23 attie ko i la seen i •a, pet: VAgf .k, cc, | 10 pi Chf he P ng i spe befi ffec! se I he c D Stl 1 m( to t esp| .toll Kf ii m; oi pad aj I _ t ali je ivii >če. .m; ike; JANUAR 1 N Novo lcto 2 P Ime Jezusovo 2 T Genovofa 4 S Tit, škof 3 C Simon, stolp. 3 « P Tri Kralji + JI_Si_Valentin__ 8 N Sv Družina 9 P Jufijan " T Sv. Pavel, pUŽiS 11 S Teodozij 12 Č Arlcadij 7) 13 P Veronika + 14 S Hilarij, škof S h »®,«S«rG", 16 P Marcelin SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Betlo: Z» vero in narod — r« pravico in reenteo — od boj• io tvutgtl GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIjZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH., ŠTEV. (NO.) 2. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY S, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. DIESOV ODBOR RAZPUŠČEN Famozrii odbor končal svoje "plodonosno" delo. Uradna tuniška vlada dala Franciji obljubo, da bo ostala v morebitnem boju na njeni strani. — Italija s svojo zahtevo razburkala prejšnje mirno sožitje. — Arabci zahtevajo samostojnost. Tunis. — obisk, ki ga je, Kakor že včeraj poročano,napravil francoski miry, predsednik Daladier v to severno-, riško Posest, je razpalil tu-;aj Politične strasti do skrajnosti in razdelil prebivalstvo na tri neenake skupine, ki so si med seboj srdito v naspro-Prva skupina je največ-•Pf™glo do izlo- nTS t1""' nikakega znatnejšega trenia- Cltve razdiralnih elementov, paT0V' R- J- Dunham, nej.ega trenja. je M do fekega pretiravanja Je v svojem poročilu, ki ga je da zdaj le malokdo polaga ob-iavi1 zadnii Ponedeljek, iz-kako važnost na njegova p°o- ] ' da Je tekom prvih deset ročila. Odbor namreč, zlasti ™es?cev ^dnjega le katerega DVA NOVA REP. GOVER-NERJA iZadnji ponedeljek je izid noveto'herskih volitev postavil na čelo dvema držlavama v osrednjem zapadu republikanska governerja. Prvi od teh je F. D. Fitzgerald, kateri je nasledil demokrata Murphya v Michiganu, drugi pa J. P. Heil, kateri je pri volitvah porazil prejšnjega governerja progresivne stranke, La Folletteja. Oba sta bila zaprisežena v ponedeljek. ■-o- GOVERNER ODSOTEN OD ZASEDANJA Springfield, 111. — Državna zakonodajna zbornica se je sešla k rednemu zasedanju zi jeklo, to sredo, toda governerju Homerju točasno ne bo mogoče, da bi ji dajal kaka navodila. Možu je namreč zdravje oslabelo tako, da mora ostati po zdravniških naročilih v Floridi, kjer se nahaja NOV ODPOMOČEK PROTI RAKU Schenectady, N. Y. — V tukajšnjem mestu so znanstveniki General Electric družbe sestavil nov aparat, s katerim bo omogočeno, nuditi pomoč večjemu številu bolnikov na raku. Aparat namreč proizvaja milijon voltov močne Roentgenove X žarke; za dosego istega učihka bi bilo potrebnega radija za 90 milijonov dolarjev, kar bi si moglo kaj malo bolnišnic nabaviti. Nov aparat pa je znatno cenejši in se poleg tega lahko prevaža iz kraja v kraj. Dobrodošla pa bo iznajdba tudi industriji, ker se s pomočjo nje lahko vidi sko- — Berlin, Nemčija. — Po novi vladni odredbi bodo mo rala vsa dekleta v Nemčiji v starosti pod 25 let, iti služit za eno leto na kmetije, ali pa k raznim družinam,kjer imajo dosti otrok. Prizadetih bo od tega okrog 400,000 deklet. — Pariz, Francija. — Iz Džibuti, prestolice francosko kolonije Somalije v vzhodni Afriki, je prišlo p oračih, da je odpotoval od tamkaj itali- OFENZIVA SE NADALJUJE General Franco vrgel močne oddelke proti vladni fronti. — Ogromne izgube na obeh straneh. Hendaye, Francija.— Vodja španskih nacijonalistov,general Franco, je očividno odločen, da mora tekom prihodnjih dni streti glavno moč vladne armade, da se bo lahko nato njegov zaveznik Mussolini na podlagi tega dejstva pogajal s Chamberlai-nom, ko pride ta drugi teden na obisk v Rim, in tako je vrgel proti vladni fronti o-gromne sile. Njegova ofenziva, ki jo je započel že pred iz Jugoslavije Zločinski napad na mladega raznašalca kruha v Slovenskih goricah; težko poškodovanega so morali odpeljati v bolnico. — Nova socijalna ustanova za reveže v Ljubljani. — Še drugo iz domovine. Napaden ko je raznašal kruh Maribor, 14, dec., 1938. — V mariborsko bolnišnico so pripeljali danes iz Sv. Ruper-ta v Slov. goricah mladega, 17 letnega raznašalca kruha Anton Filipiča. Fant je imel hude poškodbe. Trebuh je imel razparan in čreva raztrgana. V bolnišnici so ga takoj operirali, vendar je njegovo stanje zelo resno. Fant je postal žrtev roparskega napada. Ko je danes zjutraj božičem,dosega ta teden svoj peljal na kolesu koš kruha v višek. Baje je na Segre odsek,, 0rmlenšak,ga je na prostoru, kjer je njegov pritisk naj- kjer pelje cesta skozi gozd, huj si, posta.vil do 300,000 (napadel iz zasede nepoznan mož, katerim pripravlja pot I moški. Skočil je nanj od za-za napad ogromna množina daj ter ga s tako silo sunil s aritilerije in okrog 600 aero-planov. Izgube na eni in drugi strani so strahovite. Kakor naci- kolesa, da se je fant udaril na krmilo kolesa, si razparal trebuh ter raztrgal črevesje. Ropar si je hotel najbrž pri- OO OUUJlVVAlt, XVCVIVUJL HflU" jonalisti poročajo, je na via-:ko 'm\shl Pa ->e tudi - --------- —- dni strani padlo 7,000 voja-ida bo dobli Pri ±ar)tu ka-i d6" janski konzul in se vrnil v kov, ranjenih in ujetih pa jelnar^a .K srečl pa Re -ie v tx: Rimi Džibuti, kakor znano, zahteva Italija za se. — Burgos, Španija. — Nacionalistična vlada objavlja, da sta bila v San Sebastianu aretirana tamkajšnji angleški vladni zastopnik in njegova žena, ki sta osumljena, da sta vpletena pri špjjonažnih aktivnostih. -o-— NJIH ČINI SE MAŠČEVALI NAD NJIMI ' Moskva, Rusija. — Kakor se je v ponedeljek objavilo, je bilo v mestu Kiev obsojenih na smrt pet bivših usluž bilo nad 35,000. Iz vladnega!stem hipu Pripeljal P°, cesti drugi kolesar. Ko je ciapa- poročila pa se razvidi, da so bile izgube nacijonalistov še znatno večje,kar se more razložiti na ta način, ker morajo napadati močno utrjene postojanke. Dostavlja se tudi, da večino žrtev na strani na-cijdnalist.ojv tvoirijjo Italijani, in da je morala biti najboljša italijfrnsjkla divizija potegnjena iz boja, ker ji je grozilo popolno uničenje. •-o- ČIANG IZVRŠIL ČISTKO - —. Šanghaj, Kitajska. —Wang bencev v komisarijatu za no- Cing-wei je bil svoječasno tranje zadeve. Kazen, ki jih je zadela, je direktna kazen m i n. predsednik na Kitaj-skem.toda danes je brez vseh 7 ----"^"V.. ^cmco J C uica vocil za njih zločine, ki so jih iz-1 časti. Ne samo,da ga je Ciang vršili nad drugimi. V obtožni- Kai-šek vrgel iz vlade, mar- ci se je namreč navajalo, da so z nasilnimi sredstvi izšilje več izključen je bil tudi iz vladne nacionalistične stran vali iz raznih nedolžnih oseb ke. Vzrok za to, kakoi< se na-pri^nanja protirevolucijonar-1 vaja, je bil, leer se je Wang nih činov. I pogajal za 'm'ir z Japonci. ANGLIJA SE OBOROŽUJE SI- ladierju: "Lahko ste rZu' da se bo vge tuniško Prebivalstvo strnilo za Fran- J?, ako bo kdaj potrebno." ripomniti se mora pri tem, . Umisa ne poseduje Fran-Ve* kot aV0-'0 donijo, mar- tor fa lma Samo pod Protek-atom. Tozadevna pogodba Je sklenila v letu 1881 in uradni nas"lov7eUrieir'rekoč Že °d novembra- Kakor se •Ualadieriu: - -trdi, trpi governer na oslabe- losti vsled prevelikih naporov. Celi čais namreč, kar je governer, je presedel dolge ure v svoji pisarni in je sam opravljal mnogo poslov, katere so njegovi predniki prepustili svojim pomočnikom. Poleg tega je šel lani skozi dve skrajno naporni volilni v njej «p ia """ kampanji. Za. časa njegove Ia' da bo z m 0bVGZa" odsotnosti, ki bo trajala brž- la tuniške m^ J Vsi Tr- kone Še "ekaj t6dn0V' na" za Tuni, "IV: -VS1 zaKoniidomestuje "lajtnant gover-beJ'a- toJa US®^30 rmenU iner" Stelle obenem s tremi francoske oblasti P& j drugimi višjimi državnimi vzel/""110 Varstva te dežele uradniki" svl 36 Franci->'a tukaj del "je armade. Kako ie ta ar- rovana.toda zdaj se sklepa,da ada močna,o tem vlada taj- je tukaj do 100,000 vojakov je }-iPreJ' V n°rmalnih časih: in enako število v sosednji oda dežela le zasilno zava-1 Alžiriji in Moroko. daleč tega zagledal, je pustil svojo žrtev ter izginil v gozd. -o- Ljubljana se zavzela za reveže Ljubljana, 10. dec., 1938. — Danes je g. župan dr. Juro Adlešič v navzočnosti mestnega socialnega odbora, članic in Članov Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane, združenih dobrodelnih organizacij in društev ter množice reveže-v v ogromnih prostorih stare cukrarne na Poljanskem nasipu odprl nov mestni zavod za najrevnejše, namreč kuhinjo s prenočišči, ogrevalnico in zasilnimi stanovanji. V jedilnici je g. župan dr. Adlešič ogovoril goste, nato so si udeleženci pod vodstvom predsednika mestnega socialnega odbora g. kanonika dr. Tomaža Klinarja ogledali velikanske prostore v treh nadstropjih tega spo glo razširil, da so rešili samo dva glavna jermena s kolea turbine svetolenarške elektrarne, ki je nastanjena v istem objektu. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika. Škoda je okolu 150.000 dinarjev. ■-o- Smrtna kosa V Bočni pri Gornjem gradu je umrl 12. decembra ta-mošnji župnik zlatomašnik Jakob Kitak. Rojen je bil na Donački gori leta 1858, v mašnika posvečen leta 1888 v Mariboru. V letu 1938 je slavil dva jubileja in sicer 80 letnico rojstva in pa jubilej zlate maše. ——o- Radoveden pastirček Trinajstletnega pastirčka Antona Peska iz Bohove pri Hočah, se je polotjla želja po svojevrstni zabavi. Vrgel je žico na električni daljnovod falske elektrarne, ker bi rad videl kako "gori". Žica je pa obvisela na spodnji fazi daljnovoda, tako da je pastirček prišel ob svoje veselje. Proti večeru je pa prišel mimo preužitkar Štefan Tele-čič iz Bohove, katerega je viseča žica zadela v zapestje in ga vrgla kakih 20 čevljev stran, kjer je obležal z opeklinami na rokah. Naslednje jutro je hotel 17 letni Ivan Zajšek odstraniti žico, pa se je zapletla še v gornjo fazo. Odjeknil je silen pok, iz daljnovoda je pa švignil visok plamen. V falski elektrarni so ugotovili kratek stik v daljnovodu z napetostjo 35.000 voltov, ki je napravil škode nad 3000 Din. — Zajšek se je samo hudo prestrašil. -..........o-- Nov mo&t V nedeljo 18. decembra so v Kranju na Gorenjskem blagoslovili novi most čez Kokro. Ob enem je bila isti dan slo- Med tem, ko angleške aero planske tovarne obratujejo nolin dan, da založijo državo z zadostno' mnozmo bojnih letal, je pa vlada poskrbela tudi za ojačenje sile na morju z graditvijo novih ladij. Gornja slika kaže eno podmornic, ki so bile izdelapa zadnjo čase. , . . vesno blagoslovljena tudi no-mina Polnega poslopja. Vsi so. va ljudska šola. občudovali smotreno ureditev i___ ter hvalili naglo rešitev perečega socialnega vprašanja s tem človekoljubnim zavodo'm, ki je tako zgodaj dozorel plod odlično uspele vsesvet-ske akcije.-— (Za Vse svete so namreč v Ljubljani prodajali posebne cenene vence,katere so ljudje namesto dragega cvetja poklanjali svojim dragim na grobove. Izkupiček teh vencev je bil določen za mestne reveže). — Po o-gledu so gostje z reveži wed v jedilnici sedli za mize ter se prepričali o zdravi, tečni in izdatni hrani, ki jo bo kuhinja nudila revežem brezplačno, enako pa tudi zavetje in prenočišče ter začalsno .stanovati je. -o- Žaga je zgorela Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je zgorela žaga last lesnega trgovca Maksa Šumana. Ogenj se je tako na- ekaj stenskih KOLEDARJEV za leto 1939 je nam še ostalo. Tisi sti, ki jih želijo naj pišejo po nje, dokler so na roki. Koledarje pošiljamo tudi v staro domovino, ali kamor že kdo želi. Stane s poštnino 20c kar je poslati v znamkah, ali gotovini ter natančen naslov. — Naročila sprejema Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, j j CHICAGO, ILL. iiT&Zti (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs »r r»wn >»«i< «jh ft»>«. wr»iMi FEATURE 3TKOirATT te Četrtek, 5. januarja AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec :vti in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Usunpvljw letu 1891. Iajttja v*ik dan. rsuun nedelj, pone-AefiŠiv in incvav p« praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 ii tr. Naročnina: ...........................$5.00 ........................ 2.50 leta ....................................... 1-50 CMca««, Kanado in Evropo: .... Za cri* let«.............._........................$<>.00 '/-a Ml kt» ........................................3.00 K« četrt leta .................................... 1-75 SdtsuDttsna fiterilka ......................... 3c The first and the Oldest Slovene Neivspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year For three months,............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half year ...................................- 3-00 For three months ............................ 1-75 Single copy Stybj; TaStacga pomena ea hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj fan in pol pred dnevom, ko iside list. — Za zadnjo številko v tednu je čas d« četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništva n* vrača. _______ EttJoroi as eecond class matter November 10, 1925, at the post office at IBJtwfe, under the Act of March 3, m____ Cankar Naj tudi jaz rabim kot geslo: "Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo pisal, ne taiar." Tako je zapisal Ivan Cankar. Dne 11. grudna 1.1918 je Cankar umrl. Dvajset let je od njegove smrti. Umevno, da "Cankarjev Glasnik" posvečuje skoroda vso 5. številko nv^Ami'nn TTi'arJniL- TP. TTviffltan mil mmiae kot največjo plamenico, ki ima voditi slovensko delovno ljudstvo iz teme sužnosti in nazadnjaštva v zarje svobode, demokracije in Socialne Pravičnosti..." Bum ... bum .. bum. Frazarije! Kam naj pride slovenski narod, ako izloči frak in talar, izloči inteligenco, naj bo taka, ali taka, zdaj posebno, ko ima Hitler morda že vso — inteligenco, fašistično inteligenco pripravljeno za vsako slovensko mesto, kjer mora biti inteligenca? ? ? Cankar ni premislil, kaj je zapisal, naši cankarčki pa sploh ne mislijo v svojem pe-telinskem kavsanju. Sami priobčujete v "Prosveti", kar piše dr. Avg. Reis-man, kako je bilo pri sodišču v Mariboru tedaj, kjer so imeli tujci morda do trideset dobro plačanih mest, Slovenec pa ni dobil niti enega mesta, ko so imeli za vsako mesto pripravljeno že iz Tirolskega in Zg. Avstrijskega . . . in zdaj neki Slovenci komaj čakajo, da bi izginil vsak slovenski frak in talar, ko imajo za vsa mesta vse že v Berlinu pripravljeno Najmanj je imel Cankar povoda brcati liberalni frak, ker brez očeta ni sina, in brez liberalnega fraka bi ne bilo socialista Cankarja. Pri talar ju je govorila le strankarska strast. Smešno! Tak narodič govori, da se bo postavil, 1ko požene frak in talar, inteligenco, katere ima itak le 5 j odstotkov. Patelinček na gnoju! Žal, da je to Cankar-! jevo in socialistično petelinovanje pristno slovanska roba. Tudi v Rusiji je šlo zoper frak in talar, naj je bila roba v fraku in talarju že taka ali taka, to se jo moralo najprej porušiti, in to brezfrakno in breztalarno rusko ljudstvo si je postavilo usodo, pisalo usodo, da mora biti vsakega poštenega Slovana 'sram! Za slovenski liberalni frak mi ni, ampak vsaj Cankar bi moral vedeti, kaj je bil za Slovence — talar. Ko bi ne bilo talarja, bi Cankar ne bil slovenski pisatelj in tisti brezzobni socialisti, ki plešejo kakor kaki derviši, ko gre zopet talar, bi morali danes "tajč pohru-sten", ali "kalabrezati"! Lahko pa se dogodi to njih otro-£om, ako bo narod pisal brez fraka in talarja. Speglajte se, kar sami priobčujete, in kar piše M. Hudale iz Wilmer-dinga. Tam in še kje drugje so se iznebili talarja, fraka nikoli ni bilo, pa "je v'Ameriki mladina tako vzrejena, kakor je bila v starem kraju živina". Snuff! Cankar je zapisal v strankarski strasti. Socialisti sami priznavajo v pravcatih jeremijadah, da po 20 letih vlada le — polomija. To bi jih lahko streznilo. Nak! Prav to Cankarjevo hudo zablodo razglašajo za — plamenico, s katero bodo požgali vse frake in vse talarje! Plamenica ... he .. he .. celo na sebi dobre ideje se grezajo bolj v temo, kakor sami jamrajo, in kjer ni in talarja je bolj "živinsko", kakor tiskajo sami, in če slovenskim narodom izgine frak, — liberalni naj — ki pomeni inteligenco, ki je idejno povezan s talarjem, in izgine talar — bogami — potem bo plamenica prva in pravcata mrtvaška sveča, ker slovenski narod bo ležal na dilci, parah, na mrtvaškerh odru pripravljen za pogreb. Cankarjevemu spominu. Urednik, E. Kristan, mu napise uvodnik "Enajsti december". Angelo Cerkvenik piše "Ob dvajsetletnici Cankarjeve smrti". Ivan Molek prispeva "Novi hlapci". Ivan Jontez ga veže s "Tom Mooney in njegova pravica". Ivan Vuk mu posveti prizor "Rojstvo hlapca Jerneja". Anton J. Klančar poda "Cankar v angleščini". Potem esej "Za narodni blagor". E. K. mu spesni "In smrti ni . . ." Bistveno je Cankarja najbolj zadel Ivan Zonnan v izraziti pesni "Človek". Še drugi članki se nanašajo na Cankarja. Nikakor ni moj namen, da bi ocenjeval ali kritiziral, dasi ne manjka sunkov tudi na polemično stran. Skoroda iz zgolj polemične strani je spisan Molkov članek "Ob dvajsetletnici Cankarjeve smrti" v "Prosveti". Pri tem se moram malo pomuditi. Izgleda, da je Cankar vsaj med amerikansldmi Slovenci postal precej gorka točka. Poudarjajo, da je bil umetnik. Res je bil. Umetnik in unfetnina je lastnina vseh. Že tu postane vroče. Vsaj neki krogi, in g. Molek pokazuje na klerikalne in liberalne kroge, bi se Cankarja niti dotakniti ne smeli, ako se ga, so — hinavci. Sicer pravi, da ima pred seboj Cankarja le kot človeka. Ali res? Kako potem, da bi ga klerikalci in liberalci ne smeli imeti, če nočejo biti hinavci? Ali klerikalci in liberalci niso — ljudje? Naravnost vroča in žgoča pa postane točka o Cankarju, ako prihaja Cankar kot strankar. Brezdvomno je bil Cankar kot strankar socialist, in ako ga socialisti vindicirajo za svojega, jim ga tudi pustimo. Ampak vsaj v Clevelandu niso socialisti postavili Cankarja v Kulturni vrt. Hude zapreke so bile, neka soha pa je le tam. Ali je Cankar tam kot strankar, ali kot pisatelj, umetnik, kot lastnina vsega slovenskega naroda? Ako je Cankar sam zapisal zgoraj-šnje geslo o fraku in talarju, je to zapisal pač le kot strankar, in je povsem naravno, cla je frak in talar odklanjal, ko je pisal kot socialist. Prava umetnost, in tu prihaja vpoštev umetnost v besedi, ne pozna strankarstva, politične predeljenosti. Socialistom niti ne zamerim, da so naravnost histerično občutljivi pri Cankarju, in vindicirajo vsega le za-se. Huda suša je nastala pri nekih uspehih. pevsko društvo pod vodstvom Ves "C. G." je le gola jeremijada, da "Pravice" ni, da se ni g. ivo Račiča je poskrbelo za dostikaj,ali skoroda ničesar ni uresničilo od idej, in v mar- j lepo petje. Lepo je bilo. sičem (fašizem ..) obrnilo prav v nasprotno stran. Kakor novodobni Jeremije tarnajo na razvalinah, novih zidav ni, in čitatelje je treba potroštati z "jutri, jutri . . . jutri bo vse", da morda ne postanejo nemirni, ko danes ni dosti. Priznam, da s "Pravico", če je tudi prava, ne gre tako lahko in bliskovito, ampak pravice noče in noče biti, in marsikdo bi morda hotel podvomiti, ee je to res prava pravica, Cankar pa je, in zato je treba naprej in naprej povedati, da je Cankar le naš, le samo socialist, in da drugi do njega nimajo pravice, in so hinavci, ako mu celo spomenik postavijo. Frak in talar. Fraka bi ne hotel zagovarjati brezpogojno, pogojno pa frak in talar. Izraz pomeni inteligenco, dasi priznam, da socialisti niso ravno brez neke inteligence. O Cankarjevem času je bila skoroda edina slovenska inteligenca le v fraku in talarju, vse drugo je bilo nemško. Zdaj se je morda marsikaj izpremenilo. Ali res misli slovenski narod kot celota priti do "pravice" brez inteligence? Vsaj Molek se hudo postavi, ko pribije: "Talar in frak ne bosta vedno vlekla slovenskega ljudstva za nos; talar in frak ne bosta vedno na krmilu — ne bosta vedno pisala sodbe narodu. Ivan Cankar je napovedal, da pride čas, ko si bo naš narod pisal sodbo sam — in dolžnost je, da držimo te Cankarjeve besede narodu vedno pred očmi LETNA KRONIKA IN DRUGO IZ CHICAGE Chicago, III. Božični prazniki so •/.& nami. Pri sv. Štefanu, ki je središče chicaških Slovencev smo praznovali Božič prav lepo. Svetoštefanska cerkev je bila zopet oblečena (znotraj seve) praznično in njeni zvonovi so zopet milo vabili slovenske vernike pod krov božje hiše na sveti dan in potem na dan farnega patrona sv. Štefana. Cerkev je "bila polna pri vseh mašah. Cerkveno O lepi božični prireditvi, katero so priredili šolske sestre s šolsko mladina dva te- dna preje moramo tudi zapisati, da je izpadla nadvse lepo in zadovoljivo. Šolska mladina vsako leto priredi lepo bozičnico, kar je zelo pomenljivo za mladino in starejše. Mladina se uči pri teh iger-cah slovenščine. Starejšim pa se predočuje nedolžno veselje šolske mladine v božični sezoni. Hvaležni moramo biti onim, ki se s tem trudijo. Zadnjo nedeljo smo pa čuli nekoliko kronike iz leta 1938 pri sv. Štefanu. V cerkvi sv. Štefana je bilo v minulem letu 70 rojstev; porok 39; pogrebov 26. Zelo razveseljivo poročilo je tudi o duhovnem življenju v. fari, ki pove, da je bilo lansko leto nad 38,000 sv. obhajil. Letni dohodki znašajo okrog $27,900.00.Po-drobnejše finančno poročilo 'bo izdala župnija sv. Štefana, kakor vsako leto proti koncu tega meseca. Razven par dni zadnji teden smo imeli v Chicagi dose-daj lepo vreme. Skoro vse skozi do Božiča je bilo lepo suho brez snega. Za praznike je zapadlo nekaj snega, ki pa zopet izginja. Gotovo se pa pripravlja sever, da nam v tem mesecu zapiha bolj ostro, kakor je pred Božičem. Slovenska hranilnica in posojilnica Reliance Federal Savings and Loan Association poroča, da je prejela tekom zadnjega meseca veliko število novih ulog, kar je znamenje, da se naši ljudje čedalje bolj združujejo okrog tega lastnega domačega denarnega zavoda. Prav je tako. Zakaj bi Slovenci vlagali svoj denar pri tujcih, ko imajo na razpolago za take namene lastni slovenski zavod in jim ta zavod daje tudi višje obresti, kakor kake banke. Geslo: Svoji k svojim! nam ne sme izpred oči. Srečno Novo leto 1939. vsem čitat/eljem in naročnikom "Amer Slovenca"! X. --o- STARA DOMOVINA V WAUKEGANU Waukegan-North Chicago, III. Z zanimanjam čitam opise stare domovine, katero opisujejo izletniki, ki so se nahajali zadnje poletje v stari domovini. Tudi iz naše naselbine so bili zadnje poletje tam in sicer Dr. A. Furlan z družino, I. G. Jereb, Anton Žagar z soprogo, in Mr?. Vranic z dvema otrokoma. Pričakovali smo tudi od njih, da ' 1 'o kaj opisali, kako je in kaj vse so videli. Namesto da bi opisovali doživ-e njih izleta, bo pa Dr. Furlan pokazal 7. januarja, 1939 ob 7:30 zvečer v Slovenskem Narodnem Domu na lOti cesti, Wauke-gan, 111. Jugoslavijo, Avstrijo, Čehoslovaško, Ogrsko jin Italijo. Vsem onim, ki jfrn ni dana priložnost iti v staro domovino. da bi še enkrat videli svoj rojstni kraj in svoje drage se jim nudi lepa priložnost, da vse to vidijo omenjeni večer v Slov. Narod. Domu. Jaz sem videl slike in moram reči, da so prav zanimive, ker so prav razločne. Dr. Andrew Furlan bode razlagal slike. "rečne in zadovoljno novo leto lf/.-g želim, John Zalar. -o- ZGODOVINA SLOV. FARE KRALJICA SV. ROŽNEGA VENCA (Piše George Pavlakovich) Denver, Colo. (Konec.) — Sedanji cerkveni odbor je sledeči: predsednik Andrew Jackson; podpreds. John Y. Jelenich; tajnik George Pavlakovich ; nadzorniki pa so John Starešinič, Joseph Grabrian in Frank Canjkar. Celi ta odbor se veliko trudi za cerkev, posebno predsednik Andrew Jackson, ki veliko časa žrtvuje za čast božjo in korist cerkve ter šole in pazi, da je vse v najboljšem redu, posebno ob cerkvenih prireditvah kot ob bazarju, veselicah in piknikih. Da pa ne bote mislili po drugih naselbinah, da naša naselbina ni prispevala svojih članov tudi v višje poklice, vam povem, da smo tudi v tem precej na dobrem in ponosni smo na te, ki so to dosegli Dva mladeniča iz naše fare sta postala duhovnika in ta dva sta sinova Petra in Ane Grabrian. Pred osmimi leti je bil posvečen v mašnika Rev. Joseph Grabrian, ki je sedaj na fari v Vancouver, B. C., Kanada; drugi je Rev. Victor Grabrian, ki je sedaj na fari Marije sedem žalosti v Chicago, 111. Oba sta reda O.S.M. Imamo pa iz naše fare tudi dekleta, ki so postale redovnice. Prva je sestra Mary Liguori, ki je v redu že tri leta in študira na katoliški univerzi v Washingtonu, D. C. in je napravila že tri izpite: Bachelor of Arts, Master of Arts in Doctors Degree. Ona pripada k redu usmiljenih sester sv. Vin-cencija Pavlanskega. Kolegij je izdelal v Leavenworth, Kans. in je hči dobro poznanih Mr. in Mrs. Michael Horvat. Druga je sestra John Regis, ki je šla v St. Mary's College v Leavenworth, Kans., kot prej imenovana. Ko je dokončala šolo, so jo njene prednice poslale v Leadville, Colo., kjer je učila otroke na irski fari Marijinega Oznanenja tri leta. Tega leta so jo pa premestile v Grand Junction, Colo. Tudi imenovana spada v red sester sv. Vincencija Pavlanskega in je hčerka dobro znane Mrs. Lesar' in njenega pokojnega moža Josepha Lesarja, je umrl za influenco leta 1919. — Še ena naša faranka se uči na sestro v Leavenworth, Kans. in ta je sestra Leo Katherine, ki bo čez par let že dokončala študije. Ona je hči Mr. in Mrs. Franka Can jar. — Dalje imamo tudi dva zdravnika iz naše fare. Prvi je Dr. F. Lessar, ki je bil rojen leta 1903 v Ribnici na Dolenjskem in je leta 1911 prišel z materjo, bratom in sestro v Denver, star 7 let. Hodil je v publično šolo, potem je šel v North Denver kolegij, nato v Boulder, Colo., kjer je dovršil zdravniško šolo. Sedaj se nahaja v Mountain Home, Idaho; je sin Mrs. Mary Lesar in njenega pokojnega moža Josepha ter brat že omenjene sestre John Regis. Drugi zdravnik je Dr. F. F. Demetrovich, rojen leta 1908 v Denver ju. Osem razredov pub-lične šole je napravil v Garden Place Public School, nakar je šel v North Denver kolegij, kjer se je učil nemščine, španjolščine in latinščine. Govori več jezikov. Potem je hodil štiri leta v Boulder kolegij, dve leti se je učil v Denver General Hospital in potem dve leti na otroški bolnišnici v Chicago, 111. Sedaj se nahaja kot specijalist v Chicagi na 1791 Howard St. Uraduje pa tudi na svojem stanovanju na 1419 Shervin St., Chicago, 111. On je sin dobro znane Mrs. Anne Dimitrovich in njenega pokojnega moža Franka, kateri je umrl pred več leti. — Kmalu bi bil pozabil,.da imamo še enega mladeniča, ki se uči za duhovni- Dogodki med Slovenci po Ameriki j^četrtek' (imniitumimumi !Z1 si Sle Rev. p. Benvenut Winkler 1 oglaša Predsedn Bivši Amerilcanec g.,!Podpreds Benvenut Winkler, ki ie s daj nastavljen v pošilja vsem svojim znance! i Blagajni! in prijateljem po Amerl Vrhovni iskrene pozdrave in vsem že srečno, zdravo in milosti po! Predscdi no Novo leto 1939. — Njeg« naslov je zdaj: Ljubi j an1 Marijin trg št. 4, je f liams i 2. nadzo 3. nadzo Prcdsed 2. porot 3. porot ' Jadra)) 4. porot Še eno voščilo iz domovin' Poveljnik ladje kapitan fregate Jerko I. Iv 5- P°rot čič-Dimitri, častniki, podčas? niki kadeti, kaplarji in nw "Am«i narji, spominjajoči se skora Vs šnjega zgodovinskega obisk nega t; Kr. ladje "Jadran" v newyof ški in bostonski lulci, z veruj mi manifestacijami svoji sta domovini in edinstvu jugosl< vanskega n a r o d a, pošiljaj svoje pozdrave bratom o! kraj oceana in jim voščij vsem srečno Novo leto 193"1 bolnišl Z. gih na Kdor : štva Z ustanc iti pot SLO^ r MilllllllC Smrt rojaka Indianapolis, Ind. — t bolnišnici Sv. Vincencija k . Le pred kratkim umrl rojspomen John Markovich z 2708 tfdruštv Tenth St. — Pokojni je birom z. naročnjk Amerikanskega Slffpvaznc venca. končn: — bo del Prvi koncert to, da Chicago, 111. — V nedelj^rug^ 22. januarja priredi naš jugCega i slovanski rojak g. Josip Nofnuli 1 vak svoj prvi koncert v Kini' j bal Hali, vogal Jackson BoU|Lžal Jevard in Wabash Ave. Ko$bil^ cerfca se bodo predvsem una' 'ožili razni ocenjevalci petja ki bodo poročali o uspehu i« ?! ^ zmožnosti novega pevca^ot t, sta, ki bo ob tej priliki prit!!'Ca ' .Jvseir jnvr.o ftastopft ffifeert If vrši zvečer 22. jan. Vstopnih r>e dobijo pri g. A. Savine-u,; Auditorium Building, 6hica*|mog vTo; telefon: Harrison 1276.". G. Novak se priporoča za v§ liko udeležbo. Umrl je Chicago, 111. (North Side.) — Tukaj je te dni umrl rojak Martin Humlan, doma i Ji vasi Radovice v Beli Krajini-Zapušča ženo, eno hčer več sorodnikov. ka in ta je Fr. John SustarsicJ ki je v Canon City, Colo v kole-giju in bo, če Bog da, čez tri le- j ta pel novo mašo. Ta je sin Mr. in Mrs. John Sustaršič. Potem j je še eden, ki se uči za brata v \ redu Christian Brothers, ki je': Bi "o. Aug. Andrew, rojen leta 1921 in je napravil osem razredov v naši slovenski farni šoli, nakar je šel v kolegij Las Vegas v New Mexico. Ko je tam dokončal je stopil v novicijat Christian Brothers De La Salle Normal School v Laffayette, Louisiana. On je sin Mr. in Mrs. Rudolf Kvas, vnuk Mrs. Mary Lesar, katera ima eno hčer za (Dalje na 3. str.) bliz je t vsei vor ma stv v 1: dol in; pa« I žtc : slo Zi 19 Z P t I "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" nSfT« Magra -se jc -tegu odkritja zares silno prestrašila, šc ' zlasti, ko' je Tarzan . v neg!i jezi skočil proti njej in jo zagrabil za vrat. Stisnil bi jo bil in na mah udvšil, tako je bil naenkrat ves divji, kajti spoznal je, da jih jc nalašč jialagSla, sanio da da s tem Atanu Thoiiiu dovolj časa. Toda Tarzan ni imel v sebi samo maščevanja, v njem sc je jasno odražal tudi plemeniti človek, ki se jc znal obvladati Še. prodno je bilo prepozno. V džungli vzrejen, med divjimi zvermi, je bil vendar pravi vite'z zlasti proti nežnemu spolu in ni hotel takoj rna-ščevait lažnjive Magfe. Tarzan je spoštoval žensko, tudi Magro, četudi je vedel, da jilv je nalagala. zato jc naenkrat povesil roke. lirez besed se je obrnil od nje in stopal proti šotoru. Magra mu jc sledila z očmi in njeno srce je bilo sedaj po tem dogodku napolnjeno z novim strahom in spoštovanjem do Tarzana. V tem je Tarzan prišiTdo šotora, i/, katerega je ravno prišel Gregory, kateri je ves obupan govoril Tarzanu: "Kaj čemo napraviti. Ali nam je sploh mogoče priti v Bongo in tam rešiti Heleno iz rok tega vražjega Thome?" Tarzan je stresel z giaVo, ko bi hotel poiuišljati, kaj naj odgovori. - ■am- wirf L 1 Cetrtck, 5. januarja 1939 ............. "*" '"" ................1 11.............. ci J AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Zapadna Slovanska DENVER. COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov kler UPRAVNI ODBOR: |Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. ■ Podpredsednik in" mladinski nadzornik: Geo J. Miroslavich, 3724 Wil-je f hams St., Denver, Colo. oljaf \ Podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jersin, 4825 Washington St., Denver, Colo, ance. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo, meril Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. m že NADZORNI ODBOR: ti P° Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. Tj eg« 2- nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 'Ijaill 3' nadz°niik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans. Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveiand, Ohio. • { 2- Porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah, drat 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. . Kf 5- Porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. ^ URADNO GLASILO: mof "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in- vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- bisl n°Sa tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- VVO- snie za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi reri stal •osli 1 j a; oi ščijj bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. . Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-Pili narodnosti, ki so zmožni angteškega jezika, da se ji prildopijo. kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S, Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila tn Potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! "I '^'^HHC^IMlllIlll] CCSfil ltCI*113C31l!f11flllll C13 IltTItlllfll C2LEZI1I AtniC3l llIlIlIKinCSliriltlltl ElC3lt111l til I C31 111 t HJLllilETJI IHMif IIJ 3 im> IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ. • J ^eto 1938, katero upam, da je bilo in imelo zgodovinskega •''.Pomena za našo dobro in skrbno mater ZSZ, je za nami. Ona biv'U°^a on' člani (ice), kateri so aktivno sodelivali z gl. odbo-Skpvv/. nafredek in procvit ZSZ ob priliki njenega 30 letnega io v °Van^a' Sfidaj lahko z ponosom in mirno vestjo pričakujejo Co I i - rezu^atov zadnj*e kampanje. Ne gre se sedaj za to, kdo |o ^ eZ6n Prve' dru£e a!i ene od razpisanih nagrad. Gre se za -li'd"' vf končnem poročilu vidimo, ako se je vsako posamezno g^np!'. 0cizva^° prošnjam gl. odbora, kakor tudi od strani zaved-NoO'\tIallfcVa> da vsaJ nekii) malega storijo za dobrobit ZSZ v mi- • nun kampanji. Tvr 0u- ^ vo Pišem te vrstice mi ni znano, ako so naše chikaške čete ob-c uale svojo mogočno postojanko v mesecu decembru, katera je de' vJj"a pod sPretnim vodstvom pueblških in denverskih četah ograja f:na °d vseh strani. Ako se je tem četam posrečilo prodreti sko-in 21 "aso liniJ° in jo potisnili v ozadje, (I wish you both, Pueblo >!i- ^e&ver, all the luck in the world), potem zmagovalcu iz dna častitam v imenu celokupnega članstva ZSZ. Nemogoče je fw zavzeti prvo mesto, mogoče in nad vse pa je lahko bilo vsa-ice ^-mu posameznemu društvu, kateremu je Zapadna Slovanska .-j, 0/.a vsaj malo pri srcu, podeliti vsaj nekaj malega v dar niši a; og0cni bratski organizaciji. i bi' je do sedaj znano, smo pridobili v zadnjem letu e- nzu iooo novih članov in članic, kar je pač neovrgljivi dokaz, da I e 0 le mogoče doseči z lepo složno kooperacijo gl. odbora, pred-v„Gm pa onega zavednega članstva, katero se polno zaveda odgo-J n .1.,nofti do svojega društva in organizacije, katera kot skrbna stv- ° Vestno izpolnuje svoje dolžnosti napram svojemu član-.V'', y tem smislu in medsebojni ljubezni hočemo delovati tudi i do] Za procvit in napredek ZSZ. Cas bo prišel in to ne bo '' n°f°' hočemo z ponosom pokazati ostalemu svetu, da ni Za-I S(l,na ®lovanska Zveza samo ena najboljših, pač pa, da se bo vpo-I d a kot ot1a izmed največjih bratskih organizacij med Jugo-5 '^ranskim narodom. — K sklepu voščim celokupnemu članstvu f ,J„ veselo, predvsem pa polno zdravja in zadovoljnosti v letu -; — Bratski pozdrav, leo jurjovec, gl. predsednik. i sPomin ■^aPsclne IZ URA p A III. NADZORNIKA ZSZ. Pueblo, Colo. tridesetletnico na Slovanske Zveze, še OSebno spomin na jubilejno tako hitro med članstvom ^anipanjo, ne bo Pozabljen kajti je bila kampanja 1 ec°j uspešna, dasi bi bil uspeh te lahko še bolji, 5te bi _e Vsa društva in vse članstvo energično poprijelo 2a novo članstvo. . Konec je toda agitacije jubilejnega leta, i tem naj ne bo konec anipanje, oziroma nabiranja članstva za našo ZSZ. za ne neha-'1:no agitirati >.n°v° članstvo in nikoli ne v. Sedaj si bomo pa c 1 Počitnice. Če že počitni-jih Tridra'° biti, vzemimo si t-^orda za mesec januar, t . a.v Prihodnjem mesecu pa š3°J* Zopet na delo. Želja na- ta i eluvnega predsednika je la> da bi elan in v letu 1939 vsak en«^.. tlanica pridobili po ^ novega člana ali člani-x odrasti i -;n v mladinski co m dlek. To v celem letu pač k Posebna težava. Co jih ne-ka P1 dobe po petdeset, kar se t. i---------- lejni Z8'°ddo v pretekli jubi-med mpanji, bo vsak iz-danstva tudi lahko dobil po enega. Potem bi bil napredek še lepši kot je bil v letu 1938. S tem bi našemu glavnemu predsedniku izpolnili želje, Zvezi pa napravili veliko uslugo, od katere bi mi vsi skupaj želi dobiček, kajti čim močnejša, je naša organizacija, tem bolje za nas njeno članstvo. — Cenjeno članstvo, ne glejmo samo na glavne uradnike, da samo oni delajo, vsi se potrudimo, da bomo v letošnjem letu zopet le-do napredovali'. Pridobimo naši Zvezi kolikor mogoče novega članstva. Zato vsi na delo in če res vsi poprimemo, bomo zares napredovali. Vsem skupaj mnogo veselja v novem letu in sreče vsemu članstvu, zlasti pa glavnim odbornikom. Joe Blatnik POPRAVEK V zadnjem gladilo je med uradniki dr. sv. Martina št. 1, ZSZ., pomotoma stalo, da je društveni zdravnik, Dr. Sa-dar. Pravilno bi se. moralo glasiti, da je društveni zdravnik Dr. Harry A. Shjer. — Toliko v vednost članstvu. ■>iini!iii:iiitiliii:ii'i:iitJi'iliii)inioi!i"!iin'i'rim)Tniiin'inwiinFi Dopisi lokalnih društev l 2.50 Za 2000 Dinarjev........$44.50 V ITALIJO: Za 50 Lir......................$ 3.25 Za 100 Lir......................$ C.30 Za 200 Lir......................$12.00 Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati: Za $ 5.00 ....................$ 5.75 Za $10,00 ....................$10.85 Za $15.00 ....................$16.00 Za $25.00 ...................$26.25 Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICI! 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. m članice in se tako pokažemo novim članom. Naša društvo je v preteklem letu prav lepo napredovalo, tako v članstvu, kot tudi v finančnem oziru. — Nadalje je bilo na zadnji seji o-menjeuo, da je bilo naše društvo št. 16, prvo društvo, ki je bilo ' ustanovljeno kot angleško poslujoče društvo, pa je v zadnjih par letih pričele poslovati v slovenskem jeziku. Na zadnji seji je bilo pa sklenjeno, da bo od sedaj naprej društvo zopet poslovalo v angleškem jeziku. To iz vzroka, ker je na sejah vedno več mladih članov, kot pa starejših. Ce bi pa slučajno kateri član ali članica ne razumel kake stvari na seji, naj vpraša v slovenščini in se mu bo raztolmačilo, ali pa lahko vzame prestopni list ter stopi k dr. št. 3., kjer še vedno poslujejo v slovenskem jeziku. Moramo pač ^gledati' tudi za naše mlajše člane in članice in jih učimo bratstva. Če jih ne bomo mi učili, ne bodo nikoli znali. Je torej naša dolžnost, da učimo mladino kako se deluje na društvenem polju. — Torej ne pozabite o-menjene seje in proste zabave ki se vam nudi z našjmi novimi člani in članicami tc-.r da bote videli, kako bodo sprejeti slovesno v društvo. Joe Blatnik, preds. f ZSZ ENGLISH SECTION ! i i "»aBiHiimiinrnrafflniaimmmiiijmimfflnniitiimiwHmwHi* PUEBLO BOOSTERS LODGE NO. 3, WSA. Pueblo, Colo. On behalf of the officers for the year of 1938, 1 wish to thank the members of Pueblo Boosters for their splendid attendance at our annual meetings. At 2 o'clock in the afternoon the elections of officers took place. They are: President, Dorothy Jesik; Vice J'resident, John Kolbezen; Secretary, Anthony Jarc; Rec. Secretary, Alary (?), Treasurer, Rudy Stancer. I'm sure that each will strive to help Pueblo Boosters and WSA to become a better and stronger organization. , The Christinas partywap very successful. The place was' very nicely decorated. The children .as well as the grownups were asked to join in singing Christmas Carols. As they all were singing, Santa Claus came in ringing his hells. Candy and gifts were given out by Santa Claus himself. M eetings will be held every second Sunday of the month. Place — St. Joseph's Hall. Time — 2 o'clock in the afternoon. All members are asked to attend meetings morfc oftem I remain, Ann Spiller. ST. CATHERINES JRS. BRANCH NO. 7 Cleveland, Ohio. Three cheers for Old Santa Claus. The Christmas spirit descended upon our lodge in full swing. The presents, Christmas Carols and decorations, all mingled with the noise and laughter caused by the group of merry-makers which gathered for this festive occasion. Did we have fun? Well, ask any of the Juniors that were there, they can tell you. Our, election of officers for the coming year was quite satisfactory to all. Our present officers did such a good job, that they were unanimously elected for the coming year. I'm ciuito certain they will do even better in 1939. 1 want to- compliment our sec. Donclla Ponikvar for the splendid manner in which she has conducted her oh'k-e. Our thanks go to tjie three ; m embers who decorated the room in Xmas fashion, also to the members who entertained with songs and music. We arc indeed fortunate in having a fairy God mother in our adult lodge in the person of Mrs. Mary Krajc. No occasion passes without gifts or baked ^Bmm^mmm^^msmam, goodies for us. The St. Catherine Jrs. in a body thank you Mrs. Krajc for your generosity and we all wish you a happy New Year and good health. Remember, Jrs., our nig prizes next month arid bring in those tickets. The Fraternal Voice is ever ready to print your articles, so let's send them in. Jan. 9 is our next drill practice, You'll be hearing more from me next y§ar, 'till then, Happy New Year Jrs.! Stella Herbert, Supervisors. -o- W. S. A. NO. 16 Pueblo, Colo. Our December meeting proved to be a big success with a large percentage of members attending. The meeting was put over in short order with the old business being settled, with a slight increase over last year in our treasury. Following the short meeting the election of officers was held. Mr. Lessar of course refused to run as an incumbent, due to the transfer of our lodge from Slovenian to the English speaking lodge. He retired as an officer, but assured everyone he will still be an active member, as well as work hard for the growth of the lodge. 5 Bells for him. Alter a very close race of the nominees for President, Joe Blatnik eeked out a very close dicision over four others on the ballot. Who I'm sure will help revive and create more interest at our meetings. At present, he has already arranged to have quite an exciting year. With the First Prize for new members being his goal. Our hats are all off to him for a successful first term. Due to so many means of using strategy, to get our members to attend meetings. We were surprised to see members at our past meet that did not attend for many months. Of these we got quite an ovation, for all tricks that were pulled out of Tony Rupar's hat. Anton Bablch was elected Vice President. Tony Rupar was again elected by acclamation to succeed himself in the office' of Secretary. I'm very proud, as one, to say that should any other member run for this office, he or she, would never have accomplished the work of getting members, and keeping WSN No. 16 on top as one of the first 3 growing branches of WSA in the U. S. Not that Tony does not appreciate being patted arid complimented very highly, we will get together and send, him a bouquet! of Orchids for his prist tem» in of Lite. Joe Grebene was also elected by acclamation for Treasurer to succeed himself. For him and what he has done in the past I cann • i say much. What he will do in the future is something that may be thought of. Rudy Okorn was elected for Rec. Secretary. A position lie will have to keep records of, in Slovenian and in the English language to satisfy ail our members. The Board of Trustees were reelected to succeed themselves of last year. They are: Frances Raspct, Matt Novak; and Joe Zabukovcc. The Juvenile Supervisors have one new face amongst them in the person of Frances Grebene. Who I'm sure is very proud of her office, and will be very active as a member 011 the Board. Mrs. Blatnik and Mrs. Lesar were tlie incumbents to succeed themselves as the other members of the juvenile Board. They have worked in earnest the past year to keep the Juvenile Dept. well interested with picnics, games, parties and etc. Should 1 go on saying more of their work. I'm sure I would have to Continue through this whole page, let alone this one column. It is very evident that the new officers as well as the old will keep WSA No. 16 well ahead in 1939 in both membership and activities. Which will get them to the top of the ladder as the one lodge of the organization, and not of the first three; as a lodge others, will look up to, and not down on. All members -and newly acquired members must attend out next meeting, which will lie- held the second Wednesday of the mo,nth, January 11, 1939. All new members will be sworn into the lodge in a body. New business will be - started of which you should all know all about at the beginning of the new year. Hoping to see you all at the next meeting, I remain, Fraternally Yours, Joe Grebene, 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala BR.mU...... OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenn« Tel. Canal 0S23 Uradne ure vsaife dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ZASLUŽEK $30 DO $100 NA TEDEN Ako i mail'e n 'a' v a d ln e zmožnosti za prodajanje in ste . pripravljeni, rabiti jih, vam moremo ponuditi v prodajo vrelčno mineralno vodo, ki se lahko na prvi pogled proda po salunih, hotelih, bolnicah, zavodih, lekarnah in domovih. Zdaj je v teku velika oglaševalna kampanja. ■, Uposlujemo moške kakor tudi žensko. MIAMI PAPiK SPRINGS, INC., 10. So. La Salle St., Chicago, Suite 407. IZ SLIV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) sestro, enega sina pa za zdravnika. Tako torej vidite, da je iz naše fare izšlo tudi že nekaj višjih poklicov in upamo, da jih bo polagoma še več. — Pri nas v Denver ju imamo poleg farne tudi društvene dvorane. Slovenska društva imajo lep Dom, pa tudi hrvatsko društvo sv. Jakoba ima svoj dom. Potem imamo v Denver ju glavni urad Zapadne Slovanske Zveze. Na to Zvezo smo lahko ponosni, ko tako lepo napreduje in se širi po celi Ameriki. Odkar imamo tukaj svojo faro, je bilo ustanovljenih že več društev, kot dr. Trail Blazers št. 41, ZSZ., dr. Colorado Sunshine JSKJ. in dr. Colorado Rockies SNPJ. To so angleško poslujoča društva. — Pred 13 leti je bilo ustanovljeno dr. Marije Pomagaj št. 190 KSKJ., ki prav lepo napreduje. Vseh podpornih moških društev imamo devet in dva ženska društva. Vsa ta društva pripadajo k različnim jednotam ali zvezam, pa vendar lepo napredujejo in med vsem temi različnimi društvenimi člani vlada najlepša sloga, da je prav gotovo malo kje v drugih naselbinah tako. Složni smo in v slogi drug drugemu pomagamo pri različnih prireditvah, naj si bo za Dom ali cerkev. Sedaj pa" končujem zgodovino fare Kraljice sv. Rožnega venca. Rad bi, da bi si obdržali vse te številke, v katerih ste brali to zgodovino za delj časa in bi to pokazali tudi drugim, ki pridejo iz drugih naselbin, da bodo vedeli, kolike težave so bile pri ustanavljanju nove fare. — Proti koncu mojega pisanja pa vse prav lepo prosim, če sem katerega izpustil, ki je kaj daroval, da mi odpustite. Vse, kar ste dobrega storili za našo cerkev in faro, vam bo gotovo Bog povrnil. Če se je pri mojem pisanju zgodila kaka pomota, vedite, da se ni zgodila nalašč, ampak nevede, kar se pač vsakemu še pre-rado primeri. — Urednika Am. Slovenca bi pa prosil za velike potrpežljivost pri sestavljanju in urejevanju teh stavkov, kar ni lahko delo, pa ste vendar do-edaj dobro napravili; prav lepa hvala za trud in delo. — Vsi pa, kateri ste brali to zgodovino, bodite pozdravljeni! P. S. — Naj še omenim, da se podpredsednik cerkve John Y. Jelenich tudi veliko trudi za cerkev ob raznih piknikih, bazarjih in v vseh slučajih pomaga za cerkev. Kupil je baro za šolsko dvorano, ki se Vabi ob raznih prireditvah, ki je zelo pripravna in koristna za našo dvorano. Nadalje naj omenim, da sta Mr. in Mrs. Bohte darovala klavir, ki se rabi ob šolskih prireditvah in drugih veselicah v šolski dvorani. Mrs. Mary Krašo-vec je darovala male orgije (Reed organ),ki so se dolgo časa rabile v cerkvi. Poleg onih žena, ki so bile omenjene v št. 249 Amer Slovenca, da so delale in delajo za cerkev, naj omenim, da delajo in se trudijo za cerkev in šolo tudi te le: Mrs. Mary Can jar, Mrs. Amalia .Jelenich, Mrs. Ana Sadar, Mrs, Amalia Zalar, Mrs M,iry Krašovee in Mrs. Theisefi. Te žene se veliko trudijo za cerkev in pri fari in vse kar napravijo pri Altarnem društvu ali pri P. T. A., darujejo za cerkev in šolo. — Je še veliko drugih, katerih imena niso priobčena tukaj, ki delajo, se trudijo,in pomagajo za cerkev in šolo, toda kakor sem že poprej omenil, Bog že ve kdo kaj dobrega stori za čast božjo in bo ob svojem času vsem stotero povrnil. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmermh cenah. 704-706 North 8th Street, Slieboygan, Wig. Telefon: 85 — Res. 4080-W ZANIMIVOSTI S POTOVANJA PO ZAPADU (Piše Mary Megler) Pueblo, Colo. (Konec) Tudi Selanovi so si vzeli časa in me peljali okrog rojakov, da sem videla, kje žive. Obiskali smo samo družino Kikel, Tony Kovačič,Mrs. Vidmar, Mr. Križ-man Sr., Jos. Križman, Jr., Jack Trojan ter Tony Hladek. Vsi ti imajo svoje farme na Grand Junction in se največ pečajo s sadjarstvom. Vsi so nam prav dobro postregli z domačo kapljico, za kar jim prav prisrčna hvala. Pri Selanovih sem tudi ostala dva dni in so me še vstavljali, da naj še ostanem, pa me je preveč skrbelo kako je doma. Tako sem se tretji dan zjutraj ob 7:15 poslovila od prijazne Se-lanove družine proti Puebli. Bus se je že vstavil pred Selano-vo hišo in počakal da sem vstopila. Se enkrat smo si stisnili roke v slovo, Mrs. Selan mi je pa obljubila, da se'kmalu vidive v Puebli. — Pa le nikar ne pozabi Mary! — Tako sem se zopet vozila preko znanih mi hribov in prepadov po tisti cesti kakor pred desetimi leti, pa že takrat sem obljubila, da se ne bom nikdar več peljala preko tistih prepadov. — Morda bote dragi čitatelji rekli, koliko sto in sto potnikov se prepelje tod mimo in srečno pridejo, zakaj bi se neki bala. Ne bom tega zanikala, vendar človek mora imeti trdne živce, bolj kot jih imam jaz, da se ne bi tresel ko gleda te prepade. Se nisem samo jaz tresla, le par potnikov je bilo, ki so kazali svojo mirnost.— Na nekem mestu je šofer rekel, naj izstopimo in si ogledamo kraj, sam je pa fotografiral pokrajino. Vprašala sem ga, kako globoko je od tu v dolino, pa je rekel, da samo 1400 čevljev in se je nasmehnil. Neka sopotnica iz Wichita, Kans., ki je sedela poleg mene, se me je tako močno oklenila, da sem se je komaj oprostila. Seveda, smo se potem, ko smo privozili na varno, vsi smejali naši strahopetnosti. - Od tam naprej smo se pa dobro vozili, dasi je po nekaterih mestih močno snežilo in tako smo srečno dospeli v Pueblo ob 7:30 zvečer. Obvestila sem domače, da so prišli po mene na postajo. Doma so mi napravili malo presenečenje, ali pa sem bila le jaz tako vesela, da sem srečno prišla domov. Sedaj pa dragi sorodniki, prijatelji in znanci, vam se Še enkrat zahvalim za vse dobro, kar ste mi skazovali. Tudi vi ste k nam vselej dobrodošli, kadar pridete. Vsa naročila in pozdrave sem vestno oddala in vam ostajam za vedno hvaležna. Predstavite vašim prijateljem "Amt-r, Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj naroča ! POSESTVO NA PRODAJ V starem kraju v Va-o Grib-Ije, fata Podzemelj; Belo-krajna, ima'm na prodaj posestvo, ki ga oddam zn zmerno ceno. Kogar zanima, naj suše na Nick Križe,337 3rd St., Rankm, Pa. ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2<173-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ^ ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN 1 PE0DAJALEC HIŠ- ' "Strang^ iMiinii'ii mtmtmmm III ' ' V > Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK; i ________________ ____ ... ...... AMEftIKANSKt SLOVENEC Četrtek, 5. januarja 191 ' "Tanja, govoriš kakor malomeščanka! Žena odgovornega komunista vend&r ne sme tako misliti!" "Toda Senja, ali žena odgovornega komunista nima pravice biti tudi mati in ženska?" Nastal je dolg odmor, nato je dejal tovariš Vladimirov, ki je postal sedaj čisto resen in svečan: "Tanja, sicer ti o tem še nisem govoril, toda naša socialno-znanstvena delovna zajednica je nepravila načrt, čigar izdelavo so poverili meni. Zgraditi hočemo resnično pravo komunistično mesto. Tam bodo sprejeti samo pravi, resnični, stoodstotni proletarci kot delavci pri novi veliki tovarni strojev. Postavili bodo obsežna poslopja. Vsak stanovalec dobi sobico, opremljeno z najvažnejšim: postelja, miza, stol — drugega nič, kajti vse drugo je odveč, je buržujska, malomeščanska ničevost. Družine, kakršne so v kapitalističnih državah — in žal še tudi pri nas — bodo popolnoma izginile. Otroke,, ki se bodo rodili, bodo takoj oddajali v djetdo-rne Noben otrok ne bo vedel, kdo je njegova mati ali njegov oče — uvrstili jih bodo po določenih številkah. Starši bodo sicer obiskovali otroke, toda odpravili bomo naziv oče in mati. Otroci jih morajo nagovarjati kot vse druge odrasle. Saj imajo vsi skupaj istega očeta, isto mater: komunistični proletariat, boljševiško državo. Žene bodo imele v tem mestu natančno iste funkcije kakor možje, vsa tako zvana ženska dela bomo odpravili, to se pravi, opravljali jih bomo vsi. Uredili bomo velikanske kuhinje, pralnice in kopališča Družino je treba popolrioma uničiti, zakaj ona je nositeljica vseh malomeščanskih in individualističnih tradi-C1J . . . "Strašno!" je ušlo Tanji. "Kaj boste napravili iz žene? Najprej si jo vzamete kakor žival, nato ji strgate otroka in ga vtaknete v djetdom! Ali si sploh že videl kakšen pošten djetdom? Ne? Sama sem Lila v mnogih takšnih hišah in vem, kako je t$m! Mi ne verjameš? Potem kar sam beri v vaših časnikih! Ti sami pišejo, da otroci tam propadajo od nesnage, lakote in zanemarjenosti! Poglej tu, to sem si shranila, beri!" Tanja je vzela iz svoje ročne torbice izrezek iz časnika in ga ponudila svojemu možu. Bral je: .. vso zimo so otroci brez obutve. Življenjski pogoji so docela nehigienski. Na vsaki postelji leže po trije. Svoje potrebe opravljajo kar v sobi. Nepopisna nesnaga in smrad napolnjujeta hišo, celo zrak okrog hiše je neznosen, ker leže tam debele plasti različne nesnage in kuhinjskih odpadkov. Otroci se nikoli ne kopljejo. V pol leta je bilo 3069 obolenj (pri 352 osebah). Največ jih oboli za kožnimi boleznimi. Približno 12 odstotkov otrok je tuberkuloznih, pa spijo in hodijo z zdravimi. V flečjem domu ne slišite veselega otroškega glasu, ne vidite ltlečice na mladostnih licih. Okrog in okrog je vse žalostno in pobito . . "Ta izrezek je iz 'Komsomolskaje Pravde'! Pomisli samo, kakšna razlika bo, če. otrok ostane pri meni! Ponoči ne bom spala, da bom pazila na to, da ne bo ležal v mokrem, sama bom prala plenice, da bo vedno čist, sama ne bom jeclla, da bo sit on — kajti mati sem! Zares, skoraj bi včasih verjela, da ste vsi znoreli. Šele dokazovati ti moram to, kar je vsakemu otroku popolnoma razumljivo. Samo zaradi tega, ker, žal, vse matere niso imele ali nimajo časa, da bi se brigale za svoje otroke, le zaradi tega hočete kar vsem materam odvzeti otroke? Ali si že sploh kdaj pomislil na to, kaj storite ženi, če jo oropate pravic in dolžnosti, ki jih ima do svojih otrok? Žena, ki ji vse to odvzamejo, sploh ni več žena, niti človek, to je . .. je..." Tovariš Vladimirov je pazljivo poslušal. In zopet ga je presenetila moč in tr-dovratnost, s katero je zagovarjala svoje stališče, presenetila ga je drznost, s katero je zagovarjala to, kar je smatrala za pravilno. "Dragi, ljubi Senja!" je dejala Tanja, ko ga je dobrikajoč se objela. "Poslušaj me enkrat, kaj ti povem, in ne jezi se! Premalo je, da imaš dobro idejo! Znati jo moraš tudi v resnici dobro realizirati! Kaj mi koristi tvoja lepa misel o dečjih domovih, če pa naj izpostavim svojega otroka lakoti, nesnagi in mrazu! Kaj mi pomaga, če bo to nekoč, v daljni bodočnosti mogoče ninogo boljše! Moj otrok živi sedaj! Vsaka mati ti bo povedala, da je glede opravka z otroki resničnost važnejša od ideje! Seveda, vi možje se morete tolažiti s svojimi idejami — me žene pa smo bolj za resničnost, me stojimo tu, v življenju . . ." Vedno krepkeje ga je stiskala k sebi in mu zrla v oči. Tega nežnega, prosečega pogleda ni mogel prenesti! Rekel si je pač, da bi moral ostati trd. Vedel je, da iz v anje ni govoril jasen razum, temveč srce, in da mu kot možu in komunistu slabo pristoji, če sledi svojim čustvom in ne možganom. Toda čudno, sprevidel je — seveda tako kakor Tanja, samo s srcem— da ima prav. Na njegovi strani je bila resnica, ki bo vztrajala, resnica, ki naj bi veljala v bodočnosti, na njeni pa je bila resnica trenutka, sedanjosti! Tovariš Vladimirov se je trudil, da bi ohranil svojo avtoriteto vsaj na zunaj, da bi napravil teman obraz vsaj na zunaj, in je dejal: "Torej dobro, Tanja. Za zdaj ti bom otroka pustil, ker naši dečji domovi še niso v najboljšem stanju. Toda to je le začasno! Vendar ti stavim pogoj: prvič, da kijub temu ostaneš v službi, in drugič, da cddaš otroka v dečji dom takoj, ko bodo razmere v njem povoljne. Saj ti vendar nisi zmožna napraviti iz otroka pravega komunista! V tebi je ženska premočna in komunistka preslaba!" "Hvala, hvala Senja!" je rekla Tanja in tovariš Vladimirov je čutil, kako globoka hvaležnost je bila v teh besedah. (Dalje prihodnjič) SIT JE ŽIVLJENJA A: "Ti si vendar rastlino jedec, pa si si naročil pečenko!" B: "Saj tudi sem rastlinojedec in sem prepričan, da živijo rastlinojedci dalje časa ko mesojedci. A jaz sem že sit življenja!" j| NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o amerižkili Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, wmammmimmm—wmmm Chicago, Illinois BILL OF RIGHTS - PODLAGA AMERIŠKE SVOBODE V času, ko državljanska svoboda v mnogih delih sveta propada, desetorica prvih amend-mentov h Konstituciji, ki jih navajamo pod skupnim. imenom Bill of Rights, zavzema dandanes čim dalje večji pomen. 3a skoraj stoletje in pol je Bill of Rights ostala podlaga svobode v tej deželi. Kot neoddeljiv del ameriške ustave stoji na straži proti vsaki mogočni zapreki s strani države proti svobodam poedinca. Konstitucija je izvirno obstojala iz uvoda (preamble) in sedmih odstavkov (articles). Isti so ustanavljali demokratično obliko vlade, njene razdelitev v tri panoge: zakonodajno, izvršilno (eksekutivno) in pravosodno. V tej obliki je bila Konstitucija sprejeta dne 17.. septembra 1787 od večine delegatov Ustavne konvencije in na to odobrena od dveh tretin držav v mesecu juniju 1788. Ker v novi ustavi ni bilo nič govora o pravicah poednica, razvila se je močna opozicija, ko je bila ustava predložena državam v odobren je. Mnogi voditelji revolucije, med njimi Patrick Henry in Thomas Jefferson, so bili proti odobritvi. Vsled te silne agitacije za vključitev državljanskih svobod, ustavno zajamčenih, je prvi kongres takoj ob otvoritvi svojega prvega zasedanja v New Yorku v sept. 1789 sprejel dvanajst amend-mentov in jih predložil državam v odobritev. Deset izmed teh je bilo odobrenih in postalo bistven del Konstitucije Združenih držav. Nazivamo jih " seznam pravic" (Bill of Rights). KAJ DOLOČA BILL OF RIGHTS » "Kongres ne sme nikdar napraviti nikakega zakona, ki bi ustanovil kako državno vero ali prepovedal svobodno izvrševanje kakršnekoli vere, niti kakega zakona, ki bi omejeval svobodo •ovora in tiska, niti pravice POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. ljudstva do mirnega zborovanja in pozivanje vlade, da odpravi pritožbe". — To določa prvi a-mendment, ki je najvažnejši del ustavno zajamčenih pravic. DOLGA BORBA ZA DRŽAVLJANSKE PRAVICE Da se popolnoma oceni pomen določb v Bill of Rights, treba le spomiftjati še na dolgo in težko borbo po vsem svetu za pripo-znanje človeških pravic. Za mnoga stoletja je prevladovala teorija, da državljan obstoja za državo, ne pa država za korist državljanov. Poedinec ni imel nikakih garancij, kar se tiče osebne svobode, posesti in rabe svoje lastnine, svoje vere in bogačastja ali izrazovanja svojega mnenja. Na Angleškem, od katere dežele je Amerika dobila večino svojih pionirjev, je borba za gotovo mero državljanskih pravic začela rano v 13. stoletju. L. 1215 je bila Magna Carta izsiljena od kralja Ivana (King John). Ta je bila na svetu prva spisana izjava o pravicah, ki se je sicer v glavnem ozirala samo na feudalno gospodo, ampak je bila zgodovinski korak v borbi za človeške pravice. Magna Carta je prepovedala prodajo pravosodja, zapiranje ali izganjanje razun vsled zakonitega pravoreka porotnikov in po zakonih dežele. V 17. stoletju se je borba za državljanske pravice razširila na Angleškem. V glavnem radi tega vprašanja izbruhnila je revolucija leta 1688, ki je odstavila kralja JamesII. Nova vladarja, William in Mary, sta morala podpisati Brli of Rights, ki je omejeval kraljeve predpra-vice. Kralj ni več smel omalovaževati zakone, sprejete od Parlamenta, ustanovljena je bila svoboda debate v istem in prepovedane so tiile vsakovrstne krute kazni. Ameriški kolonisti so bili vedno ljubosumni na svoie človeške pravice kot svobodni angleški državljani. Ko so postali ne-ili svoje osebne pravice in, ker odvisni, so takoj zopet poudar-so poznali prejšnje dokumente svobode Angležev, so jih razširili in uvrstili v državne ustave in v Konstitucijo Združenih dr-žav- FLIS. B!!ll!B![!!!n!!;iDiia;!l|lB!ii:»l!n!!l» JPismmo polje J. M. Tronic - ŠPIRITIZEM! OKULTIZEM! HIPNOTIZEM! Mnogi so in med temi morda vi, ki še nikoli niste slišali pojasnila o temu. — 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Naročnino za "Novi Svet" sprejemajo tudi vsi zastopniki(ce) Amer. Slovenca, ki so obenem zastopniki (ce) tega lista. Iveri. O Stojadinovičevi politiki politiki naj kdo sodi, kakor mu drago. Precej resnično in tudi korajžno pa je povedal na shodu v Novem Sadu, in vsaj upajmo, da so ga slišali ne le v Pesti, tudi v Berlinu in Rimu. Re kel je: "Te dni ste videli, kako se meje nekaterih držav morejo v 24 urah menjati. Toda mi nismo država, ki je bila ustvarjena za zeleno mizo, za katero so sedeli politiki in kadili. Vs& mu svetu je znano, da so mepe Jugoslavije pravično odmerjene, zapisane s krvjo in začrtane z mečem ter s kostmi junakov. Takšnih meja ni mogoče potegniti drugače. S sabljo carstva smo dobivali, z njo tudi izgubljali. Bili smo in ostanemo narod bojevnikov in junakov. Ni bilo vojne v Evropi, pri kateri ne bi bili sodelovali. Zato vemo, kaj je vojna in zato si iskreno želimo miru. Želimo miru, ker smo dokončali naše zedinjenje ter ustvarili enotno, nedeljivo in nikdar razdružlji-vo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri živi nad 90 odstotkov Jugoslovanov. Niti z enim sosedom se nam ni treba pogajati o državnih mejah. Z vser/ii sosedi hočemo živeti v najboljših in najkorektnej-ših odnošajih. Prijateljstva, ki smo jih pravočasno sklenili z velikimi sosedi na naši zahodni meji, so važen steber miru ■v tem delu Evrope." Znano je, da zmaga v zadnji vojski ni pi-išla, iz zapada, od Francozov, Angležev in Anre-rikancev. Najprej so Srbi in slovanski legionarji prebili fronto pri Solunu, in tedaj se je začelo majati tudi na zapa-du. Stvar o krvi in meču ni tako iz trte izvita. Spominja me na pripetljaj med profesorji NOVI SVET začne prinašati v januarski številki in potem dalj časa razpravo o "ŠPIRITIZMU", "OKULTIZMU" in "HIPNOTIZMU" izpod peresa DR. JOSIPA ŠIMENCA iz Ljubljane, ki že nad 20 let proučuje te nauke. Naročite si takoj mesečnik "Novi Svet", ki stane za Ameriko letno S2.00; za inozemstvo pa $3.00 in obogatite svoje znanje o gori omenjenih predmetih. Zelo važne članke bota objavljala v "Novem Svetu" skozi celo leto 1939. slovenska zdravnika: DR. R. P. ZALETEL, zdravnik in kirurg, o splošnih in drugih raznih boleznih. DR. JAMES W. MALLY, zobozdravnik, pa o zobozdravstvu. Zanimive črtice in razni poučni članki bodo v vsaki številki. Naročite si "Novi Svet" sami in opozorite nanj tudi svoje prijatelje in znance I Naročnino 6prejema: NOVI SVET Mašim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti Bla zniko vo kakor tudi Družinsko Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga. Vsak komad stane s poštnino vred %% serotov Naročajo se od: • KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. J A 1 N ] 2 P I 8 T C 4 S 1 5 6 i C P ' 7_SJ 8 N 9 P , 10 T H S ' 12 e . 13 P 14 15 N 16 P na gimnaziji v Beljaku f dni po napovedi vojske Srl Vse je bilo prepričanja, ds v nekaj tednih vse končan« Srbija na tleh. Tudi profeS so mislili tako. Pa je zgrba' -čelo protestantovski pa.' ŠTEV Heizelmann in menil, da st "■"' -ne bo šla tako lahko niti ne Srbih, ker "so vohali kri", j slil je na balkansko vojsko! maj leto prej. In možakar uganil. Pohod proti Srbiji končal z začasno zasedbo 1 lovca. Krvi nihče ne želi, pri m* dušnosti pri Čehih pa je le mestu, da kdo govori tu! zanimivemu romanu, ki ga J! spisal g. Miran Jarc. KnjiČ5 vsebuje 183 strani in je lepc trdo vezana v platno. Rom*"1 začne v dobi leta 1914. ko j{ zadivjala strašna svetovna voj' na. Takrat, kakor pravi pis&' telj sam, ko sonca ni bilo vefr ko je smeh zamrl in je vse pr'' Jakovalo nekaj strašnega . • ' Roman pripoveduje, kako je teklo življenje med novotrie^ kimi dijaki. Zelo zanimiv rO' man, ki pokaže kako nekater6 duše iščejo resnice, jo naposled najdejo in so vesele. Knjig8 stane s poštnino $1.25c. Naročila za obe knjigi spr* jerna Knjigarna Amerikansk' Slovenec, 1849 W. Cermak R