je bilo doslej zaposlenih 920 delavcev pri lažnih javnih delih, dela pa bo na razpolago vse do pomladi. Mestna občina se ukvarja z načrtom, da uvede poseben socialni davek in že pripravlja konkreten predlog na podlagi progresivne odmere. Komisar zagrebške mestne občine Starče-vič pa hkratu opozarja vsa humanitarna društva, ki posiedujejo pri razdeljevanju zbranih sredstev, da bo občina od njih zahtevala strogo polaganje računov. • Tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V času od 1. marca do 30 novembra bo pri banovinski trsnici .n drevesnici v Kapeli nad Slatino Radenci devetmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V ta tečaj bodo sprejeti dobro razviti in zdrav m ade-niči od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi viničarjev in s novi malih kmečkih posestnikov. Pouk v tečaju je teoretičen in praktičen. Gojenci majo na zavodu brezpačno stanovanje in hrano. Pridni in ubožni učenci dobijo za nakup učil podpore. Lastnoročno pisane pročnje, k morajo biti opremljene z ba-novinskim kolkom za 10 din je poslati najkasneje do 1. februarja 1910. uprarvi gornjega zavoda. • Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Milica Pavličeva, in bo njen pogreb danes ob 14. izpred mrtvašnice na V dov-danski cesti. — Na žabieku štev. 6. v LjuT.ljani je umrla gospa Mari,ia Dcrmota tn bo pogreb danes ob pol 16. — Izpred mrližke veže na Vidovdanslri cesti bo danes ob 16. nastopila zadnjo pot gdč. Alojzija Fistrova. — V visoki starosti 89 let je umrla na Cesti 29. oktobra v Ljubljani gospa Frančiška Ivanč'čeva. Pogreb bo danes ob 14. — Na Vrhniki je umrla v 84 letu starc-sti gospa Marija Pleško, nadsvet-nikova vdova in pocestnica, mati gospa C -rile Stebijeve, Eme Pajničcve in ravnateljice Marije Pležkove. Ugledno pokojni-co bodo pokopali na Vrhnik danes ob pol 16. — Na Tržaški cesti štev. 1. v Ljubljani je umrl upoko.jeni profesor g. Viktor Jaklič. Pogreb bo jutri ob 14. — V Slovenski Bistrici je umrl v 76 letu starost' g. Konrad Mcier, delovodja ondotne delniške družbe za promet s kovino. — V Ba-či na Goriškem je umrl v 76 letu g. Alojzij Urbančič in so ga pokopali preteki petek popoldne. — V Planini pri Rakeku je umrl 251etni posestnik in kovač Anton Ro-van. Pokopali ga bodo jutri ob 15. — Na šmartinski cest 62. v Ljubljani je umrla gospa Josipina Pavličeva, vdova železniškega uradnika. K Sv. Križu so jo spremili ob 16. — V Mariboru je umrla gospa Bjanka IMakučeva. Posrreb bo danes ob pol 16. na Pobrežju. — Pokojn!m blag spomin, žalujoč m naše iskreno sožalje! • S sobotno križanko se je spet poigral tiskarski škrat in pokvaril definicijo za besedo 34 vodoravno, ki se glasi pravilno: razčlenjena veja. Prosimo reševalce in re-ževalke naših križank, da nam oproste neljubo napako in upoštevajo popravek! • Silvestrovanje zagrefcSk;h Sl^ven^ev. Društvo Narodni dom je priredilo silvestrovanje v društvenih prostorih. Za večer je aranž:ral načelnik mladinskega odseka g. Rud. Rožanc lep program. Po uvodni deklamaciji Aškerčevega »Mejnika« je g. Rožanc podal lastno, prav po- srečeno t ra ves t: jo na gornjo pesem in bil deležen obilnega priznanja. Zatem je pevski zbor, ustanovljen od požrtvovalnega člana g. inž. Vuge oopel nekaj sloven klh pesmi, k. so pri navzočnih dvignile veliko navdušenje. Doora izve. ba je pokarala tudi, da ima g. inž. Vuga mno.^o znanja in resne volje, da ustvari močan slovenski pevski zbor. želimo samo, da bi mladi pevsici zbor vzitrajal na svoj poti, šaljivi pevski kupleti. ki jih je odlično izvedel g. Rudi Rožanc, so sprožili nov val razpoloženja. Po dolgem aplavzu je moral dodat) še nekaj enako uspelih točk. Pred nastopom novega leta je goste in člane namesto zadržanega pretlsednika društva g. prof. dr. Zamika s tcipiimi besedami pozdravil g. inž. Vuga in pozval vse, naj se tudi v bodečem letu posvečajo z isto ljubeznijo društvenemu delu. V novo leto nas je odvedla lepo uspela alegorična sli ka, nato pa se je razvila prosta zabava, ki je v prijetnem razpoloženju trajala vse do jutra. * Po pokojnem g. Pranju Kemru iz Novega mesta smo v sobotnem »Jutru« objavili smrtno naznan lo s pogreško, napisano je namreč bilo: čemr namesto Kemr, kar s tem popravljamo. * Preiskava proti škofu Platonu. Sveti sinod pravoslavne cerkve je proti bitolj-skemu škofu Platonu uvedel preiskavo v zadevi njegovega napada na ž.čkega škofa Nikolaja, češ da gre za grobo kršitev kanonskih predpisov, član sinoda dr. Nekarij Krulj, škof tuzlanski, je določen, da skupno s članom velikega cerkvenega sodišča Alagieem odpotuje v B tolj ter zasliši škofa, nekaj vernikov, ki so poslušali njegovo znano pridigo proti škofu Nikolaju, pa tudi člane učiteljskega zbora bitoljskega bogoslovja, predstavnike cerkvene občine in zastopnike nacionalnih organizacij. Po opravljenem zaslišanju borta odposlanca poročala arhierejskemu sinodu. * 1'bož.nica je prazna, siromaki pa zmr-zujejo po hlevih in senikih. V Križevcih je bilo te dni nekajkrat zapored mnogo razburjenja, ko so na hlevih in senikih v mestu in okolici našM na pol zmrznjene siromake, k: so tam iskali zavetja. Mestna občina letos ni uvedla nikake podporne akcije, a najhujše je to, da ima lepo, prostorno ubožnico, ki pa je popolnoma prazna. * Redek ptič. Iz Gornje Radgone nam pišejo: Od severa proti jugu iste vsak dan večje jate divjih rac ter imajo zlasti tukajšnji lovci mnogo posla, ker se race rade zadržujejo tudi po obmurskih močvirnih krajih. Te dni je lovski paznik lovišča višjega veterinarskega svetnika gosp. Franca Samca, g. Alojzij Ferš, ustrelil v »pod-gradski Ameriki« poseben eksemplar v tukajšnjih krajih sploh nepoznane ptice. Ptica je velikega, zajetnega trupa s kratkim, debelim vratom, bele barve ter sivkastih peruti Kljun je rumenkast, raven, dolg in ploščnat, na koncu pa kaveljčasto zapog-njen, kratke plavne noge so poltne barve, ozke in dclge perutnice pa merijo v razpetim nad en meter. Albatros? Domovina te je s'cer južia zemeljska poluta, vendar pa se tu in tam zaleti ta ptica tudi proti severu, od koder se je sedaj vračala na jug. Stari ljudje pravijo, da pojav tako redkih ptic in šte\ i'nih divjih rac obeta še dolgotrajno hudo zimo. * Plen divjega lovca. V Gornji Rajoni se je zadnje č"se, zlasti ob svetlih zimskih nočeh, ko počivajo faz.ani po drevju v gozdovih. razpaslo tihotapstvo. Na samotni cesti iz Ročice proti Sčavnici je orožniška patrulja iz zosode zaustavila neznanega kolesarja. ki je imel na svojem kolpsu naloženih 11 fazanov. Ko ga je orožn'ška notrnlja pozval? naj ustavi. je kolesar skočil s kolesa ter pi"?til kolo s fazani na cesti, s^m pa jo je odkuril v rrord. Toda vestno oko postave je slednjič i?:siedi'o praverm divjega lovca, k^t^rera je imel o ?p na sumu. in sicer je to Alojrij Geček, delavec iz ščavnice. Po aretaciji ie priznal, da je večkrat zahajal v lovišče dr Milana Goriška od Sv. Lenarta ter lovil forane. Kakor je doTno1a preletava, ie puSka last ne-kesra Juriia Krorrmlia iz Zgornjih žerjave, k^ter^mu ie bila nred lotom ukradena. Tudi kolo. s katerim se ie Geč"k vorll brez vsake evidenčne številke ter je bito kot sumljiva last zapVnjono. Vse kfže. da bodo z are+^evo /'ojzija Gečka pojasnjene razne zanimivosti. * O zagonetni smrti mla^n?*:* Konrada Ketiša je »Jutro« že poročalo. 3. t. m. je bila pri Negovi izvršena obdukcija. Ugotovljeno je bilo, da je dobil Ketiš strel iz neposredne bližine, ker je bila leva spodnja čeljust močno ožgana, v možganih pa so bili najdeni drobci izstrelka. Aretiran je bil neki Janez H. iz Negove, ki je bil izročil svojo puško Ketišu za divji lov in ga je cclo spremljal pri pohodu na fazane. Noč je bil svetla. Ketiš, ki je imel obute škornje, jo je baje mahnil sam s puško v roki v gozd, njegov spremljevalec pa ga je čakal na cesti; ko pa je začul strel, je stopil za Ketišem ter ga našel v mlaki krvi v gozdu, kjer ga je nato pustil, odvzel pa mu je puško ter jo odnesel domov. O tem ni nikomur ničesa* omenil, čeravno so pokojnega Ketiša vsi vaščani že več dni iskali, marveč je mirne duše hodil s tovariši tam-buraši iz Negove ierat za novo leto dokler ga nI zajela orožniška patrulja. Preiskava se nadaljuje. * Strelni mojster se je razstrel'1 z dina-mitom. V Trbovljah je vzbud 1 v soboto mnogo pozornosti grozovit samomor strelnega mojstra Franca Aliča. Mož je bil marljiv rudar, vendar se je zadnje čase udajal pijači n ni hodil na delo Nameravaj se je končati z ženo in sinom vred. Vabil ju je s seboj, naposled pa se je sam odpravil zdoma, zataknil je tri dinamitne patrone na levo stran pasu, ohs'onel je ob hišni ograj ter je naposled z vžigalnikom potegnil po treh zvezanih patronah. Strahovito je zagrmolo in Aliča razneslo na drohne kosce. Pokojnik je bil star 45 let in je zapustil poleg vdove tri otroke, od katerih dva še n sta priskrbliena. Nesrečnika so pokopali včeraj popoldne. (NSERKRAJTE V „JUTRUU ! Danes ob 16,, 19, in 21• uri Po Guy de Maupassantovem knjižnem delu »Lepi striček« KINO UNION, NE POZABITE NA: WILLY FORSTOV »BEL A M I« ULa-21 Iz L)ubl)ane u— Svetosavska proslava bo tudi letos na praznik Sv. Save, 27. t. m., In sicer bo dopoldne običajna šolska proslava, zvečer pa svečana beseda. Svetosavski odbor srbske pravoslavne cerkvene občine prosi vsa društva in organizacije, da blagovolijo ta datum vpoStevatl. u— čudo; Ko lepo skladbo »Ave Marta«, ki jo poznamo iz prekrasnega filma po Richardu Tauberju, nam bo med drugimi pesmimi zapel v torek zvečer ob 8. v mali dvorani hotela »Union« g. Slavko Luk-man, koncertni in operni tenorist. Kdaj je pesem bolj potrebna ko v dandanašnjih hudih časih splošne negotovosti ln razrva-nosti? Obiščimo njegov koncertni nastop in pesem naj nam bo blažilo! u— Himen. Danes ob 17. ur se poročita v Križankah hčerka univ. prof. dr. Vacla-va Burlana gdč. Julička Burlanova in strokovni učitelj Jan D č d i č. Mladi dvojici naše čest tke in mnogo sreče na novi življenjski poti! mladega princa — v filmu v glavnih vlogah priljubljena Jenny Jugo in Gustav Frolicli. KINO SLOGA, teL 27-SO I I SAMO SE DANES Ob 16., 19., 21. uri. — KINO MATICA, 21-24 ^ ^T » n k £\ VT Frr>nn-»aka mojstrovina po romanu £ CPI 1 Ii A IV U H TRISTANA BERNARDA. Film je vsakomur Izredno ugajal, zato naj nihče ne zamudi ogleda. I Ples Jadranske straže bo 13 januarja na Taboru. Revija slovanskih narodnih noš. Izvolitev kraljice Jadrana in nagrajevanje najlepših noš. Vojaška godba, bar, jazz. Vstopnina 20 din za osebo, rodbinska za tri osebe 50 din, za člane v predprodaji 15 din, za rodbine članov 3 oseb 40 din, rezerviranje lož 50 din poleg vstopnine. Vstopnice se dobe v pisarni Jadranske straže v Kreditni banki 12. in 13. t. m. dopoldne. u— Umetniška Sola »Probuda« opozarja javnost na večerni pouk iz figuralnega risanja in modeliranja s predavanji iz anatomije, perspektive in obl koslovja. Ta pouk lahko obiskuje vsakdo, ki si želi na-daljne Izobrazbe v tej stroki. Pouk se vrši vsak dan od 18. do 20. na tehniški srednji šoli. Zaradi mnogega povpraševanja javlja vodstvo šole, da bo poznejše vpisovanje 10., 11. in 12. t. m. v sobi 6., pritličje. Podrobnosti bo razvidne z raz-glssne deske Probucle na tehniški srednj. šoli v Ljubijani. u— Predavanje o raKu. Kolo žen zadru-gark priredi 10. t. m. ob 10. v dvorani Delavske zbornice skioptično predavanje o raku. Predaval bo vseuč liški profesor ln šef primarij dr. Zalokar. Predavanje je namenjeno širš. javnosti, zato vsi vabljeni! , Knjigovodstvo - Sistem »All-right« Kartotečni način Zahtevajte ponudbe- ®ta§*ac wwni Aleksaadrova 4, tel. 3903 u— Danes ob 20. bo »Gledališče mladih« ponovilo v frančiškanski dvorani Biichner-jevo tragedijo »Vojček«, v režiji Zv. Sin-tiča. Vstopnice so v predprodaji v frančiškanski pasaži, od 10. do 12.30 in od 15. do 18. Drevi ob 20. uri PLESNA VAJA JENKOVE ŠOLE izjemoma v dvorani Trgovskega doma. u— Mrakovo gledališče priredi ta teden dvoje prod ta v v frančiškanski dvorani: v sredo 10. t. m. tragedijo »Grohar«, ki je lansko sezono v Ljubljani. Ma ib)ru. CjIJu in drugod pri občinstvu kakor pri kr tikl doživela velik uspeh; v četrtek 11. t. m. pa tragedijo >Sia.i Rimljan«, ki je bila pri krstni predstavi pred kratkim prav tako odlično sprejeta Ker bosta ponovitvi enkratni, naj r.ihče re zamudi. Pr četek cba-krat ob 20 Predprodaja vstopnic Jc od ponedeljka dnevno od 10. do 13. in od 15. do 17. pred frančiškansko dvorano. u— Na komemoraeijo za pokojno pisateljico gospo Marico Bartoiovo vabi Jugo-slovenska ženska zveza sekcija za dravsko banovino. Govorila bo ga. prof. dr. Marija Borfnik-Skerlakova. Komemoracija bo v klubski sobi »Zvezde«. u— Dramat k Ivan Mrak nastopi s svojo gledaliiko skupino v sredo in četrtek v f • anč škanski dvorani. In sicer se v s:e.:o ob 20. uprizori Mrakova tragedija »Grohar«, ki je lansko sezono izredno uspola. V četrtek ob 20. pa bo prva repriza najnovejše Mrakove tragedije »Stari Rimljan«, ki je na krstni predstavi žela velik uspoh. Opozarjamo na prodajo vstopn c, ki je dnevno od 10. do 13. in od 15. do 17. Cene od 15 din navzdol. u— Gledališče mlad'h bo 9. januarja ob 20. ponovilo BUchnerjevo tragedijo v 21 slikah »Vojček«. Tragedija je imela pri premieri velik moralen uspeh. Zrežiral in inscenlral jo je Zvonimir S i n t i č, ki je absol.iral v Pragi kenservatorij. Vojčka bo kreiral Raztresen, doktorja K o -vlč, stotnika B1 a n č, tamburmajorja Gornik, sejmskega glumača Blaž, Andreja Medved, starinarja S i n t i č, norca B 1 a n č, glavno žensko vlogo bo igrala Trelčeva, Katro S i n t i č e v a, Margareto Ceponova. Kdor bo kupil vstopnico, dobi anketno polo, ki naj jo vsakdo po predstavi izpolni in jo vrže v nabiralnik, kl bo za to priprav^en. Predstava bo v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic bo v ponedeljek in torek od 10. do 12. in od 15. do 18. u— Opozarjamo vse ljub'telje nafte umetnosti, da obiščejo razstavo del Karle Bu-lovčeve, ki je vzbudila izredno zanimanje v kar najširših krogih. Razstavni term n Je zelo kratek in to samo d 17. t. m. Dnevno od 9. do 18. Dvorane so zelo toplo zakurjene. V čevelj zaprta noga nI zdrava, ako je ne negujete. Sanopea je nepogrešljiv. Vrečica 2.— Din. Solistični konoert tenorista Antona Dermote. člana dunajske državne opere, bo prihodnji ponedeljek dne 15. t. m. v ve-1 ki filharmonični dvorani. V prvem delu evojega koncerta bo zapel odlični naš rojak sedem samospevov, ki jih je uglasbil zaslužni urednik »Novih akordov« sklada-teli in član Akademije dr. Gojmir Krek. Skladatelj Krek pravka; izdaja svoje samospeve, katerih ma za približno 20 zvezkov v tisku in občinstvo bo imelo prav za prav prvič prlPko. slišati večje število Krekovih umotvorov na javnem koncertu. Ostali Dermotov spored bo obsegaj dela :z svetovne literature. Na klavirju spremlja pevca pianistka ga. Hilda Dermota. Sedeži se bodo dobili od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. (—) ELITNI PLES likovnih umetnikov v soboto 13. t. nt. — v vseh prostorih Trgovskega doma. Upravni odbor Ofcirskega doma v Ljubljani prired. danes 9. t. m. ob 21. uri v prostorih »Zvezde« svečan družabni večer v čast rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice Marije. Vljudno vabljeni vsi, ki imajo stalne pozivnice za pr reditve Oficirskega doma. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Prihod do 20.50 Obleka večerna, praznična. u— Združenje gost!Iniškrh podjetij v Ljubljani vabi članstvo, da se v polnem številu udeleži pogreba pokojne ge. Marije Drmotove, bivše dolgoletne gostilničarke in redne č'anice naše bolniške blagajne. Fogreb pokojne bo danes 9. t. m. ob pol 16. z žabjaka 6. u— Rezervni podofic-rj: vseh strok orožja se pozivajo, da se zanesljivo udeleže predavanja o obrambi zaledja v modemi vojni, ki bo v petek 12. t. m. v predavalnica Zdiužcnja jugoslovenskih inženjerjev n arhitektov (Kazna, II. nadstropje). Predavaj bo g. inž Dimnik Stanko. Začetek predavanja ob 20. u— Na XLV slovanskem večeru dne 20. lanuarja na Taboru bo igral plesni orkester Swlng-Rythm prej znan pod imenom orkester Bojana Adamiča. Ples bo vodil mojster g. Jenko. Ti dve imeni nam jamčita, da bo tud drugi del tega splošno znanega večera na lepi višini (—) u— Drevi ob 20. uri torKov piesn| tečaj ■Jenkove šole izjemoma v dvorani Trgovskega doma ker je v Kazini nepričakovan no napovedana velika prireditev. Jutri ob 20. uri zopet v Kaz:ni »izpopolnjevalo! plesni tečaj«, v petek »nadaljevalni tečaj«. (-) Iz a— Iz gl<\?apš,re pisrrne. Drevi »Konto X« za red A, jutri zapito, v četrtek »JSai-oIm na Jaxlranu« za red Č. a— VojaJU urad mesinega poglavarstva v Mariboru poziva vs3 v Mariboru bivajoče mladeniče letnika 1922., da se najkasneje do 20. t. m. prijavijo v mestnem vojaškem uradu, S'omškov trg 11, pritličje, desno, soba 4, zaradi vpi~a v evidenco vojaških obveznikov. S seboj naj vsak prinese krstni l:dt in domovni o, pcs lsko knjižico ali kako druga li t no S.arši, gospodarji, delodajalci in stanodajalci so odgo.orni, da se vsi vojaški obvezniki pravočasno prijav jo. Tudi ostali vojaški obvezniki, ki še niso prijavljeni pri mestnem vojaškem uradu, naj se takoj prijavijo. a— Telovadba sokolskcga obrtnega naraščaja. Da bi se omogočilo po6Cčanje telovadbe tudi trgovinski in obrtni mladini. uvaja mitični Sokol v Mariboru oddelek cbnr.cga naraščaja (moškega in žon koga). To iva no vse sokolstvu nak"o-njene obrtnike in trgovce, da svojim usluž-bencam obojega spola od 14. leta naprej omogočijo in priporočajo posečanje telovadbe, ki bo dvakrat tedensko po 20. uri. a— CMD v Mariboru je predla od g. V ktorja Glascirja v Ruš~h 150 dinarjev kot novoletno "darilo. Prijatelji obmejne mlečine, posnemajte! a— Posestno gibanje. Halena Schreber je prodala Karolin' Eicholzsrjevi hišo št. 24 v Cankarjevi ulici za 380.000 din; pe- kovski mojster Hubert Auer je kupil od Avgusta Mešička hšo na Tržaški cesti 46 za 365.000 din; posestnik n gostJničar Emanuel Gaube je prodal gostilnočarki Pepci Gobec hišo štev. 13 v Linhartovi ul ci za 250.000 din; višji, kontrolor državnih železnic Jakob Lobnik je kupol od Teodorja Lesjaka stanovanjsko hišo v AJk-kerčevi ulici 13 za 420.000 din; Vinarska in sadjarska šoJa je prodala senatorju dr. Francu Schaubachu 1024 mi veliko parcelo v koroškem predmes-tju za 76.800 din. p/JcMMi flfos SOBOTA 15. JA\CAB3AI9Ml ra.wp.io Saša kota na IV. Sokolshem plesu Tudi v plesni spored letošnjega Sokolskega plesa, ki se vrši v soboto, dne 13. januarja 1940 v vseh prostorih Sokolskega doma, bodo na splošno željo uvrščeni naši priljubljeni ln slikoviti narodni plesi, razna kola. Da bi se tudi širši javnosti nudila možnost, da si osveži svoje znanje oziroma, da se nauči plesati naša kola, bo meddruštvenl odbor sokolskih društev v Mariboru v ponedeljek 8. in sredo 10. januarja 1940 ob 20. uri v gorr.ji mali dvorani Sokolskega doma pred/ajal in vežbal sledeča kola: Kraljevsko kolo, Djevojačko kolo, Kolo Vranjenka, Kolo Sarajevka in Sremsko kolo. Odrasli in mladina prisrčno vabljeni. Vstop prost. Beda men siovenjegoriškimi bajtarji. Iz Slovenskih goric nam poročajo, da primanjkuje revrj m bajtarskim rodbinam celo krompirja Neštetim družinam je sedaj najboljša hrana vodena repa. Treba bo misliti na to. kako tem revnim slojem čim hitreje in čim učinkoviteje pomagati. a— MariborsKo vreme. Včerajšnja minimalna jutranja temperatura je bila —15 8. Za mariborski okoliš napevoduje tezenska postaja pietežno jasno in mrzlo vreme, pr čakuje se večja oblačnost. a— 23.000 zavojev z najrazl čnejžimi jestvinami je šlo v teku decembra 1939 preko Maribora čez mejo. Odslej smejo preko meje le zavoji do 1 kg teže n 50 din vrednost. V primera večje vrednosti je potrebno posebno dovoljenje. a— žrtev hudega mir,za je postal 65-letni Edvard Konač, ki ga je neka mleka-rica našla nezavestnega in zmrzlega na pešpoti pri Zgornj. Kungoti. Starčika so odpremili v mariborsko bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da ba mu rešiJ) življenje. a— Samokres nI igrača. Anton Sertič, sin prem kača državnih železnic, je našel v Košakih na cesti star srimckres. Dečko se je toliko časa igraJ z orožjem, da se je sprožio. Krog-la mu je prestrelila levo dlan. Sertiča so prepeljali v bolnišnico. a— V Kamnici je gorelo. V noči na ponedeljek je nastal požar v prostorih trgovke Emilije Rupiehtove v Kamnici, ki se je bliskovito razširil. Poklicanim ma-r borsklrn gas lcem se je posrečilo, da so ogenj lokalizirali in pogasili. Skoda ni velika. Požar je nastal zaradi premočnega kurjenja. a— Brat nad brata, v Pečkato pri Ma- kolah je zabodel Alojzrj Skledar svojega 28-letnega brata Stanislava z nožem T hrbet. SWe:'ar se je morri zateči v mariborsko bolnišnico. Zadeva bo iineia svoja očime ve pred sodnici. Iz Krškega kr— Osebne spremembe. S postaje Vidma—Krškega je bdi premeščen v Celje železniški kontrolor Kušar Janez. — V pokoj je šel davčni kontrolor v Krškem Ludvik Falkner. — Sreski cestni odbor t Krškem je prekinil službeno razmerje • svoj m uradnikom Ladom Badaličom, m ariji vm sokolskim delavcem. kr— Nova razdelitev poslov na ■od'S6o. Po prihodu novega sodnika dr. Ivana ške-te so razdeljeni za leto 1940 sodni posli takole: nesporne zadeve, sodno upiavo in dodeljevanje podpor rodbinam vojaških obvezan cev ima stareš:na dr. Vladimir Žele-znger: pravdne in lzvrševalne zadeve in zemljiškcorometno komisijo sodnik CiiU Golouh; kazenske zadeve in vso pravno pomoč sodnik dr. Ivan Sketa. Izprašani sodniški pripravnik dr. šval ostane še nadalje v pomoč stareš ni na nespornem oddelku. XIX LOVANSKI VEČER BB TABORIŠ©. JANUARJA 4940 Iz Celja e— Na pravoslavni batlnji dan je krenil kmalu po 14. badnji sprevod iz vojašnice kralja Petra skozi masto na Sp. Hu-dinjo po badnjake. Na čelu sprevoda je jezdil oficir z državno zastavo, sledila je vojaška godba, nato pa so se razvrstili oficirji, podoficirji in vojaki na okrašenih konjih in vozovih. Na ulicah se je zbralo mnogo ljudi, ki so z zanimanjem opazovali sprevod Ko se je sprevod vračal v mesto, so oddali badniake v vojašnici kralja Aleksandra v Gaber ju ter v stanovanjih poveljnika vojaškega okrožja, poveljnika pogranične čete in prote g. Bulovana, zadnji badnjak ca so pripeljali na dvorišče vojašnice kralja Petra, kjer so se zbrali oficirji, vojak: in mnogo domačega prebivalstva. med njimi številni pravoslavni verniki. Prota g. Bulovan je po cerkvenem obredu v lepem govoru čestital oficirjem in vojakom božič. Sled lo je spi šno čestitanje, nakar so oficirji, podoficirji in vojaki ob zvokih vojaške godbe zapiesali kolo, gostje pa so bili posoščeni. e— Svetosavska proslava. Na dan sv. Save 27. t. m. bo ob 9. služba božja v pravoslavni cerkvi sv. Save. Po službi božji bo krenila procesija v telova ffico v I. drž. narodni šoli, kjer se bo pričela ob 10.30 šolska proslava z blagoslovitvijo vode in rezanja kolača. Letos zaradi resnih časov ne bo svetosavSke besede. e— Smrt dveh narodnih žen. Na Mariborski cesti je umrla v nedaljo dopoldne, zadeta od srčne kapi, v 65. letu starosti ga. Josipina J i r a k o v a , vdova Rebekova, soproga sreskega tajnika v p. g- Jiraka v Celju, vdova po zaslužnem obrtn škem voditelju in organizatorju Ivanu Rebeku ter mati znanega ključavničarskega mojstra g. Antona Rebeka v Celju. Pokojna je bila odločno narodna in srčno dobra žena. Pogreb bo danes ob 15. na okoliško pokopališče. Včeraj je umrla v celjski bolnišnici v starosti 51 let ga. Zcf ja Le-nartova iz Celja, soproga višjega sodnega svetnika v p. g. dr. A. Lenarta. Pokojna zapušča poleg soproga še dva sinova. od katerih živi eden kot inženjer v Afriki, drugi pa je uradnik pri banski upravi. Pokojnima gospema bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e_ Dva 8okoisKa delovna zb°ra. V nedeljo 14. t. m. ob pol 9. dopoldne bo v telovadnic v S-cikotokem domu v Gaberju delovni sestanek za vse vodnike moške>ra naraščaja iz celjske sokoV.ike župe. Isti dan in "ob isti uri bo v telovadnic' Sokola Celja-matice v mestni' narcdni šoli delovni zbor načelnic in vodnic ženskega naraš*aja. Na zborih se bodo predelavale prcrte vaje za naraščaj in članice za leto 1940. odnosno 1941. Bratje in sestre nai prinesejo s setoj telovadne č-nde (copate) in si uredijo dnevna opravila ta- ko, da bodo lahko prisostvovali delovnemu sestanku do odhoda večernih vlakov. Biatakim društvom in četam je župno na-čelništvo posialo vabila na zbor še pred bež čiujth prazniki, tako da je vsak izgo-\ or o zak_snelosti razipisa izključen. Vedite, da bo letos jubilejni zlet v Celju, ki nam nalaga nujno dolžnost, da se nanj kar najbolje pripravimo! — žuipno načel-nžtvo. e— Izreden šahovski brzoturnir. Celjski šahovski klub je priredil v nedeljo izreden brzoturnir, ki se ga je udeležilo 10 igralcev. Prvo mesto si je priboril g. An-drrja Mišura, prvak šahovskega kluba UJN2B »Vidmar« v Maribora, ki je nastopil kot gost in dosegel 8 točk izmed 9 dosegljivih. Drugo mesto je zasedel g. Sm govc s 7 točkami in pol. tretje in četrto mesto pa si delita gg. inž. Sajovic in Schneider, vsak s 6 točkami. e_ Umrl je v soboto v celjski bolnišnici 21-letni krojaški pomočnik Ludvik Ste-blovnk iz Celja. Pokojni je prišel pred kratk m iz Beograda, kjer je služil pri kral evi gardi, na bolezenski dopust v Celje. Oddali so ga v bolnišnico, kjer je podlegel sladkorni bolezni. LudV k Ste-blovnik je bil zelo nadarjen nogometaš. Pred leti je igral v močtvu SK Celja, v zadnjih letih pa v moštvu SK Jugoslavije v Celju. Med športniki je bil splošno znan pod menam Lndi. V bolnišnici je tudi umrl 29-letni krojač Rudolf Steble z Zg. Hudinje pri Celju, v Gregorčičevi ulid 3 pa je umrla 66-letna zase>bn'ca Karoiina Zwetkova. e— Razgibano društveno življenje. V Celju deluje sedaj 131 društev. Lani je bilo ustanovljenih 10 novih društev, od teh 6 prosvetno-kulturnih, 2 stanovski in 1 zabavno. V Celju je 33 prosvetno-kulturnih, 38 stanovskih. 11 humanitarnih, 8 narodno-obrambnih, 8 telesnovzgojnih, 8 gospodarskih 8 mladinskih, 5 športnih organizacij, 4 zabavna društva, 1 kolesarsko ter 4 prostovoljne gasilske ln reševalne čete. e_ Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju je imela v nedeljo v okoliški šoli občni zbor. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je glavna pridobitev podružnice nova sadna sušilnica pri Mestnem zavetišču v Mediogu. Poudarjena je bila potreba, da podružnica v sezoni namesti strokovnjaka, ki bi nadziral sušenje sadja in tudi sušilnico samo. Na občnem zboru je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo sadjarji in vrtnarji spremembo lovskega zakona. Izvoljen je bil dosedanji odbor. e— Kanalizacijska dela v Vodnikovi ul"ci so v odseku med Kralja Petra cesto in Gledališko ulico končana Ulica je v tem odseku spet odprta za promet z vozili. Sad a.j nadaljujejo kanalizacijo v zadnjem odseku med Gledališko ulico in Vrazovim trgom. Ali potrebujemo dve umetnostni galeriji Vprašanje Narodne in Moderne galerije 9 Malo pred koncem minulega leta je ime .a Narodna galerija občni zbor. Ta formalna društvena prireditev je b la samo kronistično zabeležena, dasi so se prav na tem občnem zboru obravnavata nekatera splošno zanimiva vprašanja. Delo Narodne ga:e ije. njen pomen n našo kulturo, nje vzdrževanje in njen odnos nasproti Moderni galerij . ki p;avkar gradi svoj dom — to so zadeve, ki naj bi zanimale tudi žii Lo javnost. Materialne skrbi Narodne galerije Predsednik te pomenljive slovenske kulturne ustanove g. dr. Fran Windischer, čigar veščemu vodstvu in vztrajnemu prizadevanju gre predvsem hvala, da ni NG zašla v težjo krizo v svojem poročilu dobro poudarja, da je razmah te ustanove komaj mogoč biez tvorne naklonjenosti lastnega naroda. Narod se mora zavedati, kaj ma v NG in da si brez nje ne moremo več misliti naše kulture in njenega središčnega mesta — Ljubljane. »V sedanjem okolju mrtvih src pa je potrebna za likovno umetnost, prav kakor za druge naše velike kulturne ustanove, žilava in vztrajna potrpežljivost. Kar smo Slovenci s trudom pridobil , spoštujmo; kar našega že stoji, varujmo; zUiaj-mo dalje, četudi počasi in dopolnjujmo ...« Za tako delo je treba vodstva in sredstev. Vodstvo je že tu in sicer preizkušeno; prav govor g. dr. Windischerja je to odi čno izpričal. Gre predvsem za sredstva, in v tem pogledu je položaj NG dokaj težaven. Vzemimo iz predsednikovega govora še tale pasus: »Narodna galerija je po svojem ustroju društvo in so njeni lastni dohodki samo članarina, ki komaj zadošča za kritje tekočih stroškov enega samega meseca. Zb rke Narodne galerije seveda niso donosne, so samo nenadomestljivo, dragoceno narodno kulturno blago. Obstoječa galerija je sinteza; v nji so zbrane umetnine. ki so last Narodnega muzeja banske uprave, škofijskega ordinariata, Mestne občine ljubljanske in delno tudi zasebnikov. Sam Narodn dom je ogromna zgradba. katere vzdrževanje nalaga sedaj že visoke stroške. Po stanju razmer je Narodni dom brez donosa in mora NG sama skrbeti za vzdrževanje te razmajane palače . .. Jasno .je, da v stanju stalnega pomanjkanja in zadreg delo ni lahko. Kvalitetne umetnine stanejo veliko denarja, pa tudi kulturne prireditve, kakor so velike razstave so pr; nas zelo tvegane. Tako se je n. pr. skrbno pripravljena razstava bratov šubicev končala v gmotnem pogledu za NG prav nezadovoljivo. Zato nam je mogoče kupovati dela naših sodobnih umetnikov le v prav redkih primerih ...« Te materialne skrb: postajajo od meseca do meseca hujše, tem bolj, ker NG ni varna niti pred davčnim vijakom. Popravljati, vzdrževati Narodni dom, pa upravljati velike zbirke — to je naloga, ki že presega moč in sredstva društva, kakor je NG. Mogoča je samo ob subvenciji banovine in ljubljanske mestne občine, ki pa ne zadoščata več za tolika bremena. Po dolgem prizadevanju je bila NG priznana državna podpora vendar je nje izp\ačilo Se negotovo. Za obstoj Narodne galerije 1e vse to komaj dovolj, za nje razmah pa premalo. Treba Je, da se tud širša javnost zainteresira za položaj reprezentativne galerije slovenske likovne umetnosti in da postane njena zadeva splošna zadeva našega kulturnega življenja. D e 1 o v letu 1939 Iz poročila tajnika prof. Saše S a n 11 a posnemamo, da je NG dala v minulem letu svoje postore za dve knjižni razstav : italijansko in bolgarsko. Obisk njenih lastnih zbirk se je zmanjšal, delno zato. ker je bil zaradi vojnih razmer v svetu prekinjen tujsk promet. Kljub te nu je obiskalo zbirke 5948 oseb večidel ob nedeljah, ko je obisk brezplačen Med sku pinami so tudi nekateri šolski raz-edi Zbirke NG so se v zadnjem letu znatno povečale z gotskim baročn'mi in k asici-stičnimi deli, pa tudi z novejšimi deli od bratov šubicev dalje. 18 del je prejela v dar (zlasti iz zapušč!ne pokojne član ce gdč. Kadivčeve), banska uprava je dala v shrambo in. v razstavne namene 12 del 14 del pa je bilo nakupi jenih, med nj'mi dela Borganta, Tominca VVolfa. J. šul ica I. Groharja, M Jame i. dr V bodoče bo odbor skušal v mejah razpoložljiv h sredstev izpopolnjevati vrzeli v historični zbiiki, tako v gotskem delu, ki mu nedo-staja freskantskega materiala v originalu n v kopiji, dalje v zbirki historičnega slikarstva in kiparstva iz štajerske ter v predimpresionistični in Impresionist čn' skupini. V programu ima razstavo Ber-gantovih del. ki jo pripravlja dr. M. Ma-rolt; ob tej prilik! bi izšla monografija n Bergantu. Odbor i? tudi poskrbel m va: ■ nost ga'eri#n!h zbirk v primeru vq?>:p. Narodna *n Moderna g a 1e r j j fi Pred vhodom v park »Tivoli« z-.čeli graditi veliko posVp-e ki bo sciisft Moderne galerije. Obstoj dveh galerij v Ljubljani je sam po sehi sprožil že sedaj vprašanje, kakšen bo delovni kros: te n one galeriie ln ali se ne bo med njima razvita tista konkurenca ki bi ute-mPa preiti v prefrane ob! ke kakor ie žal pri na? Slovencih navada. O vprašanju Narodn? ln Moderne galerije in njuni ra"imj-'tvi je pripravil lz>črpnejxe načs^o por-"" lo o V bornik N. G., univ. prof. dr F "nce S t p 1 e ki je predvsem poudaril da mn ime Moderna galeriia ni nič kaj všeč. Razlož!l je pomen besede galerija n njen ra" roj v teku časa. Tudi po današnjem pojmovanji je galerija javna zbirka umeten, ki so urejene zgodov nsko sistemat?ki. Galerija je umetnostni muzej; gradivo ki ga razstavlja, je po svoj h vrednotah trdno ugotovljeno Ln vsak razstavljen predmet ima nekako znanstveno dojeno mesto. V galerija sta nezdružljivi sodobna, aktualna, in borbena umetnost in v svoil zgodovinski vrednosti ustaljena umetnost zeodo-v nskih dob. Narodna galeba v Ljubljani je nastala že v času, ko Je bilo to vprašanje razčiščeno in je zato ft priori programska, po svoje vzgledna galeriia. Dejstvo pa je ,da bo Narodna galerija samo tedaj zaokrožena in ustrezna svojemu pravemu namenu, če se bodo njene zbirke ustavile ob koncu impresionizma, če bi to časovno določili, bi rekli, da snadajo vanjo umetniki do svetovne voine. Ko bo pričela delovati Moderna galeriia, se bo morala Narodna galeriia omejiti na to zgodovinsko določeno dobo in bo lahko Se dolgo Izpopolnjeval svoje zbirke preden bo v tel svoii zakVHičenost" kar moč! popolna. Z Moderno galerijo dobi Ljubljana Umetnostni dom v pravem pomenu te besede. ustanovo, ki jo pri svoji sodobni kulturni aktivnosti nujno potrebuje. 2 n,jose bo nadomestil Jakopičev paviljon in raz- bremenila Narodna galerija, ki bo lahko oddala vanjo oddelek povojne umetnosti, ker le-ta njen razvoj samo moti. Narodna galerija bo s časom razširila svoj okvir na novo umetniško generacijo, kakor h -tro Ji bo mogoče priznati, da je njena smer zgodovinsko odigrala svojo življenjsko viogo. Moderna galerija bo polagoma dobila značaj zgodovinskih dokumentov in njena po svoj vrednosti pred javnostjo preizkušena dela se bodo lahko oddajala v razširjeno Narodno galerijo, kar bo pomenilo zanjo končno priznanje in tudi odlikovanje za umetnike. Prof. dr. Štele je prepričan, da sta ob taki razmejitvi po-trebn in koristni obe galeriji ln da bosta lahko harmonično sodelovali pri razvoju in napredku slovenske likovno-umetnostne kulture. Tako so se nekoliko razbistrila vprašanja bodočega delovanja Narodne galerije, ki bo v prihodnje še bolj kakor danes reprezentančni dom vseh ustaljenih vrednot slovenskega si karstva in kiparstva. Prav zaradi tega ima njeno delo velik kulturni pomen in je vredno kar največje moralne in materialne podpore javnih činiteljev kakor tudi širših vrst našega naroda. Posebej b bilo želeti, da bi se te kulturne ustanove spominjali premožni zasebniki, kadar sklepajo poslednjo voljo. Za vzgled naj nam bodo bratje Srbi s svojimi Številnimi »zadužbinam«, ki pričajo o kulturnem idealizmu in požrtvovalnosti preprostega sibskega človeka. —o. Zapiski Božične priloge beograjskih dnevnikov so tudi letos prinesle mnogo zanimivih prispevkov političnega, zgodovinskega m kulturnega značaja. Slovensko kulturno življenje je upoštevala samo »Pravda*, ki je priobčila v okviru serije člankov o vojni in njeni problematiki prispevek B. Borka »Rat u savremenoj slovenačkoj prozi«. Igralka ga. Ida Pregarc je objavila svoje spomine na slovensko gledališče v Trstu ln sicer v zvezi z dvajsetletnico požiga Narodnega doma. Članek Je opremljen z nekaterimi lljstracijaml. Ne »Politika« in ne »Vreme« nista prinesla nobenega članka iz slovenske kulture. Zabeležiti je treba samo sestavek dr. Nike Z u-p a n 1C a v »Politiki«: »,Bela Srbija' i .Bela Hrvatska'«. Slovenska knjižica o Poljski. V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je pravkar izšla 68 strani obsegajoča knjižica z naslovom »Poljska, njena zgodovina ln njen duh«. Izšla je v novem tragičnem obdobju poljske zgodovine z namenom, da slovenskega čitatelja pouči o preteklosti ln o duhovnem značaju težko preizkušenega poljskega naroda. Knjižico so sestavili dr. Tine Debeljak, dr.Rudolf Mole ln dr. France S t e 1 č. Namesto uvoda Je De-beljakov prevod uvoda iz Micklewiczeve nesmrtne pesnitve »Pan Tadeflsz«. Dr. T. Debeljak je obdelal značilna poglavja iz stare poljske zgodovine, dr. R. Mole pa dobo propadanja (do tretje delitve Poljske). Nadaljnje poglavje, prispevek Istega pisca, ima naslov »V boju za svobodo« ln opisuje revolucionarne ln vojaške poskuse osvobo-jenja ter položaj poljskega naroda od napoleonskih časov do svetovne vojne. O obnovljeni Poljski (1918—1939) piše F. Stelč, ki na kratko označuje tudi poljsko kulturo v preteklosti ln duhovno kulturo sodobne Poljske. Ob koncu je zemljepisni pregled poljske republike, namesto epiloga pa je T. Debeljak prevedel vzpodbudne izjave Montalemberta, Padarewskega ln sedanjega papeža. »Matica Rada«, časopis za znanstveno organizacijo dela, je priobčila v številki 8—10 aktualni uvod dr. Bogumila Vošnja-ka »Državna kontrola cena«, dr. Iv. 2mavc objavlja besedilo svojega predavanja o znan stveni organizaciji socialnega življenja, ki mu sledi članek »Sveti Sava prvi pobornik organizacije rada«. V zvezku so še članki: Jovana T. Markoviča »Mir na Sredozem-skom moru«, Slavka L. Siriščeviča »Evropski rat 1 linijska služba u našoj pomorskoj plovidbi«, M. Agapova »Izbor poziva«, dr. I. Viteza »Prlvredni plan za našu toplonič-ku i rudarsku industrlju« ln karakterološka razprava dr. VI. Dvornikoviča »Jesu li Ju-gosloveni len narod?« Med ocenjenimi knjigami je tudi Kerenčičeva razprava o zemljiških odnosih v Jeruzalemskih goricah, prav kakor je med zapiski zabeležena razprava o vprašanju slovenske standardizacije testov na petem pedagoškem tečaju v Mariboru. »Matico Rada« urejuje naS rojak dr. Bogumil VoSnjak, ki organizira prizadevanja za znanstveno organizacijo ln načrtno sistemizacijo Javnega in zasebnega dela v Jugoslaviji. Oi? še o klubskih tekmah jmufcrfov Tekme I. SSK Maribora Maribor, 8. januarja. Zlmskosportnl odsek prvega pionirja zimskega športa v Mariboru, agilnega ISSK Maribora je Izvedel včeraj v Ribnici na Pohorju svoj klubski dam. Vreme je bilo prirediteljem izredno naklonjeno. Ko so številni tekmovalci in gledalci prihajali na start za tek na 12 km, je bilo solnce pri-sijalo izza meglice. Proga je bila izpeljana tako, da so tekmcKTaici dvakrat presmučali isto progo, katerč start in cilj je bil sredi Ribnice. Prisotni so tako lahko sledili borbi za mesta med tekmovalci. Prvenstvo si je zopet priboril znani reprezentant Fanedel v dobrem času 49.43. Zelo dober je bil Leg-vart, ki je v času 52:33 zasedel drugo mesto. Hud konkurent mu Je bil šubic s časom 53 08. Simčič se je »zamazal« in prišel četrti v času 56 250. Ob 13. so bila tekmovanja v slalomu. Proga je merila cca 220 m z 50 m višinske razlike in je imela nekaj zelo težkih mest. Izpeljana je bila po Skočirjevem travniku. Pred velikim številom gledalcev je zasedel prvo mesto znani vratar ISSK Maribora Marguč v skupnem času 1:12.6 II. Je bil spet nogometaš Vele v 1:13.6; HI neumorni Fanedel v 1:18 3; IV. okretni Osterman v enakem času; V. talentirani Surnik v 1:34.9. Najboljši čas je dosegel izredno sigurni Stante (1:08.5), ki pa je v drugem teku po nesreči Izprerdedal vratca in so ga morali zaradi tega diskva-ificirati Po končani konkurenci je nekaj tekmovalcev skušalo izboljšati svoje čase pri čer^er 1e Marguč postavil z 32 sek najboljši čas dneva. Tekmovanja so bila pod vodstvom načelnika t o. odseka Goluhovlča, ki so mu pomagali Purkelc, Bergant ln še nekaj članov, brezhibno organizirana in potekla tudi brez nezgod. Snežne razmere so bile prav ugodne, le na nekaterih mestih je Kilo skorai premalo snega. Zdravniško službo 1e lz prijaznosti vršil domači zdravnik dr Sober ki za srečo ni Imel prilike za Inter venci jo. Prireditvi 1e prisostvoval tu^l predsednik MZ^P g. Zorzut, ki se je o te kmeh Izrazil zelo laskavo. Večina članstva, TS«K Maribora, ki ie tekmovala, se Je udcleftPa tečeta v srr!'iS' iV> s>kn'd'i. ki ga le na novi Izredno posrečeni skTkalnicl vodil saveznl tren°r g. Pribošek iz Ljubljane. Doseženi uspehi tečajnikov so nad vse pričakovanie. Simpatični in ln vrstni trener jr> nr-vn «?v-iVinico katere svečana otvoritev bo l i. L m. za iz- vrstno, o tečajnikih pa izjavil da so zelo talentirani, marljivi ln redko disciplinirani. 2al, da odziv članstva ostalih klubov ni bil povoljen. Po končanih tekmah Je bil v klubskem lokalu ISSKM pri Puru sestanek tekmovalcev. Ob tej priliki je Golubovlč objavil rezultate tekem in razdelil zmagovalcem zelo lepa darila. Tekme SK Kamnika Po presledku Štirih let je SK Kamnik spet oživel svojo smučarsko sekcijo in se to nedeljo uvrstil med ostale klube, ki so Izvedli svoj klubski dan. Bojazen, da ne bo dovolj tekmovalcev, je bila odveč, ker je v teku zadnjih let ziasla mlada garda športnikov, ki bo dostojno zastopala starejšo gardo in spet dvignila ugled SK Kamnika na ono višino, ki jo je zavzemal v belem športu pred leti. Smučarske tekme so privabile na start pri mestnem kopališču nad 200 opazovalcev iz vrst Kamniškega športnega občinstva. Proga je bila izpeljana ob pobočju Starega grada in ob Nevljici mimo »ma-mutovega« mosta, kjer je za smuko dovolj snega. Dolga je bila manj ko 5 km Juniorji so jo prevozili enkrat, seniorji pa dvakrat. Ker je bila orez vzponov, so bili tudi doseženi časi dobri. V teku juniorjev je startalo 7 mladih vo-začev SK Kamnika. Na prvo mesto se je plasiral Milan Terplnc v času 19 minut ln i 13 sekund. Sledili so mu z majhnimi pre-i sledkl v času 2. Jaroslav Križ, 3. Franc Primožič, 4. Marjan Jamšek, 5. Franc Ba-j Ion. 6 Milan šimovec, 7. Jože Repnik, 8 Franc Klemenčič Itd. j S"nioi jev je bilo 7 na startu. Prevozih ' so progo dvakrat in se plasirali v temle redu: 1. Tone Jeglič 50 minut in 20 sekund. 2. Rudolf Vid, 3. Meto Sadnikar,'4. Tone Bertoncelj, 5. Ivan Suliinan in 6. Franc Bevc. Občinstvo je prihod tekmovalcev na cilj živahno pozdravilo. Po tekmah je bila v ko-pališčn razglasitev rezultatov, prvo ln dru-l'o plasirani iz obeh skupin pa so prejeli i rak t i*-na darila. Tekmovalce je pozdravil pre.l^-inik kluba dr. Žvokelj in jih pozval k vztrajnemu delu za napredek belega športa v Kamniku. OrTanizacija tekem je bila brezhibna, vodili pa so jo predsednik ?K Kamnika dr. Dominik 2vokelj, Valter Božo Debcvec in dr. Miloš Levlčnlk. O Valter Stuzzl je tekme tudi filmal ln bo film v kratkem predvajal v kino dvorani. \7 1 r> »"i-" v Stiskali na smučeh Ptfihe "nfo nevero bo£o LjtUfarcari lrhko gledali sisiujke sI;oke v n^f^jreinl bližini mesta Ljubljanska zimskosportna podzveza nam je poslala v objavo naslednji razpis: Ljubljanska zimskosportna podzveza razpisuje za nedeljo 14. t. m. ob 15. metiklub-ske skakalne tekme na skakalnici v Moste en. Pravico starta na tej tekmi imajo vsi verificirani seniorji, v juniorskl skupini pa tudi neverificirani juniorjl. Priji-.vnine ni. Prijave sprejema tehnični referent LZSP g. Franc šešelj, Ljubljana, Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Prvi trije v vsaki skupini bodo prejeli častna darila. Tekmovalo se bo po pravilniku JZSS. Precej let Je že minilo — morda Jih je 2e 10 ali še več — odkar v Ljubljani nismo imeli toliko zime, da bi bila kakršnakoli smučarska prireditev Izvedljiva v neposredni bližini mesta, čeprav Je na Južni in zapadnl strani Ljubljane mnogo prikladnih vzponov ln sta bili za smuSke skakače že od nekdaj pripravljeni dve prav dobri skakalnici, je vendar minevala sezona za sezono skoraj brez snega ln seveda brez prireditev. Morda Je za dan ali dva ostalo nekaj belega vzorca za najbolj marljive, potem pa Je spet prlSel Jug ln LJubljana ter njena okolica nista bili več beli.», Letos je ta slika nekoliko lepSa! Kdor med tednom ne utegne zapustiti mesta, ali kdor za svojo udejstvovanje na belih poljanah nima Izbranega prav posebnega terena nekje na Gorenjskem, ta se lahko v teh dnevih dodobra nasmuča skoro pred domačim pragom. Saj nudita Rožnik in Golovec v teh dnevih sliko kakor prava smučarska terena in sta od jutra do večera polna navduSenlh prijateljev belega športa. Razumljivo je, da hočejo to vremensko ugodnost izrabiti tudi naši klubi in naše zlmskosportne organizacije. Ne samo, da tekmovalcem ni treba odhajati na dolgo in zamudno pot zdoma in lahko pridejo na start brez potovanja po železnici in brez prenočevanja po tesnih prostorih, ki so ponavadi določeni zanje na kraju vsakega tekmovanja, ta neposredna bližina kraja prireditve ima Se to dobro stran, da lahko privabi na tekme večje Število športnega občinstva, ki sicer, vsaj v množicah, nima možnosti, da bi si ogledalo večjo smučarsko prireditev. LZSP Je prvi spregledal vse te dobre strani taksnega aranžmaja in je zato za prihodnjo nedeljo sklenil izvesti skakalno prireditev na oni skakalnici na zapadnl strani Rožnika. NaSe športno občinstvo oni kraj 2e dobro pozna z raznih motocikllstičnih tekem, kanu« je prihajalo v tisočih in tisočih, ln prav gotovo bo tudi to pot rado prišlo pogledat naše skakače na smučeh. Ker ima LZSP mnogo skrbi za svoje tekmovalce, denarja pa — kakor nobena organizacija pri nas — nobenega, bo pri tej skakalni tekmi pobiral majhno vstopnino, m sicer po din 5 ln din 2. Gotovo ne bo nikogar, ki bi ne hotel dati tega majhnega prispevka, da podpre stremljenja in prizadevanja naših najbolj idealnih delavcev v športu. Razpis drž. prvenstva v klasični kombinaciji v Bohinju v dnevih 20. in 21. t. m. JZSS razpisuje državno prvenstvo v Klasični kombinaciji v dneh 20. in 21. januarja v Bohinju. Tek na 18 km se vrši v soboto dne 20. januarja popoldne skoki za kombinacijo pa v nedeljo 21 januarja dopoldne. Po končanih skokih na inž Hanse-novi skakalnici za kombinacijo se vršijo še propagandni skoki. Opozarjamo vse klube, da prijavijo svoje tekmovalce na predpisanih tekmovalnih prijavnicah do 16. januarja Prijavnine ni. Tekmovalce za propagandne skoke ni treba prijaviti na prijavnicah, temveč samo na klubskih uradnih tiskovinah Pravico prija-vs imajo vsi pri Savez«« verificirani tekmovalci, tekmuje se po saveznih določilih v razredih, tako za tek kot za kombinacijo. Propagandni skoki niso v razredih, klubi lahko prijavijo poleg seniorjev tudi bolj rutinirane juniorje, imeti pa morajo zadostni trening na inž. Hansenovi skakalnici. Vodstvo tekme bo od 18. januarja dalje v Bohinju pri Sv. Janezu Točen čas starta za tek se bo objavil naknadno. Darila: prvi in drugi v kombinaciji prejmeta darila, tretji plaketo. Prvi v teku darilo, drugi in tretji plaketo. Prvi trije tekmovalci v drugem in tretjem razredu prejmejo plakete, ako jih je prijavljenih najmanj 6 od vsakega razreda. V primeru, da je manj prijav v enem razredu, bo vodstvo nagradilo samo dva tekmovalca Nadalje se opozarjajo klubi, da pravočasno rezervirajo prenočišča in prehrano, za kar naj se obrnejo direktno na Smučarski klub Bohinj, kateremu je Savez poveril izvedbo tega tekmovanja. Savez si pridržuje pravico izpremembe tega razpisa. Druga tekma za zlmsld pokal 1939 je bila včeraj med Jugoslavijo in sarajevsko Slavijo v Beogradu. Tekma se je končala neodločeno ln brez gola 0:0. Ker je Jugoslavija prvi dan zmagala s 5:1, si je tako ona osvojila zimski pokal JNS za leto 1939. Nogometno moštvo železničarja iz Maribora je v nedeljo gostovalo v Varaždinu. Mariborska enajstorica je odigrala prijateljsko tekmo z Ugaškim moštvom SK Sla-vije. Kljub temu, da so Mariborčani nastopili brez Štirih najboljših igralcev (An-toličiča, Turka, Ronjaka in Lešnika), so vendar dosegli časten izid 3:4 (1:2). SK železničar je priredil svojo klubsko smučarsko tekmo v Radvanju pod Pohorjem. Tekme se je udeležilo v juniorski in seniorski kategoriji okoli 30 tekmovalcev. Na progi 10 km je zmagal pri seniorjih Herič v času 46:11, Krajnčič je bil drugi, Horvat tretji. Pri juniorjih skupine C je dosegel prvo mesto Kramaršič v času 49:15, drugo Karlin, tretje Kuhar. Pri juniorjih skupine B pa je zmagal černčec v času 56:12. Ilirija (atletska sekcija). Drevi ob 18.15 sestanek članov s predavanjem, trenerja g. Klelna. Udeležba obvezna. Sestanek bo v klubskem lokalu nad kavarno Evropo, Tyrševa 15/1. Poravnajte članarino din 2. za mesec januar. Obenem se sprejemajo novi člani. Na predavanje lahko pridejo tudi člani ostalih klubov. Teh. referent. DKSK »Edinstvo« ima svoj H. redni občni zbor v soboto dne 13. t. m. ob 20. v prostorih gostilne »Stara šola« na Celovški c. 101 z običajnim dnevnim redom. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure pozneje z Istim dnevnim redom. — Klub ima širšo sejo v sredo 10. t. m. ob 19. v gostilni pri »Franclju«, Celovška c. 111. Vsi odborniki obvezno. Kolesarska podzveza v LJubljani vabi vse svoje odbornike na sejo, ki bo drevi ob 19. v prostorih kavarne Vospernik. Predsednik. LZSP. Trening v skokih na skakalnici v Mostccu se prične danes v torek ob 14.30. Trening vodi g. šramel. Smučarski klub Ljubljana. Vse skakače — tudi začetnike — obveščamo, da se prične trening na Mostecu danes v torek ob 14.30. Trening vodi g. šramel. Neorganizirane smučarje iz LJubljane in okolice, ki se zanimajo za tekmovalno smučanje v smuku in slalomu, vabimo, da se prijavijo Smučarskemu klubu Ljubljana, če bo dovolj udeležbe, pričnemo s tečajem v okolici Ljubljane; za veliko noč pa je v načrtu tečaj na Lipanci. Iz Ptuja J— Koncertni večer. V sredo zvečer so priredili ljubljanski visokošoici v prostorih Glasbene Matice lepo uspeli koncertni večer v okviru narodno-obrambnega dela. Koncert Je bil prav dobro obiskan in so akademiki ob posameznih točkah želi mnogo odobravanja. Torek 9. januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Vesele ploSče. — 12: Mojstri harmonike (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Vesele čeSke popevke (ploSče). — 18.40: Poslanstvo mladine v našem času (dr. S. Go-gala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Dvofakova opere »Rusalka« (simf.-ploSče). — 20.20: Fin-žgarjeva igra »Dekla Ančka« (člani rad. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila. —• 22.15: Za oddih igra radijski orkester. Beograd 18.20: Ruske pesmi. — 19.40: Narodna glasba. — 20.20: Pester glasbeni spored. — Zagreb 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — 22.15: Plesna muzika. — Sofija 18: Lahka ln plesna muzika. — 20: Božični koncert. — 21: Ruske romance. — 21.30: Lahka glasba. — Dunaj 15: Koncert, po željah. — 19.15: Pester spored. — 20.15: Operni odlomki. — 21.30: Koncert solistov. — 24.10: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Zborovsko petje. — 21.15 Orkestralni koncert. — 22.20: Godalni kvintet — 24.10* Nočna oddaja, švicarski travnik V feorbi proti gorčičnemu plinu Vzgled velike požrtvovalnosti je podal fivicaiski zdravnik Le Locle. Na javnem tečaju, ki naj bi slušatelje pouč 1 o negi ranjencev, je predaval o strašnih posledicah poškodbe z gorčičnim plinom. Da bi poslušalcem nazorno pokazal učinek tega strupenega plina, si je v levo pcv 1-ovuu kuMtefea razvoja in vpliva na Baltiku. Neki nemški vojašk. list je lani napisal, da ima Rusija v Baltiškem morju veliko mornarico, toda zelo malo obale. Ce se Rusiji po sporazumu z balt škimi državami posreči dobiti na svojo stran še Finsko. bo s tem posta a nesporna g spoda-rica v Baltiku. To bi istočasno pomenilo, da je popolnoma zavarovala Leningrad in Kronštat ter se ji ni več treba bati za usodo teh dveh mest tudi od stran Nemčije To bi nadalje pomenilo, da bi Rusija lahko kontrolirala nemške luke. ki jih zdaj ne Kaj pravi o tem Pierre Cot, bi v Si francoski minister za letalstvo more kontrolirati Anglija. Po svoji volji bi Rusija lahko dovolila Nemčiji morska pota al: pa jih zaprla. Dobila bi s trm tudi nadzorstvo nad izvozom rud iz Sved ke in Norveške. Rusija bi torej napram Nemčiji dosegla strategično pozicijo prvega reda. Ce bi Rusija zavzela severno Fin ko. bi postala gospodarica vsega ozemlja tja do Severnega rta. Nič je ne bi moglo ustavit:. da si osvoji še pristan šča na skrai-nem severu Norveške Ker vlada v t h krajih topli Zalivski tok in so te luke proste ledu, bi dobila Rusija izhod na prosto morje. S tem bi dobila v roke veliko trgovsko pot v Evropo. Afriko in Ameriko, v celi svet. kar bi pomenilo velik udarec za Anglijo.« »Kaj pa moram kihnitil« (»Hua Ujem«) V Angliji, Nemčiji, Ita-liji, Rusiji in Finski - Francija sploh ne pozna vojaške prisege Vo„a.-ke prisege se v razi čnih državam zelo lazlikujejo. vsaj po besedah, če ne po siiUsiu. Anyie~ki vojak piavi ob sp.ejemu v arniauo: »Prisegam v imenu Boga Vsemogočnega, da bom poko:en in zvest pod-k/žuik Njegovega VeLčanslva kralja Jurija VI., njegovih ded čev in naslednikov in da bom kot vojak, ki irnolnjuje zvesto svoje do.žnosti, vedno pošteno in vestno ravnal, nadalje da bom Njegovo Veli«, n-stvo, njegove dediče in naslednike, časi in krono bran 1 zoper vse sovražnike ter da bom izvrševal vsa povelja Njegovega Veličanstva, njegovih dedičev in naslednikov, častnikov in vseh drugih predstojnikov. Tako mi Bog pomagaj.« Z malo drugačn mi besedami zatrjuje nemški vojak svojo pokorščino: »Prisegam p. i Bogu to sveto prisego, da bom brezpogojno pokoren vodji nemškega rajha in ljudstva. Adolfu Hitlerju, vrhovnemu poveljniku oborožene sile in da hočem bit .kot pogumen vo>ak pripiavljen, da za to prisego vsak trenutek zastavim svoje življenje.« Krajša je prisega holandskega rekruta: »Prisegam zvestobo kraljici, posiušnost zakonom n podrejenost vojaški disciplini. Bog mi pomagaj!« Italijanski novinci prisegajo takole: »Prisegam zvestobo kialju in cesarju ter njegovim kraljevskim naslednikom, nadalje da bom iskreno izvrševal drža/vne zakone in da bom dolžnosti vojaškega stanu v skupno dobrobit kralja in domovine pokorno in vestno izpolnjeval.« Malo neobičajno formulo prisege si je izm siila Finska za svoje vojake. Ta prisega pravi med drugim: »Ce bi kakor koli zvedel, da se nekaj pripravlja, kar stremi za tem, da bi razpihalo kakšno revolucijo ali spremembo kakšne vladne oblike al deželne ustave, tedaj bom o tem takoj poročal. Nikoli ne bom ravnal proti mojim službenim dolžnostim, niti iz razlogov sorodstva ali svaštva al prijateljstva ali ljubosumja ali strahu ln tudi ne zavoljo kakšnih darov . . .« Sov,je talca Rusija si hoče vojake privezati spet s to formulo: »Prisegam, da bom s častjo izvrševal svoje do.žnosti. Pr segam stalno in trdno pokorščino in izpolnjevanje povelj voditeljev države delavcev in kmetov.« Zanimivo je. da ena najbolj mil taristi-čnih držav, F:ancija. aoloh ne pozna zaprisege novincev Tam 'berejo miade vojake in visok častnik j m spregovori o vojaških dolžnostih Svečanost se zaključi z marseljezo Ta način menda bolj drži V Španiji pa je stopilo s mbolično dejani« na mesto prejšnie prisege kralju: novi vojaki korakajo pod dvema preknžanima zastavama, ki jih drži1- dva častn ka. Izmed neevropsk h držav si ie Japonska izmislila najenostavnejši način prisege: vsak rekrut se podp Je pod listino, ki našteva vse vojaške dolžnosti. Pristaniško mesto Viborg Rjepinov muze} na Finskem Moskovska umetnostna akademija Je poslala kom si jo strokovnjakov na posest velikega ruskega slikarja Rjepina v Ku-okkaii na t-inskem, ki so jo zasedle sovjetske čete. V tem kraju ob finski obali je 1. 1930. umrli slikar preb 1 tri desetletja svojega življenja. Ustvaril je tu svoja najpomembnejša dela. Sovjetska komisja je našla pri pregledu celo vrsto dosle neznanih Rjepinovih dei, med njimi »Pušk na ob obali Neve«. »Petra Velikega v samostanu« in »Avtoportret«. V arhivu so našli nad 8000 kosov korespondence in rokopisov. Posest so spremenili v Rjepinov muzej in ga zno-čili v varstvo umetnostni akademiji. Reden letalski promet preko Atlantika Družba Panamerican Airways sporoča da bo s 1- aprilom uvedla vsakdanji zračni promet z Evropo preko Atlantika. Dmž ba American Export A rlines je z družbo Un ted Aircraft sklcni'a pogodbo za dobavo treh velikih vodnih letal ki bodo obratovala na tej progi Veljala bodo 2 milijona dolarjev To bodo tromotorna letala. ki bodo iz Zed njenih držav letala v Rim Vmesni pristanek bo v Lizboni Vsako letalo, ki je tipa Sikorskega lahko sprejme 17 potnikov, posadka pa bo štela 11 mož. Vojne knfžit!ce v Ameriki Amerika ima že več knjižnic ln zbirk, ki se nanašajo samo na svetovno vojno Začela pa je zbirati gradivo ki se t če sedanje vojne. Tako je osnovala »Hoower War Library« v Kaliforniji takšno zbirko ln Taleovo vseučilišče se je obrnilo na vsa amerška poslaništva ter bivše svoje gojence ki se mudijo v vojuiočih se drža vah nai bi zbirali zanjo rokopisne in tiskane proizvode, uradnega ali drugega enačaja ki se nanašajo na vojno Posebnr važnost polaga na dnevne objave, razglase lepake, propagandno literaturo in letake k jih izdajajo vojaške ali civilne oblasti družbe ali zasebniki Poziv omenja tudi letake ki 1 h mečejo letala, ker ti letalr kmalu Izginejo ln jih zbiratelji težko dobe češe ne veš, zdaj izveš na Finskem o priliki napada sovjetskih bombnikov Mikrofon na bojišču Ameriški novinar na Finskem Kakor poroča dopisnik stockholmskega lista »TicLningen«, ki opazuje boje na ka-rel.jsk fronti, se je pojavil te dnd pred poveljujočim generalom finske vojske nekega odseka te fronte zastopnik ameriške radijske družbe Broadcasting Corporation ln mu izrazil že',jo, da bd zvedel ta večer neposredni radijski prenos v Zedinjene drči ve da bi ameriškim poslušalcem po- dal čim jasnejšo in nazornejšo si k" Hm iih operacij na karelijski fronti. Mikrofon so potem namestili tik neke uoskfc bater je, ki je proti polnoči oddala več salv proti ruskim črtam Ruska artiljerija je odgovorila isto tako z več salvami, med tem ko je istočasno ruska pehota prešla v napad. Ruske čete so ustavili pred finskim. črtami. da se umivanje v mlačni vodi izplača tudi zaradi te*a. ker se na ta način porabi mani mila: da dobi kava, segreta preden se zmelje jo zrna. boljši aroma. da lipovec popolnoma dobro nadomestu-je ruski čaj. ker je cenejši, povrh tega pa delj časa greje in ne zapira človeka da se mudi bivši španski kralj Alfonz XIII že od novega leta v Neaplju, od koder pojde v Rim. kjer bo sprejet od državnega in cerkvenega poglavarja, da 9o namerili te dni v Bolgariji do SO topinj mraza; da je holandski inženir Drissen zgradil tip novega letala, ki lahko preleti 12.000 km brez vmesnega pristanka; da vlada v ameriški letalski industriji ->ln Vi._, Dopisi In ženltve ■**- zaračunajo po Din t.— ca vsako besedo. Din 3._davka aa vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5.— sa Slfro ali dajanje naslovov. NaJmanjSi znesek ca enkratno objavo ogrlaaa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din — za besedo, Dtn 3._ davka Ba vsak oglas tn enkratno pristojbino Dta 5.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseb za enkratno objavo oglasa Din 17.__ mmrnm Psica flemenite pasme, doga, »iv-asta, sivočrno lisasta, se je zatekla. Dobi se pri Hrovatin Ivan, Laze, Planini pri Rakeka. 642-27 Tli i j Samski mlinar zmožen samostojnega vodstva kmečkega mlina, dobi tako] mesto pri: Laznik Ferdo, Radeče. 644-1 Postrežnico sprejmem za popoldan o