Fleidererjev 0 nemškem vprašanju o.maj so umolknili hvalo-pe'dAradnih organov v zvezi Podpisom bonnskega spora-ama o odnosih Zapadne Nem-* F*Bii zapadnimi okupa-JSJumi silami, se je oglasil Modni poslanec stranke svo-mh demokratov Fleiderer, an vladne večine, s svojim acrtom za rešitev nemškega ^prasanja. On je zahteval, naj pusti ob strani vprašanje obodnih volitev v vsej Nem-h> Rusija in zapadne sile pa ,a) '^Praznijo Nemčijo tako, a 1 Rusi obdržali nemška Področja V2hodno od črte odra-*■ a 2apadne sile naj bi o. ale..na odgovarjajočem delu omčije na levi obali Rena. stali del, torej današnja ■Vezna republika Zapadne otnčije in sovjetska okupacij-cona tako imenovana De-okratična republika Nemčija j uPaj z Berlinom naj bi bile zven okupacije tujih žet in z °volj močno nemško nacio-®a*®o armado. S tem bi postal oerlin hkrati zopet nemška Prestolnica. Socialni demokrati so ta acrt pozdravili kot «hraber * j? '2 vladne večine«, ker so , °j videli da ,je izraz neza-ovoljstva, ki se je pokazalo v v iciji dr. Adenauerja z onnjico konvencijo, ki je de-®sko samo konvencija o od-^SIh med Nemčijo in njeni-_ 1 2aPadnimi okupatorji, ne dokument o postavljanju i ^f^iev nemške neodvisnosti državne suverenosti, ed socialni demokrati niso st'a1, ki govorijo o tem, da ob. jo 13 tretja pot za Nemči-eifl^ ne°dvisnosti, čeprav na. dos Nemčija morala to hejj.601’ se ne zdi prav nič la- Prii?ldererjev načrt ni brez na ‘acnosti za Nemce. Določe. ra za neodvisnost se mo- etik at’’ ^rav tako se mora gub,ra‘ začeti plačevati tudi iz-n;a.leaa vojna. Nemci zače-Porl° misHti, da se 'to lahko skimVtla ec^ino *e z ezemelj. cijo .Vstopanjem in z okupa--- ’ caPrav je zadeva zelo ne- in -boleha. Cim bi ostal in čim večji del manj-pod bi okuni Kemciie •lil n in č _________________________ °UdiiSV°'50ien' tem prej bi se 5,^.5. možnost, da bi se tisti aiajjJcai del ponovno priključil . CePrav Prinesel Vega » vPraf0 razpravo o k°nn t U’ znaeilno, da je sk0toWa Hoalicija najprej šla lebrin m°me mimo njega. Ro. se ^iti to čudno, če ni Fleidererjev načrt ničesar senzacionalno ega v raznravn n nemškem *Vojimmi!!i'- da fleiderer ni Javi nost načrtom prišel pred kotn'eriL,Eam. ne da bi se s Zan Posvetoval. Pik vi1^0 3e- da je predsed-bemjk8 nove južnozapadne Baden6 države Wuetemberg-•la« 5’tt dr. Reinhold Mayer, bratov 4tvl:e svobodnih demo-kinega p°dprl svojega stran-da se ta *n priporočil, Pravlja-- naert vzame v raz- ska konv* Prej kot bi se bonn nje In pra'enC^a ratificirala. >erja ; to zavzemanje Ma-Krščan V2Zval0 nezadovoljstvo !tranl- unije, kot s^6 c*r- Adenauerja bolj den. 1,1 Rleidererjev načrt. A- epan-. ■ Padia ,Va stranka je na-ftatlCn aarrt kot novo izdajo *aillesil * . Poskusov po Ver- ja ^t“.! da se iz Nemčije izloči. Bo be* J16 levi obali reke Ren. tičejo 6 ,ab krščanskodemokra. t rontatorjev je ta *talii- tedaj propadel zaradi *- p0 jj, Prebivalstva. Sedaj bi to . '*idererjevem načrtu — ’taznov“ivalstvo tem :abo moralo biti m j"111 za svoje stališče s H' a bi edino ono moralo r adut ost °kupacijo in plačevati 8o n jn osvajalne zahteve, Priha]a]e jz drugih kra- Jfcv Brav y ,osier napad je prišel Z*aelo času, ko se je Vahno ®°v°riti je posebno ži-bride (j0 p.°skus'h Francije, da 0 štiristranskih razgo-Niti v Nem. vsi ravno tako zelo bi s sporazumi, ki jih >0v 'iji n,° Nemčiji ?«*4> k, ■bie. in ki jj *r Adenauer podpisal eirati a 1® treba sedaj ratifi-*adov0lj a zdi se, da je ne-J^ečje jn tv° v Franciji mnogo ia dru da 5e tam zahteva ne-?a pot za rešitev nem. ?afrt L^rašanja. Fleidererjev k im S6 zde' Pristašem ta-^žii ane integracije vira int lcot Poskus, da se mi-iši n,fi8raoi3a> ki Je na naj- Poti to uresničenja in da se z nevtralno Nemčijo tbncJ® tisto, kar Rusi in , ^de’ielii0). sko t rlev namen je bil de. Z ^Us( ra‘ da sp je potrebno tgovarjati o tem, pod na september o sprejemu v —v v OZN JPRK. 10. - Po si-razpra I&*va . ^..^anov sss je Varnostni Z 8 glasovi proti vzdržanima (Cilts r, u sr»-0; ^ bo razprav- '™VaiV. ’mu novih članov al° v septembru. kakšnimi pogoji bi bili oni pripravljeni izprazniti Srednjo Nemčijo. Misel o izpraznitvi Srednje Nemčije (pod pojmom Srednja Nemčija razume Fleiderer sovjetsko okupacijsko cono, a pod Vzhodno Nemčijo kraje vzhodno od Qdre in Nise) je v bistvu želja vseh nasprotnikov zapadne integracije Nemčije pa naj bi bili oni odkriti sovražniki kot socialdemokrati ali pa naj bi nanjo pristali kot na nujno zlo kot je to primer enega dela vladne koalicije. Nemci ne morejo sprejeti brez odpora izgon svojega prebivalstva s področja vzhodno od Odre in Nise. S sprejemanjem bonnskega sporazuma — pravijo njegovi nasprotniki — bo odkupljena svoboda 50 milijonov prebivalcev Zapadne Nemčije z večnim suženjstvom 20 milijonov prebivalcev sovjetske okupacijske cone, ki se prepuščajo na milost in nemilost Rusom, če se ne misli vojskovati za njihovo osvoboditev. A Fleidererjev načrt naj bi to preprečil. A razen tega ima ta ftačrt še drugo privlačnost: nacionalno armado, njegovi nasprotniki trdijo, da Nemčija ne more nikdar imeti nacionalne armade, ki bi se mogla uspešno zoperstaviti napadu take velike sile kakršna je Rusija. Njegovi prijatelji to priznavajo, toda kažejo s prstom na Švedsko in na Finsko. Tudi one ne bi mogle s svojimi jetami braniti do kraja uspešno svojega ozemlja pred Rusijo. Toda ves svet ve, da bi se moralo preliti mnogo krvi in dati mnogo žrtev, da se takšne čete napadejo, a napadeni bi v nekaj urah dobili podporo ostalih sil. V tem je realna vrednost nacionalnih armad narodov, ki želijo braniti svojo svobodo. Razprava o Fleidererjevem načrtu v nemški javnosti je precej potisnjena ob stran. Njegovi nasprotniki so dobili prvo rundo, ko so ga obdolžili, da napeljuje vodo na francoski mlin. Sedaj bodo morali njegovi pristaši to izpodbiti. V kolikor bodo pri tem uspeli, bo dobil nevtralizem v Nemčiji novo hrano, čeprav je neverjetno, da bi se Rusi mogli speljati na to, da od gotovine (svoje okupacijske cone) napravijo dolg, da se umaknejo vzhodno od Odre in Nise) — če se ne bi prej dobro prepričali, da od vsega atlantskega pakta ne bo nič. D. LAPCEVIC (Iz «Politike») Izročen zahodni odgovor Moskvi na zadnjo sovjetsko noto o He Tri vlade predlagajo takojšnji sestanek predstavnikov štirih vlad, na katerem naj bi razprav Ijali o izbiri članov komisije, ki bi izvedla preiskavo o pogojih za izvedbo volitev, o njenih funkcijah in njeni oblasti. Prav tabo naj bi se sporazumeli o načrtu za ustanovitev vs enemške vlade. Zahodnonemški parlament sprejel resolucijo, ki zahteva sklicanje konference štirih PARIZ, 10. — Tri zahodna poslaništva so nocoj izročila sovjetskemu zunanjemu ministrstvu odgovor svojih vlad na sovjetsko noto od 24. maja o Nemčiji. V začetku pravi nota. da 60 tri zahodne vlade v svoji noti od 13. maja stavile številne predloge z upanjami da bodo omogočile razgovore med štirimi vladami, ki naj bi dovedli do združitve Nemčije in do pogajanj za mirovno pogodbo z Nemčijo ter za sestavo vsenem-ške vlade. Pri tem ugotavlja, da sovjetska vlada ni odgovorila na nobenega od teh predr logov. Tri vlade še dalje v celoti ostanejo na teh predlogih. Na tej podlagi želijo predvsem proučiti vprašanje postopka za im*?novanje vlade za vso Nem. čij -e podlagi svobodnih volitev, . ..tero bi se lahko poga-jali o mirovni pogodbi. Sovjetska vlada predlaga v svoji neti istočasno razgovore o mirovni pogodbi, o združitvi Nemčije in, o ustanovitvi vlade za vso Nemčijo, zahodne vlade pa ostanejo na svojem stališču. Ker se mora vsenemška vlada udeležiti pogajanj za mirovno pogodbo, je treba še pred: začetkom teh pogajanj Nemčijo združiti in ustanoviti vsenemško vlado. Združitev Nemčije so lahko doseže samo s svobodnimi volitvami. Zaradi tega je treba v prvi fazi do. kaaati, dg so dani potrebni pogoji za te volitve. Sledile 'bi nato volitve. Nota ugotavlja dalje, da so. vjetska vlada ni stavila nobenega predloga glede imenovanja nepristranske komisije, ki naj bi ugotovila, ali so dani pogoji za izvedbo volitev v vsej Nemčiji, pač pa je pristala na imenovanje komisije, ki naj bi na podlagi sporazuma med štirimi vladajni izvedla omenjeno preiskavo. Zahodne vlade ne razumejo, ali sovjetska vlada misli, da bi morala biti sestavljena ta komisija samo iz predi-stavnakov štirih držav, ali pa naj bi se štiri države Sporazumele o njeni sestavi. Zato bi želele pojasnila o tej točki. Tri vlade pa so prepričane, da komisija. sestavljena $imo iz predstavnikov štirih velesil, ne bi mogla priti do praktičnih odločitev, ker bi zrcalila ]e se. danje razlike med štirimi ve-lesilsmi. Ta komisija bi morala biti _ sestavljena iz nepristranskih članov, ne bd smela biti podvržena uporabi veta aji nadzorstva štirih velesil in bi morala biti pooblaščena, da svobodno potuje po vseh delih Nemčije in da preišče, če so dani pogoji za svobodne volitve. Tri vlade so predlagale, naj bi se predstavniki štirih vlad sestali m razpravljali o izved-di svobodnih valitev, takoj ko bi bilo poročilo omenjene komisije predloženo. Dalje so predlagale, naj bi na tem se-s^anku razpravljali o zagotovilih. ki bi jih štiri vlade dale, da bo imela vsenemeka vlada, ki bi izšla iz svobodnih volitev, vso potrebno svobodo delovanja v času. dokler ne stopi mirovna pogodba v veljavo. Tri vlade so mnenja, da je edini konkretni predlog, ki ga je stavila Sovjetska zveza, oni, da morajo vsenemško vlado voditi potsdamske odločitve. To bi pomenilo zopetno ustanovitev štiričlanskega sistema nadzorstva, ki je bil prvotno namenjen, da bo veljal lp za «začetno nadzorstveno obdobje«. Ureditev take vrste bi oživila sistemi nadzorstva, ki se je pokazal za neizvedljivega, in bi vsekakor šel preko vsega razvoja dogodkov v Nemčiji v poslednjih letih. Dalje poudprja zahodna no. ta, da so nedavni vzhodnonemški ukrepi, ki težijo k preprečen ju stika med Nemci, živečimi v sovjetski zasedbeni coni, in 50 milijoni Nemcev v Zvezni republiki in zahodnem sektorju Berlina, v očitnem nasprotju z zatrjevanjem note sovjetske vlade, da tp želi združitev Nemčije. Ti ukrepi so pač v očitnem nasprotju z neprestanim zatrjevanjem .sovjetske vlade o združitvi Nemčije in, samo podpirajo njeno delitev. Nato pravi zahodn.a meta: «Z namenom, da se izogne nadalj. njemu odlaganju, predlagajo tri vlade po posvetovanju z nemško zvezno vlado ter z nemškimi oblastmi v Berlinu, naj pride do takojšnjega sestanka predstavnikov štirih vlad, če so te za svobodne volitve po vsej Nemčiji, kot predvideva paragraf štiri sedanje spomenice. in za udeležbo svobodne nemške vlpde piri pogajanjih za nemško mirovno pogodbo. Za ta sestanek ameriška vlada predlaga, da bj razpravljali: I. o izbiri članov komisije, tako da bi zagotovili njeno nepri-stranost; 2. o funkcijah komi. sije glede na zagotovitev njene popclrjp neodvisnosti v dajanju priporočil štirim velesilam; 3. o oblasti komisije, da izvaja svojo preiskavo v popolni svobodi in brez kakega vmešavanja. Z namenom, dla bi se mogle V RIMU SE HUDO JEZIJO na članek „Borbe“ o De Castru Oerookristjansko vodstvo je sklenilo predložiti za parlamentarne volitve, ki bodo prihodnje leto, nov volilni zakon, ki bo prav tako reakcionaren kot je volilni zakon o ..apparentamentu" za občinske volitve Ji« da (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Vročina je še vedno huda v Rimu in termometer kaže okrog 30 stopinj, a poslanci in senatorji hitijo z delom, da bi čimprej odšli ra počitnice, De Gasperi pa se zdi, da bo vendarle končno «sku-hal» še ostalih 19 emisarjev za Trst. Danes je sprejel veleposlanika ZDA in Velike Britanije ter z njima govoril o »izvajanju londonskega sporazuma glede Trsta«, kot uradno poročajo, medtem ko se veruje, da je bilo govora tudi o Diegu De Castru. ANSA je namreč izvedela iz kompetentnih krogov, da se smatra članek «Borbe» c De Castru kot «obrekovanje» in «želja, da se inscenira nesmiselna politična špekulacija na podlagi De Castrovega imenovanja« ter da se poudarja, da je De Castro »redni univerzitetni profesor statistike v Torinu, ki je znan po tem, da zagovarja sporazum med Jugoslavijo in Italijo« in ki da je napisal o Trstu knjigo, v kateri «objektivno iznaša dejstva z znanstveno natančnostjo«; iz. brali pa da so ga tudi zaradi tega ker zna dosti jezikov. Isti kompetentni krogi pa poudarjajo, da bo imel glavno vlogo v Trstu prefekt Vitelli kot višji upravni ravnatelj, medtem ko bo De Castro samo »ekspert zunanjega ministrstva ki bo skrbel predvsem za dobre od-nose med ZVU »n italijansko vlado«. O razgovoru med De Gaspe-rijem in obema zapadnima veleposlanikoma pa se bo mogoče zvedelo jutri kaj več, ko bo izdano poročilo o seji vlade, ki je napovedana za jutri dopoldne, ob U. uri čeprav današnje poročilo o tej seji ne navaja med dnevnim redom razpravljanja o rimskih emi-sarjih v Trstu, temveč le ukrepe o redni upravi, sporazum o izseljevanju brezposelnih italijanskih delavcev v Urugvaj in drugo. Naj večjo pozornost javnosti pa vzbuja trenutno spomenica osrednjega vodstva demokrist-janske stranke o delu stranki, ne tehnične komisije glede vo. lilne reforme. V spomenici, ki jo bodo izročili De Gasperiju se bajč predlaga, naj bo bodoči volilni zakon z večinskim »sistemom in z možnostjo povezave ali «apparentamenta« tako da bi tista povezana sku-pina’ ki bi prejela absolutno večino glasov, dobila več k°t proporcionalno število mandatov; v primeru da nobena sku. pina ne bi dosegla absolutne večine, bi se teden dni nato volitve ponovile toda samo med dvema najmočnejšima skupinama. Tudi ne bo dovoljeno predstavljanje skupnih list pod skupnim znakom, temveč bo morala vsaka stranka nastopiti s svojim posebnim znakom. Na vsak način gre za to, da bi si spričo slabega izida lanskih in letošnjih občinskih in pokrajinskih volitev, demokristjani zajamčili nadaljnji obstoj na oblasti in zato prirejajo načrt reakcionarnega volilnega zakona. Drugi argument, ki je na dnevnem redu, je načrt novega zakona o tisku Italijanska zveza za tisk je poslala vladi resolucijo, v kateri zahteva, naj se iz sedanjega načrta odstrani sleherni vzrok skrbi novinarjev glede svobode presoje in kritike in svobodnega izvrševanja novinarskega poklica in da se zajamči spoštovanje ustavnih določb. Zveza novinarjev je imenovala posebno komisijo, ki bo skrbela da resolucija ne bo ostala samo na papirju Senat je pod predsedstvom novega predsednika Parbora razpravljal danes o zakonskem načrtu o ureditvi skrbstva za pomorščake. Na seji poslanske zbornice Pa so nadaljevali z razpravo o proračunu za ministrstvo zunanje trgovine tsr na koncu seje proračun odobrili. Govoril je minister zunanje tr-govlinie La Malta, ki je povedal, da je glavni vzrok za deficit v nabavi državnih rezerv precejšnji porast niSkaterih uvoznih artiklov zlasti surovin in neobhodmo potrebnih predme-tov. Pri tem gre za strateške rezerve, ki po zatrjevanju Ia Malfe ne bodo škodovale notra-nj aniu tržišču, ker čta so vezane na posebne ukrepe vlade. La Malfa je še povedal, dA je znašal J. 1951 uvoz s podlročja evropske unije in z dolarskega področja 78 odstotkov vsega italijanskega uvoza ter 80,4 odstotkov vsega izvoza Glede priporočil J aznib poslancev, naj bi Italija v večji meri trgovala s področji izven dolar, skega, je La Malfa dejal, da si ni treba delati iluzij predvsem zato, ker prejema plačilna sredstva dolarskega področja Italija zastonj. A. PEČAR svobodne volitve izvesti, pa bo tudi potrebno doseči dogovor o načrtu za ustanovitev vse- nemške vlade. Zato tri vlade ponavljajo svoj predlog glede razpravljanj teh nadaljnjih vAžnih vprašanj. Ko bo dose. žen tak dogovor med predstavniki štirih velesil, šele potem bo mogoče nadaljevati pot do združitve Nemčije«. Medtem je nemški parlament danes zaključil razpravo o pogodbenih dogovorih in o evropski vojski. Te pogodbe so bile poslan.* pristojnim komisijam. Domnevajo, da bo drugo in tretje razpravljanje o teh pogodbah in tozadevno glasovanje v septembru ali oktobru. Zvezni parlament je sporazumno sklenil ustanoviti novo komisijo za vprašanja evropske obrambe, katere naloga bo proučiti tehnično strani pogodbe o evropski vojski. Parlament je tudi soglasno sprejel socialdemokratsko reso-1 področjem. lucijo, ki zahteva komferebco štirih za združitev Nemčije na podlagi svobodnih volitev. Ko je med1, današnjo razpravo govoril kominformistični voditelj Max Reimann, so vsi poslanci, razen kominJarmistič-nih, zapustili dvorano. Socialdemokrati pa so s svoje strani predložili resolucijo, ki zahteva od zvezne vlade, naj objavi belo knjigo o ugrabitvah političnih osebnosti v Zahodni Nemčiji s strani oblasti sovjetskega področja. To knjigo naj bi poslali evropskemu svetu in OZN. Zahodni poveljniki v Berlinu so danes postavili svoj veto glede sklepa berlinskega senata. naj bi zabarikadirali vas poti,' ki iz zahodnih sektorjev mesta vodijo na sovjetsko področje. Zahodinbberl inska policija pa je postavila 15 novih opazovailišč na meji med1 zahodnimi sektorji in sovjetskim B. B02IC BEOGRAJSKI POLITIČNI KROGI O DIEGU DE CASTRU HENEHMI BEGI V FLRJ ii fcominformistUnlh držav Iz Bolgarije je pribežalo zopet osem bolgarskih državljanov - 100.000 kitajskih delavcev v Gornji Šleziji - FLRJ izročila tajništvu OZN prepis protestnih not Bolgariji Spomenica o dvostranski gospodarski pomoči FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Čeprav ju. goslovanski uradni krogi niso do sedaj reagirali na predlog italijanske vlade, da se za političnega svetovalca pri ZVU postavi «znani strokovnjak za probleme Trsta in Jugoslavije« Diego De Castro, poudarjajo, politični in novinarski krogi v Beogradu, da je predlog o imenovanju De Castra, člana izvršnega odbora zloglasnega istrskega CLN, za katerega je bilo na številnih vohunskih procesih ugotovljeno, da je či-sto navadna vohunska diverzantska centrala za borbo proti Jugoslaviji, ne samo poizkus Italije, da uresniči svoje imperialistične težnje na Balkanu, temveč tudi jasni in nepobitni dokaz, da italijanska vlada ne želi sporazuma z Jugoslavijo. V Beogradu poudarjajo, da je Rim s svojim predlogom po. kazal, da se strinja s stališčem, no navedel v številnih Člankih in v knjigi «Problem Trsta«. Zato se ta postopek palače Chigi, poudarjajo v Beogradu, ne more drugače tolmačiti fcot izzivanje Jugoslavije, kot poizkus nadaljnje zaostritve odnosov, kateremu bo sledil poizkus novega izsiljevanja pri zahodnih zaveznikih na račun Jugoslavije. Danes popoldne so veleposlaniki Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije obiskali na Bledu pomočnika zunanjega ministra Lea Mate-sa in mu izročili spomenico o tristranski gospodarski pomoči Jugoslaviji za dobo od 1. julija 1952 do 30. junija 1953. Grška parlamentarna delega. cija je danes obiskala razne osebnosti in ustanove v Beogradu. Med drugim so grški parlamentarci obiskali ministra industrije gvetozara Vuk-manoviča .sedež glavne za ki ga je Diego De Castro’ jav-1 družne zveze, medtem ko je DANES GLASOVANJE 0 KANDIDATIH na kongresu republikanske stranke ZDA Eisenhovverjeve možnosti zmage - Kongres odobril so se volilni povečale. Taft pa trdi, da je gotov svoje program - Pretep med pristaši dveh taborov CHICAGO, 10. — Predsednik republikanskega' kongresa Joseph Martin je danes sporočil, da se bodo govori v prid posameznim kandidatom začeli danes ponoči (ob 1.30 po srednjeevropskem času), tako _ da se bo glasovanje lahko začelo jutri popoldne ob 16.30. Nočna seja se bo gotovo zavlekla pozno v noč. Kongres je tudi odobril volilni program stranke. Preteklo noč y bilo ozračje na kongresu zelo razgreto in Eisenhower je uspel pridobiti precejšnje število delegatov na svojo stran. Kongres je namreč razveljavil nekatere sklepe verifikacijske komisije in jc potrdil pooblastila delegatov, ki so naklonjeni Eisenhowerju. To je s 607 glasovi proti 531 sklenil glede 17 delegatov Georgije. Prav tako je odobril pooblastila 33 delegatov države Texas, ki so za Eisenhowerja. in pet privržencev Tafta. Dalje javljajo, da bo za Ei-senhowerja glasovalo 55 delegatov Pensilvanije in 40 delegatov Michigana, tako da bi imel Eisenhower zagotovljenih že 595 glasov. Razen tega trdijo nekateri, da bodo številni delegati, ki so se prej izrekli proti Eisenhowerju, glasovali zanj. Nočna seja je potekla zeio burno, tako da je v nekem trenutku prišlo do pretepa med pristaši enega in drugega 4abo-ra. Pri pretepu je bil en TaftOv delegat ranjen in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Eisenhower se je danes raz-govarjal s Stassenom. ki tudi postavlja svojo kandidaturo, in ga je skušal pridobiti zase. Stassen razpolaga s 24 glasovi države Minnesota. Pozneje se je Stassen razgovarjal tudi s Taftom in je nato izjavil, da se ne misli umakniti iz borbe. Upa namreč, da bo prišlo do mrtve točke med Taftom in 'Eisenhowerjem. Tako upajo tudi drugi manjši kandidati, ki bi lahko v takem primeru prišli v ospredje. Taftovi privrženci še vedno trdijo, da so gotovi zmage. Program, ki ga je kongres odobril in ki ga v amer H kem političnem: jeziku imenujejo «platiorma» stranke, očiita demokratom, ki so že dvajset let na oblasiti: 1. da so izpodkopali temelje ameriške republike do taki; mere, da ie ogrožen njen. obstoj; 2. da so ameriškim državljanom odvzeli dragoceno svobodo, pripisujoč si oblast, ki jim ni bila nikoli podeljena; 3. da so stalno skušali ustvariti v ZDA nacionalsocialistični režim; 4. da s° podžigali raz-redin« borbo; 5. da so ovirali napredek s pretiranim: obdavčevanjem; 6. da so kupno moč dolarja zmanjšali na po-lovico; 7. da so ošibel; krajevne vlade; 8, da so ščitili izdajalo; na vidnih mestih; 9. da so začeli vojno na Koreji brez pooblastitve kongresa in da so vodili to vojno brez volje do zmage. O državni obrambi pravi program: »Koordinirali bomo našo vojaško politiko z našo zunanjo politiko ia skušali vedno doseči splošno omejitev in nadzorstvo oborožitve v pogojih, ki naj nudijo zanesljiva jamstva«. Nato se očita sedanji vladi, da j.; obrambni program v sramotnem, zaatanku, in pravi, da bo treba naglo ustvariti tako silo, ki naj že od začetka vzame pogum za nenadni nanad ali pa ki naj o-mogoči, da bo napad naglo odbit «Pazi!i bomo, pravi program, da bodo naše ob rožene sile razpolagale z vsemi sredstvi, ki so pdtrebna za obrambo dxžave in za '.polnitev na. ših obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb«. Nato očita program demokratični upravi, «da je preganjala najbolj znane komuniste samo pod pritiskom javnega mnenja, ki so ga opozorili republikanski parlamentarci«. »Predsednik ki bo izšel iz republikanske stranke, bo bdel nad zvestobo funkcionarjev«. Dalje obljublja republikanska stranka, da bo ščitila majhna podjetja. Stranka se je izrekla proti državnemu nadzorstvu najemnin razen, v onih krajih, kjer je povečanje vojaške proizvodnje povzročilo pomanjkanje stanovanj. Program predvideva tudi: 1. znižanje izdatkov; 2. revizijo porazdelitve davčnih bremen med zvezno vlado in vladami ostalih držav in občinami; 3. poenostavljenje davčne zakonodaje. Glede dename politike je smoter republikanske stranke «dolar. ki naj dejansko temelji na zlati podlagi«. Program se izreka tudi za ohranitev Taft - Hartleyevega zakona, ki naj bi se spremenil, ko bi okoliščine to zahtevale«. Izreka se za ustanovitev rezerv materiala in redkih ali strateških surovin in se obvezuje izvajati program javnih del za razvoj hidroelektričmh virov in rečne plovbe. Nato izjavlja program, da je za takojšnji sprejem Havajskih otokov in Alaske v ameriško zvezo in pozneje tudi Portorika. Končno obljublja zvišanje plač zveznim funkcionarjem in NOVE EPURACIJE v romunskih ministrstvih Trdi se, de ima ministrski predsednik Georgiu Dej štete dneve - Prihod Lavrentijeva pomeni, da se bo čistka še stopnjevala, ker so v Moskvi med vse mi svojimi sateliti najmanj zadovoljni z Romunijo newaky, ki se zdi, da uživa vse zaupanje Moskve. Pisec članka trdi, da je glavni \zrok odstavitve omenjenih ministrov dejstvo, da so izkoristili zadnjo izmenjavo denarja v Romuniji in imeli pri tem velik dobiček. Z Dunaja poročajo, da buka-reštanski Ust v nemškem jeziku »Neuer Weg» javlja, da je bil Alexander Muresan povišan od svetnika v zunanjem ministrstvu v podtajnika. List ne navaja, koga bo Muresan nadomestil, veneiar pa je s tem jasno, da je bil v notranjem ministrstvu pedatjnik epuriran. PARIZ, 10. - Francoski konservativni list «Le Figaro« piše, da je bivši notranji minister Georgescu. ki jf bil pred kratkim aretiran, napravil v zaporu samomor. Isti list piše, da so bivšega finančnega ministra Vasile Luco odpeljali v Rusijo in da bodo tudi Ano Pauker ki da je sedaj v hišnem zaporu, v kratkem odpeljali v Rusijo. Zdi se, da se bliža tudi odstavitev ministrskega predsednika Georgia Deja in domnevajo, da ga bo nadomestil sedanji obrambni minister Emile Bod-narash Ali pa Joseph Chichi- Današnji bukareštanski radio pa javlja da sta bila dva vladna funkcionarja, katerih im«en pa ne navaja in tudi ne položaja, obsojena na šest oziroma deset let zapora zaradi »zlorab-ljenja oblasti« in »finančnih napak«. LONDON 10. — Londonski »Times« poudarja ob imenovanju sovjetskega veleposlanika v Pragi Lavrentijeva za veleposlanika v Bukarešti, da je tak korak sovjetske vlade po nedavnih čistkah v romunskih političnih vrhovih zgolj nov dokaz, da so Sovjeti med vsemi svojimi sateliti najmanj zadovoljni s to država »Lavrentijeva — pravi »Times«, so spet uporabili, da bi izpolnil težav-no nalogo sovjetske imperialne diplomacije. Postavili »o ga na najslabše točke - najprej na Češkoslovaškem, sedaj pa v Romuniji«. »Times« na koncu navaja da je povsem razumljivo da je imenovanje Lavrentijeva posledica odločitve sovjetske vlade, da «bo napravila \ Romuniji red«, ki Ji najbolj ustreza. izboljšanje poštne službe ter ostro napada «korujjcijo, ki vlada v demokratični upravi«. Neredi v Berlinu BERLIN, 10. — Danes je prišlo v Berlinu do incidentov med demonstracijo v ameriškem sektorju, kjer je 25 tisoč Berlinčanov protestiralo proti ugrabitvi zdravnika Linse. Množica je napadla nekatere kcminfc.iiističnj demonstrante, ki so žvižgali županu Reuterju in prekinjali njegov govor. Reuter je v svojem govoru pozval zahodne vlade, naj se ne pogajajo s SZ, dokler ne bodo sovjetske oblasti izpustile Linseja. Glasilo ameriške visoke komisije v Nemčiji «Neue Zei-tung« pravi, da je sovjetska tajna policija aretirala 200 rudarjev v rudnikih urana v Aue na Saškem zaradi «upora, sabotaže in lenarjenja na delu«. Nennijev „Avanti“ propada RIM, 10. — Nennijevo in-forrabirojsko glasilo «Avanti» je zašlo v gmotne težave, dasi-ravno prejema prostovoljne prispevke in subvencije. Naklada tega Nennijevega glasila je padla na 2000 izvodov dnevno, medtem ko predajajo hkrati v Rimu «Messaggero» v dnevni nakladi več kot 90.000 izvodov, ko ima «Tempo» naklado več kot 70.000 izvodov in «Giomale dTtalia« več kot 50 tisoč izvodov. Vodstvo Nennijeve informbi-rojske stranke je^ da bi nekako izboljšalo gmotni položaj svo- jega glasila, zamenjalo uredniški odbor, poslancu Guidu Ma. zalliju, ki je postal predsednik upravnega odbora, pa je dalo široka pooblastila. Vrhu tega je časopis sprožil nevo akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Potrebuje še 150 milijonov lir. KakOT se je zvedelo, se tudi informbirojska generalna konfederacija dela beri z velikimi finančnimi težavami. Pred kratkim ni mogla izvesti določenih bančnih transakcij v znesku dveh milijonov lir. Nova rektorja na ljubljanski univerzi in visoki tehnični šoli LJUBLJANA. 10. — Za no-vegA rektorja ljubljanske univerze je bi) izvoljen naš znani zgodoimar, redni profesor zgo. dovine dr. Fran Zvvitlter. Prav tako si je Visoka tehnična šola izbrala novega rektorja v osebi dr. ing. Antona Kuhlja, tržaškega rojAka. profesorja strojne fakultete, ki je znan po svojih raziskovanjih na področju aeronavtike. Na fakultetah so bali izvoljeni novi dekani in prodekani. W ASHIN GTON, 10. — Državni tajnik Acheson se je danes tri četrt ure razgovarjal s predsednikom Trumanom, kateremu je poročal o svojem potovanju v Evropo in Brazilijo. LONDON, 10. — General Ridgway se je danes popoldne razgovarjal z ministrom Selwy. nom Lloydom. Nocoj bo Ridg-way veoerjAl s Churchillom. manjša skupina poslancev obi; skala patriarha srbske pravoslavne cerkve. Jutri odpotujejo grški parlamentarci v Zagreb. Na podlagi sporazuma o tehnični pomoči, ki je sklenjen med vladama ZDA in Jugoslavijo, bo te dni odpotovala v Ameriko skupina 8 jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov, ki bodo med enomesečnim bivanjem v Ameriki proučevali organizacijo ameriškega kmetijstva. Nedavno je pribežalo iz Bolgarije v Jugoslavijo osem bolgarskih državljanov. Na da. našnji tiskovni konferenci v Skoplju so bolgarski begunci izjavili, da so zbežali iz Bolgarije zaradi nevzdržnega stanja, zaradi stalnega strahu pred a-retacijo in težkih pogojev dela v tovarnah. 57-letni kmet vlado Stojanov Hristov je izjavil, da bolgarske oblasti plačajo kmetom za enega vola 200 levov, kar ni zadosti niti za nakup čevljev. Delavec Manasi Dimitrov Vladikov pa je izjavil, da ruski strokovnjaki nadzoru, jejo dela na jezu «Stalin» in gonijo bolgarske delavce na najtežja dela. Pobegi iz satelitskih dežel v Jugoslavijo se nadaljujejo. 7. julija zvečer je zaradi terorja v Albaniji pribežal v Jugoslavijo 54-letni albanski državljan delavec Din Hasan Gostivari, ki je bil od 44. leta zaposlen kot delavec v notranjem ministrstvu v Tirani, ter je izjavil, da je kljub stalni propagandi o terorju v Jugoslaviji bil prepričan, da v Jugoslaviji vlada svoboda. Po informacijah agencije «Jugopress» pošiljajo Sovjeti v zadnjem času številne kitajske delavce na delo v Vzhodno Evropo. V zadnjem letu so prignal okrog 100.000 kitajskih de. lavcev v Gornjo Slezijo. Veliko število Kitajcev dela v rudniku urana v Joahimu. V Katovicah, Breslavi in Sčeči-nu ter v bivšem Koenigsber. gu, ki se sedaj imenuje Kalin* grad, se vidi po ulicah mnogo Mongolov in Kitajcev. Jugoslovanska delegacija pri Združenih narodih je izročila zastopniku generalnega tajnika Združenih narodov prepise dveh jugoslovanskih not, kateri je poslala Jugoslavija 14. in 15. junija bolgarski vladi, in pismo, v katerem pojasnjuje postopek bolgarske vlade, ki je odbila sprejem jugoslovanskih not, s katerima je jugoslovanska vlada protestirala zaradi kršitve imunitete jugoslovanskega veleposlaništva v Sofiji in ugrabitve Momirja Sefero-viča. Istočasno je jugoslovanska delegacija poslala zahtevo tajniku Združenih narodov, da se na začasni dnevni red glavne skupščine Združenih narodov postavi priporočilo glavni skupščini ,naj komisija za med narodno pravo posveti odgovarjajočo pozornost kodifikaciji diplomatske imunitete in da se da temu vprašanju prednost. TEHERAN, 10. — Uradno poročAjo, da je Mosadiek sprejel nalogo za sestavo nove iranske vlade. Skozi sito in rešeto TJčerajšnji «Giornale di Trie-I/ ste« se je zopet razjezil na maršala Tita. Ni mu prav, da Jugoslavija noče sklepati paktov na katere, da jo baje Sl: lijo vsak dan bolj Američani kot za protiuslugo za pomoč, ki jo nudijo Jugoslaviji. Se bolj pa se «Giornale)> jezi na poglabljanje prijateljskih odnosov med Jugoslavijo, Avstrijo, Grčijo in Turčijo, pn Čemer mu gre najbolj na živce domneva, da hoče btn pri tem Jugoslavija na prvem mestu. Tržaškemu demokristjan, skemu glasilu rimske politike ne gre torej v račun dejstvo, da na Balkanu države nočejo več medsebojnih konflik-tov, temveč mir in da se do-govarjajo, kako bi s skupni, mi močmi ohranile svojo neodvisnost in svobodo. To pomeni, da se demokristjanska politika glede Balkana prav nič ne razlikuje od Mussolinijeve, ki je leta in leta pri. pravljal in oboroževal Paveli-čeve krvološke ustaše, dokler ni s Hitlerjem zahrbtno napadel Jugoslavijo in izveibane krvoloke poslal na delo, da ne govorimo o vseh ostalih intrigah in manevrih rajnke, ga, katere danes v Rimu obnavljajo. No, velja si pa zapomniti tisto, kar klerofašisti trdijo o svojem generalnem štabu, ki da «dela zelo dobro, ko svoje obrambne načrte zasniva izven vsake možnosti jugoslovanskega sodelovanja» ter pri tem celo upošteva ravno nasprotno.... Kaj bi bilo to »nasprotno«? Najbrž »nesodelovanje« ali pa celo »napad* na Italijo? Zopet smo torej tam. kjer je «znanstvenik» terorističnega CLN Diego De Castro, ki v svoji »znanstveni« knjigi o Trstu trdi, da bi prav gotovo leta 1241 Jugo. slavija napadla Italijo, če ne bi bila napadla Italija Jugoslavijo. Toda klerofašiste prav nič ne moti, da kljub temu vsak dan na vsaki svoji strani svojega dnevnika vsaj trikrat ne napišejo, da je ne samo Trst njihou, temveč tudi vsa Istra in Reka in Zadar in Dalmacija in da bo prišel dan itd., itd.. Tako pa pišejo zato, da bi njihov glavni štab lahko delal obrambne načrte.... * * * De Gasperijeva ANSA poroča: »Poslanec De Cocci je zunanjemu ministru postavil sledeče vprašanje: «Podpisani vpraša zunanjega ministra, ali je resnična vest nekaterih časopisov, ki poročajo, da je bil v Eritreji italijanski jezik prepovedan ter da je dovoljena uporaba (od vseh evropskih jezikov) samo angleščine?» Podsekretar faviam je tako odgovoril: aTočno je, da je eritrejska u stavna skupščina nepričakovano izključila uporabo italijanščine v kolikor zadeva to tekoče delo same skupščme. Gre torej vsekakor za ukrep ki je veljaven samo za dobo, dokler bo delovala u-stavna skupščina in samo v njenem okviru... Skupščina pa je izglasovala poseben člen 30 načrta ustave, v katerem je določeno da bo poleg dveh uradnih jezikov • arabskega in tigrinskega - italijanščina sma-trana kot občevalni jezik za vzgojne, pomožne in verske svrhe ter za vse oblike izražanja misli in torej da bo italijanščina dovoljena tudi potemtakem v odnosih z javno oblastjo». Taviani poudarja: «Nihče od 66 prisotnih poslan, cev ni bil nasproten uporabi italijanščine». Tako postopajo v Eritreji z jezikom bivšega okupatorja, ki so ga končno uspeli izgnati iz svoje domovine. Kako pa postopajo Italijani pri nas? Pri tem seveda poudarjajo, da niso na isti stopnji kulture in civilizacije kot Eritrejci Ista ANSA poroča iz Asma-re: »Pred bližajočim se odho- dom karabinjerjev' iz Eritre je, kjer ima njihovo orožje posebne zasluge se je poveljnik major Giglio Usai poklonil padlim, ki počivajo na pokopališču v Karenu, ki so padli v mesecih februar-ma-rec 1941. Ljudstvo Kerena je P^bej cenilo poklon zaslužnega orožja karabinjerjev...* 1 Pravijo, da bo vest pom. ttsml »II Travaso», ki zna biti včasih duhovit. * * * rjopet samo za Tržačane, t žJ j. samo na tržaški strani milanske «Unitay>, omenja mimogrede tržaška kominfor. movska redakcija, da je Rusija izročila prepis note glede londonskih sklepov o Trstu tajništvu OZN. Pri tem se jezi, da «Corriere di Triesten nima istega stališča pri komentiranju te vesti kot ga ima neki «uradni titovski list«. Morda bi bilo za či fotelje «Unita» bolj koristno, če bi vsevedni in modri komin-jormovski novinarji v Trstu raztolmačili, zakaj »Unitd» doslej v nobeni drugi svoji izdaji razen tržaške in sicer vedno na četrti strani (t. j. samo v tistih tisoč izvodih, ki se prodajajo samo v Trstu) ni objavila poročila, da je Rusija sploh izročila kakšno no. to v Londonu in Washingto-nu glede londonskih sklepov ter da prav tako ni obvestila svoje čitatelje, da je previs te note izročila OZN. Nikdar ne bomo priznali londonskih mešetarskih sklepov! Cena 20 lir IZPAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO PRIMORSKI DNEYNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, petek 11. julija 1952 .68 (2164) Poštnina plačana v gotovini Spedizione fr. abbor. post. 1. gr. m i I P? .v ■r Danes, petek 11. julija Olga, Medo Sonce vzide ob 4.26, in zatone ob 19.55. Luna vzide ob 22.13, in zatone ob 9.18. Dolžina dneva 15.29. Jutri, sobota 12. Julija Mohor. Fortunat V OKVIRU PREDVOLILNIH OBLJUB NA GORIŠKEM Vsi zahtevajo čimprejšnji začetek del za namakanje krnunsko gradiščanskega polja GORICA, 10. — Na predlo« občinskega odbora je mestni občinski svet sprejel resolucijo na višje vladne oblasti, s katero goriška občina zahteva gih resolucija ugodno sprejeta in da bi ne predstavljala samo politične poteze občinskega odbora v njegovi zaključni fazi upravljanja. Rok za invalidnine Zveza vojnih invalidov opozarja vse prizadete, da v smislu zakona od 10. avgusta 1950 Št. 648 o podaljšanju roka, zapade 31. avgusta zadnji rok za predložitev prošenj za pokojnine, podpore in izplačila za vojaške invalidnine zaradi po. škodb itd. povzročenih od 1. septembra 1939, dalje; v primerih zakasnitve roka v smislu prejšnje zakonodaje zaradi ran, poškodb itd. povzročenih pred 1 septembrom 1939, z ozi. rom na pogoje navedene v drugem odstavku čl. 26 omenjenega zakona od 10, avgusta 1950 To velja v primerih, določenih v tab. C, v primeru poslabšanja bolezni zaradi dogodkov pred 1, septembrom 1939, če je bil že zapadel rok v smislu prejšnje zakonodaje, toda le pod pogojem, da ni bila vložena v ta namen druga prošnja po objavi omenjenega zakona. Zveza vojnih invalidov v Gorici opozarja, da rok zapade nepreklicno 31. avgusta t. 1. in dne, zato priporoča vsem, ki so že vložili prošnje, a še niso dobili nikakega odgovora in se bojijo, da so se njihove prošnje nekje izgubile, naj v navedenem roku predložijo nove prošnje s pripombo o prejšnji Sklepi pokrajinskega odbora GORICA, 10. — Na svoji redni tedenski seji je odbor pokrajinskega sveta pod predsedstvom odv. Čulota pretresel številna vprašanja navadnega upravnega značaja. Med drugim so odborniki odobrili nove zavarovalninske police za civilno odgovornost v pokrajinski umobolnici ter pasivne obresti na predujme, ki jih je mestna hranilnica dala Pokrajinski upravi v drugem šestmesečju 1951. Nadalje je odbor pristal na pregled popravljalnih del, s katerimi so pred kratkim zaključili na križišču pri Krminu, na pokrajinski cesti Videm-Trst ter na delu Zagraj . Romans do pokrajinske meje Odobrili so tudi oskrbovalna dela v pokrajinskih muzejih ter v orožniških vojašnicah v Moli in Gorici v Ul. sv. Gabrijela. Pred zaključkom seje so odborniki še odobrili izdatek za dobave raznim zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko upravo, v znesku 2.262.000 lir. Seja občinskega odbora GORICA, 10. — Nocoj ob 18. se je v beli dvorani županstva sestal pod predsedstvom župana dr. Bernardisa občinski upravni odbor. Odborniki so na tej seji razpravljali predvsem o vprašanjih navadnega upravnega značaja. O poteku seje in sklepih, ki so jih na njej sprejeli bomo poročali jutri la, ki mu je obtožnica očitala, da se je nedostojno vedel v javnosti in nameraval pohu.i-šati nekaj mladoletnih deklic. Sodni postopek proti Fabbru so že pred časom odložili in odredili njegov zdravniški pregled. Na podlagi zdravniškega spričevala, v katerem je zdravnik preglednik izjavil, da je Fabbro živčno zelo izčrpan in da zatorej ni odgovo. ren za svoja dejanja, ga je sodnik dr. Siena oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. NOVI FILMI Jj apoti foez 'leiolk Po dolgih letih imamo zopet priliko videti starejši Mogu-yev film «Zapori brez rešetk«. Neumestno se nam zdi, da bi danes pisali oceno filmu, ki je brez dvoma ostal v dobrem spominu vsem tistim, ki so ga že pred leti videli. Vseeno pa ne moremo iti preko njega, ne da bi spregovorili vsaj par besed. Kot nam že naslov sam pove, se dejanje dogaja v ženski poboljševalnici, ki sc pod veščim vodstvom razumne ravnateljice spreminja iz trde ječe v pravo ustanovo, katere namen ni kaznovati, ampak izboljšati nesrečnice, ki so tam zaprte. Ves film slom na značilnem Mogugevem pietetnem gledanju na življenje, kar se moda zdi včasih malo pretirano. Vsekakor pa človeka razveseli dejstvo, da nam zna režiser rešiti problem in ga ne nakaže samo, kot pri poznejšem filmu <(Jutri je ,prepozno». Glavno vlogo nosi Ccrinne Luchaire, katere igralske zmožnosti je odkril prav Mo-goy, kot je pozneje odkril tudi mlado italijansko igralko Pierangeli. C Luchaire smo videli še v «Izgubljenju» skupaj z J. P. Aumontom v režiji istega Moguya in v eZapušče-nju», V svojih filmih je pokazala izredno občutljivost. Antonu Fabbru iz Ul. Cappel- j V mrla je še zelo mlada 1.1950. Oproščen za zaprtimi vrati GORICA, 10. — Včeraj so na kazenskem sodišču sodili za zaprtimi vrati 38-letnemu Skrb za naše rudarje Pogled na Sovodenjsko dolino IZ SODNIH DVORAN Nesreča priletnega ljubimca V zadnjem času se je v belgijskih premogovnikih pripetila cela vrsta nesreč, pri katerih je bilo mnogo ljudi ubitih ali ranjenih. Med temi žrtvami je tudi precejšen odstotek italijanskih državljanov Na srečo se do sedaj ne moremo pritoževati, da bi bili med temi mrtvimi in ranjenimi tudi krepki sinovi iz gorskih dolin Beneške Slovenije. Vendar pa si ne moremo kaj. da ne bi cesto z grozo pomislili, da se lahko vsak čas zgodi kakšna nova nesreča, v kateri bi našli smrt tudi naši bratje. Kakor znano je deio po premogovnikih zelo težko in nevarno. Verjetno je bilo vedno tako, mislimo pa, da je danes še težje kot običajno, ker vsa t Evropa skuša pospešiti proizvodnjo svojih surovin, zaradi nujne potrebe ponovne oboro, žitve. Posledica tega je prenatrpanost rudnikov z delovno silo in premajhno upoštevanje vseh varnostnih ukrepov, predvsem pa ukrepov za zavarovanje predorov z oporniki. Zato bi bilo potrebno, da se posveti temu vprašanju mnogo več pažnje, tako od strani italijanske, kakor tudi od belgijske vlade. Italijanska vlada je dolžna to storiti, ker so tudi beneški Slovenci njeni državljani in se mora pobrigati če so pogoji, v katerih morajo delati italijanski državljani, zadovoljivi Belgijska vlada bi se morala pobrigati za take ukrepe, ker bi v nasprotnem primeru lahko mislili, da de. lavci v tej državi nimajo vse tiste zaščite, do katere imajo pravico. Lahko bi si tudi mislili, da hočejo privatni lastniki rudnikov izkoristiti današnji položaj za povečanje svojih že itak velikih dobičkov. Predvsem pa bi bilo potrebno, da bi se naša vlada končno enkrat odločila in preskrbela naši mladini tisto strokovno izobrazbo, ki bi ji omogočila, da bi lahko našla v domačih krajih primerno delo in zaslužek in bi ne bilo treba po tujih državah opravljati težkih in nevarnih del. dve murnovih vej, ki prav prijetno prasketajo na velikem kresu. Ko zberejo dovolj drv, jih znosijo na določen prostor in potem mladinci narede velikansko grmado. Ko se zvečeri zažgo kres in ob njem se zbere skoraj vsa vas, včasih tudi več vasi skupaj. Medtem ko kres gori, zvone z vsemi zvonovi vkup, streljajo in pojejo tradicionalne pesmi. Posebno razposajeni so ob tej priliki otroci, ki skačejo čez ogenj potem ko pojema in vzklikajo, da se veselo razlega daleč naokoli. Na predvečer sv. Ivana nabirajo dekleta po travnikih rože sv, Ivana s katerimi potem še isti večer okrase vsa okna in vrata. Po navadi narede iz teh rož in murvovega listja vence ali šopke in jih potem skrbno spravijo. Kadar se bliža huda ura vzamejo lopatico žerjavice in nanjo natrosijo suhih rož svetega Ivana in to postavijo pred hišo, da se dim dviga proti nebu in jim tako I obvaruje dom pred strelo, Rože svetega Ivana jim služijo tudi kot zdravilo in pravijo, da imajo večjo moč, če so nabrane v noči kadar gore Ivanj-ski kresovi. GORICA, 10. — Nekega dne preteklega junija je pot zanesla po opravkih v Gorico 62-letnega Angela Faveria doma iz Lambratte. Zvečer si je Faverio ogledal mesto in okolico in kaj kmalu naletel na 43-letno Bernardo Markič, brez stalnega bivališča, ki mu je ponudila svojo družbo. Faverio je še nekoliko mladosten zanos Markičeve takoj o-mamil in se je kaj kmalu vrgel ženski v naročje. Toda Markičevi ni bilo toliko do starčevega objema, kot do njegove listnice, ki jo je z občudovanja vredno spretnostjo izpulila iz njegovega žepa. Ko sta se poslavljala je Faverio opazil, da nima več listnice. Takoj ga je minila vsa dobra volja in je v hipu krenil na policijo, kjer je prijavil prijeten zaključek. Policija je po opisu razžaljenega ljubimca takoj spoznala, kdo je drzna ženska in nekaj ur nato je bila Markičeva že v varnostni celici. Najprej je ženska trdovratno zanikala, da bi vzela Faveriu denarnico in še več, dolžila ga je. da ni poravnal, svojega dolga. Toda policija jo je kmalu pripravila do tega. da je priznala tatvino ter povedala, da je listnico po Fa-verievem odhodu sežgala z žveplenkami. Okrajni sodnik 'dč. Siena jo je'na včerajšnji razpravi spoznal za krivo tatvine in jp obsodil ha 8 mesecev zapora in 8 tisoč lir globe pogojno. zavodov, menz itd. naj dvignejo nakazilo za omenjena živila na Trgovski zbornici soba 9. Seznam ljudskih sodnikov GORICA, 10. — Goriško županstvo sporoča, da je v veži županstva od 1. do 15. julija na vpogled seznam ljudskih ■sodnikov na porotnem prizivnem sodišču. Proti izpustitvam in morebitnim netočnostim lahko vložijo prizadeti priziv na prizivno sodišče v Benetkah d0 30. t. m. Pritožbe sprejema goriško okrajno sodišče (Pretura). fhimotitcti clmimik! KINO VERDI. 17.30: «Petero skrivnosti puščave«, J. Storck. VITTORIA. 17: « ... in zapustil me je brez naslova«, B. Lier. CENTRALE. 17: «Rosauro Castro«, P. Armendariz. ESTIVO. 21: «Divni časi«. Nezavestna deklica ob Soči GORICA, 10. — Neki deček je sinoči okrog 22. ure potrkal na vrata prvega bolničarja Zelenega križa Pierattonija Izaije iz Ul. Torrianj in ga zaprosil, naj nemudoma gre za njim in reši življenje deklici, ki leži nezavestna v grmičevju na levem bregu Soče v bližini hiše občinskega konjederca. Pierat-toni je v trenutku stopil na por in v desetih minutah je bil že pri Soči, kjer je pod grmom našel nezavestno deklico. Kc je potipal njeno zapestje je z grozo ugotovil, da ji srce komaj bije. Brez odlašanja si jo. je naložil na ramena in odnesel do Drevoreda XX. septembra, kjer je iz neke gostilne telefoniral na Zeleni križ, naj mu pridejo na pomoč z rešilnim avtom. Toda rešilnega avta ni bilo v mestu. Tedaj je Ple-rattoni stopil na cesto in ustavil prvi avtomobil, ki je šel mimo in z njim odpeljal 15-let-no Pio Del Fara v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu so jo komaj pripravili k sebi in ji tako rešili življenje. Niso še znani vzroki, ki so mlado Pio gnali ponoči k Soči. Domnevajo, da je deklica za radi prepira zapustila ponoči dom in se onesvestila pod grmom, kjer je nameravala prenočiti. Del F aro je pred krat- kim prestala hudo operacijo na ledvicah, pri čemer so ji precej ošibeli srce in živci. Vesti za trgovce GORICA, 10. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse včlanjene tvrdke, da si na njenem sedežu na Korzu Italia št. 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice: Razdeljevanje izvoznega kontingenta kemičnih proizvodov v Španijo; izvoz proizvodov za strojarne; pravila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Paragvajem z dne 24. aprila 1952; uvoz železnih odpadkov, litega železa in jekla; odpošiljanje paketov v zameno s čekom iz ali v inozemstvo; določila medministrskega odbora za izvoze v pr:d italijanskim proizvodom; p:.-vprašanje in ponudbe za blago iz Nemčije; uvoz kakaa v zrnu za domačo rabo iz južnih krajev in južne Afrike; pravila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Portugalsko z dne 5. junija 1952. Imenoslovnih študijev v Beneški Sloveniji nimamo mnogo in tisto malo kar jih je, imajo le malo znanstvene vrednosti. Delo Bruna Guyona (Slovanski element v topono-mastiki Julijske Krajine) je preveč splošno; ono od Muso-nija (Krajevna imena in slovanski element v Furlaniji) se nanaša dkoraj izključno na Na-diško dolino in Furlansko ravnino, ter ne obravnava snovi metodično. Samo pri sloven. skih učenjakih kot so Rutar in Tuma najdemo opombe, ki se nanašajo na ozemlje med Nadižo in Terom ali točneje na gornjo Tersko dolino. Vsekakor gre za razlago več ali manj znanih imen. Študij imenoslovja pa bi se moral baviti tudi s podrobnim raziskovanjem izvora krajevnih imen v posameznih predelih in celo v posameznih vaseh. Iz prouče. vanja teh, bi lahko prešli z večjo gotovostjo na prvotno obliko krajevnih imen in bi dokazali, da imena v teh krajih izvirajo vsa iz enega samega vira. ki je slovenski. Imena, ki jih na splošno srečamo, izhajajo po navadi iz navadnih imen ali vzdevkov in iz imen, k' se nanašajo na fizične ali na morfološke značilnosti zemlje. Končnice, ki stoje po navadi s predlogi kraja kot so n. pr. na, za, pod, ali nad, so skoraj vedno izpuščene, ker se nahajajo krajevna določila skoraj vedno v imenovalniku. Včasih stoji pred krajevnim imenom pridevnik, kot n. pr.: Kniski - Rop; včasih spremljajo imena besedice kot: ta, to, to u. Primer: ta . pod . dolina; to - u - Plaz, V dokaz, da so krajevna imena vsa slovenskega izvora, naj navedemo nekaj imen, ki so najbolj v rabi v dolini Cerneje v občini Neme. Aj — iz staroslovenskega «gaj». Barca — brdca (brdo); barloh — brlog in pomeni travnik; čelo = če. io; dobje = dob (hrast); dou = dol; jeraveca — jereb, jerebica; Pot - Krasni = «pod -Kras» in pomeni kraj pod sklamm robom; Vičavnica = višava (tako se imenuje Dolenja Cerneja). Za Iješnjak. — za.lešnik (kraj, kjer je dosti lešnikov); or - za - Patok r~ gor - za - Potok; Pot . pejče; ta - tiad - Pejče — pod . peč, Z glavo ob kamen SOVODNJE, 10. — Huda po letna vročina, ki je zadnje dneve vedno neznosneje pritiskala na naše mesto in podeželje je zvabila tudi 11-letneea Vižintina Rajmunda iz Sovodenj na kopanje v Vipavo, Kraj za kopanje si je izbrai v bližini železniškega mostu, kjer je voda tudi precej globoka. Bil je precej pogumen in 3« pričel skakati v vodo. Nesreča pa je hotela, da je pri skoku prepočasi spodrezal vodo in je zato udaril z glavo ob kamen. Udarec je bil močan in je povzročil Rajmundu globoko rano na glavi. Z avtomobilom Ze-lenega križa so ga odpeljali v mestno bolnico Brigata Pav:a, kjer se bo moral po mnenju zdravnikov zdraviti nekaj dni. Prispevajte za KULTURNI DOM Sladkor in kava proste cone GORICA, 10. — Danes 10. t. m. bodo pričeli z razdeljevanjem kave in sladkorja proste cone vsem potrošnikom iz Gorice in Sovodenj, Na odrezek štev. 23 nakaznice za živila proste cone bodo potrošniki prejeli 1 kg sladkorja, na odrezek štev, 24 pa 320 g pražene ali pa 400 g surove kave. Z razdeljevanjem bodo nepreklicno zaključili 31. t. m, Trgovci z jestvinami, upravniki LJUDSKI OBIČAJI Ivanjski kres Eden najznačilnejših slovenskih ljudskih običajev, ki so ga ohranili beneški Slovenci do današnjih dni, je Ivanjski kres. Ta običaj je razširjen po vsem slovenskem zapadu razen na najzapadnejšem robu slovenskega ozemlja, v nekaterih vaseh Terske doline, kjer zakurijo kresove na epier-nahte« (Tri kralje). Ivanjski kres zanetijo na kakšnem vzvišenem mestu, da ga lahko vidijo tudi po drugih dolinah. Ko poiščejo primeren prostor, se zbere otročad in - - ffre od hiše do hiše prosit drva da bodo upoštevane samo proš-1 za Ivanjski kres. Vsaka druži-nje, ki jih bodo prejeli do tega I na da rade volje butaro ali T1S K OV NA KONFERENCA RAZSTAVLJAVCEV KAVE Trst naj bi zopet postal mesto za razpošiljanje kave Zasedanje italijanskih uvozuikov kave Danes sestanek trgovcev z živino Vhod v Landersko jamo Tudi včeraj popoldne je bila. tla tržaškem velesejmu tiskovna konferenca: sklical; so jo predstavniki latinskih držav Srednie Amerike in sicer Gja-lemale, Kostarike in Nikara-gue (predstavnik poslednje je sicer že odpotoval iz Trsta), ki razstavljajo razne vrste kave na tržaškem velesejmu. Tiskovni konferenci bi morali prisostvovati še predstavniki Kolumbije, Brazilije, Haitija, francoskih kolonij ter angleške vzhodne Afrike, ki tud-razstavljajo na velesejmu, pa jih ni bilo. Kratek govor v španščini je imel minister Guatemale Gonzales Claves Cosenza. ki se je zahvalil odboru tržaškega velesejma za vso pozornost ter izkazano gostoljubnost ter izrazil upanje, da bi prvi uradni obisk predstavnikov omenjene države na tržaškem velesejmu pripomogel k okrepitvi gospodarskih vezi med Trstom in Guatamalo. Daljši govor Je imel predstavnik države Kostarika, minister Castro, ki je v imenu predstavnikov latinskih držav Srednje Amerike obrazložil navzočim, kakšen namen je vodil omenjene, da so se udeležile tržaškega velesejma. Poudaril je, da j« to prvič po vojni, da se omenjene države udeležijo mednarodnih velesejmov v Evropi in sploh prvič, da razstavljajo svoje blago na tržaškem velesejmu. Države Srednje Amerike, je poudaril minister Castro, proizvajajo po večini kavo in še to 1« v določeni količini Način prodaje te kave je bil do sedaj zelo enostaven V omenjenih državah s-.-, namreč predstavniki velikih družb, ki kupujejo kavo in jo potem razpošiljajo po svetu. Te družbe plačujejo kavo po mnogo nižji ceni, kot jo pa potem prodajajo. Interes latinskih držav Srednje Amerike, ki proizvajajo kavo, bi bil zato najti v Evropi direktm kupce, ki b; sami prišli na mesto ter sklenili kupčije. Te kupčije bi bile lahko mnogo bplj ugodne za kupce in seve da tudi za države, ki proizvajajo kavo. Izjavil je, da bodo omenjene države nudile ku cem vse mogoče olajšave bodo njihov prihod z veseljem pozdravile. Cilj predstavnikov držav Srednje Amerike je zato najti direktne slike s trgovskimi krogi Italije ter določiti Trst za pristanišče, v katerega bi kupljeno blago prihajalo. 14. junija je država Kostarika sklenila pogodbo z Italijo za dobavo kave: enake pogodbe bosta v kratkem verjetno podpisali tudi Guatemala in Nika-ragua. Minister Castro je tudi pripomnil, da države Srednje Amerike ne nameravajo postaviti v Trstu posebno skladišče kave, ki bi jo potem razpošiljale po Italiji in drugih bližnjih! državah, ker bi to pomenilo zadrževati blago, ki bi bilo lahko z direktnimi trgovskimi zvezami mnogo prej in bolj ugodno prodano. Predstavnik odbora tržaškega velesejma se je ministroma zahvalil za njuna govora ter poudaril, da je bil tudi namen tržaškega velesejma okrepiti trgovske stike z raznimi državami, ki bi koristile gospodarskemu razvoju Trsta. * * * Ob prvi mednarodni razstavi kave se je v Trstu sestal izvršni svet 'italijanske Zveze uvoznikov kave, drog in kolonialnega blaga in sicer v salonu tukajšnje Trgovske zbornice. Italijanski uvozniki so na dveh sejah razpravljali predvsem o kliringu med Italijo in Brazilijo, poleg tega pa so pretehtali možnosti morebitnih sporazumov glede uvoza kave med Italijo, Kolumbijo in drugimi državami Srednje Amerike. Uvozniki so si nato ogledali velesejem, predvsem pa mednarodno razstavo kave. sU 4* * Med drugimi sestanki in konferencami- trgovskega značaja, ki so bile organizirane pod okriljem tržaškega velesejma, naj omenimo tudi sestanek trgovcev z živino, Ki bo danes zjutraj ob 10. uri v dvorani Trgovske zbornice^ J\a sestanku bodo prizadeti obravnavali trenutni položaj v vini z živino, o perspek.ivan in konkretnem delu v bodočnosti. Prav tako bodo obravnavali vprašanja trgovine s sosednjimi državami in tUji.no sploh, o vrednosti in izrab. ia-nju stranskih produktov itd Posebno poročilo bo obravnavalo razširjenje slinavke m parkljevke med živino ter posledice te bolezni v trgovini. Ob 12.30 bodo zborovalci delo prekinili in odšli na stvo, kjer bo sprejem, ob u> au bodo nadaljevali z zasedanjem, nato pa si bodo ogledali velesejem. Zaradi streljanja na Muho je dobil 12 mesecev zapora Na razpravi so priče molčale, roda sodnik, ki pozna navado ciganov, je obroženca vseeno obsodil Janija lanskega leta sta upehana in prestrašena pritekla na policijo na Katinari cigana Jakob Muha in Žita Cari-Helt, ki sta agentom izjavila, da je malo prej cigan Lodovico Ca-ri-Mayer sprožil prot; Muhi strel iz samokresa. Nadalje sta izjavila, da st> vsi trije prejšnji večer spili kakih pet litrov vina v neki lonjerstki gostilni, odkoder so odšli v taborišče v bližini Ključa, kjer so se s klepetanjem zadržali celo noč. Proti jutru sta se Žita in Cari. jeva hči Speranza sprli. Muha se je takoj vmešal, da bi pomiril duhove, toda to je razburilo Carija, ki je potegnil samokres in sprožil. Strvl k sreči ni zadel eilja i,n Muha se je tako rešil, če že na smrti, vsaj hudih poškodb. Policija je seveda takoj u-vedla preiskavo in našla v Ca-rijevem vozu star, zarjavel in neuporaben samokres, s katerim gotovo ni megel streljati. O rabljenem samokresu in o izstrelku pa ni bilo ne duha ne sluha. Po končani preiskavi so Ca-ri-Mayerja predali sodišču, ki ga je sodilo zaradi P'.;slCjJ.sa povzročitve telesnih poškodb. Med razpravo ni bilo mogoče ugotoviti ničesar, ker so vsi cigani, k'i so prišli kot priče, molčali. Nih$e ni veciel ničesar in tudi Cari je odločno zanikal, da bi ustrelil. . Sodlnik, ki je poznal navado ciganov, da ne pričajo proti svojim sovrstnikom, je Čanja obsodlil, sicer pogojno, na 8 mesecev zapora zaradi poskusa povzročitve telesnih poškodb in na 4 mesece zapora zaradi uporabe orožja. Sodlnik Ligabue tožilec Stra-della. zapisnikar Selzo, obram. ba odv. Kezich. Otvoritev operne sezone prenesena na jutri Otvoritev operne sezone na gradu sv. Justa. ki bi morala biti včeraj z Verdijevim nTru-badurjemu, je bila zaradi slabega vremena prenesena na jutri, in sicer z začetkom ob 21. uri. Kupljene vstopnice veljajo za jutrišnjo predstavo. tu - nad - Peč (pomenijo skalnate predele), S temi imeni bi lahko nadaljevali, pa mislimo, da je, dovolj kar smo navedli v dokaz naših trditev. Morda bo teh nekaj vrstic pripravilo koga, da se bo lotil podrobnejšega proučevanja raznih krajev v Beneški Sloveniji. (Iz Matajurja) Izlet v Avstrijo od lk. do 17. avgusta GORIČA, ]Q. — Zveza slovenskih žena v Italiji vabi vse člane in prijatelje na zanimiv štiridnevni izlet v Avstrijo- Spored izleta; Dne 14. avgusta odhod iz Gorice ob 5.30; potovanje skozi Conegliano - Cortina d'Ampet zo - Toblach . Brenner - IniV bruck. Ob 13. pristanek v Inn) bruoku za kosilo do 15. Ob 1 » odhod proti Nemčiji skozi Re>" hentall. Prihod v Salzburg ob 19 Prenočevanje v Salzburgu Dne 15. avgusta odhod i* Salzburga ob 9.30. kosilo v Linzu in ob 14, odhod iz Linz* proti Dunaju s kratkim postankom v St. Poeltenu. Prihod na Dunaj ob 18. Prenočevanje na Dunaju. Dne 16. avgusta odhod z Du’ naja ob 14. kratek postanek na Semmeringu in prihod v Graz ob 19. prenočevanje v Grazu. Dne 17. avgusta odhod i* Graza ob 9. uri, ob 13.30 kosil0 v Raifintzu na .Vrbskem jezeru (Woether See), ob 15. odhod v Vrbo (Velden). ob 15.30 prihod v Vrbo (Velden) in postanek do 18 Prihod v Gorico okrog 23.30. Prijave sprejemajo na sedežu prosvetne zveze v Ul. Ase o-li 1 do vključno 14. julija. Vožnja z avtobusom stane s* izletnike z osebnim potnim listom 4500 lir. Izletniki, ki ni' majo osebnega potnega list* bodo morali nevedeni ceni vožnje priložiti še 1000 lir za kolektiven potni list. V \ Prisega županov nnbrežinske in zgomške občine Včeraj zjutraj sta na predsedstvu cone prisegla g. Josip Terčon, župan občine De-vin-Nabrežina in tov. Vladimir Obad, župan občine Zgonik. Ceremoniji sta prisostvovala kot priči svetnik predsedstva cone dr. Vuxani in tajnik občin Devin-Nabrežina in Zgonik dr. Gerbini Deževalo je in fant si |e pnsvo|il plašč Neki samotni pešec je 14. j junija mal0 pred 3. uro zjutraj epazil v Ul. S. Laghi mladeniča. ki se je sumljivo vrtel okoli na cesti ustavljenega «Topo-lina« Ker je zasumil, da nima fant dobrih namenov, je poklical policijo. Ko je ta prišla na mesto pa ni bilo o neznancu več na duha ne sluha. Očividec in policija so tedaj začeli pregledovati okoliške u-lice in res so v Ul- del Pog-feio opazili neznanca, ki je imel na sebi dežni plašč. Takoj so ga ustavili in policija je fanta identificirala za 20-letne-ga Armanda Sellariona, stanujočega v Rimu, katerega so pred časom odposlali z izgon-skim listom v domovino. Na policiji je Sellarione priznal, da je ukradel iz avta dežni plašč in bencinsko merilo. Ko so ga vprašali zakaj je to storil, je mladenič odgovoril, da je deževalo in da bi bil neumen, če si ne bi prisvojil pla-šqa. «Kaj pa merilce?« ga je tedaj vprašala policija. SellS-rionov izgovor je bil še bolj naiven: «Vzel sem ga kar tako saj če bi me prijeli bi to šlo na isti račun«. Fant je nadalje izjavil, da se je po izgonu vrnil la Vidma, ker se je tam spomnil, da je v Trstu nekaj pozabil. Kaj je pozabil pa ni hotel povedati. Seveda mu sodišče ni verjelo vsega, razen tega, da si je prisvojil dežni plašč m merilo ter ga zato obsodilo na 6 mesecev zapora, na plačilo 6.000 lir denarne kazni in na 4.000 lir globe. Predsednik . Zulmin, tožilec Amodčo, zapisnikar Neri. o-branvba odv. Capri. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizoril« danes, U. julija 1952 ob 21. uri Držičevo komedijo v treh dejanjih MIMO MAROIE Prodaja vstopnic bo eno uro pred predstavo na stadionu 952 na OPČINAH na prostoru bodočega kulturnega doma Kcmeelt S POPILAKKIN PKOUKAJIOin Začetek ob 21. u« Prodaja vstopnic v pekarni Cok na Opčinah. r £eUM4č v oddih. — Naročite se list za kakršnokoli dobo W za katerikoli kraj, tudi z® inozemstvo. 13-dnevna naročnina 1811 litij PRAVA LISTA Tel. 7338 ADEX IZLET! IN 27. JULIJA IZLET V Opatijo 27. JULIJA IZLETI V Ajdovščino Vipavo Črni vrh Rovinj Vpisovanje do 12, julija Pf* «Adria-Express». Ul. b. vero 5 b - Telefon 29243. Škerljev; ANGLEŠKO-SLOVENSKI slovar bodo V kem prodajali v slovenskih knjigarnah v Trstu ln Goric1' V prodaji je umetniško opremljena MONOGRAFIJ ALBERTA sirka. Dobite jo v slovenskih knjigama11 Trstu to Gorici. Motiv iz Starega mesta JE DANES AMERIKA SPOSOBNA da prepreči ekonomsko omrtvelostda prebrodi velike gospodarske težave, ki so na vidiku? V Ameriki je občutiti, da je j ZDA razpolagajo s tako ve-v Amerikancih vse močnejša j liko proizvodno kapaciteto, da ekonomska in gospodarska negotovost. Mnogi med njimi pravijo, da ne verujejo v dolgotrajnost današnjega «bum» (polne proizvodnje in zaposlenosti). Menijo, da sedanji relativno visok ekonomski dvig nosi v sebi klice resnih gospodarskih sprememb. Po njihovem, je za ameriško gospodarstvo normalno, da ima samo 1 milijon 700.000 brezposelnih (manj kot 3 odst. od celokupne delovne sile) in da se nikoli ne ve, do kam iahko privedejo razni nenormalni pogoji in pojavi. mnogo | jih je uvedla med uresničevanjem oborožitvenega načrta, bi tudi lahko brez zmanjšanja Ekonomski listi in publikaci-civilne proizvodnje uresničili < je prinašajo mišljenje, da je velik oboroževalni načrt. Res j nevarnost inflacije v glavnem so bili primeri, da se je na i prešla, toda sedaj da se pošto-tržišču začasno pojavilo po- ] poma pojavlja nova. manjkanje določenih artiklov široke potrošnje, toda to je bilo relativno hitro prebredeno, tako da ni bilo občutiti nobenega večjega pomanjkanja v potrošnsm blagu; Danes je civilna proizvodnja dosegla že tako sorazmerje, da obeta pro- Ekonomisti se v glavnem stri njajo v oceni, po kateri bi se v drugi polovici 1953 ponovno pojavil problem brezposelnosti v velikem obsegu. Danes je samo 1 milijon 700.000 brezposelnih, medtem ko bo naslednje Ciril-Melodovo društvo katoliških duhovnikov LRS in njihovo glasilo NOVA POT“ n izvodnja nekaterih artiklov že! jo. kaj bo jutri.* ,-ečja nevarnost.— deflacijske ' leto, po podatkih časopisa «Uni-težn.ie, kar lahko privede do depresije. Po besedah časopisa «United States news and 'vorld Repom so ljudje nezadovoljni po vsej Ameriki... Čeprav je danes bis-nesu dobro, se ljudje sprašuje- kopičenje velikih viškov. Vlada je ukinila mnogo omejitev privatne proizvodnje, ki Slovenska beseda vsemir ali ^emirje označuje vse to, kar človek doseže s svojim pogledam in to, česar s pogledom doseže, pač pa dojame s svojim umom in ugotovi z znanostjo na nebesnem svodu. Rek- li srno torej, da kar vidi in k*1' z umom in ž znanostjo ugo-tovi, t0i )jar človek vidi s prostim očesom, je sicer veličast-toda tako skromno v pri-^ori z dejanskim stanjem, da SC ne da pravzaprav niti primerjati z resničnostjo. Kolik le vsemir ali vesoljstvo se v *r;em članku ne da povedati. K!iub temu pa bomo skušali z r,ekaj primeri vsaj približno očrtati veličino tega vesoljstva. Zvezdoslovje je prav gotovo najstarejša znanost, toda kot vsaka druga znanost, je tudi ta plavala v temi dolga sto-‘etja. Vse do leta 1500 približ-n<’ ie, razen nekaj častnih iz-lenj,. veljalo pri zvezdoslovcih mnenje, da je naša zemlja bidišče vesoljstva. Sele Koper-ir i® usPelo končno utrditi • tudi prodreti s trditvijo, da ‘‘ remija središče «vsega stvar-..Va», ter da se sonce vrti oko-1 naše zemlje,' ampak da je «>nce središče našega sončne-|a sistema, ter s teorijo o zvez-au Premičnicah ter zvezdah talnicah. j-^aj pa dve o Koperniku, cpernik je, kot smo že ome- ' 3 . s. svojo 4 teorijo postavil PoinOma na glavo dotedanjo nanost o vsemirju ali tako cnpnovano zvezdoslovje. Te 8 • ■Sove trditve prav gotovo ni-0 bile dobrodošle «znanstveni- rega se vrti vesoljstvo. Zani-1 planete mivo pri tem pa je to, da je osončje, bila Kopernikova knjiga črtana z indeksa šele pred dvema letoma, in sicer leta 1950. Torej vsi, ki so se količkaj ukvarjali z zvezdoslovjem, celo vsakdo, ki je vsaj nekaj let drsal šolske klopi, je bil avtomatično skomuniciran, ker se je učil navsezadnje to, kar je trdil Kopernik. Do takih absurdov privede «znanost», ki je osnovana na mračnjaštvu in ki teži za tem, da se zabije človeštvu v glavo le to, kar prija določenim krogom. Ker smo že pri tem, pa bomo navedli še drug zanimiv primer. Ta je iz najnovejše dobe. Za časa volitev so se vsi iredentistični govorniki in de- V"> katoliške cerkve, ker se .c s tem zrušila vsa njihova , edanja zgradba, namreč da s zemlja središče vsega «bož-®a stvarstva* in podobno. Papež Pij vi. je po sklepu identinskega zbora leta 1563 h tnovii tako imenovani in-to librorum prohibi- kiv-m — seznam prepovedanih . kar bi pomenilo na-. anje: cerkev je postavila v ■ se®am vse knjige, ki so bi-Pfoti verj ali proti učenju aloliške cerkve in vsak ver-jjr ' ki bi se predrznil brati k.G u Posebnega dovoljenja ta-knjigo, bi bil skomuniciran čen Z- dru8*mi besedami izkljuje ‘z cerkve in dosledno testo v mu bda vrata v anebe-'ni, kraljestvo* zaprta. Koper-va knjiga je prišla kmalu - lr>deks kot protiverska. Ko-3n'k sam pa je marsikaj pre-i?e zaradj tega stališča urad-^cerkve. Kljub temu je nje-. Va teorija prodrla in ne sa-p sedaj. toda že več stoletij pr‘š*° uikomur na um ji' bi trdil, da je zemlja sredi-sto Veso'i5lva- da je zemlja ti-nebesno telo, okoli kate- ki spadajo v naše bi bil Pluton, ki je najdlje od sonca, približno 15 km daleč. Ker pa je vse naše osončje v stalnem vrtenju in kroženju, bi bil tako zmanjšan sončni sistem vseeno 30 km dolg. Ce bi hoteli v enakem razmerju priključiti našemu sončnemu sistemu najbližjo zvezdo stalnico Alfa, ki spada v sistem Kentavra, bi bila ta zvezda približno štiri metre debela krogla ter oddaljena od našega sonca okoli 100.000 km. Vzemimo sedaj malo širši obseg, kajti vse to, kar smo do sedaj videli, je bilo tako rekoč v naši neposredni bližim. Oglejmo si tako imenovano Rimsko cesto. Rimska cesta ie ogromen skupek zvezd in oson- Kopernikove težave * uradno Cerkvijo - Iti inska cesta šteje »krog 20» niiSi.jard zvezd - Osončij, kakršno je JBiinska cesta, je še na milijone magogi trudili na vse mogoče načine, da bi dokazali «veliči-no» Italije, njene kulture, civilizacije in podobne šare. Ce se ne motimo, je kandidatka krščanske, torej spet katoliške demokracije, Catolla dvigala v deveta nebesa to edinstveno kul turo sosednega škornja. Pri tem pa' }e' plačal' čelo tudi Kopernik. Ta strokovnjak, namreč Catolla, je med druge italijanske velikane znanosti vštela tudi Kopernika, češ da je Italijan. Vsakomur je znano, da je Kopernik Poljak in da je le začasno živel v Italiji. Toda v volilnem kaosu pride vse prav, tudi če se bode z znanostjo. Pa pustimo Kopernika pri miru in vrnimo se na to, o čemer smo začeli, namreč o prikazovanju veličine vsemirja. Za to bomo uporabili le nekaj primerov. Ce hočemo dobiti vsa] približno predstavo o dimenzijah v vsemirju, bomo morali vsemirj-e skrčiti na najmanjšo mero. Vzemimo n. pr. naše osončje z njegovimi planet:. Ce našo zemljo, ki ima 12.756 kilometrov premera, zmanjšamo v velikost petlirskega kovanca, bi bila naša luna le droben grah, oddaljen približno meter o-l petlirskega kovanca — zemlje. Nasprotno pa bi sonce imelo še vedno lep premer 3,5 metra in bi bilo oddaljeno od nas, torej od petlirskega kovanca, lepih 360 metrov. Ce pa vzamemo sonce za središče našega sončnega sistema, in razvrstimo okoli njega vse doslej znane čij, četudi jo mi vidimo le kot svetlečo se meglo, ne ločimo pa pri tem posameznih zvezd. Vsa Rimska cesta ima obliko plošče, čigar skupni premer j« za osemkrat večji, od njegove debeline. Ce si hočemo vsaj približno predočiti obseg tega dela vesoljstva, bi morali že prejšnji primer, namreč soffi&Sb sistem zmanjšati še za milijon-krat. Ves sončni sistem, ki ]e pc prejšnjem merilu meril 30 km, zmanjšamo na velikost petlirskega kovanca. Sonce, ki je imelo prej 3,5 metra v premeru. bi imelo sedaj premer pol stotinke milimetra in zemlja bi bila še za več kot stokrat manjša. Zvezda stalnica Alfa, k: smo jo že prej omenili, bi1 niku pisali. bila v tem razmerju vseeno Se okoli 100 metrov oddaljena od našega pol stotinke milimetra debelega sonca. Pri vseh teh mikroskopsko majhnih dimenzijah, bj bila plošča Rimske ceste vseeno še 30 km debela ter bi imela približno 240 km dolg presek. Pojdimo dalje. Rimska cesta, ki smo jo skrčili na tako maj hen prostor 30-krat 240 km ima okoli 200 milijard zvezd in vsa ta ogromna množica zvezd je le delček doslej znanega vsemirja. Osončij, kakršno je Rimska cesta, je še na milijone in vsa ta osončja, vsi ti milijoni «rimskih cest* skupaj navsezadnje tvorijo verjetno le del novega še večjega osončja, ki je sestavljeno na več ali manj podoben način. Ce si hočemo to «ogromnost» ponovno predočiti na podoben način, kot smo si prejšnjo, moramo zmanjšati sistem ali osončje Rimske ceste in novih sistemov ponovno za 6 milijonov krat in bo vsa rimska plošča, ki je bila v doslej omenjenem razmerju 30 km debela in 240 km dolga, velika kot petlirski kovanec, V tem primeru bo najbližja «velika megla*, ki je vsaj približno enaka naši Rimski cesti in ki jo opazimo v večjem ozvezdju Andromede. približno enako velika kot je naša Rimska...vesla,, torej kot petlirski kovanec, ter ljo oddaljena od nas, okolj 30 centimetrov. Do teh skoraij neverjetnih zaključkov so prišli zvezdoslovci s pomočjo velikih teleskopov ali daljnogledov. Glavno besedo pri tem pa ima gotovo največji teleskop na svetu, namreč teleskop na Mount Palomarju, 200 km južno od Los Angelesa v Združenih državah Severne Amerike, o katerem smo pa že v našem dnev- ted States news and vvorld Re-por-t*, 4 milijone ljudi brez posla. Kupna moč se bo zmanjšala od tedanjih 350 milijard do-dolarjev na 336 milijard v 1. 1953. Kot je nedavno dejal ameriški finančnik Rockefeller, lahko ameriško gospodarstvo živi Ekonomisti menijo, da se bodo resnejše ekonomske težav® pojavile v drugi polovici 1953. leta. Ameriški predstavnik v eko-nomsko-socialaem svetu je posvetil glavni del svojega eks-pozeja ekonomskim problemom v ZDA. Napravil je to zato ker je to, kakor sam pravi, «stvar, ki zaskrbuje ne satno člane ekonomskega socialnega sveta, temveč tudi mnoge Ame-rikance. Gre za vprašanje, kako obdržati visoko stopnjo. pro-izvodnje in zaposlenosti v ZDA ko bo nastopilo določeno zmanj šanje vojne proizvodnje.* «Za 1953. leto predvidevajo ekonomisti nekoliko pomenih nih sprememb. Na prvih mestih so naslednje tri: veliko zmanjšanje investicij v indu stjiji; povpraševanje po poljedelskih strojih in napravah mo-ra občutno pasti; zmanjšala se brdo tudi vojaška naročila Ne samo vlada, temveč tudi privatne industrijske in finančne korporacije izdelujejo po- j Niškemu “gospodarstvu zagotovi diobne študije o gibanju »me- j mo^ost neprestanega porasta. PANOGA 1NDUSTRUE V railij. dolarjev 1.1952 1.1953 Jeklena 1,638 1,048 Strojna 636 443 Električna 809 712 Avtomobilska 781 406 Transportna 404 145 Nafta, premog 2.815 2,4-77 Kemijska 1,464 1,323 Rudarstvo 943 415 Po podatkih družbe Mc Graw Hill samo, če je v stalni ekspanziji, v stalnem porastu. Ce nastop, ekonomska stagnacija, bo položaj postal resen in nevaren. Da bi s? temu izognil: — čeprav je ekonomska zastalost po sedanjem stanju precej verjetna — je potrebno, da se ame- V Bazovici so otroci igrali za zaključek šolskega leta pravljično igro n Triglavska roža*. riškega gospodarstva v naslednjih treh do petih letih. Razne take študije se med seboj zelo razlikujejo, toda vse so M edi-r.e v tem, da bo v prihod-iiem letu nastopilo splošno zmanjševanje investicij. Po podatkih znane družbe «Mo Graw Hill*, bo ob koncu letošnjega leta doseglo investiranje v ameriško industrijo višek — 22 milijard dolarjev. 2e v letu 1953 bodo investicije padle na 16,5 milijarde dolarjev, kar pomeni zmanjšanje za nad 25 odst. Analiza priznava, da mora tako. veliko zmanjšanje investicij izzvati določene spremembe v celotnem ameriškem gospodarstvu. Investicije o; se dalje gibale takole: v 1954. letu bi padle rfa' 15 milijard,' v i. 1955. pa na 13,5 milijarde dolarjev. To bi prš&HŽrio pomenilo vrnitev investicij na stanje pred korejsko vojno. V posameznih panogah industrije bi se to zmanjšanje ihvesticij‘ odražalo takole: Investicije za jeklarsko indu-iStrijo bi od dosedanjih 1-638 milijonov dolarjev padle na 1.048 milijonov dolarjev, kar pomeni padec za nad 36 odst. Strojna industrija od 636 milijonov na 443 milijonov, industrija avtomobilov od 781 na 406 milijonov, transportna industrija od 404 na 145 milijonov, ekstrativna industrija od 943 na 415 milijonov dolarjev. Te številke nam veliko govore. Ni težko predvidevati, kako se b0 zmanjšanje investicij v jeklarski industriji za 36 odst. poznalo pri zaposlenosti v ZDA. Menijo, da bo v izredno velike težave padla tudi industrija poljedelskih strojev. Za to je nekoliko razlogov. V prejšnjih letih je večina far* marjev nakupila nove poljedelske stroje. Poleg tega se bo v 1. 1953, kakor vse kaže, pridelek farmarjev občutno zmanjšal. «Preveč» bo poljedelskih proizvodov za ameriške potrebe, cene pa bodo padle. Vsemu temu je treba dodati verjetno zmanjšanje vojnih nabav. Ni danes redko niti osamljeno vprašanje: ali ima Amerika danes možnost, da prepreči ekonomsko omrtvelost, da prebrodi velike gospodarske težave, k: so na vidiku? Slovenski katoliški duhovniki, včlanjeni v Civil-Meto-dovem društvu, izdajajo že četrto leto revijo «Nova po-ta», pri kateri sodelujejo mnogi napredni slovenski duhovniki. Revija obsega poleg literarnih prispevkov ter narodopisnih črtic tudi vrsto raznih aktualnih člankov in recenzij. Zadnja številka, ki vključuje št. 4. 5 in 6 te revije, je izšla meseca junija. V njej je na uvodnem mestu »Marša! Tito — šestdesetletnik*. v katerem patriotični duhovniki nove Jugoslavije obljubljajo svojemu maršalu in predsedniku, «ki ima za sabo j toliko izkustev m spoznani, da bi jih nobena knjiga ne mogla obseči in nobeno javno priznanje poplačati*, da bodo z vsemi močmi delali za srečno bodočnost svoje domovine. Pisatelj Stanko Canjkar ]e za te številke prispeval članek »Italijanom v spominsko knjigo*, v katerem mu prihajajo na misel dogodki vojnih let prav v teh dneh, «ko odmevajo po naših mestih klici ogorčenih protestov na račun italijanske pohlepnosti po naši zemlji*. Pisatelj Canjkar popisuje, kako ie 1941 nastopil službo kaplana v Slovenskem Primorju, ko je bilo na slovenskih tleh vse polno tujih gospodarjev. »Od Slomškovih časov sem (v resnici tudi že prej) so bili škofje in vsi drugi višji duhovniki na Spodnjem Štajerskem Slovenci. Avstrija nam vsaj na tem področju nf vsiljevala tujih predstojnikov. Zato je bilo razočaranje, ki se mu v Slovenskem Pri morju nisem mogel izogniti, tem večje. Sele tukaj si se srečal z visokim duhovnikom, ki se mu ni zdelo vredno in potrebno, da se nauči jezika svojega ljudstva, čeprav je bil prav tako kakor slovenski škofje in duhovniki postavljen za varuha Kristusovega evangelija. Ob vsakem razgovoru si imel občutek, da prav nič ne ceni tega, kar je bilo zate in za tvoje ljudi poleg vere v Boga največja dragocenost. Vse pre-jasno si doumel, da si ničesar bolj ne želi kakor časov, ko posebnega slovenskega ljudstva v mejah Italije ne bo več.* «Pravdo med nami :n njimi je treba razgrniti pred vsem svetom, ker ne zadeva le nas. ampak je važna za vse narode. Ne mogel bi povedati, kdaj se je začela, kakor. tudi ne morem prerokovati, kdaj bo odločena, -tem pa, da je diskusija med našima apostoloma sv. Cirilom in Metodom in latinskimi duhovniki v Benetkah (867) že zgovoren prizor iz te žalostne igre. 2itje Konstantin opisuje to srečanje s preprostostjo, ki razodeva, da se Slovenci v teku tisoč let nismo bogve kako spremenili. Prav- namreč takole: «Ko pa }“ bil v Benetkah, so se zbrali nanj latinski škofje, duhovniki in menihi, kakor vrani na sokola, in vzdignili tro-jezično herezijo, rekoč: .Človek. razloži nam, kako Si ti zdaj naredil Slovenom črke in jih učiš, ki jih ni noben drug prej izumil, niti apostoli niti rimski papež niti Gregorij nit- Hieronim niti Avguštin? Mi pa poznamo samo tri jezike, v katerih sc spodobi v knjigah slaviti Boga: hebrejski, grški, latinski. r K.. ODLOM EK IZ DNEVNIKA LRinitsha ltultii'i(i Napisal France Lipičnik Pomlad leta 1942... Po ljubljanskih ulicah mrgoli laških vojakov. Zunaj jim postajajo tla vroča, zato navale, v mesto. Pa tudi tukaj se ne črtijo povsem varne. Najmanjši ropot jih spravi iz ravnotežja. Spominjam se še, kako so fantje ujeli mačka in mu na rep navezali staro ponev. V mraku so ga spustili v bližino laške kasarne. To je bilo strahu in kričanja. Tisto leto sem imel meseca maja šmarnice v Notre Dame na Mirju. Pot me je vodila vsak dan mimo Rimskega zidu, kjer so delavci popravljali del zasutega zidu. Kaj rad sem se mudil v razgovoru z njimi in občudoval gnezdo, kjer so doraščali mladi kosi. Delavci so previdno polagali kamne, da ne bi gnezda, ki je bilo tako rekoč pripeto v suhi travi, zasuli s prstjo. Nekega dne me delavci sami ustavijo: «Ali jih vidite? Pa smo jih obvarovali. Sedaj so že dobri. Vsak čas se bodo razpeljali. Jutri jih ne boste videli več v gnezdu. Večkrat smo morali spoditi mačka.v Govorili so tiho in se venomer ozirali na gnezdo. «Ste videli, kako so se potuhnili?» Se so želeli govoriti, a se mi je mudilo. Pohitel sem, ker so me že čakali. Kulturno ravnanje preprostih slovenskih delavcev me je moč- težak privid, tisto grozno, seir1’, zdaJci zastokal v kai3a v tei« le legel nanj 3sn,° noč ln jutru po po-virt„; 111 sta se v njem prvič 2, ‘a z Ristom. jJ? iutro je priAla v vas Wanska oglednica. da hii zločin in z njo je 3i °- Prišli so v njihovo h, ‘*Jo in ga našli pod mi-ktLV£6ga poškropljenega od le d.« ni bila njegova. Tu ‘k v1 Presedel vso noč. top i^uten. kakor i* uma «0 f^zote in žalosti, potem °l3a. Pod mizo v temi niso oitu11 ln so od-li in je on ■h s^krn z mrtvo materjo PriC^rama, ki je od njih je >3 kri do njega, da jo hiti ped rokami Risto V J* Pomagal izpod mize. vidlt|* l1 je Sele postajalo me. I? ot|3el 8'a je čez ra-Sre* , e 8lej. ne glej... Zdaj Naai-, hami.: mu je rekel, hje h 8a te Peltel Iz kuhi-Mj pa bi ne gledal, tel ta°tel misliti na to. ho-teini® m!sHti na most, na *ei ?r-- Ni mogel Ni mn-so ga slike nasilno ; »u gline uaaiuiv teki, ayjiale. grozotne slike tt ,;aib teles in črne krvi, '3- te bilo vse pred njim -for takrat. at Je bil mrzel Ja- sen decembrski večer-- Prišli so. Vodil jih je katoliški svečenik iz bližnjega mesta. Poznal ga je Se izpred vojne. Bil je v žolti u-niformi, z rdečim križem na levi prsni strani, in imel je izgubljene, blazne oči. Počakali so pri vhodu. Ko so rudarji izstopali iz jaška, so jih pobili z rovnicami in poklali z noži. Streljati niso hoteli, ker niso hoteli preplašiti drugih v vasi. So raje z rovnicami m nofl. kar tako, enega po enega In tam so bili oče ln oba brata- Vsi mošk: (lani rodbine Vuksanovič, vsi, razen njega ... Oh, ne misli, ne misli. »O, majko,» je zastokal. «Pssst... kaj ti je Milan-če,» je šepnil za njim Vučo Ni odgovoril Potem so se tiho ko volkovi razkropili po naselju. Naglo, brez ropota so vstopali v hiše, krvavi, potni, strašni. V njihovo kuhinjo sta stopila dva. Katoliški pop z blaznimi očmi 'n ;e eden. «A, tu ste golazen! Vuksanoviči! Izrojeno seme srbsko, komunisti...* je s strašnim glasom šepetal pop in njegov bledi obraz je bil ves spačen od sovraštva V kuhinji je bilo temno in po njej so svetili samo plameni iz štedilnika. On, Milan- če, je takrat sedel v kotu ob mizi, kjer je bilo temno. Pop je stopil k materi ln jo zgrabil za Lase. Nič se ni branila. Zaril ji je nož v grlo. Brez glasu se je kakor mehka vreča polegla po podu. Visoka zverina, z ozko konjsko glavo, divje razmr-šenimi lasmi, ki so mu viseli čez čelo, je hrope" hlastal po Andjelki. Trgal ji je obleko s telesa. Z vso močjo se mu je upirala Vgriznlla ga je, da je zatulil. Njegov nož se je zasadil v njeno me. so enkrat, dvakrat, trikrat... Takrat se je on. Milaniče, trd od strahu in groze, sa-mogibno spustil pod mizo. Ko preganjana žival se je stisnil v kot. In tačas se je v zibki prebudila Smiljana in je zavekala. Do takrat nista bila opazila zibke, ker je bila v kotu. med podboji vrat, ki so držala v jedilno shrambo. Odsevi ognja v štedilniku je niso dosezali. Zdaj sta se bila oba na mah obrnila, kakor presenečena. Hlastno sta stopila k zibki. Pod mizo pa je on na smrt utrujen zajokal: Smilj-či-ca, za-kaj... za kaj si za-pla-ka-la... Ni videl, kateri jo je bil dvignil iz zibke, ko je še bolj žalostno in dolgo zavekala-Takoj zatem Je bilo čuti kratek top udarec, in še za tem, kako je nekaj mehkega padlo na tla. Takrat je vedel, da je Smilj tiča, drobna zlata Smiljčica, z razumnimi črnimi očki in gostimi, gostimi laski, mrtva... Dolgo potem mu je Rasto pravil, da je imela čisto razbito lobanj ico, in da jo je, zverina, bržčas prijel za nožiče ter treščil z mehko glavico ob zid. Da. tako sta napravila s Smiljčico, drobno, drobno... Potem sta sunkovito dihala kakor dva lovska psa. In oni s konjsko glavo je rekel: «Tu smo vse očistili, nobenega ni več.* Odšla sta mehko in tiho kakor sta prišla, podobna dvema skrajno nevarnima živalima- On je ždel še vso noč pod mizo in ni nič mislil. Imel je suhe oči in suho izmučeno dušo... «Tu smo,* je zašepetal Risto. Bili so pri mostu. Od spredaj se je priplazil Ferid in naročil: »Pripravite bombe. Bunker je dvajset metrov od brega, na desni strani mostu. Boste že videli.* Zlezli so na most. Ovil jih Je slap čas bučečega in naraščajočega. čas pojemajočega šumenja. Tu in tam le skrivnostno zapljuskalo. Krog njih se je prelivala in motala zdaj že bolj redka megla. Njen duh je bil kakor po osmojeni vlagi. Navzgor po reki je brzel lahen pa oster vetrič. Srca so tolkla močno in enakomerno. Nji-h utripe je bilo čutiti prav na koncu prstov, kjer je kri silila skozi kožo. Počasi in oprezno, rekel bi neslišno so potiskali naprej nekam gluha kolena, polagajoč pri tem dlani na tla kakor mladi risi. Dihali so skozi nos in počasi, ker so jim visele med zobmi bombe. V njih ni bilo bojazni. Bila je samo neka napeta odločnost, divje hotenje, da bi planili v to nabreklo tišino, jo razbili na sto koscev, razbili se bunker in vse, kar je v njem, da bi mogla brigada čez reko- Mi slili so na bunker. V njih sta bila žgoča nestrpnost in hladen prezir. Sovražili so ga. In bili so napeti in nevarni ko ekrazit. Temne sence, ki so jo ta mah zagledali skozi motno tančico nočne urnjave pomešane z megleno sivino na drugem bregu, ki se je zdaj večja zdaj manjša mrko lovila v njih zenicah, ker so jo videvali zdaj povsem blizu, zatem pa spet nekje daleč, ta tiha. prežeča _ črna senca neodrejene oblike in zabrisanih robov, to ‘rnc. ki je bilo zdaj pred njimi in se je zdelo, kakor da pridržano ln zlobno sope to ie bil bunker. Z istimi gibi, ki n:so bili ne hitrejši ne počasnejši, so se pomikali naprej. Mi-lanče je imel občutek, ko da so se iz bunkerja v rjih zapičile neke divje, mrzle ta krvave oči. Ne vidijo nas. si je zatrjeval. Spijo. Prisl' bomo do bunkerja in nas ne bodo opazili. Se nekaj korakov, še teh nekoliko kora-kov in smo čoz most. Se m a* 10 se malo in ga uničimo. Spijo... Ha, res nas ne vidijo' Pobijemo jih... «Glej Mi-lanče, da se izkažeš,* je rekel komandant. »Zagotovo, tovariš komandant.* sem odgovoril. Ne. danes me nihče več ne pribije ob tla! Danes se Milanče ne da... Ti psi. ki so notri, zagotovo imajo brzostrelke. Jazjo dobim, danes jo dobim. Moja bo. lepa. kratka... Ej, Joviča. videli bomo Pokažem ti... Toda, ali nas res ne vidijo?-. Ne! Spijo hudi a. Samo bliže, samo bliže... Ne vidi... Svsssfsfff... Noč ie naenkrat bila dan. V veliki praznini med nebom in zemljo ie obvisel planet. Son- no bela raketa je z izdajalsko lučjo rezko posegla v območje noči. Očem so se od vrnile stvari ta dogodki. V črni odprtini bunkerja so živahno poskočili rdeči petelinčki. Težka strojnica j6 divje zatreskala. Od lese* nih delov, ki so sestavljali most so nagosto prsnilc ostre' Iveri. V nebo je še svlstnila raketa... (Nadaljevanje sledi) hii pretreslo. Dolgo sem mislit naiij. Cez dobro uro sem se vračal po isti poti. Hotel sem zaviti po stopnicah pod obokom na Gra.dišče, kar opazim divje podenje črnosrajčnikov po cesti, prav v bližini zidu, kjer so gnezdili kosi. Malo postojim. Drobne črne pike so se spretno izmikale požrešnim fašistom. Zanimiva igra me je pritegnila. Počasi sem se približal delavcem ob zidu. Bledi obrazi so molčali. Pomilovalen nasmeh delavcev je spremljal divje italijansko vpitje. Zdaj pa zdaj se je posrečilo kakemu «ju-Tlaku*, da je ulovil upehanega mladička. Hitro ga je vtaknil v žep, zakaj lačne oči so že prežale na nove žrtve. Pričelo se je pravcato tekanje, kričanje in prerivanje. Požrešnežev se je nabralo celo krdelo, mladičkov pa je bilo le par. Skoraj vse so ie polovili, takrat pa se je igra pričela od začetka. Mladički, ki so jih vtaknili v žepe, so jim na vsem lepem smuknili na svobodo. Prerivanje se je nadaljevalo, krik in vik va stopnjeval. Tedaj pa se je v požrešnih dušah rodil bes. Mladičkom, ki so jih zopet ujeli, so zavili vrat... Ob cesti so se pojavljali radovedneži, le fantje in možje so hiteli mimo. Vse je molčalo. Na obrazih delavcev si mogel brati gnev nad podlim ravnanjem. Brez besed smo opazovali udejstvovanje rimske kulture ob Rimskem zidu. Le stara kosa sta zmerjala: Lah, Lah, Lah... Ko sem naslednjega jutra hitel tam mimo, je bila na zidu, prav pod gnezdom, naslikana ogabna ženska, nad njo pa z okornimi črkami zapisano• aVinceremoh »Da, le nad. ljubljanskimi cipami zmagujejo ti strahopetci, sem si mislil in hitel na Mirje Ob koncu zidu pa je stopil izza drevesa dela- sebe in se mi nasmejal: «No, sedaj jim bomo pa mi podkuril i.» Hitel je ob zidu in trosil slovenske zastavice v mladij, pravkar vzklilo travo. Visofco v kroni zelenega drevtsa pa je še redno zmerjal rumenokljuni kos: Lah, Lah. Lah... (Iz revije »Nova pot*) Slepa in g(uha pisateljica Helen Keller odlikovana z redom Častne legije Znana ameriška pisateljica Helen Keller, ki jo poma ves svet po njenih predavanjih in tečajih za slepe in neme ljudi, je bila prejšnjo soboto v Parizu odlikovana z redom Častne legije. Visoko odlikovanje ji je podelil francoski minister za narodno zdravje Ribeyre med slavnostjo v počastitev spomina Louisa Brailleja na pariški Sorboni. Helen Keller se je •rodila 28. junija 1880 slepa in gluha, več let pa je bila tudi nema. Ob podelitvi odlikovanja je rekla, da dolgujejo slepci Brailleju prav toliko hvaležnosti, kolikor človeštvo Gutenbergu. Braillejeve zemeljske o-stanke so prepeljal-; v Pan-theon. Počasi so slepci tipaje s palicami pred seboj stopali za krsto moža, ki jim je omogočil branje. Braillejevi zemeljski ostanki so sto let počivali na pokopališču v Cou-praiu. kjer se je leta 1800 (2. K. XVI. L). Argumenti Latincev. prednikov današnjih Italijanov, se v bistvu prav malo razlikujejo od dokazov, ki so jih navajali za svoje prvenstvo naši poznejši nasprotniki. Gre za prednost, ki ni nikjer v naravnem redu utemeljena. Neko zgodovinsko zaporedje jo ie poklicalo v življenje in zato je prav tako malo upravičena, kakor so druge podobne zgodovinske prednosti, ki nosijo čisto po nepotrebnem ime zgodovinskih pravic. Edim dokaz za veljavnost latinske teze je napis na Kristusovem križu. Tako je pravzaprav Pilat, ki je Gospoda na smrt obsodil, določil, kateri jeziki st- lahko uporabljajo v liturgiji. Cirilu ni bilo težko osmešiti take in podobne dokaze. Tudi v Rimu s takimi argumenti ni imel mnogo težav. Papež je sprejel njegovo zamisel, potrdil je njegovo :n bratovo prizadevanje in se vživel v veličastni načrt pokristjanjenja slovanskih narodov s pomočjo jezika, ki so ga edinega razumeli. Toda vse to je trajalo le nekaj časa. Idile na Moravskem in ob Blatnem jezeru je bilo kmalu konec. Vrani so sokola oslepili. Slovenci so doživeli v okrilju vesoljne Cerkve prvo veliko razočaranje. 2al pa v škodo vernega sveta so se jim pridružila še mnoga druga. Ne vemo, zakaj je v Rimu beseda denuneianta Vihinga več zalegla kakor zvestoba in iskrenost svetnika Metoda.* «Nevarnejše in trajnejše kakor iluzije o deležu na rimskem prvenstvu so visoke mi sli. ki jih imajo Italijani o vzvišenosti svoje kulture in jezika, ki ga govore... Vsekakor so še bolj smešne kakor dokazi trojezlčnikov v beneški diskusiji pred tisoč leti. Zanimivo pa je, da take absurdnosti tako dolgo 'n trdovratno ostajajo pri življenju. Italijani so bili brez našega vabila več kakor dve leti na roparskem obisku v naših krajih. Videli so Ljubljano in druga naša mesta: Zahajali so v Opero, na koncerte, v cerkve, v knjižnice in muzeje. Tudi duhovniki so bili med njimi. Pravzaprav bi mogli o'nas marsikaj vedeti. Mogli $0 Se prepričati, da znamo potrpeti, mogli bi pa tudi vedeti, da je naša pest trda. Sedaj se skrivajo za tuje krilo ln mečejo kamenje na nas. Priporočamo jim, da naj pogledajo resnici v obraz. Prav nič se ne zavedamo, da bi jim bili kaj dolžni. Pač pa so oni naši dolžniki: kot narod, ki je delal zločine, ko mu je bilo to ukazano, kot skupnost, ki ie bila brez volje ln poguma, ko se je bilo treba upreti, kot katoličani, ki so molčali, ko je bilo treba braniti pravice drugih narodov. S tem ne pravimo, da so vsi krivi. Tudi tam žive dobri, iskreni in pogumni ljudje. A je že 'a-ko, da je narod enota. Zato morajo tudi nedolžni vzeti nase del tuje krivde, kakor se slabi ponašajo z deli dobrih in pogumnih.* Poleg številnih literarnih prispevkov objavlja zadnja številka «Nova pot* članek o umetnosti dr. hon. c. arh. Jožeta Plečnika, J. Janžekovič razpravlja o izkustveni znanosti, svetovnem nazoru in svobodi vesti. Dalje zasledimo članek o knjigi «God’s Underground*, ki je izšla v Ameriki leja 1948, in ki jo je napisal baje neki slovenski duhovnik, ki se skriva pod imenom «pater Georg*. Nemški prevod ima naslov «Partizani, kristjani in boljševiki*. kar označuje tudi vso vsebino knjige. Ker pa avtor ne navaja imen, čeprav pisec uvodnika, škof Sheen, odločno zatrjuje, da so navedeni razgovori in doživljaji v knjigi resnični, je vsaka -objektivna kritika in kontrola nemogoča. Za zaključek objavlja revija nekaj misli o knjigi »Belogardizem*. ki jo je napisal Franček Saje. Članek nosi naslov «Vknjiženo v naše breme*. Pisec članka zaključuje z besedami. «da gre za težko zdravniško diagnozo ogabne bolezni* vec, previdno se je ozrl okoli I rodil. giiifinmfnmnimTOnmiinromroimmroiTOnnmmnnnimnnnnnnnnnnHnunnnnni?^ in druge predmete jugoslovanske domače in umetne obrti dobite po ugodnih cenah naprodaj v JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU na TRŽAŠKEM VELESEJMU 3 3 a 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 -*•> 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 SiuUUUUUUUUUUUUUaUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUtP 4/^ri i r Vremenska napoved za danes: y !■ Itn h Nestanovitno z menjajočo f I \Lf T I L se oblačnostjo. — Tempera- tura brez spremembe. — Včerajžnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 31; najnižja 20.8 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 11. JULIJA 1952 t..- ■ », ' s ®Ij| dfalill i...j Sli . njUjig j: p? :: lili !i. liiiiiiii ffififr. BADIO PEKIJ4G O POGAJANJIH N A KOREJI Izrecen ukaz gen. Van Fleetu naj se posveti samo korejski vojni KOREJA, 11. — General James Van Fleet je včeraj prejel ukaz, naj se odreče vsem dosedanjim običajnim nalogam in naj posveti vso svojo pozornost izključno vodstvu vojne na Koreji. General Clark je javil, da bo na Koreji ustanovljeno »področno komunikacijsko poveljstvo» za reševanje vseh onih nalog, ki so bile doslej poverjene generalu Van Fleetu. Ta reorganizacija, je javil Clark iz glavnega stana v Tokiu, bo omogočila Van Fleetu, da bo ves svoj čas in vso pozornost lahko posvetil vojaškemu naporu Združenih narodov proti napadalcu na Koreji. Novo poveljstvo bo poverjeno generalu Thomasu Herrenu in se bo ukvarjalo z evakuacijo, transporti, preskrbo itd. MUNSAN,'10. — Drugo leto mirovnih pogajanj na Koreji se je pričelo s 40-minutno taj. no sejo, medtem ko prevladuje mnenje, da ovira sklenitev premirja samo usoda desetti-soč kitajskih ujetnikov. Nova plenarna seja bo jutri. Radio Peking je razširil danes zvečer dokaj optimističen komentar o konferenci v Pan Mun Jomu. Potem ko je podal kratek pregled zgodovine pogajanj v preteklem letu, je Radio Peking poudaril, da je samo še vprašanje vojnih ujetnikov, ki je ostalo nerešeno. Nato izjavlja; »Ameriški delegati so 1. julija pokazali iskreno željo'za sklenitev premirja, da bi s tem preprečili prelivanje krvi na Koreji. Pokazali so tudi voljo, da bi se čim. prej uredilo vprašanje repatriacije vojnih ujetnikov, ki bi zadovoljilo obe strani. Ameriško zadržanje nam je dobrodošlo, potem ko se slklada z našo željo, da bi se namreč korejsko vprašanje rešilo na miren način». V zvezi s spremembami u-stavnih določb, ki jih je 4. julija potrdila južnokorejska narodna skupščina, je angleški zunanji minister Selwyn izjavil danes v spodnji zbornici, da predstavljajo te odločitve zadovoljiv kompromis, da pa bi Anglija rada videla, da bi tem spremembam žimprej sle. Poiialek ladje .IH Sffles' SOUTHAMPTON. 10. — Naj-hitrejša prekooceanska ladjp, ki si je pred dnevi priborila sinji trak je danes odplula proti Ameriki. Odlhodu je pidsostova-la velikanska množica ljudi. dila ukinitev prekega soda na Južni Koreji. Lloyd je potem dejal, da bodo ti ukrepi stopili v veljavo takoj in da bo prišlo do predsedniških volitev 14. julija. S korejskih bojišč poročajo o spopadih na več sektorjih. Silovit severnokorejski protinapad je pognal zavezniške če. te z nekega griča, ki so si ga pred kratkim osvojili na vzhodnem bojišču. To je že drugi umik zavezniške pehote v dveh dneh. Na zapadnem bojišču je pehota s podporo tankov napadla nove severnokorejske položaje. Deoalovei snn Koalicijo PARIZ, 10. — Iz dobro poučenih virov se je zvedela, da ima general Dj Gaulle nameni razpravljati o možnosti povezave z republikanskim ljudskim gibanjem.. V ta namen &e bo vodja De Gaulleove parlamenr tarme skupine sestal z pidaul-tom in Henri Teitgenom. 1. zasedanje sveta evropskih občin ŽENEVA. 10. — Danes je bila četrta seja predsedniškega urada sveta evropskih občin. Prisotni so bili župani in predstavniki nemških, belgijskih, francoskih, luksemburških, švicarskih, italijanskih in jugoslovanskih občin. Na dnevnem redu je bilo vprašanje sestave evropske listine o svobodi občin, ki bo potem predložena generalni skupščini sveta evropskih občin, in ustanovitev evropskega zavoda za občinske kredite. O priliki tega zasedanja bo otvorjen tudi sedež sveta evropskih občin, kjer se bodo sestajali evropski župani in župani od drugod, ko bodo obiskali Ženevo PARIZ, 10. — Po včerajšnji nevihti je prišlo danes r,p površje Saine na tisoče mrtvih rib. Ribe so se zastrupile z dotoki iz kanalov, ki so prinesli s seboj kemične snovi iz bližnjih tovarn. SINDIKALNI KONGRES ANGLEŠKIH ŽELEZNIČARJEV Proti denacionalizaciji cestnih transportov LONDON, 10. — Konservativna vlada je objavila zakonski ivačrt, v katerem je predvidena vrnitev cestnih trans-portov privatnim družbam. Na podlagi tega načrta bi država odprodala privatnim družbam okrog 40 tisoč tovornikov, ki jih je doslej vzdrževala država. V zameno bi privatne druž-be plačevale okrog štiri milijone funtov šterlingov letno, da bi s tem krili izgubo državnih železnic,. ki bi nastala v kan. kurenci s cestnimi prevozi. Generalni tajnik Figgims je na sindikalnem kongresu angleških železničarjev izjavil, da se bodo železničarji borili po potrebi tudi 3 stavkami, da bi konservativni vladi preprečili vrnitev cestnih prevozov privatnim industrijam, prevozov, ki jih je nacionalizirala Ipburi, stična vlada. Figgjns je poudaril: «V tej zadevi se bomo borili ne samo na političnem po. lju, temveč tudi na industrijskem področju. Pri tem se bomo poslužili ne le naše organizacije. ampak sile vsega angleškega sindikalnega gibanjp i» laburistične stranke«. Figgins je zatrdil, da je novi predlog konservativcev del načrta, zaradi katerega je v Angliji o. stalo brez zaposlenja milijon ljudi. Kongres je soglasno odobril resolucijo, v kateri je rečeno, da predstavlja vrnitev enega dela nacionaliziranih transportov v roke privatnih družb sabotažno akcijo in nevarnost za dobrobit naroda. lili PARIŽAN DECAUX ZMAGAL PO 252 KM DOLGEM BEGU Z njim je bil tudi Corrieri, ki je imel defekt 40 km pred ciljem ter zaradi tega prišel preko osem minut za tovarišem VRSTNI RED : 1. Decaoix (Pariz) 7.07:16; 2. Corrieri (It.) 7.16:09; 3. Ke-baili (Sev. Afr.) 7.25:50; 4. Faanhof (Hol.) 7.31:47; 5. Perez (Sp.) 7.31:48; 6. Goedeirt (Luks.) 7.31:52; 7. Sabbadini (Vzh.-jug-vzhod) 7.31:55. (Naše poročilo) PERPIGNAN, 10. — Od take etape, kakršna je bila danes, nismo mogli Trtno go pričakovati. 255 km od Avignona do Per-pignana po soncu, ravni cesti iz dirkačev ni meglo pregnati lenobe, ki ima deloma izvor tudi v’ utrujenosti vsled prvega Kolona Je naskočila prve vzpetine na Croiz de Fer v etapi, ki je pomenila nov uspeh za Coppija. dela Toura, ki je bil nenavadno naporen. Skupina je tako od starta pa do cilja vozila skupaj v zmernem tempu. Samo dvojica, Parižan Decaux ter Italijan Corrieri sta že pri tretjem kilometru, takoj na prvem bregu po odhodu iz Avignona, dobila majhen naskok. Corrieri sprva ni sodeloval pri begu, ko pa je videl, da razlika neprestano raste in da vse do cilja ni napornih mest, je tudi on prevzel nase svoj delež. Prednost obeh beguncev je hitro rastla. V Nimesu (40 km) je dvojica imela, 6 min. naskoka, ki se v nadaljnjih 20 km povečal za nadaljnjo minuto. V Montperllieru (92 km) je skupina imela 10 min. zaostanka, v Frontignanu (114 km), kjer je bila za. vozače prva zaloga hrane današnje etape, pa so naše ure pokazale katastrofalno razliko 20 minut. Toda glavnina še vedno ni mislila resno, kar je po drugi strani tudi precej jasno. Ne eden ne drugi obeh tekmovalcev ni nevaren na lestvici. Oba sta nekje v spodnji sredini. Naskok je zato še nadalje rastel in dosegel v Reziersu (89 km do cilja) 27 minut, v Narbonne (62 km do cilja) pa je dvojica vozila že z 32 minutami prednosti. 26 km pred ciljem je Corrieri imel defekt na zračnici, kar ga je odtrgalo borbi za prvo mesto im s čimer si je zaslužil nagrado kot najbolj nesrečen tekmovalec etape. Decaux je seveda sam nadaljeval proti cilju, kamor je prišel z 8:53 pred Corrierijem ter 18:34 pred Afrikancem Kebailijem, ki je nekako 40 km pred ciljem odšel na lov za ceneno slavo. Štiriindvajset minut po Decauru je pribrzela proti cilju skupina, v kateri so bili skoraj vsi tekmovalci. V zaključnem sprintu je zmagal Faanhof, medtem ko asi niso posegli v borbo iz strahu pred morebitnimi nezgodami, ki se rade pripetijo pri takem masovnem koncu etape. Kot vidite torej nadvse elementaren potek današnje dirke, ki ni imela druge naloge, kot da je pripeljala karavano 81 dirkačev za več kot 200 km bliže Toulouse, kamor bodo jutri dospeli dirkači po 197 km nenaporne vožnje. S 17. etapo preidemo zopet v kraljestvo gora. V prvem dnevu bo treba preko Pegresourde (1563 m) in Aspina (1489 m), drugega dne pa bosta sprejela Tour zloglasni Tourmalet (2114 m) in Aubisgue (1708 m). JACQUES COPAIN LESTVICA : 1. Coppi (It.) 98.51:17; 2. Ockers (Bel.) 99.16:44; 3. Bar-tali (It.) 99.17:33; 4. Close (Bel.) 99.17:39; 5. Dotto (Fr.) 99.18:54; 6. Magni (It.) 99.19.01; 1. Ruiz (Sp.) 99.19:39; 8. Robič (Fr.) 99.19:51; 9. Carrea (It.) 99.28:13; 10. Molimeris (Jug- Zahod) 99.31:45. MOŠTVA: 1. Italija (Corrieri, Baroni, Milano) 296.37:53. 2. Francija (Rolland, Dotto, Bonnaventure) 296.46:06. 3. Belgija (Close, Decook, Neyt) 297.31:07. 4. Španija (Perez, Ruiz, Ser-ra) 298.46:41. 5. Holandska (Faanhof, Van Est, Nolten) 298.54:35. Reeves-svetovni prvak v streljanju s pištolo OSLO, 10. — Amerikanec Harry Wendel Reeves je osvojil svetovno prvenstvo v streljanju s pištolo. Dosegel je 579 točk. Sledijo; 2. W. R. Walsh 576, 3. H. L. Benner 576, 4. W. Mc Millan 573, 5. A. Gonzales (Španija) 572, 6. E. Fagerholm (Švedska) 566, 7. R. Bermejo Cano (Mehika) 564, 8. E. Holmberg (Švedska) 559, V moštvenem plasmaju so na prvem mestu ZDA pred Švedsko, Mehiko, Finsko, Švico, Brazilijo. Norveško, Dan. sko BOB RICMRDS PREPEM PO KOMČflUlEM AlOČIHEM TREHHIHGIl: ^Nikogar ni tukaj razen nas petelinov** Prihajajo tekmovalci vseh dežel - Pobožna želja predsednika prireditvenega odbora: Med tekmovalci naj vlada razumevanje (Naše poročilo) HELSINKI, 10. — Vroče sonce praži lesene tribune olimpijskega stadiona v Helsinkih v toliki meri, da so zaskrbljene oblasti ukazale gasilcem, naj bodo v stalni pripravljenosti zaradi nevarnosti požara. Ni se torej čuditi, da si mnogi tekmovalci izbirajo nenavadne ure za trening. Ob tem času traja noč v fin. ski prestolnici nekaj več kakor eno uro. To vam pojasni, kako to, da ob štirih zjutraj «oče» Bob Richards (protestantski pastor) in nekateri tekmovalci Pakistana in Venezuele nehajo svoj trening in odidejo pod prho. Srečali smo Richardsa, ko je s prijetnim glasom prepeval «Nikogar ni tu razen nas petelinom. Vendar je fraza nekoliko netočna, saj petelini vstanejo ob zori, medtem ko gre Richards tedaj spat Na vsak način razlagajo novinarji, ki pri vsaki stvari pišejo skrite namene, petje ameriškega prvaka kot težnjo po zmagi. Bo že res... Nekateri ameriški tekmovalci so trenirali od 11. zjutraj do 13. popoldne in so po besedah trenerja Hamiltona v izvrstnem stanju, čeprav se baje puščajo preveč zapelje- vati od izvrstne finske kuhinje. Edini problem, ki skrbi A-merikance je dovolj dolga palica, s katero bi lahko skakal Don Laz, ki je svojo zlomil na treningu. Danes je prispelo z vlakom 223 poljskih tekmovalcev, ki so jih s sovjetskimi avtobusi pripeljali v taborišče ((vzhodnjakovi). P.nspeli so še kubanski košarkarji, švedski plavalci, portugalski in norveški jadralci ter večji del Indijcev, Brazilcev in Japoncev. Nismo še dočakali sovjetskega lahkoatletskega moštva, ki verjetno še trenira v Rusiji, zato pa smo lahko obiskali Madžare, Cehe in Poljake, ki so razen izjem že vsi na mestu. Tako n, pr. pričakujejo Emila Zatopka in njegovo ženo Dano Zatopek, metalko kopja. To je obenem tudi edini zakonski par, pripravljen za letošnjo olimpiado. Se vedno o prihodih; na letališču so' sprejeli londonskega župana, ki je prinesel olimpijsko zastavo, ki je bila doslej v Londonu in bo do leta 1956 v Helsinkih. Na sestanku prireditvenega odbora je predsednic dejal, da mora za ča- sa 15. olimpijskih iger vladati ozračje medsebojnega razu. mevanja. ROBERT MIJSEL Nadaljevanje spora med obema Kitajskama HELSINKI, 10. — V Helsinki je prispel predsednik olimpijskega odbora nacionalistične Kitajske Gun Sun Ho. Dejal, je, da so poskusi, da se njegovo zastopstvo izključi iz iger samo »politična spletka«, »Rusija je prisilila Finsko — je dejal Gun — da je preklicala vabilo, ki nam je bilo po. slano. To zadržanje ne spada na olimpijske igre«. Oficialna Kitajska je tudi poslala v Švico protest, švicarski listi pa so celo sporočili, da je na poti v Helsinki košarkarsko moštvo nove Kitajske, ki zahteva pravico nastopa. Gun Sun je dejal, da bo 15. in 16. julija govoril pred šestčlanskim izvršnim mednarodnim olimpijskim odborom, da tako tudi službeno protestira. Ima namreč dokaze, da je nacionalistična Kitajska dobila vabilo za igre 20. junija 1951. Podobne dokaze ima tudi nova Kitajska. KINO V TKSTL Rossetti. 16.15: «Vrni se z menoj«, B. Huttoin, Fred Astaire. Excelsior, 16.30: «Divji deček«, M. Robinson m F. Villard. Nazionale. 16.30: «Prva legija«, C. Boyer, B. Rush. Fenice. 16.30: «Sem tvoja«, Dan Dailey in A. Baxter. Filodrammatico. 16.30: »Sardin- sko maščevanje«, W. Chiari. Arcobaleno. 16.30: »Nasproti vi- harju«, D. Andrevvs. Astra Rojan. 17.00: «Ljutoezen Norme«, L. Bandi, G. Mattera. Alabarda. 16.30: »Rdeči mesec«, M. Fran, R. Baldini. Armonia. Zaprto zaradi počitnic. Aurora. 16.30: «Leteči vragi«, J. Wayne. Ariston. 16.00: «Ljubil sem te, ne da bi se zavedal«, E. Powell. Garibaldi. 15.30: «Uničenje na veliki stezi«, G. Mcntgomery. Ideale. 17.00: »Kličite sever 777», J. Stevvart. Impero. 16.30: »Skrinja s sedmimi biseri«. Italia. 16.00: »Kora Terry» M. Rokk. Kino ob morju. 16.00: «Razpotje», R. Vallone, S. Urzi. Moderno. 17.00: «Suženj nasilja«, L. Day, R. Ryan. Savona. Zaprto zaradi počitnic. Viale. 16.00: »Sestanek na 38 vzporedniku«,L. Mc Callister. Vittorio Veneto. «Krvava arena«, T. Power, R. Hayworth. Azzurro. 16.30: «Crni pajek«, W. Hull. Belvedere. 17.00: »Otok gori«, V. Johnson. Marconi. 17.00: «Pismo trem ženam«, J. Crain, L. Damell. Massimo. 16.00: »Mongolski upornik«, V. Bruce. Novo cine. 17.00: «Zaprte žaluzije«, M. Mirotti. Odeon. 16.00: »Čudoviti mož«, D. Kaye. Radio. 16.00: «Tisti iz Virginije«, Gary Grant. Venezia. 16.00: »Med možem in ženo«, D, Andrevvs. Poletni kino Rojan. 20.45: »Zbe- živa skupaj«, G Grant. RADIO JUGOdbOVABIbKE CONE TRSTA 254,6 m ali 1178 kc PETEK U. julija 1952 7.00 Poročila." 7.15 Slovenske narodne. 13.30 Poročila, 13.45 Od RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 7.15: Slovenske narodne. 18.15: Srbske narodne. 18.30: Odlomki iz slovenskih oper. — Trst II.: 20.30: Tržaški kulturni razgledi. 23.00: Debuyssyjeve in Ravelove skladbe. — Trst I.: 21.00. Simfonični koncert. — Slovenija: 12.00: Srbske, bosanske, makedonske in dalmatinske narodne pesmi. včeraj do danes. 13.50 Igra orkester JLA iz Portoroža. 18.15 Srbske narodne. 18.30 Odlomki iz slovenskih oper. 19.15 Poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. TRST II. 306,1 m ali 980 kc-sek 7,15 Poročila. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Zabavna glasba. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.00 Poročila. 14.15 Pestra ritmična glasba. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Bless: Koncert za klavir in orkester. 18.53 Corelli: Sa-rabanda in badineria. 19.00 Osebnosti in usode naših dni. 19.15 Pestra glasba. 19.45 Poročila. 20.00 Slovenske pesmi, 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 20.45 Lahke melodije. 21.00 Iz koncertnih dvoran Velike Britanije. 22.00 Phil Spitalny in njegov orkester. 22.15 Ciganske arije. 23.00 De-byssyjeve in Ravelove skladbe. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba. TRST I. 7,45 Jutranja glasba. 11.00 Komorna glasba. 12.15 Orkester. 13.25 Koncert 17.00 Orkester. 17.30 Spored BBC. 17.45 Violinski koncert. 18.15 Ruski zbori, 18.15 Francoska kolesarska dirka. 18.30 Variete. 19.25 Pesmi. 19.50 Športne vesti. 20.16 Aktualnosti. 21.00 Simfonični koncert. 23.30 Kolesarska dirka po ranciji. 23.45 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m 202,1 m 212,4 m 12.00 Srbske, bosanske, makedonske in dalmatinske narodne pesmi. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.20 Simfonični Plesi. 14.10 Popularni zvoki. 18.30 Igra orkester Radia Ljubljana. 19.15 Narodne pesmi pojeta v duetu Dana Fihplič in Greta Ložar. 19.30 Poročila. 19.40 Zabavna glasba. 20.15 Jugoslovanske plese in pesmi izvajata p'a-nist Marijan Lipovšek in baritonist Karlo Kamušič, 21.00 Svvift: Gulliverjeva potovanja. 21.20 Moderna zabavna glasba. 22.00 Poročila. 22.20-23.00 Nočni koncert del W. A. Mozarta Ena največjih nemških industrij vam je ustvarila AEG L 85.000 POOBLAŠČENA ZA PRODAJO: ISTRSKA ULICA 13 - TEL. 94465 - KORZO GARIBALDI 4 - TEL. 21243 ISla velesejmu v Trstu - Stojnica 560-19 bis O priliki VZORČNEGA VELESEJMA 1952 OD 29. JUNIJA DO 12. JULUA tvrdka TRST - DL. RIHTOSTICa 22 - TEL. 95-998 prodaja popolno podlogo (10 odrezkov) za moške obleke po izjemni ceni 990 in 1.200 lir Obiščite na velesejmurazstavnipaviljon629 VVČAVČ.V.V.V, Clmlleh UJickmfi 29. Prei/edel prof. dr. Fr. Bradač Gospod Picktvick je sedel, že ker je moral, ln gospod Win-kle ter gospod Snodgras sta se tudi pokorila odredbam svojega skrivnostnega prijatelja. Wardle se je čudil in molče opazoval. »Gospod Wardle — moj prijatelj,« je rekel gospod Pickvvick. »Vas prijatelj! — Cenjeni gospod, pozdravljam vas — kako vam ugaja? — Prijatelj mojih prijateljev — roko, gospod,« je rekel zelenec in prijel gospoda Wardla za roko tako toplo kakor mnogoleten zaupen znanec, stopil nekoliko korakov nazaj, kakor da bi sl hotel dobro ogledati obraz in postavo gospoda Wardla, ter mu Je nato zopet podal in stisnil roko še topleje. »Toda povejte mi, kako je to, da vas vidimo tu?« je rekel gospod Pickwick s smehljajem, v katerem sta se borili začudenje in dobrohotnost. «Ah,» je odgovoril neznanec. »Ustavil sem se ,, Pri kroni ’ — „kroni” v Muggletonu — našel družbo — flanelaste Jopiče — bele hlače kruh z maslom in sardelami — opoprane ledvice —krasni fantje — čudovito!« Gospod Pickvvick je dovolj poznal njegov stenografski sistem, da je iz njegovih fragmentarnih poročil povzel, da se je na neki način seznanil z Muggletonci, sklenil z njimi takoj zaupno tovarištvo ter prejel nato povabilo, ki pa je bilo v resnici tako splošno, da je komaj zaslužilo to ime. Gospoda Pick-wicka radovednost je bila torej zadovoljena: nasadil sl je naočnike, da bi gledal cricket, ki se je ravno pričenjal. Muggleton je bil prvi pri igri in velika je bila napetost, ko sta odhajala gospod Dumkins in gospod Podder, dva najodličnejša klubova člana, z lesenim betom v roki k wioketom. Gospod Luffey, največji ponos Dingley Della, Je bil izvoljen, da zaluča žogo proti wicketu strašnega Dumfctnsa, in gospod Struggles Je bil izbran, da stori isto ljubeznivost doslej nepremaganemu Podderju. Na raznih mestih so stali igrači kot pa-zitelji ter je vsak zavzel primerno pozicijo, s tem da so se kakor vsi pravi igrači cricketa nekoliko priklonili ln oprti roke na kolena; zakaj dognano je baje, da je v kakem drugem položaju nemogoče primerno paziti. Sodniki so se postavili zadaj za wloketama; zapisovalci so bili pripravljeni; potem je bilo tiho, da se skoraj dihalo ni. Gospod Luffey je stopil nekoliko korakov za Podderjev wioket ter držal žogo nekoliko sekund pred desnim očesom. Dumkins Je ostro opazoval Luffeyeve kretnje ln trdno pričakoval žogo. »Pozor!« je nenadno vzkliknil bowler (metač). Zoga je zletela kakor puščica ravno proti srednjemu koliou vricketa. Dumkins je pazil ter z zgornjim koncem beta prestregel žogo, ki je zletela daleč čez glave paziteijev, ki so se komaj utegnili toliko prikloniti, da jih žoga ni zadela. «Na drugo stran — na drago stran še enkrat. — Zdaj, no, vrzi jo sem — sem z njo — ostani tam še enkrat ne — da — ne — vrzi jo sem, vrzi jo sem!« Tako se je kričalo po vsakem udarcu in končno je zazname-noval Muggleton dve, in Podder se ni obotavljal zbirati lavo-rike zase in za Muggleton. Bowlerji so nastopali in odstopali drug za drugim, ker so Jim roke obnemogle; Dumkins in Pod- der pa sta bila neutrudljiva ter sta ostala nepremagana.