Tehnični oddelek je sodeloval pri postavitvi razstav, urejanju depojev, pri vzdrževalnih delih itd. Restavriral in konserviral je več 100 predmetov.
V tem času je potekalo tudi samostojno terensko delo in skupno terensko raziskovanje v Goriških Brdih (1.-7. S. 1990), in sicer v sodelovanju z Goriškim muzejem. Raziskovali smo ljudsko umetnost, nekatere sestavine kmečkega gospodarsLva, vinogradništvo, obrti, zbirali gradivo za nošo, ljudsko glasbo, notranjo opremo (kolonske hiše) itd. Zbranih je bilo tudi nekaj predmetov za muzej. Število zaposlenih v SEM se v letu 1990 ni spremenilo. Ob koncu leta sta odšla dolgoletna sodelavca: etnologinja Ljudmila Bras Je odšla v pokoj, muzejski kolektiv pa je zapustil Marjan Loboda. V mesecu decembru smo zaposlili, kustosa dokumentalista in kustosa pedagoga.
Kustosi SEM so se udeležili številnih posvetovanj, srečanj in strokovnih sestankov. Pri svojem delu sodelujejo tudi z drugimi muzeji in s strokovnjaki drugih strok.
Darinka Jankovič
TRŽIŠKI MUZEJ
Tržlškl muzej, ki deluje v okviru Zavoda za kulturo in izobraževanje {skupaj s knjižnico in Delavsko univerzo), je dobil kustosa-etnologa februarja 1990.1
Kar nekaj mesecev sem potrebovala za spoznanje specifičnosti muzejskega dela, vendar menim, da sem uspela.
Delo v našem muzeju je predvsem povezano s preraščanjem obstoječe čevljarske zbirke v Slovenski čevljarski muzej. Čevljarstvo že stoletja vpliva na naš način življenja, vedenja in mišljenja, zato je prav, da njegov razvoj v strnjeni obliki predstavimo občanom in strokovni javnosti. Po prvotni zamisli {brez etnologa) naj bi predstavili predvsem tehnične, tehnološke in modne dosežke naših prednikov.
Dodatni program smo sestavili s sodelovanjem prof. dr. Janeza Bogataja avgusta 1990.
Raziskovalno delo smo začeli z zbiranjem gradiva o obutvi nasploh in o slovenskem ljudskem obuvalu. Takoj se je pokazala potreba po natančni klasifikaciji in popisu obuval, ki jih hranijo drugi slovenski muzeji (zlasti Slovenski etnografski muzej in Pokrajinski muzej Maribor).
91
Poleg raziskovalnega dela smo uredili tudi tržiško Čevljarsko delavnico s konca 19. stoletja. Postavili smo jo v Kurnikovo hišo.1
Kljub temu, da imamo podobno delavnico predstavljeno že v osrednjem muzeju, ima naša odločitev več tehtnih razlogov. Konec 19. stoletja je bila Čevljarska delavnica skoraj že v vsaki drugI tržiški hiši, najgosteje so bile posejane prav na območju, kjer stoji Kurnikova hiša. K sodelovanju smo povabili več upokojenih Čevljarskih mojsLrov, ki so bili pripravljeni obiskovalcem pokazati čevljarsko delo "v živo". Poleg tega je čevljarski mojster Jože Zaplotnik pripravil razne polizdelke - čevlje, kakor izgledajo v posameznih fazah izdelave. Napisali smo scenarij in ves postopek izdelave Čevlja fotografirali, tako da smo pridobili še en pomemben dokument.
Našega mojstra je obiskala vrsta slovenskih učencev ter tujih in domačih turistov, celo dve ekipi TV Slovenije. Spomladi so posneli oddajo Pogledi: "Njegovo veličanstvo čevelj"; (ohranjena je videokaseta). Avgusta nas je obiskala druga ekipa TV Slovenije pod vodstvom Marjete Svetel in posnela krajši zapis za oddajo "Zdravo".
Zbirali in odkupovali smo pisno, slikovno in predmetno gradivo o čevljarstvu. Odkup stare obutve smo pripravili v okviru "Šuštarske nedelje", po kriterijih, ki so Jih določili strokovnjaki tovarne Peko. Reprezentančne Čevlje smo po kronološkem zaporedju vključili v naše stalne razstavne prostore. Novembra smo si ogledali čevljarski muzej tovarne Svit v Zlinu na Češkoslovaškem. V sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije smo se lotili prostorske zasnove čevljarskega muzeja ob sedanji muzejski zgradbi. Poleg razstavnih prostorov bomo pridobili prepotrebne depoje, nekaj posebnega pa bo ploščad za modne sezonske razstave. Na področju dokumentacije smo v tem Času uredili časopisni arhiv in hemeroteko o tržiški občini.
' Triiškl muz.ej razpolaga s Štirimi zgradbami: Pollakovo kajžo (osrednji ddl, Kurnikovo hišo, galerijo (Paviljon NOE) in nekdanjo kovačijo (Germovko). v Pollakov! kajži je predstavljena tehnična dediščina kraja (usnjarstvo, čevljarstvo, kolarstvo, lesna ter tekstilna obrt) ter gasilska in paleon t oluško-mineraloška zbirka, v drugem nadstropju pa pripravljamo prikaz dela stanovanjske kulture nekdanjih prebivalcev.
1 Kurnikova hiša predstavlja lokalni etnografski muzej, v katerem je v pritličju ohranjena črna kuhinja, "hiša" In kuhinja z vzidanim štedilnikom. Nekdanji "Stihe !c" z nogavičarsko zbirko smo preuredili v prodajni prostor. V prvem nadstropju sc črna kuhinja ponovi, dve sobi uporabljamo v galerijske namene, v tretji je spominska soba o ljudskem pesniku Vojtehu Kurniku (1826-1886).
Tita Ovsenar
92