Posameztra Številka 12 vinarjev.
Stev. 241.	f mm y smi, n 20. mm tm.	Lete lil.
es Velja po pošti: sa u oelo leto napre].. K S0a— u en mogoč „ .. „ 2>50 sa Nemčijo oololetno. H 34*— s« ostalo inozemstvo. „
V Ljubljani na domi Za oelo leto naprej.. K 28'— sa en meseo „ .. K 2-30 I spravi prejeman naietno „ 'it—
b Sobotna Izdaja: es
Sa oe o leto.....K 7*—
aa Nemčijo oeloletno. n 9"— sa ostalo Inozemstvo. » 12 —
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 nun široka ln 3 mm visoka ali nje
»prostor) sa ntrsl .... y« Nt ia dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjlli naročilih primeren popnst po dogovora.
g-..; ■ , -i Poslano: ■■ ,» Eaosiolpp« peUtrrsta pa Vi v
Izhaja vsak lan Izvzimii ne-del je ln prasnlke, ob j . ur! pop.
Bedna letna priloga roml rti.
MT UredaUHro t« v Kopitarjevi mltel Ittv. 6/m. Rokopisi ae n« vračajo; nefrankirann pisma se ne ves sprejemajo. — Uredniškega teleiona žtov. 1 L. ss
Političen list za slovenski narod.
Bpravntltvo je T Kopitarjevi nliol St 1 — Rafan
KStne hranllnioe avstrljsie St. 84.797, ogrske 16.611, sn.-bero. St 7563. — UpravniSkeoa teleiona St 188.
Poziv.
Ljubljenca slovenskega naroda, dr. fcneza Ev. Kreka, nam je vzela nemila smrt; njegovih idej pa ne vzame nobena smrt, ne zatare nobena sovražna sila. Po čemer so hrepeneli že v davnih časih naj-plemenitejši rodoljubi, kar so pripravljali najbistrejši duhovi, kar je nezavedno tlelo y vseh slovanskih srcih, to je vzplamtelo Zadnje dni v mogočen kres, ki je ožaril ves slovanski jug, kres, zažgan od ognjevite Krekove besede, ki je vtelesila v silnem duhu spočeto idejo svobodne jugoslovanske države pod habsburškim že-glom. Ta ideja živi in gori v vseh slovenskih srcih, kar jih ni še okužil hlapčevski liuh, kar jih ni še pohujšala sebična zavist.
Po načelih krščanske vere, da so ljudje rsi bratje, vsi enakopravni, da je sužnost Bogu in poštenim ljudem zoprna, je zahteval veliki rajnik tudi za svoje rojake svobodo in enakopravnost. Kaj čuda, da je tako pravična, tako krščanska, tako človeška zahteva hipoma prešinila ,Tsa slovenska srca, namah zedinila in združila vs€ slovenske stranke! Misli in Zelje vseh Slovencev je izrekla Krekova beseda, in Krek je postal vseh Slovencev klicar in zaščitnik in vodja.
Vse svoje velike dušne in telesne mo-?! Je posvetil ta veliki mož ljubljeni domovini; zanjo je naposled dal svoje življenje. In Slovenci so to spoznali; dokaz je brid-ia žalost po vseh krajih, koder biva slovenski rod, dokaz veličastni pogreb. Spomin Krekov bo živel v slovenskih srcih vekomaj. To pa ni zadosti. Veliki rajnik je ljubil svoje rojake ne samo v srcu; delal in trpel je zanje vse žive dni. Bolj kot njegovemu spominu je treba Krekovega spomenika Slovencem, da vsaj nekoliko izkažejo v dejanju svojo hvaležnost, da poplačajo nekejliko svojega dolga svojemu dobrotniku. Treba je spomenika v dokaz, da znajo Slovenci častiti 6voje velike može, da bodo vedeli pozni rodovi, komu so hvalo dolžni za svojo rešitev, da bo imela mladina pred očmi zgled, kako se pridobiva vsega naroda hvaležnost in ljubezen.
Podpisani odbor si je postavil nalogo poskrbeti, da se dvigne v beli Ljubljani dostojen spomenik dr. Kreku, in z zaupno prošnjo se obrača do vseh Slovencev in tudi do drugih Slovanov, ki so poznali, ki so čislali in ljubili rajnika, da prispevajo po svojih močeh v dosego blagega namena, da se počasti spomin velikega moža,
V Ljubljani, 20. oktobra 1917.
Odbor za Krekov spomenik: Dr. A. Korošec,
načelnik »Jugoslovanskega kluba«, častni predsednik.
Dr. Fr. Detela, vladni svetnik, predsednik.
Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski, podpredsednik.
Dr. Fr. Jež, tajnik. Ign. Zaplotnik, blag. Anton Kristan, Bogumil Remec, Oton Župančič, Rihard Jakopič, Mihael Moškerc, odborniki.
M oapsfl m KršCoBski i&m.
Agitatorji za preosnovo zakona so pridno na delu. Kaj je njihov končni smoter, je pač vsakemu katoličanu znano. Boj je naperjen proti nerazdruženju katoliškega zakona kakor tudi proti krščanskemu značaju družine in družinskega življenja sploh. Naravnost peklensko so napadali krščanski zakon, ki je najtrdnejša podlaga družbe. Koliko nesramnih predlogov so stavili ravno med vojsko po časopisju in na shodih, da bi se dvignilo število porodov — v zadnjih letih vedno močnejše se pojavljajoče nazadovanje porodov mora privesti do nove agitacije za preosnovo zakona na podlagi takoimenovanc-ga reformnega zakona. S tem ne nameravajo ničesar drugega, kot vzeti zakonu njegov Hptčanski značaj, da bi šc tem hitrejše razširila nenravnost med krščanskim ljudstvom in se tako pospešil njegov propad.	I
Vedno nanovo poskušajo, da bi zrahljali vez krščanskega zakona. Sedaj so ti ljudje ogrnili celo patriotični plašč okolu svojih prizadevanj, da bi pridobili nove pristaše za svoje gibanje. Brezmejna umrljivost v tej vojski in strašno nazadovanje poroda je voda na njihov agitacijski mlin.
Vedno drznejše dvigajo svojo glavo, vedno bolj vsiljivo nastopajo v javnosti. Radevolje jim odpira svobodomiselno židovsko časopisje svoje predale in skuša delati razpoloženje za nove ideje. Saj ima za tem časopisjem stoječe židovstvo, ki stremi po svetovnem gosoodstvu, velik interes na uresničenju takih načrtov. In zato mora biti krščansko ljudstvo na straži in z modro previdnostjo vsak tak nesramen napad na krščanski zakon izjaloviti.
Najmočnejši proizvod na polju pre-osnove zakona je takoimenovani »postranski zakon«, katerega pronagira v posebni brošuri nek gotov Karel Torges, Nemec iz rajha. Avstriisko židovsko časonisje seveda hlastno objavlja izvlečke iz te brošure, Torges trdi, da bi bil ta »postranski zakon« usnešno sredstvo, da se nadomeste velikanske smrtne izgube v tej dolgotrajni vojski.
Za vsakega pametnega človeka je jasno, da ta »postranski zakon« ni nič drugega kot gola nečistost., ki se skriva za lepimi patriotičnlmi besedami in skuša očitnemu zakonolomstvu dati nekako po-stavnost in upravičenost. Torges si ta »postranski zakon« tako-le predstavlja.' Ženske iz vseh družabnih krogov, ki so dosegle gotovo starost, dobe v interesu domovine ne samo pravico, marveč tudi molčeč poziv, da sklenejo »postranski zakon«, katerega podpira osebno nagne-nje. Predmet tega nagnenja sme biti samo zakonski mož, in sicer edino le z dovoljenjem svoje zakonske žene. Ta pogoj smatra Torges za notreben, da se prepreči razuzdanost. Otroci iz takih postavnih zakonov nosijo ime svoje matere in skrbi za nje država, v kolikor tega ne stori mati. Taki otroci so v vsakem oziru deležni vse družabne pravice. Matere nosijo kot znamenje svojega domoljubnega mišljenja (!) ozek noročni prstan. Veliko ceno »postranskega zakona« vidi Torges na polju izbire plemen, ker je odstotek zdravih med zakonskimi možmi znatno večji kot med samci. Vsako dru^o izvenzakonsko občevanje se mora strogo kaznovati. Torges svojega predloga ne smatra za trajno ureditev, marveč samo za pripomoček za gotov prehodni čas, katerega je odmeril na 40 let. Do takrat upa, da bo nameravan smoter dosežen.
Oglejmo si to stvar od blizu. Ali je tak »postranski zakon« s postranskimi ženami sploh mogoč? Ker naj bo srčno na-gnenje ženske iz vseh družabnih krogov pri volitvi — boljše volitvi plemena — »soproga« odločilno, nastane vprašanje, če ne bo to zahtevano nagnenje končno zelo nevarno za to, da prava, postavna soproga odpove. In je li ponolnoma izključeno, da bo tako odlikovani mož trajno dajal prednost svoji postranski ženi, da se zadnje končno oonolnoma naveliča in jo pahne od sebe? Katera avstrijska žena bo sploh dala svoiemu možu dovoljenje za take posebnosti? Ali se ne bi s tem svojim edinim pravicam clo moža odpovedala in se ponižala do sužnje moževe nasladnosti? Kakšni bi bili tudi otroci, ki bi prišli iz državnih oskrbovalnic in najcientšnic in pogrešali skrbi svojih staršev? Ali jih ne bo preganjalo prokletstvo zakonolomstva, katerega otroci so? In prave soproge bodo H kdaj priznale zahtevano družabno enakopravnost nezakonskih mater? Nikdar! O domoljubnih motivih pa pri uredbi »postranskega zakona« ne more biti govora. Ali moremo pri takih nenaravnih zvezah sploh še govoriti o kakem zakonu? Kako hočejo čuvati nravnost, če ji odvzamejo trdne podlage nerazdružljrvetja krščanskega zakona. Gorje državi, ki bi se igrala s takim nevarnim ognjem. Z nravrim propadom zakona in čistega družinskega življenja bi bil zapečaten tudi njen propad. O leru ni nobenega dvorna: Boj velja krščanskemu zakonu, čast soproge in matere je v nevarnosti. Državo 1 vzdržujoč krščanski zakon naj se umakne
plemenskemu zarodu, »prosti ljubezni«. Napadi so naperjeni proti ljudstvu, državi in cerkvi. Naše krščansko ženstvo mora posebno nastopiti proti agitatorjem za zakonsko preosnovo, kajti s krščanskim zakonom stoji in pade socialno stališče žene na svetu in v javnosti.
Vseslovenski eier u presne invalidov.
V smislu resolucij Dobrodelnega shoda se je sestavil v Ljubljani odbor, ki naj ima v soglasju s tozadevnimi državnimi in drugimi akcijami v rokah osrednje vodstvo vseh zadev, ki se tičejo preskrbe invalidov, stanujočih po slovenskih pokrajinah. Podoben odbor imajo tudi na Dunaju in drugod. V odboru so zastopane vse stranke in tudi par invalidov. Odbor bo naprosil tudi knezoškofijstvo, deželni odbor, mestni magistrat in trgovsko zbornico, da odpošljejo v njega svoje zastopnike. —. Ker nam pa mora'biti na srcu usoda vseh slovenskih invalidov, zato naj bi se po izven-kranjskih pokrajinah zasnovali pokrajinski pododbori. Slovenski invalidi po Štajerskem in Koroškem so posebno potrebni naše skrbljivosti; kajti vse tozadevne centrale na Koroškem in Štajerskem so nemške in slovenski invalid pri njih le stežka pride do svoje pravice. Kako z nami ravnajo in nam našo skrajno požrtvovalnost vračajo, dokazuje to, da nimamo še do danes nobene slovenske šole za invalide, dočim so take šole že po vseh večjih mestih, na Kranjskem pa je taka šola — v Kočevju!
Naši invalidi po bolnišnicah in drugod tožijo, da so preveč pozabljeni. Vprašujejo tudi, kje so vse tiste zbirke, ki smo jih pri nas že toliko imeli, od katerih pa, pravijo, oni niso nič dobili. Zato se bo odbor obrnil clo slovenske javnosti, do dobrodelnih zavodov in zlasti še do črnih, ki jim je bila med vojno gmotna sreča mila, naj se spomnijo naših invalidov z darovi. Ta denar ne bo šel v graške in dunajske centrale, ampak se bo obrnil neposredno našim vojakom v prid.
O sestavi in delovanju tega odbora drugič več. Pisarniške posle bo opravljala »Dobrodelna pisarna« (Kolodvorska ulica št. 35), kjer se lahko tudi oddajajo darovi v denarju ali v blagu.
1. oktobra 19l7i
Žc nekaj časa se nisem oglasil, gos\ pod urednik. Vzrok: Položaj neizpreme-njen. Vreme je tudi že nad en mesec ne-izpremenjeno, vedno suho. Smo že v oktobru, a solnce greje podnevi kako v juliju ali še bolj, —
Od zadnje ofenzive v juniju Lahi tu na našem bojišču mirujejo. Še nobenega koraka niso v tem času podvzeli. Zdi se, da jim bolj diši Trst kakor pa Trident Res se jim morajo sline cediti po Trstu, Jaz si predstavljam te laške sline tako, kakor se mački sline cede po ptičku v kletki, katerega gleda, a ne more do njega. Tudi Lahi Trst vidijo, a vanj ne morejo. Salamenska skomina jih mora dušiti. Tridenta vsaj ne vidijo. Visoki hribi jim branijo pogled nanj! A Trst, tako odprt izziva Lahe tam v Gradežu in v Tržiču. Ko so Lahi vzeli Gorico, so mislili, da imajo tudi Trst že v žepu. »Mangrando vien ape-tito« — pravi laški pregovor. Takrat so se pa še z Gorico preobjedli tako, da je po enem letu še ne morejo pogoltniti v želodec, t. j. spraviti na varno. Trebalo bi jim — ricinovega olja. Mogoče jim ga pripravi Boroevič, da se —- rešijo predebelega »makarona«, ki jih duši enkrat za vselej!
Kakor sem že enkrat v mojih zadnjih pismih omenil, se po Asiagu sedaj lovijo naše in italijanske patrulje. Enkrat srno mi gospodarji Asiaga, potem preide zopet »obrat« mesta na Lahe. Lahko se trdi, da je Asiago nevtralen. Enkrat sprejme brco ocl naše, drugikrat pa od italijan-
Ot\c C11 tli L, 1UAU jc bCj^vu w	UUMIU,
ali po domače rcocnoi pečenka pečena na ohe strani. Da v takem položaju ne ostane kamen vrh kamna, sc razume.
S tem seveda ie ni rečeno, da je na našem bojišču mirno. Kaj še. Strelja sc večalimanj vsaki dan. Tako so neko jutro Lahi streljali tako mrzlično hitro, da smo v prvem trenotku mislili, da jih je popadla bolezen »delirij«. Streljali so pač hitra Pokalo je grozno. Dima je bilo vse polno, A spet mi prihaja laški pregovor na misel, ki pravi: Molito fumo, poco rosto. in tako je res tudi bilo. Celo njih grome-nje ni nič izdalo. Škode niso nobene napravili. To laško gromenje je bilo podobno lajajočemu psu^ ki pa ne ugrizne ...
Posebno piko imajo Italijani na naše vzpenjače. Po večkrat jih obstreljujejo. Če tuintam kaj zadenejo, jim nič ne has-ni, ker čez par ur je zopet vse popravljeno in promet se nemoteno vrši kakor poprej. Te dni je vrgel Lah protj neki vzpe-njači v dveh minutah okoli sto strelqv. A niti eden strel ni zadel. Neki dan so si pomagali z letalci. Letalci so opazovali laške strele, ki so padali proti vzpenjači. A vsa njih znamenja niso nič pomagala. Vsi streli so bili ena velika »nula«.
Večkrat sem v mojih pismih omenil vzpenjače, ki igrajo na našem bojišču odlično vlogo. Imamo pa različne vzpenjače, med drugim tudi tako, ki od ene do druge postaje ne potrebuje nobenega droga. Ce* la črta visi skozi in skozi v zraku. Take lahke vzpenjače so postavljene po mestih, kjer se drogi ne morejo usaditi zaradi velikih naravnih ovir, neskončnih brezen, prepadov in strmih sten. Tri žice napete: ena žica vleče navzgor, druga navzdol« tretja pa je pritrjena, po kateri se vrtita kolesi nosilnic. Ko opazuješ tako vzpe-njačo iz doline, se ti zdi, da pelje naravnost v nebeško kraljestvo. Take lahke vzpenjače seveda niso tako trdno zgrajene kakor one z drogi. Zato se splošno ne smejo uporabljati za prevažanje ljudi. —^ Te dni se je na eni teh vzpenjač pripetila pretresljiva nesreča. Nek topničarski poročnik Lipp in en uslužbenec žične železnice sta sedla v žično nosilnico in se hotela podati v topniško postojanko. Nesreča je hotela, da se je ena žica odtrgala in oba moža sta padla iz visočine do 100 metrov na tla; kjer sta ostala — samoob-sebi umljivo —- mrtva. Pogreba obeh žrtev domovinske dolžnosti se je udeležil poveljujoči general, artiljerijski brigadir in še dva polkovnika s številnimi častniki in moštvom.
A še eno zračno, še groznejšo nesrečo smo imeli pred par dnevi. Naš letalec je plaval za Asiagom zelo nizko in stikal po laških postojankah. Smela letalčeva drznost — tu se more reči: izredna hrabrost je bila tolika, da se ni zmenil za stotine šrapnelov, ki so ga obdajali kakor zvezde luno. Naenkrat pa se je nad njim prikazal sovražni letalec, ki ga je s strojno puško neusmiljeno obstreljeval. Motor našega hrabrega letalca jc bil zadet in naenkrat je bilo letalo v plamenu. Grozen prizor se nam je nudil. Goreče letalo je v plamenih in v dimu zavito padlo na laška tla. Da sta bila letalec in njegov spremljevalec mrtva, je umljivo. Tragična usoda letalcev, ki igrajo v sedanji vojski največjo in najnevarnejšo vlogo. Pač res, da življenje letalcev visi na tenki nitki.
Starka zima trka na vrata. Zato Va vojaštvo skrbno pripravlja nanjo. Barake se snažijo, peči snažijo, drva pripravljajo^ sani popravljajo itd. Spet se približuje sezona strašnih plazov, ki so lansko zimo gospodarili v .naših gorah. Zato se £e sedaj potrebno ukrenjuje, da se žrtve plazov, kolikor mogoče omeje. In spet se bo začelo neskončno kidanje snega. Snežen« lopata se bo držala naših rok tja do meseca maja 1918. Ta vojska brez konca b kraja.	i—UL
Kruli v starih časih
Vprašanje vsakdanjega kruha ni bilo
Se nikdar nikoli tako silno kakor dandanes. Zanima vse stanove: kmeta, meščana, može, žene, gospodinje, samce in državo. Nadljudje najvišjih slojev, kateri niso
s__1:« —. 1—1,- „„ JUl„1___s_
IUAUU 1U1CI1 pujiuttf niuiv nv uuia liivuv. IU
žemlje, so stopili $ svojih višin tn so prisiljeni pobrigati se za želodes, ali npb skrb nikakor ni tako. moreča fakor abfaf
uboge delavke, za katero teka tropa gladnih otrok. V letih 1913. in 1914. bi se bil smešil človek, ki bi bil govoril o tem, kako težko se dobiva ta dar božji; vedelo se je, da stane maslen kruh 4 vinarje, da je kolač že prenavaden kruh, ali dandanes, ko jih ni, se jih marsikdo z bolestjo spomni kakor kadilec srečnih časov, ko je imel na izbero smodke vseh vrst in kakor strasten pivopivec, ki je pretenko-vcstno skrbel za primerno temperaturo in reznost tekočega kruha.
Dandanes ve vsakdo, da je blitvo okusnega kruha procea kvašenja, ki ga provzroči kvas. Znanstveno se kvašenje razlaga kakor delovanje bakterij. To je znanstvena akademija nedavno dognala, kuhinjska kemija je pa poznala 2e davno, davno kvas, droži in kvašenje, Vsekako so se pekli tudi nekvačeni kolači in ©presni hlebčki. Zgodovina nas uči, da je človek že ▼ davni dobi ranel pripravljati kruh. Spomini starodavnega Egipta poročajo z besedo in pisavo, da so bili peki že (nekaj tisoč let pred Kristusom, ki so do-ifcro tuneli svoje rokodelstvo. Egipt je bil starodavna država, kjer jc bilo poljedelstvo in obdelovanje zemlje od pamtiveka na visoki stopinji. To bafe dokazuje, da kta bogova Oziris in Izis darovala ljudstvu po Nilu pšenico in rž, da sta učila človeka negovati polje, vino, oljko, d& naučila sta |ga celo pivo kuhati. Najstarejše podobe iz tretjega tisočletja pred Kristusom kažejo kako se je gojila pšenica. Podobe, najdene (v katakombah Sakhare, predstavljajo klasje raznega žita. Razne risbe različnih dob kažejo setev, žetev, mlatev z živino, pokladanje vreč z žitom v kašče, izdelovanje testa in peko. V uradnih zapisih so zapisani lastniki pekarij. Papyrus Relli-toov iz dobe judovskega bivanja v Egiptu iomenja, da je načelnik kraljeve pekarije 'poslal 144.064 hlebov v Faraonova skladišča.
Zrnje bo tolkli v inožnarjfli in mleli. Obranile bo se sohice, ki predstavljajo mletev zrnja, na plošnatem kamnu z dru-jgim plošnatim kamnom. Moka pada v posodo, prisavljeno h kamnu. Na podobah egiptovskih ne vidimo mlinov, dasi o njih [Mojzes govori. Menda »o bili mlinski kamini, s katerimi so mleli na roke. Sito za sejanje moke je bilo iz vlaken papyrusovih. Soha ▼ mnzeju ▼ Bulaku predstavlja deklo, ki jemlje iz mšek (deže) testo. V grobu Ramsesa III. v Thebah (okoli 1200 let pr. Kr. r.) je velika podoba, na kateri je
Eislikana pekovska delavnica. Zgoraj na ro stoji posoda s testom, pri nji dva sttž-iifa, ki gneteta testo z nogama ▼ leseni posodi, vsekako po osoljenjtt in se opirata ob palici, da bi se vzdržala v ravnotežju.
Tmfi Herodot pripoveduje, da so Egipčani gnetli testo z nogami. Na sliki Ramzesovi j« videti dalje druge sužnje, ki ftonašajo vode drugemu delavcu, ki na kamnito desko poklada testo razne oblike; tn podobe kolača v krožnikov! velikosti in za prst debele, okrogle, triogljate, Itiriogljate, tn zopet pletene, pisane, jami-«5ast« tdebe. Nekateri, kakor vsa kaže slaščičarski izdelki imajo podobo zvezd, fcvetlic ln živali. Reveži so žrtvovali mrtvim in božanstvom namesto darilnih živih fcivaK pecivo v podobi«
Glinasta peč je imela podobo povez-nfenega vrča. Znotraj je bil razdeljen Ogenj in na rarpaljeni steni se je prilep-Ijalo testo, da bi se speklo. Revni ljudje so pekli na kamnitih ploščah ali na polju ▼ gorečem ognju. Na drugi podobi posip-lje človek z neko rečjo pecivo, menda z zeliščnim praškom, a zdolaj odnašajo služabniki pecivo v mehkem košu na glavi.
V napisih hieroglifskih ima kruh različna imena in to dokazuje, da so se pekle različne vrste kruha. V eni zapovedi je zaukazano, naj se pošlje ob prihodu Faraonovem 16.000 hlebov in hlebčkov dobrega kruha, v drugih šestih 13.200 in v drugem slučaju 4000 kolačev. Na svetišču v Medriet Haku je izdolben koledar z zaznamkom, kateri kruh je določen duhovščini. V svojih volilih so volili Egipčani množino kruha, mesa, vina, ki naj se jim položi v grob. Ali so dediči tako naredili, ne vemo. V raznih muzejih so hlebi, najdeni čez tisoč let v grobovih egipčanskih. Te hlebe so pokladali k truplom, da so ž njimi rajne častili.
Fiiara-PjalliiiBV most m Protn.
Meseca januarja 1916., potem ko so bile naše hrabre čete pod vodstvom zbornega poveljnika barona Pflanzer-Baltina pognale Ruse čez mejo, je naša štajerska pionirska stotnija dobila nalog, da enega izmed podrtih mostov čez Prut znova zgradi. Krepko smo se lotili dela. Ker je ravno tedaj vihrala ruska ofenziva na vzhodu, je moralo pol stotnije pomagati odbijati sovražne napade, druga polovica pa je pftpravljala in vzdigala most. Delo je pod spretnimi in krepkimi rokami hitro na-predovrdo in se konca marca brez večjih
nesreč dokončalo. Dne 29. marca 1916 je
_______.i____:__t__-1-
UH muzi iicijijuv canujav uuui jen LCL JC VIU-
bil ime »Pflanzer-Baltinov most«. Ob otvoritveni slavnosii so bili navzoči vsi civilni
Nemci zasedli otoke v Vzhodnem morju.
in vojaški dostojanstveniki in general baron Pflanzer-Baltin sam. Ljudstva je prišlo toliko, da se je vse trlo; ljudje so mislili, da je konec vojne ter so bili silno veseli. Naša stotnija, ki je gradila most v eni roki kladivo v drugi meč, je žela ta dan najlaskavejše pohvale in priznanja, ki jih je tudi zaslužila. Ponosni na svoje delo, pošiljajo slovenski domovmi iskrene pozdrave pdjonirji; Sebastijan Kristovič, Maribor; Franc Vrečar, štabni narednik, Radgona; čet. Jož, Gregorec, Ptuj; Kari Radej, Loka pri Zid, mostu; desetnik Franc Ko-vačec, Sv, Marjeta, Moškanjcij poddes, Izidor Jušap, Sv. Štefan; Anton Šerbec, Rajhenburg; Alojzij Borovnik,' Bevče pri Velenju; Franc Žnideršič, Studencc-Radna; Filip Slabe, Postojna; Peter Bizjak, Postojna; Jožef Zgonik, Volčja Draga; Vincenc Martelanc, Volčja Draga; Matija Jeraj in Franc Prislan iz Ročice; Vincenc Šetar, Sv. Lovrenc na Dr, polju; Jožef Korošec, Be-zuljak; Anton Keršič, Trbovlje; Franc Bez-jak iz Stonjc, Ptuj; Anton Kristovič, Sv, Marko, Ptuj; Janez Dopler, Maribor; Rudolf Pirtošek, Šoštanj; Janez Rehar, Celje; Henrik Streicher, poddesetnik iz Radgone,
Eiiz0»i mM neloca.
Silni vojni dogodki so nagnili večji del članov našega društva k temu, da so se posvetili oskrbi naših hrabrih ranjenih in bolnih vojakov.
Ker se ne morejo tako lahko odtrgati od tega plemenitega, požrtvovalnega delovanja, zato je nemogoče povabiti jih k občnemu zboru.
Da pa dobi javnost vpogled, kako deluje otroška bolnica tudi v tem težkem vojnem času in kako se vzdržuje in vztraja kljub vsem gmotnim skrb2m in kako plo-donosno je njeno delovanje, podaja predsednik in ravnatelj naslednje kratko poročilo:
Premoženjsko stanje se je povečalo v zadnjih šestih letih potom volil za 8923 K, od katerih se porabljajo samo letne obresti in znaša v vrednostnih papirjih — no-minale 62.200 K. — Dohodki 1. 1914 14.361 K, izdatki 14.352 K, ostaja v blagajni 9 K. L. 1915. Dohodki 18,147 IC, izdatki 16.305 K, ostaja v blag. 1842 K, — L, 1916: Dohodki 25,189 K, izdatki 22,737 K, ostaja v blag, 2452 K.
V tekočem letu bomo utegnili imeti vled ogromnega podraženja živil in vsled dejstva, da je zavod izvanredno mnogo obiskovan, primanjkljaj.
S tem, da smo leta 1914 na novo zgradili eno pisarno, smo pridobili dve bolniški sobij s temi in drugimi novimi napravami so se izdatno izboljšale higijenične razmere.
Bile bi potrebne še marsikatere naprave, tudi nadomestitev skrajno obrabljenega posteljskega in otroškega perila in otroških oblek bi bila zelo zaželjen^, toda pri današnjih blagovnih cenah so take nalive nemogoče in moramo za to počakati boljših časov.
Iz leta 1913 je ostalo 24 bolnikov, V letih 1914, 1915, 1916 se jih je sprejelo 1709, toraj se jih je skupno oskrbovalo 1733, od teh jih je ozdravelo ali se poboljšalo 1540, umrlo jih je 181, Koncem leta jih je ostalo v oskrbi 12. Od teh bolnikov je bilo bolnih: na jetiki 366 s 39 smrtnimi slučaji, na osepnicaii 44 s 6 smrtnimi slučaji, škrlatinki 8, na legarju (tifusu) 9, na ru-
J-r!_; fT) . ti___f\ a--J---!_! I r-.	, ,
usuui (i\uuuuaj o, nn uctvivi iy /. & snin.ni-
ma slučajema, na griži 4 z 2 smrtnima slučajema, uriroiooi siiilidi 6 s 3 smrtnimi slu-
čaji, na očesni blemoreji novoroj, 20, na garjah 138, na oslovskem kašlju 44 z 1 smrtnim slučajem, na drugih boleznih 1055 z 128 smrtnimi slučaji,
Umrljivost je znašala 10,44 odstotkov; za otroško bolnico vsekakor v časih miru zelo ugodno razmerje. Skupno število vseh oskrbovanih dni 25.089, toraj povprečna oskrbovalna doba za etiega bolnika 13.9 dni.
Leta 1916 je bilo v oskrbi 641 bolnih otrok, toda to število se bo v tekočem letu najbrže mnogo povišalo, ker do konca septembra smo jih sprejeli že 552.
Nekaj zelo žalostnega se pojavlja v sedanjem vojnem času in to je velika umrljivost dojenčkov, kateri prihajajo vsled pomanjkljive prehrane mater z nezadostno življcnsko močjo na svet.
Med oskrbovanci je veliko otrok od begunskih družin z juga, ki so morale v malo urah zapustiti svoj domači kraj, nekaj jih je tudi iz Galicije, Skoraj vsi so bili prinešeni v bolnico v usmiljenja vrednem položaju. Mnoge otroke od beguncev in otroke rezervistov in črnovojnikov ter tudi take od vojnih invalidov smo morali cele mesece oskrbovati in prehranjevati.
Tako je Elizabetna otroška bolnica opravljala svojo vojno službo in bo tudi v bodoče v svojem še intenzivnejšem delovanju popolnoma odgovarjala svojim dolžnostim, v blagor ubogega prebivalstva in v rešitev bolnih otrok.
Tudi prebivalstvo ni pozabilo otroške bolnice; bodi na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala vsem dobrotnikom za darove v denarju, v živilih in oblačilih, ki so jih darovali bolnici.
Umrlim podpirateljem, ki so se v svojih volilih spominjali otroške bolnice, bo ta dobrodelni zavod vedno ohranil časten spomin.
Posebno zahvalo dolguje Elizabetna bolnica velečislanemu gospodu županu dr. Ivanu Tavčarju, kateri kot načelnik uspešno delujočega mestnega aprovizacij-skega urada vedno dobrohotno skrbi za to, vda dobiva bolnica potrebna živila, tako da prejemajo mali bolniki v zadostni množini hrano, potrebno za njihovo ozdravljenje.
Z zaupanjem v plemenito mišljenje in dobrotljivost prebivalstva se obrača vodstvo Elizabeiine otroške bolnice do istega s prošnjo, naj podpira ta bolniški zavod tudi v bodoče.
SLOV, KRŠČANSKA SOC. ZVEZA IN JUGOSLOV. STROKOVNA ZVEZA OB SMRTI DR. KREKA.
S. K. S Z. in J. S. Z. sta odposlali presvetlemu ljubljanskemu knezoškofu
sledeče sožalne adrese:
Presvetli vladikal Slovensko ljudstvo — slovenski delavec joka!.,. Joka ob grobu svojega največjega moža, ki je zastavil vse titanske sile svojega uma in ves ogenj svojega ljubečega srca za njegov dobrobit. Dr. J. Ev. Krek, globoko udani sin svete Matere katoliške Cerkve je z njemu lastno bistroumnostjo sledil in delal z vsem ognjem svoje velike duše po navodilih okrožnic velikega papeža Leona XIII. S tem pa je delal v popolnem soglasju z Vašo Pre-vzvišenostjo, ki se neumorno trudi prenoviti svoj narod v Kristusu in mu tako zagotoviti častno in večno blaginjo. Bil je
fr-s- J_____-.}__	..t-1.. i.t..
v »au uonnu tuiva prt veiiKtmi utiu uiguin-
zirati mili slovenski narod na edino »src-
Čpvaiivih krščanskih zakonih.
Zavedamo se ob tem slovesno pretresljivem trenotku, kaj je izgubila s smrtjo dr, J. Ev. Kreka Vaša Prevzvišenost, kaj je izgubila sveta Cerkev, kaj slovenski narod... Z Vami žalujemo in sočustvujemo.
Pri svetem spominu rajneega pa Vam obljubljamo: kot duhovni otroci velikega očeta slovenskega naroda dr. J. Evangelista Kreka, hočemo neustrašeno tudi v bodoče delati in živeti po njegovih naukih, katere je Črpal Iz vseoživljajočega rim nezmotljive učiteljice svete Cerkve.
Ljubljana, dne 11. oktobra 1917.
S. K. S. Z.	j. s. Z.
PISMO KNEZOSKOFA S, K. S. Z. IN
J. S, Z.
Presvetli knezoškof dr. Anton B. Jeglič je odgovoril:
Potolažila me je izjava Jugoslovanske Strokovne Zveze in ona Slovenske kr-Sčansko-socialne zveze z dne 14. oktobra.
Prosim Boga za milost končne stanovitnosti na začrtanem potu.
\ Bo-li mogoče dobiti moža, ki se bo za obe zvezi navdušeno zavzel, obe poživljal in izpopolnjeval?
Pozdrav in blagoslov! | f Anton Bonaventura m. p., škof. ^ Ljubljana, 15. oktobra 1917.
SLOVENSKA KATOLIŠKA DEMOKRACIJA VLADIKI!
Presvetli vladika!
Slovensko katoliško demokratično delavstvo ljubljanske tobačne tvornice združeno ▼ »Podpornemu društvu« in ▼ »Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi« joka... Umrl je naš največji <*». brotnik, ustanovitelj naSe stanovske organizacije. Njegove izgube, očeta organizacije slovenskih katoliških delavcev in. delavk nikdar ne prebolimo. Zaničeval nas je svet, mladi stolni vikar dr. J. Ev. Krek nas je pričel združevati, učiti. Poglobil je med nami verski čut na naših zborih, sejah, socialnih tečajih, v cerkvi. Ustanovil je katoliško društvo za delavke, vsejano seme je vzklilo: profesor bogoslovja, državni in deželni poslanec dr. Krek nas je združil v strokovno organizacijo. Vodil nas je vedno po tistih potih, ki vodijo k jasnemu cilju resnice svete katoliške Cerkve.
Ljubil nas je. Zahvaljujemo se Vam, presvetli Vladika kot Vaši in njegovi otroci, ker Vaš verni ponižni duhovni sin počiva v slavni palači slavnih apostolov ljubljanske škofije. Zavedni otroci sv. katoliške Cerkve ostanemo, to slovesno obetamo svojemu višjemu pastirju v slovesnem trenotku, ko počiva na mrtvaškem odru naš oče, rajni profesor dr. J, Ev. Krek.
Ljubljana, dne 11, oktobra 1917.
• * a
GLASOVI ČASOPISJA.
»Hrvatska država« piše: »Prešeren in Blelweis sta osvestila narod nacijonalno, ga dvignila prosvetno in književno. Dr, Krek mu je dal potrebno socijalno in gospodarsko moč, ojeklenil ga za bodoče boje in mu zagotovil razvoj in življenje, — Njegovo ime spada v zgodovino največjih sinov našega naroda, a njegov grob v Pantheon najjačih slovanskih umnikov in delavcev. Kot vsak veliki duh je tudi on ustvaril šolo svojih idej v mlajšem slovenskem, pa tudi hrvatskem naraščaju, a dolžnost njegovih učencev je, da v bližnji borbi rešijo dedščino svojega velikega učitelja!«
Zaderski »Narodni List« zaključuje svoj članek:
Tudi naša Dalmacija je izgubila v pokojnem dr, Kreku velikega prijatelja in branitelja svojih političnih pravic in gospodarskih interesov. Smrt nam ga je ote-la, ali ostal je odmev njegovih besed, izre* čenih nedavno v Splitu: »Ujedinjenje z našimi brati, to je naša volja, S tem se osvobodimo gospodarskih in narodnih okov, vsled katerih Dalmacija danes težko trpi, Velcizdajalci napram državi in dinastiji so tisti, ki so proti temu ujedinjenju, ki utrjuje državo.«
Brnski kat, nar. »D e n« piše:
»Iskro navdušenja je prinesel dr, Krek med mladino. Slovenski »Orel« jc njegovo delo. Kmalu so si podali roke pri izletih v Kromerižu in v Ljubljani slovenski Orli z našimi mladci-Orli. Stiki Slovencev s češkimi Orli so bili jako prisrčni. Rad je prihajal dr, Krek k nam. Spominjamo se, s kakim ognjem je prešinila vsakega našega človeka vest: dr. Krek je tukaj^ Govoril je na shodih katoliških kmetov v Brnu, govoril je na Velehradu, v Kraljevem Gradcu, v Pragi, na kurzu kršč, soc, organizatorjev v Brnu- In kako je govoril. Dr. Krek je bil izredno talentiran in izobražen. Obvladal je osem jezikov. Združeval je v svoji resnosti in govoru slovansko živahnost z živim južnim temperamentom. S svojimi govori je vzbudil splošno zaiiitnnnje, navdušenj«, ogenj. Dogodek dneva je bil, 1*0 je dr. Krek govoril v parlamentu.
Veliko delo je izvršil s poslancem Š r a. m k o m v odseku za socialno zavarovanje, ki se žalibog ni uresničilo. Predsednik svojega kluba ni bil radi svojega demokratičnega mišljenja. Toda vodil jc svoj klub duševno in bil je največji mož svoje dobe. Za časa vojne je prispel do Brna. Delal je za skupen nastop avstrijskih Slovanov, v prvi vrsti z nami Čehi. K temu skupnemu nastopu je tudi prišlo.
VIPAVSKO OKROŽJE »ORLA«
kliče nepozabnemu očptu »Orlov«: Tvoj vzlet bodril nas bo do uresničenja jugoslovanske ideje v okviru habsburške dinastije.
France Šmid, t. č. predsednik.
SLOVESNA ZADUŠNICA ZA DR. KREKA V CELOVCU
se je vršila včeraj, dne 19. t. m., ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Duha. Sv. mašo je daroval predsednik Družbe sv. Mohorja mil. g. kanonik Janez Vidovic.
Vojaška odlikovanja.
-f- Odlikovanja. Duhovski zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku z meči je dobil vojni kurat 5. drag. p. Franc Hiti. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 27. črnov. okraj. pov. Anton Avsec, stražmojster 12. dež. orož. pov. Franc Kočevar, nam. stražmojster v Tolminu Rudolf Vogrič in tit. narednik 27. dež. okraj. pov. Valentin irc. — Stotnik gen. štaba Lokar Anton je cjobil: kralj bolgarski vojaški zaslužni križec 4. razr. na traku hrabrostne svetinje, kralj bolgarski vojaški zaslužni križec 4. vrste z vojno dekoracijo na traku hrabrostne svetinje, cesarski otomanski Medži-dije red 4. vrste in cesarsko otomansko vojno svetinjo. — Srebrno hrabrostno sve-dinjo 2, vrste je dobil četovodja 15. pp. Augustinčič Anton.
Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila tit. poddesetnik Dimnik Rudolf in pešec Nastran Urban. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: poddesetnik Malešič Gregor, pešci Mole Peter, Gimpelj Leopold, Černe Karel in Čuk Franc, tit. desetnik Švigelj Ivan. — Vdru-gič so dobiji bronasto hrabrostno svetinjo: tit. narednik Savre Ivan, desetnik Mayer-hold Franc, ppddes. Požgaj Mihael in pešca Opekli Ffapc in Jurgele Ivan. — Bronasto hrabrostno svetinjo, so dobili: častniški namestnik Kuhar Rudolf, narednika Bergant Ludovik in Ločniškar Henrik, en. prost, tit, narednika Golob Konstantin in Šubic Vilibald, tit, narednika Sovrč Ivan in Vrhovec Stanislav, rač, podčastn. Hvaleč Mirko, tit. narednika Pleško Anton in Kobilšek Jakob, četovodje Zelene Josip, . Lenger Ivan, Derganc Ivan, Kržič Pavi, Ferkolj Anton, Erlah Josip, Dolenc Ivan, Natovec Anton, Uranič Ivan, Hc Andrej in Tavčar Karel, tit. četov ije Honigmann Franc, Lesar Josip in Majhen Jurij, desetniki Tomšič Metod, Dehevc Anton, Hribar Peter, Schvvarz Franc, Žonta Ivan, Poč Martin, Fensterle Alojzij, Krajnc Franc, Popovič Peter, Mežnar Anton, Oblak Avgust, Bole Alojzij, Hudolin Ivan, Modic Iv., Havliček Karel, Kržin Ivan, Kovač Pavi, Schweiger Peter, Sitar Rok, Rešnik Franc, Toinše Franc, Anžiček Anton in Bukovec Martin, tit. desetniki Drobnič Ant., Petrič Josip, Stare Josip, Lipovšek Jurij, Ulčar Ivan in Štele Franc, poddesetniki Žavbi Josip, Bečan Ivan, Hršnik Ivan, Ižanc Iv., Lindič Josipi, Ušan Anton, Jamnik Josip, Sedej Ivan, Plahutnik Franc, Busolin Jos., Benet Jakob, Delovec Anton, Enoh Josip, Sever Josip, Kladnik Jurij, Perne Matija, Slabe Vladislav, Krese Josip, Hribar Fr., Bukovic Josip, Koren Josip, Mestnik Ant,, Kavšek Alojzij, Košir " Dpold in Kožar Leopold, tit, poddese' i Juvan Ferdin., Korošec Ivan, Kuhar Mpjzij in Šušteršič Anton, pešci Opeka ^raiic, Perčič Ivan, Zgane Franc, Zoran Franc, Gracar Ivan, Gubane Franc, Malner Josip, Zupan Ciril, Peer Ivan, Hribar Ivan, Kveder Iv., Lam-pret Josip, Setnikar Andrej, Zaletel Ivan, Primožič Mihael, Cerar Franc, Lužar Matija, Legat Lorenc, Žgajnar Franc, Delost Anton, Corn Matija, Mratz Ivan, Testen Peregrin, Premru Ja' \ Frankovič Fr., Rožnik Franc, Laporr Matija, Šuštar Josip, Pelan Andrej, Tr * Ivan, Strgar Fr., Križaj Fr., Ražekl Ivan, Zupančič Franc, Čampa Ivan, Kaltneknr Ivan, Tomšič Ant., Zaje Ivan, Arko Alojzij, Kržan Ivan, Zaman Ivan, Karihofer Karel, Diechler Karel, Jerše Ivan, Kptar Alojzij, Zupane Iv., Levičar Josip, Marješič Matija, Novak Bogomir, Galin Franc, Belejan Ivan, Petrič Jakob.	(Konec.)
Grof Borilo le govori'.
Na Dunaju, dne oktobra 1917.
V imenu Kočev v in na jugu raztresenih Nemcev kot oavstrijski Kranjec! Ponavljal je, kar s čuli že dostikrat v deželni zbprnici i' beremo vsak dan v »Grazer Tagblattu«. Ncmštvo je na Kranjskem zatirano, nima ne šol, ne v uradih svoje pravico. Treba je precej aristokrati-čnc drznosti, da sc trdi tako debelo nere-
snico, Slovenski kmet nima zmisla za jugoslovansko vprašanje. Grof Barbo je o tem prepričan. Res! Slovenski kmet je srečen pod tujo uradniško komando in je med vojsko še posebno vzljubil tuji bič. Kranjska je v veliki nevarnosti, da jo iztrgajo njeni poslanci iz blagodejne zveze gospodarsko močnih dežel. Kaj si je mislil pri tem grof Barbo? Koroška m pr. bogata, Bosna, Hr-varska — revna!! Pot do morja— kdo jo zastavlja, kakor sedanja razbitost! Slovenski kmet je šel v boj za »ohranitev avstro-ogrske državne tvorbe v nezmanjšani obliki«. Slovenski kmet je šel v boj, ker ga je cesar klical, ne pa za ohranitev dualizma, ki so ga ravno tovariši grofa Barbota t® dni trgali, ko ras Ogrska odira, kjer nas more. Slovenski poslanci se ne vedejo vredno slovenskih borilcev na fronti. Dobro, da jih je grof Barbo o tem poučil. Jugosloi vanski klub mu bo hvaležen za ta nauk a Jugoslovansko ljudstvo, ki ječi pod jarmom nemškeg» uradništva, pa odklanja enkrat za vse'ej prijazno ponudbo grofa Barbota, da bodo avstrijski Nemci tista moč, ki drži državo vkup. Vloga, ki jo igra Nemštvo v tej državi, je ravno kriva, da iščejo narodi svobodne poti do samostojnosti. Kakor smo se otresli v prvi politični pomladi svobode grofov in njih valpetov, tako nam prinese druga pomlad narodno osvoboienje biro-kraško-nemškutarskega jarma. Tega plazu ne ustavi nobena sila, najmanj pa grof Barbo.
Novi viski davek.
(Dr. L. P.)
Kakor smo že poročali, je predložila vlada državnemu zboru načrt zakona, s katerim naj bi se vpeljal nov vinski davek. Naravno je, da država že danes išče virov, kako bo pokrivala ogromne stroške, ki se v rednem gospodarstvu zvišujejo vsak dan, posebno pa še stroške, ki nam jih bo pustila strašna svetovna vojska. Vendar se nam usiljuje misel, da vlada noče tam zagrabiti, kjer je kaj najti, temveč išče dobičke le pri masah, le pri ubogi pari, ki naj še v bodoče služi privi-legirancem, preje fevdalnemu plemstvu, danes pa kapitalistični plutokraciji. Vsaj stališče vlade in gosposke zbornice napram glede davka na vojne dobičke, kakor ga je sklenil državni zbor, tako sodbo le potrjuje.
Tudi po novem vinskem davku, kakor ga hoče gospoda, bi bil udarjen lc revež* v prvi vrsti pa malj vinogradnik, najtežje pa v naših južnih deželah. Vpeljati nameravajo davek na vino, vinski mošt, sadno vino, sadni mošt, jagodno vino, sladno vino in medico, in sicer na vse množine, ki jih pridelamo doma ali vpeljemo iz inozemstva. Davek za hektoliter sadnega vina ali sadnega mošta naj bi znašal 8 K za hektoliter vsake druge vrste zgoraj navedene pijače pa naj bi znašal 32 K. Izvzeto je le vino iz tropin ali druge vinu podobne in vino vsebujoče pijače, katere našteva § 8. zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210, med vina za dom tpetjot).
Kakor znano, se pobira dosedaj davek od vina le v zaprtih mestih od vsake množine, in sicer po 8 K, oziroma 7 K 63 v od hektolitra, po deželi pa le od nadrobno v množinah pod 56 litrov prodanega vina, in sicer po 5 K 94 v od hektolitra. Ta davek je donašal dosedaj državni blagajni 14 milijonov kron na leto, novi davek naj bi pa po računu vlade vrgel 112 milijonov. Gotovo kaj pesimističen proračun!
Pri prvem pogledu v zakonski načrt nam pokaže, da bo prva posledica njegova, da se cena vina vzdigne še višje, kakor jo je napela vojska in postane vino zgolj pijača bogatih slojev, ljudstvo pa si ga pri svojih pičlih dohodkih ne bo moglo privoščiti. Posebno hudo bodo nepremož-ni sloji zadeti še z davkom na sadjevec. To velja povsem za dobo vojske. Kaj pa bo šele po vojski! Gotovo ne prvi dan po sklepu miru, a polagoma bodo sedanje visoke cene živil padle in lahko se zgodi, da ne bodo krile več niti produkcijskih stroškov, kaj šele puščale pridelovalcu upravičen dobiček. Izključeno pa ni, da se približa cena prejšnji mirovni ceni, in če se to zgodi le količkaj, bo nižja kakor davek.
Kdo bo imel potem še veselje rigolati, kopati in trpeti, nam povedo leta pred vojsko, ko so zapuščali mali vinogradniki domovino trumoma in se selili v Ameriko. Novi vinski davek pomeni za vinogradništvo tedaj naravnost pogubno katastrofo. Draga, močna vina bi seveda prenesla te višje cene, ker jih uživajo že danes le premožni sloji, drugi zemljani pa jih imamo le za medicino. Tudi njih pridelovanje ni dražje kot ono lažjih, ljudskih vin, da večkrat celo cenejše, ker rastejo le v boljši j zemlji in v rodovitnih legah!
Dobro nam je še v spominu, kakšna burja je nastala po naših vinskih goricah pred leti, ko je vlada nameravala vpeljati veliko bolj nedolžni vinski davek. Tembolj pa je temen pogled v bodočnost, ako se uresniči sedanji zakonski načrt, ki ogroža eksistenco našega vinogradništva in odteguje vino ljudskemu konsumu. Za
danes toliko. Drugič več. A že danes rečemo, da bodo naši poslanci na straži, v odsekih in v hiši bodo vodili proti takemu davku odločen boj. Storili bodo povsem svojo dolžnost!
Krajni m rs Milanskem bojišču. — Italijani o&sfreljovall Miramar.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. oktobra. Italijansko pozori-šče: Na tirolskem in na koroškem pozorišču so se razvili predvčerajšnjem in včeraj na mnogih mestih krajni boji. Naše čete so privedle 300 ujetnikov in vojno blago. Ob Soči so streljali s topovi kakor ponavadi.
Italijani obstreljevali Miramar.
Dunaj, 19. oktobra. (K. u.) Vojni tisk. stan: Italijansko topništvo je včeraj zopet živahno obstreljevalo naše postojanke pri Soči. Baterije pri izlivu Soče so zopet obstreljevale grad Miramar, a povzročile so le malenkostno škodo.
Lastne naskakov.lne patrulje so vdrle v karnijskih planinah v prelazu Plocken v sovražne postojanke, zadale so sovražniku težke izgube in zadenile med drugim en metalec min. Napadi naših patrulj so nam pridobili predvčerajšnjim 6 častnikov in približno 300 mož, tri strojne puške in drugo vojno blago.
Italijansko uradno poročilo.
19. oktobra. Ponoči od 17. na 18. oktobra so na Tridentinskem in ra karnijskem pozorišču krajno zopet živahno nastopali. Sovražnik je posebno ljuto nastopal Droti naši črti med dolinama Posina in Riofred-do. Sovražniku se je tam posrečilo, da se je po ponovnih naoadih množic in z večkratnim osredotočenim ognjem polastil naše prednje postojanke severno od Mon-te Majo in da je vdrl v drugo postojanko vzhodno od Calgari. Z odločnim protinapadom smo ga vrgli iz prve postojanke, iz druge ga je pregnal naš ogenj. Ujeli smo približno 40 voiakov in tri častnike. Na Monte Mcsola (Visoki Avisio), severno od prelaza Monte Croce Cornelico, med Pal Grande in Pal Piccolo in na Monte Granu-da smo pregnali močne sovražne oddelke, ki se našim črtam niso mogli približati. Na pozoriš-ču Julijskih alp se je zrušil v našem ognju naoad na severna slemena gore Sv, Gabrijela ld so ga izvedli naska-kovalni oddelki z ročnimi granatami.
Gospodarstvo Italije po vojski.
Lugcno, 19, oktobra. Vlada bo imenovala mešano kemisijo poslancev, senatorjev, uradnikov Ln sposobnih zasebnikov, Iti se bo pečala s predlogi o gospodarski politiki po vojski.
MU lioiijonsKe loifeifce i ise strelske jarke.
Vojna korespondenca objavlja iz nove Htibnerjeve brošure »Enajsta bitka ob Soči«:
Britof je majhno kamenito gnezgo. Leži v plitkih nečah ob vznožju Sv, gore in Sv, Gabrijela, V kraju si podajo roke štiri ceste. Ena prihaja naravnost iz Če-povanske doline in vodi v Idrijo in Tolmin; druga se vspenja iz Dolskega sedla in gre v Gorico; tretja vodi iz Trnovskega gozda; četrta končno prihaja od Plavi preko Svetogorskega sedla in se vije potem v ovinkih čez Grgar v Britof, V Bri-tofu sedi Italijan. Kraj leži pred nami kakor na dlani ter je brez pomoči izpostavljen našemu ognju.
Dne 26. avgusta popoldne — svojim očem nismo verjeli — so se premikali na cesti od Svetogorskega sedla proti Grgar-ju štirje italijanski škadroni. Jezdili so v skok po dva in dva, tesno stisnjeni. Jezdeci so se v sedlu močno nagibali naprej. Bili Smo skrajno začudeni. Vedno zopet in zopet smo se ozirali tja. In zopet in zopet smo se vpraševali, če nas oči ne motijo, če ni to samo blodna slika. Toda bila je resnica. Italijani so jezdili tam sredi Krasa po cesti, kjer so pač edino mogli jezditi. Kajti po kraškem skalovju onstran ceste konj sploh ne pride naprej ali pa le. s težavo, korakoma. Konj pač ni koza. Ceste in pota na Krasu so za konjenico kakor tesni prelazi; prekoračiti jih ne more.
Ali mislijo Italijani, da nas podero s peščico kaleristov? Ali pa hoče italijanska konjenica naravnost v Trst? Napeto smo pričakovali stvari, ki so imele priti. Streljali nismo.
Naslednji dan smo videli nekaj jezdecev, ki so se skokoma vračali proti Gr-garju; drugi so naskakovali naše postojanke pri gostilni Kal. Artiljerija in strojne puške so jih uničile.
Dne 29. avgusta je zopet jezdila iz Gr-garja čez Britof proti Zagorju težka konjeniška množica. Pet naših baterij je pazilo na trenotek, ko bo zadnji italijanski jezdec zdirjal skozi Britof. Tedaj so naše baterije položile na jezdcce bobnajoči ogenj. Mesna masa se jc valjala v cestnem prahu, ki g aje kri izpremiiijala v blato.
Posamezni konji z jezdeci in brez njih so ušli proti Zagorju, proti našim postojankam. Postreljeni so bili ko zajci. Mnogo konj je poskakalo s. ceste na Kras, kjer so jim kopita obtičala med skalovjem in so bili videti kakor prikovani. Mnogi so si polomili in ranili noge ter so poginjali v strašnih mukah, ako se jih ni usmilil« krogla.
Najboljše so se še odkupili jezdeci, katere je vojna sreča vrgla iz sedla. Ako so bili nepoškodovani, so lezli skrivaje se po vseh štirih proti Britof u ali pa so smuknili v kako jamo za skalovjem.
Ostanek brhkih jezdecev je drvil sko-• zi Britof nazaj proti Grgarju, neprestano zasledovan pp naši artiljeriji, ki jih je kakor z biči gonila k čimdalje blaznejšemu diru.
Kaj je bilo to: Blaznost vodstva ali norost strahu?
Ko so sc namreč jezdeci bližali Grgarju, jim ie pridirjalo nasproti sklenjeno konjeniško krdelo. Ko so udarili drug ob drugega, so zatrpskaje naše baterije. Konji in jezdeci so se zopet valjali na tleh, le malo jih je ušlo,
V enajsti soški bitki je bil oto najdrznejše italijansko konjeniško podjetje.
Državni
Dunaj, 19. okt. Predsednik dr. G r o P otvori sejo po enajsti uri. Prvi govori štajerski nemški nacionalec M a r c k h 1.
Marckhl proti Jugoslovanom in proti Škotoma dr. Jegliču in dr. Napotniku.
Povdarja, da pomeni dovolitev dolgega proračunskega provizorija ne samo zaupnico vladi, ampak zaupnico za bodočnost cele države. Temu vtisu se ne bodo mogli odtegniti tudi naši sovražniki. Govornik kritizira nedostatke pri preskrbi z živili in pravi, da je Štajerska prepuščena glede preskrbe le svoji lastni produkciji, medtem ko hočejo uvažati na Češko rumunsko žito. Zastopniki Čehov in Jugoslovanov odrekajo državi v času najhujšega boja za obstanek najpotrebnejša sredstva. Vztrajajo na izpolnitvi svojih zahtev, ki so naperiene orofi obstoiu monarhije. Jugoslovani ki tofno o zat?ran'u, hočejo izvesti sami popolno narodno in gospodarsko bnzprav'^ nemškega naroda na jugu in zahtevajo Trst in Adrijo kot izključno svojo posest. V času, ko zavzema eden najodločnejših in najodličneiših članov slovenskega naroda ministrsko mesto, se drznejo Slovenci trditi, da so jim do današ' nJega dneva viš'a uradniška mesta zabra-njena. In ta minister vztraja čisto mirno dalje na ministrskem sedežu, čeravno odrekajo jugoslovanski zastopniki državi sredstva za nadaljevanje po sovražniku j vsiljene obrambene vojne. Visoki slovenski dostoianstveniki so se pridružili boju proti obstoju nemštva na iugu in proti'državi. Govornik omenja deldaracito iinb-Hanske<*a knezoškofo dr. Jegliča in iziavo lavantinskega knezoško?a dr. Napotnika. Nastop jugoslovanskih voditeljev v zvezi s slovansko duhovščino nam daje povod, da odkrivamo vsako misel o pa<?a:an*ih o njihovih narodno-poHtičnih zahteva^. Če ne bo vpoštevala vlada našega stališča, naj računa na najostreiši boj od naše strani. Tudi mi hočemo miru, toda ne miru. za vsako ceno, najmanj pa za reno o Cepitve našsffa južnega dela naroda, naših vzornih m zvestih sorojakov. (Nemški naqo-nalci ploskajo.)
Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec.
Dunaf, 19. oktobra. V drugem branju proračunskega provizoriia je danes okrcal clenuncijatorična izvajanja š t a j e c i j a n-s k e g a poslanca Markla in nato ob splošni pozornosti podal načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec sledečo izjavo:
Nikdar ni še dosedaj narod Slovencev. Hrvatov in Srbov odklanjal tributa na blagu in krvi, kadar sta ga vladar in država terjala.	. j
Tudi v tej strašni vojski so hrabri sinovi Jugoslavije na bojišču in njihovi zastopniki v tej hiši pokazali, da so pripravljeni, žrtvovali za ccsarja in domovino.
Ako pa hoče po vsem tem danes Jugoslovanski klub glasovati proti proračunske provizoriju, se zgodi to vsled tega, ker je naša kakor našega z nami povsem solidarnega jugoslovanskega ljudstva odločna in jednodušna volja izreči vladi najglobljo nezadovoljstvo.
K takemu zadržanju nas sili v prvi vr* sti spoznanje, da se v?ada prav nič ne za-veda dalekosežnosti in osodepolnega pomena. katerega ima združeno jugoslovan-stvo kot stražar neodoljivosti monarhije ob Adriji in na Balkanu. (Živohno pritrjevanje.)
K temu nas sili tudi dejstvo, da sc vlada ne drži napram jugoslovanskemu problemu samo popolnoma pasivno, ampak naravnost sovražno. Rešitev jugoslovanskega vprašanja pa jc radi zgodovinskih dogodkov postala neodložljiva potreba. Ako pa tc re\šitvc poklicani faktorji monarhije pravočasno ne vpeljejo, prišla bg
pred forum izven monarhije, kar gotovo ne more hiti v interesu monarhije kakor tudi ne prejasne vladarske hiše. (Pritrjevanje.)
Nadaljni razlog za najgloblje nezaupanje, katero navdaja Jugoslovane nroti sedanji vladi, so vedni napadi in vznemirjenja, katerim je izpostavljeno naše ljudstvo v mirni posesti rvoje domače grude vsak dan, vsako uro cd vsenemških eks-panzijskih stremljenj, ne da bi mu vlada privoščila niti onega varstva, katero gre po pravici in po postavah tako zvestemu in lojalnemu narodu! Nasprotno, vladi smo ob njenem nastopu hoteli z dovoljenjem proračunskega provizorija olajšati nadaljevanje državnih poslov, a vlada do-sedaj ni storila niti najmanjšega koraka, da bi odstranila posledice sistema mora-ličnega in materijelnega zatiranja, katerega nam je prinesla ob začetku vojska. Niti kaznjiva samovoljna dejanja remškonaci-jonalnih uradnikov in vojakov, riti v slu-ibi germanizacije ustvarjene razmere niso izboljšane. (Pritrjevanje.)
Globoko uža»;eni radi prestaiih krivic ln poučeni po i?Hišnjah vojske, rmo Jugoslovani odločeni na brezobzirni boj frr*i sistemu, ki hoče vladati v ".s in našo n-Jjo le kot kolonijalno ozemlje tujih, rnvi-legiranih narodov. (Dolgotrajno ploskanje in dobro-klici.)
V silobranu smo proti vladi, ki misli iti brezobzirno preko naše časti in naših življenjskih interesov, zato ji odrekamo proračun. (Jugoslovani načelniku živo pritrjujejo in čestitajo.)
Za dr. Korošcem je govoril v imenu Poljskega kola Vsepoljak dr. G 1 o m b i n-»ki. Izjavil je, da vztrajajo Poljaki trdno na programu samostojne združene poljske države z dohodom do morja in pristaniščem. To mednarodno vprašanje se da rešiti na svetovnem kongresu. Poljaki so prepričani, da bo grof Czernin uvidel, da mora priti v interesu cele Evrope in v pravem interesu monarhije in tudi habsburške dinastije do prave rešitve poljskega vprašanja. Poljaki bodo glasovali za proračun s tem pogojem, da bo vlada storila nasproti deželi svojo dolžnost.
Posl. P a v 1 o k (Česky svaz) povdar-. ja požrtvovalnost in lojalnost češkega naroda v Šleziji, katerega Nemci zatirajo.
Govor Tresič-Pavičiča.
Posl. Tresič-Pavičič opozarja na preganjanja, kojim so izpostavljeni Srbi v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Omenja trpljenje interniranih in kcnfiniranib. jugoslovanskih državljanov v kaznilnicah Gradec, Maribor in drugod. Izjavlja: Jugoslovani zahtevajo združenje vseh jugoslovanskih deže! v samostojno državo.
Predlaga, naj se ustanovi posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov vseh strank, ki bo prepotovala vse jugoslovanske dežele in bo ugotovila tamošnje razmere. O teh naj poroča državnemu zboru, da bodo dobili oškodovanci primerno odškodnino in bodo krivci eksemplarično kaznovani. (Ploskanje in pritrjevanje.)
Posl. dr. F a i d u 11 i (Italijanska lju-ska stranka) razpravlja o težkem položaju Goriško-Gradiščanske. Predlaga, naj se da čimprej beguncem možnost vrnitve v svojo domovino. Beguncem naj preskrbi vlada obleke in živil ter kmetijskega orodja. Naglaša hrabrost sinov Primorske na vseh bojiščih. Omenja, kako kruto so večkrat postopali z interniranimi in konfini-ranim: duhovniki.
Govor posl, V. L. S Roškarja.
Posl. R o š k a r začne slovenski in nadaljuje nemški. Predlaga, naj se dovoli dopust rokodelcem in naj se odpustijo od vojakov za kmetijstvo neobhodno potrebne moči.
Dovolijo naj se pravočasno žetveni dopusti. Privezuje se nad strogimi rekvizi-cijami; vsled katerih trpi Spodnja Štajerska hujše ko! ostali del dežele. Vsi narodi Avstrije	neomejeno enako pravi-
co, da bo r -o prebivalstvo vseh narodov in vse"' slojev, kr je udano dinastiji s polno ljubeznijo, po častnem sklepu miru svojo popolno r-rečo v skupni domovini.
Posl. M a 1 a k i e v/ i c z razpravlja o pritožbah kmečkega gališkega prebivalstva.
Nato se razprava prekine.
Glede predloga posl. Tresič-Pavičiča, omenja predsednik, da ga ne more podpirati, ker ni v zvezi s proračunsko debato. Pač pa stavi predlagatelj lahko samostojen predlog.
Posl. Teufel, Hummer in tovariši stavijo predlog, da se izplača državnim uslužbencem razven 50% draginjske doklade še enkratna draginjska doklada v višini treh mesečnih zneskov.
Prihodnja seja v torek.
Dr. Lovro Pogačnik namestnik dr. Krekov v parlamentarni komisiji Jugoslovanskega kluba.
Jugoslovanski klub je izvolil v svoji zadnji seji v parlamentarno komisijo mesto pokojnega dr, Kreka poslanca dr. L. Pogačnika.
Kulturni boj?
V državnem zboru so stavili poslanci baron Hock in tovariši predlog, naj se razveljavijo določbe brambnega zakona z dne 5. julija 1912, drž. zak. št. 128 po § 29 o ugodnostih kandidatov duhovskega stanu, duhovnikov in dušnih pastirjev v izvrševanju brambne dolžnosti. Isti poslanci so stavili še naslednji predlog: Minister za deželno brambo se poziva, da v soglasju z gospodom vojnim ministrom predpise o postopanju z vojaškimi dušnimi pastirji vseh veroizpovedanj tako izpremeni, da po svojih činnvnih razmerah ne bodo imeli prednosti pred rezervnimi častniki istih letnikov.
Seja načelnikov klubov.
Dunaj, 19, oktobra. Seji načelnikov klubov je sklenila, da vr*i glasovanje o p-or»čpnskem provizoriju v torek, V sredo in četrtek re bo rojene seje. Prihodnja seja zbornice se vrši šole v petek,
PoVfiiM poSSf.j.
Dunaj, 19. oktobra. Ministrski predsednik se ii vedno pogaja s Poljaki in Ukrajinci glede večire za proračunski pro-vizorij. Vsled skrajro o^c:vcijonalnega stališča poljskih ludovcev, je položaj še precej dvomljiv. Gotovo pa je, da bo večina za proračunski provizorij zelo m*>ihna.
Interpelacija poslancev Hladr*:!in, fr, Pogačnika. dr. Jankivičo is tovarišev rz ministra Hoeierja, kot vodjo rrada za prehrano radi zadostna preskrbe petroleja.
Pri gospodarstvih ra deželi je neobhodno potreben petrolej. Petroleja pa ni dobiti, ali pa samo v nezadostnih množinah. Na kmetijah je treba opravljati dela po noči v hlevih, v kuhinjah, v vežah itd. Zlasti v jesenskem času je vse polno tacega dela. Čez dan je treba naporno delati na polju. Vkljub temu zastane marsikatero delo, saj najboljših delavcev nI. Po noči se pa delati ne more, kaj je pol litra petroleja za en mesec? Več se ga težko dobi.
Državna oblast zahteva cd kmetovalca razne pridelke, ti se pa kvarijo, ker se ne morejo pravočasno spraviti. Državna oblast bi morala skrbeti, da bi bilo dovolj petroleja na razpolago vže radi tega, da bi se pridelki pravočasno mogli spraviti. Petroleja v Avstriji ne primanjkuje. V poslovnem letu 1912/1913 se je porabilo petroleja doma 2,029.026 n, izvozilo se ga je 3,848.653 q. Imamo torej velik presežek čez domačo potrebo. Državna oblast bi morala predvsem re brigati za blagor svojih državlja-nov ia jim dati potrebščine na razpolago prej nego tujim državljanom. Zato vprašajo podpisani:
Je li gospod minister pripravljen poskrbeti, da dobe zlasti kmečka gospodarstva dovolj petroleja na razpolago?
Prehranjevalni odsek
je obravnaval v svoji seji v sredo gospodarstvo in promet s krompirjem. Poslanec Jarc je v svojem govoru izrazil bojazen, da se bo letos s krompirjem ravno tako slabo gospodarilo kakor lani. Mesto da bi bili tistim, ki nimajo krompirja, dovolili, da si ga smejo za osebo določenih 100 kg sami preskrbeti, se krompir zbira na debelo v vagone in prevaža v centralo ter od tam zopet nazaj konsumentom. Posebej Kranjska je zaradi sedanjega vojaškega položaja v velikih stiskah, ne more oddati nobenega krompirja ter ji bo še treba na spomlad pravočasno skrbeti za dober semenski krompir. Tudi se je v statistiki glede Kranjske zgpdila pomota za 1000 hektarov deželi na škodo. Sploh je kmetov položaj zaradi pomanjkanja krmil silno težaven, — 150 kg, kakor se misli kmetu najmanj pustiti, je premalo. Še v slabšem položaju je Štajerska, kjer naj ostane za osebo samo 100 kg. Kako pride slovenski štajerski kmet do tega, da se mu vse vzame in da ostali deželi: Zakaj je v Galiciji dovoljenih 240 kg? Ta kupčija vlade s poljskim Kolom ni ravno čedna. Slovenski kmet, ki ž njim tuji uradniki v vojski tako slabo ravnajo, si bo to zapomnil za vselej.
Nemško napreBovanje v am zalivu Ruska i m velikooKo »Slava" potopljeno.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. oktobra. Veliki glavni stan:
Naše čete, poveljeval jim je generalni poročnik pl, Estorfi, so priborile zahodno oba! otoka Moon; v čolnih in po kamnitem nasipu so prišle čez Mali Sund. Naše čete so krepko prodirale in vrgle Ruse, kjer so se branili. Do opoldne je bil cel otok naš.
Izkrcevalne čete naše mornarice, ki so napadle s severa in z juga, kakor tudi topovi naših ladij so bistveno pripomogli, da se je dosegel hitro uspeh. Ujeli smo dva ruska pešpolka; 5000 mož. Plen je znaten. Na Oeselu in na Moonu smo ujeli en divi-zijski in tri brigadne štabe.
Naše pomorske sile so se na morju okolu Moona večkrat spoprijele s sovražnimi bornimi ladjami. Rusko linijsko ladjo »Slava« (približno 13,580 ton) smo s krog« ljami zažgali; med Mocnotn in sosednim
otokom Šildav se je potopila. Letalci na celini in mornariški letalci so vodstvo dobro poučevali o postojankah sovražnih sil. Z bombami in z ognjem strojnih pušk so na suhem in na morju sovražnika z dobrim uspehom večkrat napadli.
Na rusko-rumunskem in na celinskem pozorišču in na macedonskem bojišču se ni nič posebnega zgodilo.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
XXX
»Slava« je dolga 121 m, široka 23 m, globoka 7.9 m, Obsega 13.700 ton. Oborožena je bila s 4 30.5 cm, 12 15 cm, 20 7.5 in 4 4.7 cm topovi. Posadka šteje 825 mož.
NEM?5*« VEČERNO POROČILO.
Berlin, 19. oktoKra zvečer. Veliki glavni stan; Na vzhodu se dozdaj ni nič novega zgodijo.
Rusko uradno poročilo.
17. oktobra. Vzhodno morje: Sovražnik je razširil svoje uspehe na otoku Osscl ln je potisnil nazaj naše č».te, ki so krile nasip otoka Moon in je tako prekinil tudi zvezo med celino in otokom Oesel. Naše čete z otokom Oesel niso več v stiku.
Petrograd, 18. oktobra, (Kor. ur.) Poročilo admiralitete s 18. t. m,: Sovražni nistop proti Oeselu se je končal tako, da s~o popolnoma izpraznili otok, na kate-re:*a sm uničili vs», vojaško važne stavbe. Sovražnik je izkoristil ta uspeh in je ponoči vdrl v Riški zaliv. Naše ladje so se začetkoma počasi umikale pritisku sovražnih križar!* v Moonsund, a na to so se naše ladje velikanke pričelo bojevati s sovražnimi torpedovkami. Njih ogenj v Ri-škem zalivu je prepodil sovražno prednjo stražo; trčile si.na to na glavno sovražno sile-, s katero so se spopadle. SovraZno brodovje sta vodili dve ladji velikanki vrste: »Grosser Kurfiirst«.
V neenakem boju, ki je sledil, so poizkušale sovražne ladje velikanke streljati iz take daljave, ki presega daljavo, do katere morejo streljati stare naše bojne ladje. Naše ladje so dolgo časa branile vhod v zaliv, le škoda, ki jim jo je zadal ogenj težkih topov ladij velikank jih je prisilil, da so se umaknile v naše morje Moonsunda. Linijska ladja »Slava«, ki je bila na več mestih težko preluknjana, se se potopila, a skoraj celo posadko smo rešili. Po boju so osredotočile ladje velikanke svoj ogenj na vhod Moonsunda, kjer se ie nahajala obrežna baterija, katero so v kratkem času uničili. Ostale naše pomor ske sile so poizkušale nato v Moonsundu besni napad sovražnika s severa na zadnjo stražo naših ladij zadržavati. Sovražni poizkusi so se zlomili na naši obrambi in niso uspeU.
Rusko situacijsko poročilo o položaju v Riškem zalivu.
Petrograd, 18. oktobra, Reuter: Ofici-ozno: Ruske torpedovke nadaljujejo svojo nalogo, da zavirajo sovražne ladje vdreti v Moonsund, ki bi s tem ogrozili Rusom zvezo po morju z Riškim zalivom. Tu tiči težišče položaja, ker od izida tega boja zavisi varnost ruskih zvez med Riškim zalivom in Finsko. Glavna moč nemških vojnih ladij se nahaja zdaj pri Oeselu in Dago in nasproti Jrbenski morski ožini. Oddelki ruske mornarice nadaljujejo svoje operacije v Riškem zalivu in branijo dohod v Jr-bensko morsko ožino.
Francozi o dogodkih ▼ Riškem zalivu.
»Petit Parisien«: Upori ruske morna rice pač niso resnih posledic vodili. Zadnji čas je, da ruska vlada organizira obrambo na suhem, »Le Pays«: Otoka Osel in Dago sta navečje strategične važnosti. Nemci lahko nadzorujejo vsa ruska opirališča. Mornarica sporazuma more izsiliti vhod v Vzhodno mOrje, V »Oeuvre« je pisal general. Verroux: Rusi so izgubili izvrstno opirališče, »Petit Parisien« pripravlja, da bodo Nemci zasedli veliko ruske zemlje. Herve pravi: Ruska vlada še vedno ne nastopa resno proti maksimalistom, Rusiji grozi lakota, Kerenskij mora rešiti vprašanje o prehrani velikih mest, kar je ravno tako resno, kakor da groze Nemci Petrogradu, i
Rusi izpraznujejo Reval.
Petrograd, 18. oktobra. Agentura: Z ozirom na to, ker so Nemci zasedli Oesel, so pričeli mesto Reval izpraznjevati. Re-valčani se selijo v notranjo Rusijo.
Gromenje topov se čulo na švedski obali.
Stockholm, 19. oktobra. V Petrogradu se govori, da bijejo Nemci in Rusi na morju bitko zahodno od otoka Daod. Prebivalstvo je razburjeno. Boje se, da ruske vojne ladje ne bodo kos Nemcem. Če bo ruska mornarica poražena, je nemškim vojnim ladjam odprta pot do Kronstadta. Na otoku Gotland in na švedski obali pri Stock-holmu so od včeraj čuli od daleč grome-nie topov,
Vsa ruska bo'na črta v nevarnosti.
Kodanj, 19, oktobra. Neki visoki vevški dostojanstvenik je izjavil: »Cela ru ka bojna črta od Riškega zaliva do izliva Donave je dvignjena iz svojih tečajev, ker e izgubila svoje opirališče: Riški zaliv. Rusko vojno vodstvo se je moralo že odločiH, kje da v bodoče zasidra svojo črto, da jo ne bodo Nemci obšli, Zasidrati se bodo morali najbrže zahodno od Čudskega in Pskov-skega jezera, a odrezani bodo od važnih zvez in se bodo morali najbrže umikati proti vzhodu.
• * •
Dva milijona ruskih dezerterjev.
Kodanj, 18. oktobra. (K. u.) Vojni mi-nister Vrhovski je izjavil, da znaša število dezerterjev vsaj dva milijona mož.
Usoda Rusije zavisi od ruskega vzhodnega morja,
Amsterdam, 19. oktobra. Vojaški kritiki angleških listov zelo odkrito pišejo o resnem vojaškem položaju Rusije, ki je postal zelo kritičen, ker se lahko nemške čete v Riškem zalivu izkrcajo. Usoda Rusije zavisi od ruske vzhodne morske mornarice.
Usodna ura Finske.
Berlin, 18. okt, »Frankf. Ztg.« javlja iz Stockholma; Finci eo zelo razburjeni. Zdaj, ko so zasedli Nemci otok Osel, čutijo vsi, da se bliža usodna ura Finske.
Bolševiki zmagali v Moskvi.
Lugano, 18, oktobra. »Secolo«: Pri volitvah v mestno zastopstvo je bilo izvoljenih 560 boUevikov, 80 socialistov Kerenskega struje in 168 kadetov,
Lugano, 19. oktobra. »Secolo« poroča: Volitve v mestne uprave okraja Moskva so imele naslednji izid: 560 bolševi-kov, 80 socialistov smeri Kerenskega in 168 kadetov, Vse neekstremne socialno re-volucijonarr-j smeri so propadle.
Nemiri v Besarabiji.
Amstredai«, 19. oktobra. (K. U.) »Times« poročajo iz Odese o nemirih v Besarabiji, da so se razširile z dežele tudi v, mesta.
Nemiri t Kutais na Kavkazu.
Petrograd, 18. oktobra. (K, u.) Agen-tua: V Kutaisu na Kavkazu so izbruhnili veliki nemiri. Glavni mestni deli so ople-njeni. Nad mestom so razglasili oblegovalno stanje.
No fflorin.
Ruska torpedovka Ohodnik uničena.
Stockholm, 19. oktobra. Na zadnji seji začasne vlade v Petrogradu je naznanil ruski mornariški minister, da se je potopila v Baltiškem morju torpedovka »Ohodnik«. Vsi Častniki in mornarji so utonili.
Pred blokado ameriškega obrežja.
Ženeva, 19, oktobra. »Matin« poroča po listu »Nework Times«, da v Washing-tonu pripisuje največjo važnost brezžičnemu poročilu, da bo Nemčija v kratkem sklenila blokado ameriškega obrežja. Mornariški minister Danielo je izjavil, da mu je to poročilo novo.
Potopljeni japonski vojaški transportni parnik.
Budimpešta, 19. oktobra. »Az Est« javlja iz Berlina: Pri Cejlonu se je potopil japonski parnik s 3500 kitajskimi vojaki. Parnik je vozil v Marseille. Zavozil je na mino.
Boji na zaMu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. oktobra. Veliki glavni stan;
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Močno so zopet včeraj streljali s topovi na Flandrskem in na obali, kakor tudi med Yserom in Lysom. Posebno besno so streljali pri gozdu Houthoulster, pri Passchendaele in med Cheluveldom in Zandwoordejem.
Voina skupina nemškega cesarjevič a.
Včeraj zjutraj je deževalo, opoldne se je pa zopet dvignila topovska bitka severovzhodno od Soissonsa do popolne višine, od takrat skoraj neprekinjeno 8 silovito uporabo streliva. Močni francoski oddelki so prodirali, da poizvedujejo zjutraj pri Vauxaillonu, zvečer pa na celi črti do Braye; prej je divjal bobneči ogenj. Sovražnika smo v krvavih bojih povsod vrgli. Sosedni odseki in pobočje bojišča so se nahajali v močnem motilnem ognju; nanj smo krepko odgovarjali. V vzhodnem delu Chemin des Dames so Francozi iznova trikrat napadli naše postojanke severno od mlina Vauclere. Krvavo smo jih odbili.
Dež in megla s!a pri ostalih armadah omejili hoje.
x x x
Naši sovražniki so izgubili včeraj 12 letal; 6 med njimi iz brodovja, ko je metalo in znatno poškodovalo hiše v Rou-lers in v Ingelmuster.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 19. oktobra zvečer. Veliki glavni stan: Na južnem delu ilandrskega pozorišča in severnovzhodno od Soissonsa so kljub slabemu vremenu močno streljali.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Nov napad na Dunkerque.
Berlin, x9. oktobra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Deli naših torpedovk so v noči od 18. na 19. oktobra napadli Dun-kergue in izstrelili 250 razstrelilnih granat proti pristaniškim napravam trdnjave. Na ogenj so odgovarjale baterije in sovražne bojne ladje v pristanišču. En angleški monitor je bil s tremi torpedi in številnimi artilerijskimi kroglam težko poškodovan. Naše torpedovke so se vrnile popolnoma nepoškodovane.
Minonske poceverne pri vojnih flalalvan v Hi.
Berlin, 19. oktobra. Iz Kodanja: Dognali so milijonske poneverbe pri vojnih dobavah v Italiji, vsled česar so odpokli-cali ruskega veleposlanika v Rimu, ker je bil zapleten v to afero.
1 lop.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. oktobra. Vzhodno bo'išče in Albanija: Pri avstrijskih bojnih četah nič novega.
Boj pri jezeru Malik.
Dunaj, 19. oktobra. (K. u.) Vojni tisk. stan: Zahodno od jezera Malik so se bojevali.
GospeiMe Hele!ke.
Boji v zraka.
Novo nemško velikansko letalo.
Amsterdam, 18. oktobra. Vojni dopisnik ->Daily Expressa« v francoskem glavnem stanu poroča, da so uvrstili Nemci na zahodnem bojišču nova, velikanska letala. Gonijo jih štirje motorji; posadka šteje pet mož. Oborožena so nova letala s strojnimi puškami in opremljena z brezžičnim brzo-javom. Koliko jih je, se ne ve.
374 sovražnih letal in 22 zrakoplovov uničenih.
Berlin, 17. oktobra. Wolff: Naši sovražniki so izgubili septembra na vseh bojiščih 374 letal in 22 zrakoplovov. Mi smo izgubili 82 letal in 9 zrakoplovov.
ka v vojski.
Amerika se udeleži posveta sporazuma v Parizu.
Berlin. Iz Haaga: Lansing je po razgovoru z Wilsonom izjavil, da se Amerika udeleži posveta sporazuma v Parizu, lišča. Mornarica sporazuma mora izsiliti
Slabo ameriško strelivo.
Amsterdam. Ameriški vojni urad je potrdil, da je tretjina ameriškega streliva pokvarjena.
Socialističnega miru ne Ho.
Stockholmsko mirovno delo ustavljeno.
Stockholm, 19. oktobra. Socialistična mirovna komisija je svoje delo ustavila.
Bazna poročita.
Ententina ofenziva 1918.
Ženeva, 19, oktobra. »Matin« napoveduje, da se bo splošna ententina ofenziva pričela spomladi leta 1918.
>	Kanclerjeva kriza.
Berlin, 18. oktobra. Kot možnega naslednika dr. Michaelisa imenujejo sedaj prvega badenskega komornika princa Maksa Badenskega.
Cesar Viljem odpotoval iz Carigrada.
Carigrad, 18. oktobra. (Kor. ur.) Sinoči je nemški cesar zapustil Carigrad. Na kolodvor so ga spremili sultan, prestolonaslednik, vsi princi, veliki vezir, Šeik-ul-Islam, vsi ministri, avstrijski in nemški poslanik in drugi diplomatični zastopniki. Pred odhodom posebnega vlaka sc je sultan prisrčno razgovarjal s cesarjem.
Atenski nadškof odstavljen.
Atene, 19. oktobra. (K. u.) Atenskega nadškofa jc duhovno sodišče odstavilo in ga obsodilo na dve leti zapora v samostanu, ker sc jc vmešaval v politiko in ker je pozival, naj sc Venizela prekolne.
Maroiaite ..Slovenca."
—	Rekviriranjc krompirja v ljubljanski okolici. Dobili smo o tem celo vrsto pritožb, katerih ne moremo priobčiti, ker bi ne zagledale belega dne. Nekaj pritožb se obrača tudi proti postopanju nekaterih organov. Prosimo gg. župane in občinske tajnike, naj vse te pritožbe zbero, naznanijo tudi priče in pritožbe izroče našemu uredništvu, ki jih bo oddalo na pristojno mesto.
—	Kam izginja naše narodno imefe?
»Tagespost« objavlja oporoko pokojnega graškega trgovca Maksa Jamnika. Da je ime Jamnik nemško, si menda vendar nc bo nihče upal trditi, kajti tako pristno slovenskega priimka, kot je ta, pač ni mogoče najti. Življenje omenjenega graškega trgovca nam nikakor ni znano; mislimo si pa lahko — in to bo najbrž tudi resnica — da je Jamnik ali njegov oče prišel kot mlad človek v Gradec kot Slovenec, kajti po-nemčil si ni niti priimka v »Jamnig«, kar bi se bilo gotovo zgodilo, če bi bil izhajal iz že ponemčene rodbine, da si je ustanovil tamkaj trgovino in dom, se oženil z Nemko, zahajal vsled njenih zvez samo v nemško družbo, se sam popolnoma ponem-čil in kot tak ob svoji smrti volil po 3000 K raznim dobrodelnim zavodom in tudi nemškemu časnikarskemu društvu v Gradcu. Volil je nadalje 20.000 K »siidmarki« in 10.000 K nemškemu »šulferajnu«, celo vrsto volil posameznim osebam in nameščencem v svoji trgovini, ostanek pa za ustanovo, katere obresti naj se uporabljajo izključno le za v vojni poškodovane nemške Gornještajerce. Tako naj se torej sedaj z imetjem, ki ga je pridobila slovenska roka, po »siidmarki« in »šulferajnu« razlastuje naša narodna last in raznaroduje naša slovenska deca. Žalostno, ali le preresnično.
—	Prodaja žrebet. Pri vojaški zbiralnici konj (bolnici) št. 66 in 67 v Sv. Valbur-gi pri Smledniku se vrši dne 25. oktobra ob 9. uri dopoldne prodaja 20 žrebet. Več v današnjem oglasu.
—	Izšel je ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem o splošni uravnavi porabljanja žita in mlinskih izdelkov.
—	Štajerska nakupovalna centrala oškodovana za pol milijona kron, O tem se nam še poroča: Policija je v Budimpešti zaprla na vseh dirkališčih znanega Jožefa Kondor, ki je ogoljufal štajersko nakupovalno centralo za pol milijona kron. Kondor, ki pred vojsko ni imel ničesar, je tekom vojske s stavami na dirkališčih, z igranjem na borzi in na karte zelo obogatel. Septembra meseca mu je nek višji uradnik štajerske nakupovalne centrale poveril dobavo več vagonov masti za Štajersko. Ker je Kondor rekel, da masti po maksimalnih cenah ne more dobiti, mu je dotični uradnik dovolil, da sme prekoračiti najvišje cene po 9 K 40 vin. za 20 K, Uradnik je Kondorju izročil pol milijona kron v gotovini, ne da bi zahteval potrdila. Kondor je poslal 3000 kg masti, več pa ni mogel, čeprav je nakupovalna centrala silila, da izvrši dobavo. Kakor so sedaj dognali. Kondor zato ni mogel več masti poslati, ker je pri kartanju izgubil pol milijona kron.
Vojaško delo za šivilje. Zavod za pospeševanje obrti je prejel obvestilo, da se rabi za neko vojaško popravljalnico za monture blizu Ljubljane več šivilj, peric in pomožnih delavk. Plača 5 K na dan, pred-delavke 6 K. Šivilje, ki pripeljejo s seboj šivalne stroje dobe za obrabo stroja 60 vin. na dan. Prenočišče dobe v podjetju brezplačno. Hrana je preskrbljena za ceno 2 K 76 vin. na dan (zajutrk, kosilo in večerja). Pismeni oglasi naj sc naslove: »Papirnica Leykam-Josefstbal« v Vevčah, pošta Dev. Mar. v Polju, Potno dovoljenje za takojšnji nastop se pošlje na pismeni priglas tudi po pošti.
Pomorska akademija v Bakru. Cesar Karel je pred kratkim povišal pomorsko šolo v Bakru v pomorsko akademijo, kjer se morejo odslej polagati izpiti za pomorske kapitane ozir. častnike. Za vstop na bakrsko akademijo zadostujeta dva razreda kake srednje šole; akademija razpolaga z izvrstno šolsko ladjo, na kateri dobivajo gojenci praktični pouk v svoji stroki. Letos priklučijo akademiji tudi šolo za pomorske mašiniste.
Zvonovi. Od Device Marije v Polju pišejo. Pretekli teden so sneli iz tukajšne-ga zvonika farne cerkve še en zvon. Sedaj imamo samo en najmanjši zvon kar je jako žalostno!
Cene v kavarnah na Reki. Reški ka-varnarji so zopet zvišali cene, in sicer stane poslej črna kava 50 vin., bela 70 vin., kozarček likerja 3 K.
Kovčeg — fižola, namenjenega za Dalmacijo, so zaplenili v Reki na krovu parni-ka »Lika«. V Reki in Trstu cvete oderuška trgovvina s fižolom. Oderuški prekupčevalci prodajajo fižol skrivoma po 8 do 10 kron kilogram.
Nepravilno ravnanje s konji v zaledju. Da se kolikor mogoče varujejo konji, ki sc tako težko preživljajo v zaledju, jc vojno ministrstvo opozorilo ministrstvo za deželno brambo na dejstvo, da je nepravilno. ravnanje s konji v prvi vrsti krivo
hiranja in pešanja konj v zaledju. Glavni vzrok tiči v tem, da so konji v sedanjih Časih prepuščeni v oskrbo večinoma napol odraslim dečkom in ženskam. Po neravnem in hribovitem svetu se konji pode v dir veliko preveč. Tudi se jih po nepotrebnem pretepa in pokriva med vožnjo, ko morajo vleči, vsi potni, težke tovore. C. kr. poljedelsko ministrstvo pa pripominja k temu sporazumno z ministrstvom notranjih zadev: Res je sicer, da konjereja v obstoječih razmerah zlasti vsled pomanjkanja krme kakor tudi vsled neprimernega hlcvnega osobja mnogo in občutno trpi, čemur se ni mogoče ogniti vzlic najboljši volji, vendar pa je treba vse poskusiti, da se pride okom tem težkočam in ohrani v vsakem ozjru dragoceno konjsko pleme. Često se tudi dogaja, zlasti v alpskih deželah, da postanejo že potrjeni konji nesposobni za vojaško službo v času med klasifikacijo in prevzetjem vsled pomanjkljive nege nog oziroma kopit. Tudi v tem pogledu je treba vse storiti, da se nedostatki temeljito in čimpreje odpravijo.
900 kg paradižnikovih konzerv so te dni zaplenili na Reki. Konzerve so italijanskega izvora in so dospele najprej v Reko, odtod so jih odpeljali v Budimpešto, nakar jih je špekulacija spravila nazaj v Reko, od.voder so bile namenjene v Opatijo, a oblast je stvar izsledila in blago zaplenila.
Najvišje cene za časniški papir v Nemčiji. Nemške papirnice nameravajo s 1. novembrom letos zopet zvišati cene papirju za 11.65 ozir. 13.65 mark pri 100 kg. Ker uprave listov ne morejo naročnikom nalagati novih bremen, bodo morali mnogi manjši politični listi nehati izhajati. Centrum je vložil interpelacijo, v kateri zahteva uvedbo maksimalnih cen za papirne surovine in časniški papir.
Podržavili so na Ogrskem razredno loterijo.
sievne novice.
-f- Za jugoslovansko deklaracijo. Duhovščina na otoku Braču v Dalmaciji je podpisala izjavo, s katero sc pridružuje deklaraciji »Jugoslovanskega kluba« z dne 30. maja.
-j- Katoliško politično društvo za kamniški politični okraj je v zvezi z zastopniki občin naprosilo načelnika S. L. S. deželnega glavarja dr. Ivana Šuster-š i č a, da za čas do novih volitev za ta okraj zastopa koristi okraja v državnem zboru in nasproti vladi. Katoliško politično društvo vabi vse volilce, naj svoje težnje sporočajo načelstvu katoliškega političnega društva v Kamniku, ki bo v to svrho v stalni zvezi z načelstvom stranke.
Nadvojvoda Maks je popolnoma ozdravil in se 17. t. m. podal na oddih na Semernik.
-f- Politična cenzura. Višje državno pravdništvo za Štajersko, Koroško in Kranjsko je s posebnim odlokom državne pravdnike oprostilo politične cenzure in jim dalo možnost izvrševati zopet njihov pravi poklic. Mesto potlačitve notic stopi sedaj v veljavo po § 487. k. p. r. kakor v miru zopet zaplemba tiskovin, ki se izdajajo ali razširjajo proti predpisom tiskovnega zakona ali kojih vsebina zagreši po kazenskih zakonih kanjivo dejanje.
—	Povišanje. Justični minister je kaz-nilniškega učitelja Ignacija Bajt moške kaznilnice v Gradiški in Mihaela C i z e 1 moške kaznilnice v Gradcu pomaknil v 9. činovni razred.
—	Razglednico in večje portreine slike pokojnega dr. Kreka ima v založbi uprava »Ilustriranega Glasnika« (Katol. tiskarna). Razglednice stanejo: 1000 kom. 80 K, 500 kom. 45 K, 100 kom. 10 K. Portretne slike: 100 kom. 150 K, posamezna slika 2 K 20 v. — Ves dobiček je namenjen skladu za Krekov spomenik. Z ozirom na požrtvovalen namen, je želeti, da naroče vse slovensko čuteče trgovine omenjene razglednice ter opozarjajo občinstvo nanje. Prodajna cena posamnih komadov je 10 vin.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Celovcu g. deželni sodni svetnik Jož. S c h r o 11. Bolehal je dalje časa na vodenici. Bil je poštenjak. — Na Primskovem pri Kranju je umrla Frančiška M e g 1 i č , roj. Hočevar.
—	Ozkotirno železnico iz Prevalj v Črno dobimo ter so inženerji in delavci že na delu. Škoda da se niso merodajni gospodje za železnico že pred leti odločili, ker so sedaj že tri leta vso cesto med Pre-valjam in Črno na novo pozidali, kar jc stalo ogromne vsote, ki bi sc bile lahko že za železnico porabili.
Mažarski gimnaziji v Zagrebu, ki je sedaj imela 4 razrede in se imenovala »višja ljudska šola«, so pridelili 5. razred. Ker pa pozna hrv. šolski zakon samo 4 razrede višje ljudske šole, zato bodo polagali izpite učenci 5. razreda na Ogr-| skem.
—	Žc zopet nesreča z ročno granato. Iz Device Marije v Polju nam pišejo: Danes ob 6. uri zjutraj je imel ročno granato voiak tukajšnje stražne kompanije v roki.
Nenadoma pa sc vname in poškoduje 6 oseb. V oknih hiše Janeza Benčina je popokalo 24 šip. Pok je bil zelo močan. Nesrečni vojak je našel granato nekje na polju.
—	Umri jc v Kranju drugošolec Tajnik, o katerem smo poročali, da ga je povozil avtomobil. Avtomobil mu je šel prekoi črev.
—	Kako je v Temešvaru. — Bel kruh.
— Sloga med vojaki. Iz Temešvara piše g. Ivan Baškovič, enoletni prostovoljec, gimnazijski abit., doma od Čateža ob Savi med drugim sledeče: »Po slabi vožnji, ki jo je delala vzdržljivo edino prijetna družba, v kateri sem se nahajal, sem srečno prišel semkaj. Tukaj mi ugaja prav imenitno. Po gostilnah beli kinih, že to je nekaj, kar je nečuveno v teh časih. Stanovanje lepo, hrana dobra, kaj hočeš več? Mesto je krasna Edino, kar mi manika, so Slovenci. Med 120 sem samo jaz Slovenec, drugi so večinoma Mažari, Čehi in Poljaki, manjša večina smo drugi: Nemci, Hrvati, Rumuni, Italijani in eden Slovenec (jaz). Dasi tako različni po narodnostih, smo vendar kakor rodni bratje. Nikoli nisem mislil, da more toliko narodnosti tako bratsko skupaj ži-. veti, kakor sedaj skušam tukaj.
—	Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je na mesto prostovoljno iz šolske službe izstopivše učiteljice Marije Košak imenoval bivšo suplentinjo v Grahovem Mihelo Kosmač za provizorično učiteljico na Viču. — Okr. šolski svet v Litiji je imenoval ekspozita Karla Rupnika v Košici za zasilnega učitelja na zasilni šoli v Košici.
—	Za visokošoice, ki vsled prometnih' ovir niso mogli odpotovati iz ožjega vojnega ozemlja, je posredoval pri naučnem ministru poslanec Rvbaf. V kratkem izide ministrska naredba, po kateri bo dovoljen tudi pozneje vpis na visoke šole. Visoko-šoici morajo dokazati, da so bili v resnici zadržani.
—	Umrl je v Ratečah na Gorenjskem na griži 181etni šcstošolec v Kranju Andrej Rozman, sin železniškega čuvaja. 15. t. m. bi moral iti k vojakom.
—	Velika tatvina tobaka v Gradcu. I z, Gradca se poroča: Pošiljate v 30.000 egiptovskih cigaret in 11 kg puržičana, ki jef bila določena za tukajšnjo trafiko za špe-cijalitete, se jc izgubila ali pa je bila med vožnjo ukradena. Doslej še niso mogli do-dnati, kaj se je zgodilo s tobakom.
—	Nevarna tatinska družba zaprta.. V bližini Brežic se je posrečilo prijeti tatinsko družbo, ki je že dva in pol meseca kradla kuretino, krompir in sadje. Družba obstoji iz Antonije Štibric, Neže Ko-« stevc, Marije Lackner in Franceta Čatac iz Št, Lenarta, občina Zakot. Vse so izročili okrožnemu sodišču v Celju.
Za vojne grobove. Za vzdrževanje vojnih grobov bodo od 31. oktobra do 2. nov. po vseh kronovinah Avstrije pobirali darove. To stvar je vzel v roke poseben odbor na Dunaju, ki mu načelujejo kot častni predsedniki kardinal dr. Piffl, vojni minister gen. pehote Stoger-Steiner, načelnik generalnega štaba baron pl. Arz, ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler, notranji minister grof Toggenburg, minister za bogočastje dr. Cviklinski, minister javnih del vitez pl. Homan, domobranski minister fml. pl. Czapp in dunajski župan dr. Weisskirchner. Nihče naj ne pozabi v, teh dneh grobov onih, ki so žrtvovali za domovino in bodočnost vse — svoje življenje. Darove sprejemajo vsa glavarstva, banke in hranilnice. Pojasnila daje odbor za vzdrževanje voj. grobov, Dunaj 9, okraj Kanissiusg. št. 10.
—	Smrtnonevarna pijača. Bajtar Alojzij Klančar z Gline je nabiral za nekega ljubljanskega trgovca listje volčjih jagod«-Poleg tega je pa nabiral tudi robidovo listje za svojo uporabo, katerega je posušil in ga hranil v vreči na podstrešju. V nedeljo, dne 7. t. m., zvečer je hotela njegova žena skuhati izrobidovega listja čaj ter ne ve-doč šc iz druge vreče vzela malo listja volčjih jagod. To pijačo so zavžili oba zakonska in njih trije otroci. A kmalu po zavžitju te pijače je napadla celo družino huda omotica. Klančar je takoj začel sumničiti, da tukaj ni vse v redu, in žena mu je nato izpovedala, da je tudi iz male vrečice nekaj suhega listja z robidovim listje mzmešala. Omotica se je čezdalje huje, do nezavestnosti, pojavila, kar se je takoj po celi vasi razneslo. Ljudje so prihiteli z mlekom in drugimi domačimi zdravili na pomoč, poklicali so tudi zdravnika, kateremu se je posrečilo zakonsko dvojico in starejšo hčer Heleno, katera je najmanj te pijače zavila, iz smrtne nevarnosti rešiti. Oba mlajša otroka sla bila celi drugi dan v nevarnosti, a se je posrečilo zdravniku ju ohraniti pri življenju.
■— Prememba posesti. Gostilno »Pri kroni« v Guštanju jc kupil od g. notarja Ploja g. Aleš Skutnik.
Poslani naslovi. Anton Kolenc, trgovec in gostilničar iz Lokovca št. 94 se nahaja z družino v Lienfeldu št. 63, p. Kočevje, Kranjsko. Ravno tam sta tudi Ka-j tarina Šuligoj in Frančiška Leban iz Lokovca št, 84.
—	13krat kaznovan. Delavec Janez Zaje je bil že 12krat kaznovan zaradi tatvine, a še ni miroval. Tako jc posekal v Rupnikovem gozdu 14 borovcev, vrednih 14 K, in jih prodal, Doroteji Kregar 48 K vrednih hrastovih vej, Francetu Sušteršiču Šest borovcev in Ivani Rupnik en borovec. To vse obdolženec priznava. Sodišče ga je hudodelsVa tatvine krivim spoznalo in prejel je »trinajsto kazen« zaradi tatvine, in sicer eno leto težke ječe.
—	Pri obiranju hrušk se je ponesrečil France Balantič, 13 let star iz Zagori-ce, ki si je pri padcu, ker se mu je pod nogami zlomila veja, poškodoval desno nogo. .— Terezija Vrečar, 12 let stara iz Sela pri Rudniku, se je tudi na enaki na-fcin ponesrečila.
I Visokošolski tabor za vojne ujet-nike v Avsiro-Ogrski. Uradno glasilo za ruske vojne ujetnike »Nedelja« po-!roča: Da se omogoči vojnim ujetnikom, ki so bili precl vojsko vseučiliški profesorji, vseučiliški slušatelji ali ki so dovršili srednje šole, omogoči nada-Ujevati znanstveni študij, namerava ;vojno ministrstvo ustanoviti poseben .vseučiliški tabor, kjer bodo mogli dijaki kot vojni ujetniki obiskovati predavanja. Naučno ministrstvo se je načeloma izjavilo pripravljenim, da vse-učiliškemu taboru izposodi knjige in pomožna sredstva. Stroške za ustanovitev vseučiliškega tabora nosijo razne družbe Rdečega križa. Imena profesorjev in dijakov se bodo vladam naznanila. Seveda je pa ustanovitev vseučiliškega tabora odvisna od dogovorov med avstroogrsko, rusko in italijansko vlado in od tega, da se ustanove enaki vseučiliški tabori tudi za naše ujetnike na Ruskem in Italijanskem.
PriraorsKe novice.
lj Umrla je v Ljubljani Mar. Drašček, stara 74 let, begunka iz Gorice, kuharica pokojnega msgr. Janez \Volfa, dne 20. oktobra ponoči. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne iz Streliške ulice št. 15. Begunci i se uljudno vabijo, da se udeleže pogreba.
Za gojence in gojenke goriških učiteljišč v Ljubljani se bodo objavljala, dokler bodo šole zaprte, naznanila, ki se tičejo pouka, v veži Zadružne zveze (Dunajska cesta 38.)
Zdravi se v ljubljanski deželni bolnišnici Franc Podgornik, učitelj iz Vrat pri 'Čepovanu.
Velika tatvina v Trstu. Na Borznem trgu v Trstu so neznani tatovi vlomili v .skladišče narejenih oblek in blaga in odnesli za 25.000 K vrednosti.
— Pod državno upravo. Z odlokom ministrstva se določa, da je sedaj pod. državno upravo italijansko podjetje tovarna »Societa anonima Cemento Portland deli' Adriatico« v Splitu.
Premoženje so zaplenili grofu Ivanu Fanfonje iz Trogira v Dalmaciji. Obdolžen je veleizdaje.
Muravec Jože iz Čepovana je izgubil na begu ženo, brata in dve hčeri. On stanuje sedaj v Št. Rupertu na Dolenjskem. Županstva se prosijo, naj bi opozorila njegove ljudi na njegovo bivališče in mu pišejo, da pridejo njegovi doli — ali pa on k njim!
Nesreča s plinom, 7-letni Marij Zam-paro, ki je bival zadnji čas pri svoji stari materi 65-letni hišnici Mariji Mahne v (Trstu, se je te dni igral v sobi s tem, da je odpiral in zapiral plinovo napeljavo. Ko je končal igro je najbrže pustil cev odprto. Staro mater je uhajajoči plin kmalu zadušil, dečka pa omamil. Ko je zvečer neka stranka prišla v stanovanje, je bila žena že mrtva dečka so pa v bolnišnici kmalu Zopet obudili.
Išče se Ivan Lango, vojak, iz Kala. Naslov naj se sporoči njegovi ženi Štefaniji Lango, sedaj stanujoči v Zg. Pirničah št. 10, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Poslani naslovi. Marija Žbogar z družino, doma iz Lahke št. 105, Banjšice, stanuje sedaj v Dobruški vasi št. 20, pošta Skocijan na Dolenjskem. — Alojzija Žbogar iz Lahke št. 112, Banjšice, stanujg sedaj z družino v Stari vasi, pošta Škocijan na Dolenjskem. — Marija Bremec iz Lokvi št. 34 stanuje sedaj z družino v Loki št. 1 (pri Plutu), pošta Črnomelj, Dolenjsko. — Ivana Testen, begunka iz Banjšic, naznanja svojemu možu Matevžu Testen, da biva na Raki na Dolenjskem.
Avtomobil je pritisnil na cesti na Angelski gori 80 let staro begunko Marijo Černe iz Grgarja ob neki zid ter ji zlomil desno nogo.
LluUljaosKe novice.
IZ MESTNEGA APROVTZAčNEGA ODSEKA DNE 19. OKTOBRA 1917. Moke za peko kruha še do danes ni dobila mestna aprovizacija toliko, da bi mogla biti brez skrbi, da bo Ljubljana preskrbljena s kruhom. Bati se je najhujšega. Prav lahko se zgodi, da bo mesto čez ne-Kaj dni brez kruha. 150 vagonov žita, ki jc bilo namenjeno za Kranjsko, je vsled tran-
sportnih težkoč ostalo na Štajerskem. Vodstvo aprovizacije je ponovno opozorilo vsa merodajna vodilna mesta na preteče nevarnosti. Strašne posledice znajo nastati, če bo ostalo prebivalstvo brez kruha. Odgovornost za to gotovo nc zadene aprovizacije. Z vsem so nas že tako na tenko odmerili in sedaj še na enkrat kalamiteta z moko. Zakaj je ravno Ljubljana vedno prizadeta? Znano je, da je n. pr. že lansko leto sosedna Štajerska vedno dobivala na izkaznice polno racijo moke, dočim se je Ljubljano dosledno prikrajševalo. Z večnimi obljubami, saj dobite vse naknadno, za kar ste sedaj prikrajšani, ne bodo želodci polni, posebno ne, če se obljube nikdar potem niso izpolnile. Ljubljana prav ničesar drugega ne zahteva, kakor to, da sc ji da tisto, kar druga mesta že dobivajo. Ker so skladišča aprovizacije malone prazna in moke od nikjer ni, bo mogoče rrzdeliti na močne karte le po pol kg moke za kuho. Prebivalstvo je zopet prikrajšano že pri tako pičli, postavno zagotovljeni raciji. Aprovizacija je podvzela energične korake, da dobi naknadno prikrajšane množine moke. C. kr. dež. vlada je celo zagotavljala, da dobi mesto poleg običajne racije še nekaj več moke nakazane. Sedaj pa zaostajamo še za običajno racijo, To nikakor ne gre!
Še hujše perspektive se kažejo o preskrbi krompirja, Mesto obljubljenih 400 vagonov, je prejela aprovizacija do danes komaj 50 vagonov krompirja. To je še manj kot lansko leto! Več kot polovico Ljubljane si je lansko leto preskrbelo krompir na deželi. Letos je to nemogoče. Glede na preskrbo s krompirjem so Ljubljano popolnoma odtrgali od dežele, in če si kdo vendar le osmeli, da prinese par kilogramov krompirja z dežele, mu ga po cestah in mitnicah konfiscirajo. Prebivalstvo je zato navezano zgolj na aprovizacijo, in s 3 kg na osebo za 14 dni je malo težko izhajati, če drugih živil ni. Kakor pa danes kaže, še te skromne množine aprovizacija ne bo mogla redno razdeljevati, ker je dovoz krompirja malone odpovedal. Tudi glede na krompir je aprovizacija že neštetokrat opozarjala" c. kr. vlado, da mora biti mesto takoj jeseni preskrbljeno, ker je po lanskih izkušnjah potem to nemogoče. Danes mora dobiti vsakdo^ vtis, da se vse odlašuje in zavlačuje. Zopet vse polno obljub in nikjer krompirja. Aprovizačni odsek ob zadnji uri opozarja vse poklicane činitelje, da pridejo od obljub do dejanj. Težka bo odgovornost pred lačnim prebivalstvom, če se nc zastavijo energično vse sile, da dobi Ljubljana krompir. Brez krompirja prebivalstvo živeti ne more!
Ljubljansko okolico so preplavili razni prekupci in kupujejo, ker je zelje zaseženo, v velikih množinah svežo repo. Do 100 vagonov repe so naložili že na ljubljanskih in okoliških kolodvorih in prevažajo repo v Trst in druge kraje. Mestna aprovizacija je že pred sezono prosila dež. vlado za rekvizicijo repe. Do današnjega dne še ni nobenega odgovora. Rekvizicija se bo pač izrekla, ko repe več ne bo. Repo so nakupili špekulantje nešteto vagonov po 65 do 80 K za 100 kg. Očitno in nesramno prekoračenje ravnalnih cen. Več vagonov, preko rav-nalnih cen plačane repe, je mestni magistrat zaplenil in izročil aprovizaciji, ki razdeli repo med prebivalstvo. Repa se bo razdeljevala pri ubožni akciji, kakor tudi po normajnih cenah onim, ki niso deležni ubožnih akcij.
Aprovizacija razpolaga z malo množino kavinega nadomestka. Blaga pa ni toliko na razpolago, da bi ga mogla dobiti cela Ljubljana. Zato se kavin nadomestek razdeli najprvo okrajem na periferiji mesta. Ko pridejo zopet nove pošiljatve, dobe kavin nadomestek drugi okraji. Razdelilni načrt se še objavi.
S petrolejem je neznosna kalamiteta. Skromne zaloge bo mestna aprovizacija razdelila.
Premoga ni, Niti najnujnešim zahtevam prebivalstva, ki hoče premog za vsakdanjo kuho, ne more aprovizacija ugoditi, Vsled neznatnih zalog je nemogoče drugače razdeljevati premog, kot da do sedaj razdeljuje mestna aprovizacija. Aprovizacija se je resno trudila in se še trudi, da dobi Ljubljana premog. Neštevilne osebne in pismene intervencije so do danes še malo zalegle in odpira se žalostno poglavje aprovizacije s kurivom, ki je vedno bolj težko, čim bolj bitise bliža zima. Če bo vsaj za kuho mogoče dobiti dovolj premoga, je veliko vprašanje. Veliko pomanjkanje kuriva gotovo ne bo rešeno, če bodo merodajna mesta nakazovala neznatne množine premoga, ki pri današnji potrebi ne pomeni skoraj nič.
XXX
i j Zanimivo predavanje v deželnem gledališču danes ob pol deveti uri. O vojskovanju s potapljalnimi č o 1-n i bo nocoj v Kinu Central v deželnem gledališču v dobrodelne namene predvajajoč slike in filme predaval g. linijski poročnik Wickerhauser iz vojnega poročevalskega stana. Cene prostorov so navadne. Začne se predavanje, ki bo seveda nemško, ob pol 9. uri zvečer.
lj Umrla je hišna posestniea gdči ~ '' Marija Š p o 1 i a r i č. N. v m. p.!
lj Nadaljevanje pouka na srednjih šolah. Uradno še nam poroča: Ker so se morale ljubljanske srednje šole zaradi izrednih razmer začasno zapreti, se je poskrbelo, da se bode pouk za učence ten šol saj deloma nadaljeval, in sicer za učence 6., 7. in 8. razreda tukajšnjih treh gimnazij na c» kr, moškem in ženskem učiteljišču, za učence 6, in 7. razr. tukajšnje realke na realki sami. Za gimnazije se uredi pouk tako-le; Učenci imenovanih treh razredov I. in II. državne gimnazije se bodo poučevali ocl pondeljka dne 22. oktobra naprej ves teden dopoldne od 8. do 12, ure, učenci istih treh razredov nemške gimnazije pa popoldne od 2, do 6, ure, naslednji teden od 29, oktobra naprej se bode vršil ta pouk obratno itd. Gimnazijci naj se zbero zanesljivo v pondeljek ob gori določenem času na c. kr. moškem učiteljišču, kjer se jim odkažejo razredi, realčani pa izvedo o ureditvi svojega pouk-\ kar je potrebno, na lastnem zavodu.
Ij Samoumor ali zločin? Danes zjutraj so na Sv, Jakoba nabrežju iz Ljubljanice potegnili truplo neke neznane ženske, ki je imela na vratu in roki prerezane žile. Tozadevne poizvedbe se vrše.
lj Urad za begunske podpore se je preselil z mestnega magistrata k c. kr. okr, glavarstvu v Hrenovi ulici št, 11, kjer posluje od ponedeljka, dne 21, t, m„ naprej vsak dan od 2, do 6, ure popoldne.
lj Ubegli prisiljenec prijet. Dne 15. t. m. je pobegnil iz tukajšnje prisilne delavnice 50-letni čevljar in prisiljenec Peter Mavc. Predvčerajšnjim ga je pa v Nad-gorici prijelo orožništvo in izročilo okrajnemu sodišču.
lj Meso ubožne akcije. Od več strani prihajajo pritožbe glede slabe kakovosti mesa. Mestna aprovizacija obžaluje, da ne more postreči prebivalstvu z boljšim blagom. Klavno živino preskrbuje deželno mesto.
lj 25letn: jubilej. Gosp. R. Sitter, pro-kurist tvrdke Ivan Jax in sin, tovarniška zaloga šivalnih in pisalnih strojev v Ljubljani, je dne 15. t. m. obhajal 25letnico svojega delovanja pri omenjeni tvrdki. Ju-bilar je v vseh 25. letih neutrudljivo deloval v prospeh tvrdke, katera se mu v veliki meri zahvaljuje, da je tako na ugledu kakor pa razvoju pridobila. Želimo mu . obilo sreče.
lj Soška umetniška godba svira v nedeljo zvečer v kavarni Evropa v prid vdovam in sirotam padlih vojakov. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina 2 K.
lj Meso za gostilničarje. Mesto danes bo oddajala mestna aprovizacija meso gostilničarjem jutri, v nedeljo, dne 21. t. m. dopoldne.
lj Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka v ponedeljek, dne 22. oktobra 1917, ob 9. uri v mestni posvetovalnici.
lj Krompir za IV. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala v ponedeljek, dne 22. oktobra, torek, dne 23. t. m, in v sredo, dne 24. t. m. strankam četrtega okraja na Dunajski cesti pri Miihleisnu, krompir. Določen jc tale red: v ponedeljek, dne 22. t, m. dopoldne od 8, do 9, ure št. 1 do 100, od
9.	do 10. ure št. 101 do 200, od 10. do 11. ure št. 201 do 300; popoldne od 2. do 3. ure št. 301 do 400, od 3. do 4. ure št, 401 do 500, od 4. do 5, ure št. 501 do 600. — V torek, dne 23. t, m. dopoldne od 8. do 9. ure št, 601 do 700, od 9. do 10. ure št. 701 do 800, od 10. do 11. ure št. 801 do 900, popoldne od 2, do 3. ure št, 901 do 1000, od 3. do 4. ure št. 1001 do 1100, od 4. do 5. ure št. 1101 do 1200. — V sredo, dne 24. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 1201 do 1300, od 9. do 10. ure št. 1301 do 1400, od
10.	do 11. ure št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg, kg stane 30 vin.
lj Premog. V kratkem se objavi razglas magistrata radi premoga in druzega kuriva. Opozarja se že sedaj na sledeče: Premog se bode oddajal od 4. novembra naprej le na karte za premog. Vsaka stranka, ki hoče imeti karto za premog, mora izpolniti za to predtiskano vprašalno polo, v kateri se mora natančno navesti: 1. Kolikokrat na dan se kuha na štedilniku; 2. koliko peči se kuri v prostorih, katere rabi stranka zase, in koliko peči se kuri v prostorih, katere oddaja stranka podnajemnikom ter 3. koliko ima stranka drv in premoga, 4. Podnajemniki, to so tiste stranke, ki niso najele stanovanja od hišnega gospodarja temveč od kake druge stranke v hiši, ne dobe teh vprašalnih pol, ker mora glede peči, ki se nahajajo v prostorih podnajemnika, podati izjavo ona stranka, ki je oddala podnajemniku stanovanje, — Hišnega gospodarja se smatra kot hišno stranko. 5. Vprašalne pole se bodo dobile pri krušnih komisijah, ko bode objavljeno v listih. 6, Izpolnjene vprašalne
Eole se morajo oddati hišnemu gospodarju, ateri predloži vse vprašalne pole svoje hiše pri krušni komisiji in sicer osebno ali pa po kaki tretji osebi, kateri mora hišni gospodar v to svrho izročiti vse vprašalne pole in pa hišno 1 e g it i m a c i j o. Od strank samih se vprašalne pole ne bodo sprejemale, če ne predlože tudi hišno legitimacijo. 7. Vprašalne pole mora podpisati hišna stranka in hišni tfospodar. ka-
tera sta tudi odgovorna za resničnost podatkov. Če ima kdo izven svojega stanovanja najete za obrt še posebne prostore, mora predložiti vprašalno pojo v podpis tudi onemu hišnemu gospodarju od katerega ima najete obrtne prostore, 8. Prestopke radi nepravilne napovedi v vprašalni poli itd. bode kaznoval mestni magistrat po § 18 že objavljenega ukaza c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z denarno globo do 20,000 K ali z zaporom do 6 mesecev.
lj Pomanjkanje stanovanj. Znano je, kako pomanjkanje je v Ljubljani za stanovanja. Če pogledamo v inserate, koliko ljudje ponujajo, da bi dobili sobe. In kake težave ima n. pr. magistrat za nastanjeva-nje častnikov. Saj pa tudi ni čudno, V našem mestu je toliko priseljencev, kakor razmeroma nikjer drugod ne. Posebno žensk je izredno veliko. Lahko rečemo, da so v ženstvu tukaj zastopane vse avstrijske narodnosti. Nič proti ubogim beguncem. Nekje morajo biti. Vprašanje je pa, kaj imajo tu opraviti Tržačanke, Dunajčau-ke, Gračanke, Ogrke, katerih je tu nebroj. Samo, da delajo te »gospe«, kakor se na-zivajo, draginjo in drenj po ulicah in kavarnah, a imeti hočejo najboljša stanovanja. Temu je prav lahko odpomoči. Mero-dajne oblasti naj vse te »gospe« zavrnejo tja, odkoder so prišle, kakor to delajo drugod, pa bode mesečnih sob prav gotovo preostajalo. Če se to izpelje, se pač ne bode godila krivica nobeni, saj tu nimajo ničesar iskati in doma rajše pletejo nogavice in šivajo perilo za naše potrebne vojake, ne pa tu, pred fronto, postopati ter krasti Bogu čas, potrebnim ljudem in oblastim pa biti v nadlego!
Dobra duša. Te dni je hodil po ižanskem kotu nek neznan človek z nahrbtnikom ter prosil za nekega tamošnjega rojaka, ki je v Ljubljani višji uradnik, raznih živil. Milo je slikal svojo »revščino« in mehčal Ižancem s tem srca. Ljudem se je sicer čudno zdelo, da bi bil ta gospod kar nenadoma zašel v tako siromaštvo, da pa njihov sorojak z družino vred ne pogine gladu, vendar niso mogli dopustiti in so naložili »usmiljenemu« neznancu poln nahrbtnik. Seveda uradnik o tem ni vedel ničesar in je kajpada navihani goljuf to nesel domov za-se. So res še >.usmiljeni« ljudje na svetu! Pa šalo na stran! Ne le, da je na ta način čast omenjenega gospoda hudo žaljena in je danes osramočen, ker mislijo njegovi sorojaki, da res pošilja berače domov po živež, ampak tudi ljudje se na ta način oškodujejo in bi vsekako bilo zelo zdravo tako zalego izslediti in jo občutno kaznovati. Res jc vojska zasekala hude rane, a ravno potrebni trpe pomanjkanje in glad; so pa ljudje — in teh ni malo — ki hočejo živeti od samih podpor, miloščin, prosjačenja in goljufije, da bi sc pa oprijeli dela, niti ne mislijo, saj jc tako bolje! Kaj bode, ako bode vse hotelo živeti brez dela, z beračenjem od pisarne do pisarne, od hiše do hiše, od prostitucije. Kaže se nam strašna slika bodočnosti, posebno v ženstvu! Le poglejte jih! Z dežele je prišla ubožna dekla, sedaj pa hodi v svili po ulicah. Preje je bila uboga delavčeva hčerka, a danes vse šumi okoli nje! Bode treba razmišljati in tudi kaj pozitivnega ukreniti proti tej rak-rani. Pa hitro, dokler se še nadaljni pridni svet ne izpridi! Gnilo ločiti od zdravega!
lj Izgubila se je v Nunski ulici večja svota denarja. Pobrala ga je neka znana ženska. Poziva se, da prinese najdeni denar na policijo ali na Sv. Petra cesto 52, ker sicer se je bo sodno zasledovalo.
lj Izgubila se je v soboto 12. t. m. od Rudnika do Škofljice železniškega legitimacija in denarnica z 100 kronskim bankovcem, Pošten najditelj naj to odda proti dobri nagradi g. Franc Gradu, želez', čuvaju v Škofljici.
lj Zatekel sc jc mali ostrodiak psiček fox, bele barve s črno-rujavimi ušesi. Sliši na ime »Šnapi«. Odda naj se Erjavčeva cesta 12, pritličje.
Izgubil sc je majhen črn psiček pod imenom »Šnuperl«. Odda naj sc Glipška ul, 5, proti nagradi.
lj Najdena je bila dne 18. t. mes. na magistratu manjša vsota denarja, za katero naj se izgubitelj zglasi pri predsedstve-nem slugi Iv, Suhadolniku,
Darovi.
poslani našemu upravništvu mesto venca na grob t dr. J, K r c k a : Z a n a g r o b n i spomenik: Vinko Vabič, trgovec, Žalec, 100 K; stotnik Jeršinovec in nadporočnik Maršič (v Schardingu, možu - apostolu Jugoslovanov) po 50 IC; tovarnar Dragotin Hribar, Ljubljana, kot prijatelju in posredovalcu miru, 50 K. — Za oslepele vojake: Družba pri Nacctu v Ljubljani 50 K; Fran Smit, kurat v Branici, 50 K. — Za goriške begunce: Fran Smit, kurat v Branici, 50 K. — Z a p a t r o n a t Vincencijevc družbe: Dekan J. Ev, Bešter, Postojna, 50 K.
Za »Krekov dom« je daroval društvu »Dobrodelnost« g. Ivan Vrhovec, knjigovodja Gospodarske zveze, 100» K. Beif blagoslovi združene Jugoslovane!
Ha in BoroeviC.
Župnik-infanterist I. Maierhofer.
Prvih dni letošnjega junija na kraški fronti ne bom pozabil. Pa so bili tudi utisi!
V	zaledju seve nimate priložnosti, da bi gledali z lastnimi očmi velikanske dogodke sedanjega velikega časa, ni vam dano, da bi jih soustvarjali z morllno puško in lastno krvjo. Zato pa tudi ne morete imeti tistega divnega duševnega razpoloženi* in užitka, ki ga nam nudijo tukaj veliki doživljaji sedanjega zgodovinskega časa. Ah, tiste ure med življenjem in smrtjo! človeku se dozdeva v njih. kakor bi bil že Izven telesa, že prost duha moreče materije in pije tako slast čistega, najvišjega Uvljefija. V takih urah tostransko človeško Življenje ne šteje nič, štejejo le idejel
Take ure nas vzgajajo! V takih urah se •počenjajo junaške duše!
Pa je nekaj čudnega, navadnim ljudem nepojmljivega v teh junaških dušah. Veličastne vrednote svojega življenja junak ne ceni, ne občuti. Ves hladen stopa v pogin, brez vsakega čuta gre nad nasprotnika. A kak neznaten dogodljaj, n. pr. kaka kartica od njegovih ljubih, ga stori otroka, norega: skače, pleše, poje, vriska, objema tovariše, poljublja kartico, kakor bi bila draga oseba v resnici pričujoča v njej. Časopise prebiramo strastno. Politične pojave, posebno tiste, ki sa tičejo lastnega naroda, komentiramo z velikansko vnemo. Zavoljo njih zborujemo, debatiramo, sklepamo, kakor bi bili v rimskem senatu in bi šlo za pod-jarmljenje Kartage ali ugonobljenje Hani-bala.
Zdaj si pa lahko mislite, da smo bili kar v ekstazi, ko je začelo letošnjega junija kar udarjati: otvoritev državnega zbora, prestolni govor, deklaracija Čehov in Jugoslovanov, dvoboj Clam-Korošec, Krekov govor, amnestija, odkritja vojnojustičnih škandalov — to je bil bobneči ogenj političnih dvainštiridesetkarjev!
Deklaracija Jugoslovanskega kluha! Naj bi videli nje učinke tu na fronti! Mi Korošci smo bili kar iz sebe. Objemali smo »aporedoma Štajerce, Kranjce, Primorce, Dalmatince, Bosance. Če bi tedaj došlo povelje: Gorico vzeti na vsak način! Slovenci in Hrvati bi jo bili zavzeli sami! Bili smo v resnici vsi prevzeti Koseskijeve ba-harije: »Šest jih pade, kjer porine!« Jaz sam sem mislil, da imam tri Krpane v sebi. Od tega časa naprej končujem vsako pismo, katero pišem prijateljem, z voščilom: Srčne pozdrave in nove meje!
V	ta veletok tako važnih dogodkov sta |U pa vpletla tukaj na kraški fronti dva nadvse mila in lepa dogodka: prihod cesarja Karla dne 2. junija in prihod cesarice in kraljice Clte dne 3. junija.
Danes Vam hočem( opisati le prihod jnaše, nadvse ljubljene Cite.
Kdo bi si mislil, da bo prišla cesarica na strašno soško fronto in to v dnevih, ko <se je bil najhujši boj za Grmado! Kdaj in kje je brati v zgodovini, da bi se podala kaka cesarica aH kraljica na bojišče sredi etrašne bitke!
Hoteli smo v vasi S. ravno snemati vence s slavolokov, ki smo jih postavili dan poprej za cesarjev prihod, kar prihiti službujoči narednik in zakliče: »Pustite vse pri miru! Cesarica pride!« Velikansko presenečenje!	,	,
»Cita pride, Cita!« je letelo od ust do
ust. —
Bliskoma smo zleteli ven na Kras, trgali cvetke, lomili vejice in zelene vršiče za :Svojo — Cito, Ranjenci so zapustili svoje postelje in se pomešali med nas. Neskončno ganljivo je bilo videti, kako so se zibali po kraškem pečevju ob palicah in berglah, vsi obvezani, v svetlomodrih dolgih bolniških suknjah. Vse bolečine so bile pozabljene, vsak je hotel lastnoročno nri-vleči nekaj v proslavo svoje ljubljene Cite.
Ob enajstih dopoldne smo izvedeli, da pride; ob dveh popoldne je naznanila postavljena straža: »Dohaja! Trije avtomobili!«
Naši živci so drgetali. Naš poveljnik, rodom Poljak, visok in širokopleč, pride in Čopove: »Vsakdo zakliči vojaški pozdrav v svojem jeziku!«
Da, tu na soški fronti imamo narodno enakopravnost!
Prvi avto je že tu. v drugem je — Cita!
Živio, hura, nazdar, eljen!«
Cesarica se vzdigne v avtomobilu, maha z obema rokama in se smeji iz celih lic. Naši pozdravi so vzkipeli v bučeč grom. Moja duša je plavala v morju slasti, mahal sera s kapo in vpil »Živio!« kot besen, da sem se malo oškodoval za tiste zadržane »Živio!«-kIice, katere bi rad še klical leta 1911, v pozdrav tedanjemu našemu cesarju Fran Josipu, ko se je peljal po slovenskih tleh na Koroškem, pa me je gnal neki surovi žendarm daleč proč v zahrbtje zbrane množice!
Lahno in prožno kakor gorska vila, ki stopa iz temne Šume čez rožni breg v hladilno kopel gorskega jezera, je stopala Cita iz avtomobila, iz lože rož, kajti njen avto je bil ves posut z lepimi rudečimi cvetkami. Zdel re mi je kot balkonček kmetske hiše na Gorenjskem, v kateri prebiva stara ma- ' ti s tremi nevestami,	'
Škrlatnordeči pajčolan je pihljal krog njenih črnih bohotnih las in njenih mladih lic in gopet se je nasmejala, da so se zasvetili njeni lepi zobje, jn vse to je bilo tako lepo, tako ljubko, da smo bili hipoma vsi zaljubljeni in pori vanjo,
Galantno, kakor srednjeveški vitez, ji je pomagal iz voza — Boroevič,
Kakšna razlika med Boroevidem od včeraj in Boroevlčem od danes! Včeraj je sedel zraven cesarja v avtomobilu, pa bil je ves Mart, trd, neizprosen, jeklenih potez, nekoliko bled, najbrž posledica vojnega položaja »grmadinlh« skrbi. Danes pa je že zidane volje, rdečica in smeh mu jasnita veliki lici. Seve so došla od Grmade dobra poročila in smeje se lahko kakor Napoleon po zmagi pri Avsterlicu, a jaz mislim, da je glavni vzrok njegovega dobrega razpoloženja — Cita sama. Žarki njene ljubeznji-vosti in lepote so obsijali tudi njega.
Da, kamor stopi CUa, tam se širijo srca, tam zaraja veselje in smeh,
Lahkih nog, kakor Jeftejeva hči, in vendar častito, kakor Salomonova mati, je šla skoz naše vrste,
Šja je naravnost v barake, kjer §o ležali težko ranjeni. Čez tristo jih je bilo ta dan, žrtev desete soške bitke. Vsak dan seve dohajajo novi ter se odvažajo zopet dalje po železnici, kakor hitro so le količkaj sposobni za transport. Avtomobili drče kar naprej, »promet« je velikanski. Razen te je še 15 drugih bolnic na tej fronti.
Stopivši v prvi oddelek je bila cesarica vsa izpremenjena, vsa druga. Sladki smeh je izginil z njenih rožnih lic in ko je stala pri prvi postelii, v kateri je ležal v svojih bolečinah soški junak, kateremu je strla sinoči sovražna granata desno nogo in desno oko, se mi je zazdela kot kip Žalostne Matere, stoječe pod križem Svojega Sina. Prevzeta blagega sočutja se je sklonila, premagavši prve hioe groze, nad re-veža-junaka in ga je gladila nežno po zbledelem licu. Velika solza se je zasvetila junaku v še zdravem očesu in mu je drsela čez lice. Cesarica je potegnila svoj beli robec in je ujela vanj junakovo solzo,
Z neznansko milim glasom ga je potem vpraševala po njegovih domačih. Nazadnje mu je dala Marijino svetinjico, podobico z molitvijo in zavitek cigaret.
In vsakega vseh teh tristotih zbitih junakov je obdarila istotako. Vsakega j e nagovorila v njegovem materinem jeziku. Njen adjutant je moral poprej vsakega vprašati po njegovi narodnosti. In vsakemu je potem podarila molitvico z besedilom njegovega jezi-k a. To je edino pravo avstrijanstvo! Slovenski narod! Proč z vsakim pesimizmom ob takih dejstvih! Virlel pa sem, kako so se razvedrila lica mučeniških junakov, ko so zaslišali svoj mili materini jezik iz ust cesarice! Nobeno darilo bi jih ne bilo razveselilo tako kakor nagovor v materinščini. Da, materni jezik je bil lek in med njih žalostnim dušam. Bog večni Ti plati, carica! V Tvojem carstvu bo dobro biti. Narodi si bojo zidali v n:em svoje šotore: Nemci svojega, Čehi svojega, Ogri svojega in Jugoslovani, Tvo:i Benjamini, t"di svojega.
(Dalje v ponedeljek.)
H
ti
Kot pri 6. vojnem posojilu, namerava »Anker« sodelovati tudi pri 7. vojnem posojilu potom po njem započetega vojno-posojilnega zavarovanja. Preizkušena načela »Ankerjevega« vojno-posojilnega zavarovanja ostanejo nedotaknjena. Nudilo se bo zopet zavarovanje brez zdravniške preiskave; zavarovanje se sklene brez vseh formalnosti in brez vsakega napla-čila enostavno z izpolnitvijo ponudbenega vzorca. Premije se bodo mogle plačevati kot doslej v letnih, polletnih, četrtletnih ali mesečnih obrokih, v podjetjih celo v tedenskih obrokih, vendar je v interesu vsakega zavarovanca, da plačuje četrt-ali polletne obroke.
Krog za zavarovanje sposobnih oseb se v nasprotju s VI, vojnim posojilom razširi na ta način, da se bodo mogli sprejeti v zavarovanje tudi otroci pred dopolnjenim 14. letom, pod pogojem, da se v slučaju smrti pred dopolnjenim 14. letom izplačajo samo vplačane premije, Slejko-prej sc morejo zavarovati osebe, ki se nahajajo pri vojakih.
Da se ustreže mnogostranski želji zavarovancev, naj bi se čimprejc vročilo zavarovano vojno posojilo in bi tako prišli kolikor mogoče naglo do popolnega užitka tega visokeobrestnega vrednostnega papirja, se je sklenila uvesti krajša doba.
Visokost premij, pri katerih sc bode zavarovancem odštel visok prinos vojnega posojila, se bode naravno določila po načinu in emisijskem kurzu novega vojnega posojila, ki doslej še nista znana; vse-lcako sc pa odmeri čim najnižje mogoče in enakomerno za vse osebe, ki so rojene po 1. maju 1862, Vojna doklada sc ne bode pobirala, enako nikake kolkovne prlstoj- j binc in nikaki drugi stranski stroški.
Za kolektivna zavarovanja celih uradniških ali delavskih skupin obstoji izredno ugodna posebna naprava,
Posebno ugodne zavarovalne možnosti nudi »Anker« tudi onim osebam, ki hočejo skleniti zavarovanja za višje zneske z zdravniško preiskavo. Najnižja vsota zavarovanja za take police z zdravniško preiskavo znaša 5000 kron in je neomejena navzgor. Pri tem se uvede zavarovanje z zmerno premijo, pri kateri se bodo znižavale premije od 3, leta zavarovanja zajamčeno za 9% in vsako nadaljnje leto za 3% več, torej v 5. letu za 12%, v 6. letu za 15% itd. Nadalje se bodo znižale premije tudi na ta način, da se bo zavarovancu vsako leto vpisavala v dobro razlika med izkupičkom kupona zavarovanega vojnega posojila in med obrestmi dolga, ki se za celo zavarovalno dobo za-jamčijo s 5% in računijo od nakupne cene vojnega posojila. Ker znaša ta razlika pri sedanjem donosu vojnega posojila za vsakih 1000 kron zavarovalne vsote 9 K na leto, bo znašal prihranek pri sklepu vojno - posojilnega zavarovanja pri vsakih 1000 K nasproti normalnemu zavarovanju 20 X 900 ^ 18.000 K, pri tem pa še niso vračunjene obresti tega znatnega kapitala.
Pričakovati je, da se bo zavzelo občinstvo za ta zavarovanja z zdravniško preiskavo vsaj v oni meri, kakor za zavarovanja brez zdravniške preiskave.
V kljub tem izrednim prednostim, ki jih nudimo v interesu vojnega zavarovanja, je neobhodno potrebno osebno nagovarjanje, Občinstvo se mora obiskati ter dobiti ustna pojasnila. Apelujemo tedaj na vse, ki čutijo v sebi zmožnost za to delo in razpolagajo s potrebnim časom, naj se oglase pismeno ali ustmeno.
»ANKER«
družba za življenjsko in rentno zavarovanje
Glavna poslovalnica: Gradec, Raubergasse št. 20.
Naj se odreže in dopošljej
Pripravljen sem sodelovati pri VIL vojnem posojilu kot nabiralec in prosim tozadevnih navodil:
Ime: .............
Stan: ....,.,...,,.
Bivališče: ._._. . . _......
Osma c, kr. avstrijska razredna loterija. Žrebanje 5. razreda traja od 10. oktobra do 7. novembra t. 1. Srečke za ta razred priporoča poslovalnica c. kr. avstrijske razredne loterije Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani). Cena srečk: Cela K 200,—; polovica K 100.—; četrtina K 50; osminka K 25.—,
duša
'si. ©tefiofe. 2. rccveiriter.
SpomlniajU £e na bojiSC,h pokopan h UinaUov! Vsak tudi najmanjši dar so tj. .! / 1	U7ai2i.no cp c;me.
Glavna poslovalnica Dunaj IS. f . ,V C^n siusgasse iu. Telet. 23 Uo - 21.8'iO. Konto poSi. hran. 15?.-70.
oooo	J-j
_-jmt&SBSffiSŠP

Pogreb gdč. Marije Spoljarič bo jutri v nedeljo ob 4. uri popoldne, ne ob 3. uri kakor je javljeno v mrtvaškem naznanilu.
Pri debelosti, trganju, sladkorni bolezni, vsakovrstnem motenju v prehrani, čisti naravna »Franz-Josef«-grenčica črevo enako naglo kot milo, zboljša delavnost želodca in jeter in zdatno pospešuje prebavo.

sprejema privatno pouk v slovenščini in nemščini za ljudske šole. Sv. Petra nasip štev. 59 pritličje od 1. do 2. ure popoldne.
približno za 2^0 hI v meri od 561 do 15 hI proda K. Kovač. Stari trg pri Rakeku.
v vsn%! množini. Cenjene ponudbe naj so pošiljajo tvrdki Robert Diehl, Celje,
z 12 svetilkami v dobrem stanu je naprodaj pri Evaiiu Siabanja, Kamnik.

Kupim 3, dobro ohranjene
d od 20—?]0 hI. Ponudbe na A. Gufer, Jesenice Gorenjsko.
S pPGSSa za 500 kron v denarju alu blagu. '""J^a&J, Kolodvorska ulica 35.
Proda so
J Id m.
s kozličem zaradi pomanjkanja krme pri Janezu Vodiškar Zg. Zadobrova št. 13. pod Ljubljano.
MCI iliilEii
kupi Mat, Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva nI. 6.
pj - ~ --_-m
m
B
a m m
a m m ta
B
a
o
©
LŽ
Hi
B (3 12)
m
m ®
(c)
S. Potočnik
Modni salon	se priporogazaizdelovanje
kostumov in bluz za dame, jesenskih plaščev, oblek za Ejubljana, Sr«3išča 7. gospode, površnikov in zim-c- ^^	ski sukenj po nizk. cenah.
P,	lelavnica za obračanje in moderniziranje garderobe za
gospode in dame.
fernlfllkfl ponroCnlfel In Sivi;Je
sa sprE-iaiGiB proši doisri piacL
UST HaroEiSa U deSele sa fstofiafeg spiralen^!®, i®
m a m gi
m a m m a a a m a
a &
jO)
m sš m n a a a a
i
El ^ tSd Si li^l ti L^D l^lJ tiJ l^-D LJJ [si3 O fSl Lili £D tsD C^ Lii) LiiJ LkL! L2J LžlJ HS Uli L J LiG L'^3 tifl CjJ Lil' LJ LiG tžfi E! 012) ^

K
ni^ii Pnčetek sole rra srn
:XXKXKXXKXXHKKXXXXKaCXXKHa|
<S	wo[jow mr a	ia	-----
if« ncilISce in pzgolevs
le v
w fetrtak, sin© 25, ©Sktoibra-
1",+»; Zunanji učenci se zbero ob 8. uri pred zavodom.
^rtus*	E^
ravnatelj.
IFi«-«irr»vafff»!l 1C sredstvo pomiuie-r r*ittuy4iOJ ieme ias, Ui rdeče, svetle m sive lase in brade ta traino lenjnu pobarva. i steklcnica s poSInino vred li 2'70.
ie rožnata *ode, Ki 2ivo pordeči D.eda lica. Učinek ie Čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K	Povzetie SS vinar,ev več. Naslov za naroŽFa
RydyoS
JAN UHO LICU, drožcrlia pri angelo, Brno 643, Morava.	252Č
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
in slamnate podplate za v čevlje katere sem začel izdelovati, tako da ustreženi lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro do5la. Naj vsak poskusi! FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 1622
vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v eksportno trgovino jajc in perutnine na deželi. Ob prostem času tudi pomaga v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo pod S. K. 2680 13)
Hlapec h konjem
samski, src.lnjli le?, sa išče za mlin blizu Ljubljane v trajno službo. Vajen mora biti vsega hišnega in poljskega dela. Hrana in stanovanje brezplačno. Dela zmožni invalidi ali begunci se tudi sprejmejo. Vpraša naj se 2633	Resljeva cesta 30 v Ljubljani.
ki zna tudi nekoliko kuhativse sprejme takoj. Ponudbe s sliko na naslov ga. Mija Moli, soproga trgovca, Trbovlje 1,
Štajersko.
Jožef
pleskarski in likarski mojster
Ljubljana, Rimska sssfa 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem.
Prevzamem v najem
stanovanje
i eno ali dvema sobama in kuhinjo ali pritlično hišo z vrtom v bližnji okolici mesta Ljubljane. — Naslov pove uprava lista pod št. 2682.
se sprejmeta za čevljarsko obrt. Mijo Blaznik, škofja Loka.
llSlt^^Ij* jEj^ ij.'zn?
hati in gospodinjiti, zmožna slovenskega in nemškega jenika v govoru in pisavi, izvežbana v računstvu, želi primernega mesta. Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod št. 2674
Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina dobro posušenih
olupko W Barašek ln (jabolk
vsako posebej, po 2 K. in dobro posušene
prsieisige Siralsk fin iaboSii
po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani.
lovetiske narodne pesmi
za c tce in pf.t e
Priredil in izdal podpisani. Izšlo je osmero zvezkov. Sedaj so na razpolago vsi zvezki. Pesmi se tudi lahko snrcmljajo na gosli in kitaro. Zvezki so po K 2 00. Brez denarja se v teh časih ne pošilja. Povzetje je drago in na račun naročnika. Ako ste praktični, pošljite denar naprej (pa ga potem ni treba) iu dobite zvezke poštnine prosto. Pod svoj razločni na slov na nakaznici napišite številko zvezka, pa je vse v redu. Na drugo stran sedaj ne pišite. Zvezek lit. ima v II. izdaji pojasnilo za začetnike. Zadnja dva zvezka vsebujeta narodne lju-bavne pesmi. Požurite se, dokler je zbirka polna.
Priporočam se IVAN KIF13RLE, Krojaška ulica 3, II. nadstr., Ljubljana.
O

F. BAT3EL UyU) LMill, Stari IrS SI. 23
Moška in ženska dvoholesa še s staro pnevmatiko, šivalni in p:sa<ni stroji, gramolonl, e ek-trlčne žepne svetilke - Ma.boljse baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na S.'arem trgu 11
Prazne vreče
vsake vrste, sutse goto©, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
2089
J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.

želi mesta v kako župnišče. Vajena je vsega gospodinjskega dela in zna dobro kuhati. — Ponudbe sprejema uprava lista pod št. 2653.
§SB£- Odtrgal se ie te dni ob Savi v Medvodah zeleno pobarvan velik
Kdor ga najde, naj naznani proti nagradi v vili Jarc v Medvodah. 2676 (2
tudi lisičke, parkelce, mavrohe, brezovke in drug2 užitne gobe kupi v vsaki množini
(io) Sever & Urbanič
Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
Rgjfiaslliea.
£Uim
mam
111 i!
kupuje po dnevnih cenah tvrdka
Pražakova utiša 4, Llubijjana.
Nad !,Q0C3.®®@ mojih 3590
rognifs šioalHila lil
v rabi! Praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, oprem, jermenov, čevljev, mehov, jader, vreč, plaht. — Vasno za vojake. — Razprodaja! cem popust. Cena kompl. šilu pri predplačilu K 4-50 in pri povzetju K -PSO, na bojišče le proti predplačilu. P. E. Lactmann, Dunaj IX., Mosergasge 3, odd. 116.
arame
cerkveno orod°e, ce otne cerkvene :	oprave it«. »-■ .■ ■
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
Sprejme se takoj
SPREJMEM dobrega, zanesljivega, poštenega
ki se razume na vse tozadevne posle, išče mesta s lirauo in stanovanjem. —
C.-...■>.. ...Rin ili. ».'i7'il/i«ln P.ipinM Cilj VI It pumi JU^ lili *	-- —■
žarar, Javornik St. 17, Gorenjsko.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
oravoi in iztle .'o vatel j iiavtui. - l.a-btiiitiv
Dvorni trg št. 1,
posisvotija sli pesIovoiiRjo
za restavrncijo in kavarno. Zahteva se zmožnost slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, strokovna izobrazb«, pridna in energična moč. Plača po dog • voru. Ponudbe na upravništvo lista pou »Poslovodja 2687«.
Naprodaj je lesen, s pločevino krit
kočija
Proda se
2677 (3)
v Lubljanl, sv. Petra cesta 95.
Naprodaj je 200 do 400 m"
bukovih
drv
Naslov se poizve pri upravi lista pod 2675.
Tovarna na dolefi energičnega moža kot
v gozdu tričetrt ure od državno ceste, 2 uri od železniške postaje. Lepa lega. Ponudbe se prosi na upravo Slovenca pod »M. Z 2691.
Mladenič, vojaščine prost, poštenih staršev, ki se je že dve leti in tri mesece učil krojaška obrti, ter moral radi vojskinih razmer izstopiti iz pouka, želi ?opat mesta kot
vajenec
Sprejme se tudi vo;ni invalid. Ponudbe pod .nadzornik« 2673 na upravništvo »Slovenca.«
n
Hiša

1
enonadstropna z vrtom in njivo v trgu Braslovčcj sa proda iz proste roko. Poizve se pri F. lor-ber, nadučit. Braslovče. :cr,o
pri kakem dobrem krojaškem mojstru. Našlo? Jurij liastslc, Deskova vas 18, pošta Stari tza pri Kočevju.
i poštna pomočnica
- prakso se sprejme. Kje pove uprava Slovenca pod št. 2685.
i
mam
m
J
liie se v najem ali v zakup
Kupim
(ali brez nje) v bližini Ljubljaue ali Cella. | Prevzame se tudi dobra majerija oz. gospodinjstvo. Naslov pove upravništvo Slovenca pod štev. 2684.
na Gorenjskem ali Dolenjskem blizu železnic*. — Pismene ponudbe se prosi na upravo lista pod »Posestvo".	2691
Frodasta se
na lepem kraju sredi mesta 30 proda. Repni reflektanti naj vložijo svoje naslove pod šifro središče na upravo tega lista.
Več se izve pri
županstvu St. Vid nad Ljnbljano.
brezast, 17 mesecev star, sc proda radi pomanjkanja krme 2587 (3)
v Slepanji vasi štev. 50.
Najgloblje žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena, dobra sestra, gospodična
Marija Spoljarič
hišna posestnica
v petek dne 19. oktobra t.!. ob pol 10 uri dopoldne, po dolgi mučni bolezni, p*e-videna s «v, zakramenti za umirajoče, boguvdano preminula.
Ppgreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo dne 21. oktobra 1SU7. ob •5. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Florjana ulica št. 37. na pokopališče k «».. Križu. Sv. maš? zadtjšnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Jakptja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1917.
Mestni pogrebni zavod.
Globoko žalujoči ostali.
k dvema konjema. Vožnja lahka, plača po dogovoru. Nastop takoj. Več pove IVAN VIDMAR, Črni vrh nad Idrijo.	2639
Tem potom se naznanja, da bo 25» oktobra 191? ob 9 uri dop. pri zbiralnici konj (bolnici) štev. 66 in §7 pri Sv. Val-burgi pri Smlednik«, postaja Medvode, javna dražbena prodaja
Kupnina se mora takoj plačati. Kupci se morajo izkazati s potrdilom pristojnega okrajnega glavarstva, da so res poljedelci in konjerejci.
Kolekovino po lestvici II. in III. morajo kupci plačati iz svojega v gotovini.
kml lIioMcal
ZSJ.«« F* t™	«2*»
an uc«
Naslov za pisma:j ••««11» i" j . <	«s. 111 i i i i ii iiii
Jo«. Peteline, Ljubljana	MM]^ SiOVBIiSlli C8!!!
Sv. Petra nasip. j
Naslov za pisma: Jos. Peteline, Ljubljana
Sv. Patra naelp.
Prismeanro ejSImo nafbolljie Sloslng stroja tanSSse
i i u
poleg frančiškanskega mostu, levo, tretja faša ob vodi.
Največja In edina zaloga Stoalnih stroke
vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino.
V zalogi Igle, ol]e ter deli za razne sisteme.
»ostavltev strojev takoj I Pouk v vezenju brezplačen!
liIWa
Ker se je nekdo dovolil raztrositi na deželi neresnično vest, da sem opustil svojo trgovino z* vegetabilijami, naznanjam, da slej kakor prej — už9 37. leto nepretrgoma — kupujem
snlie Jedilne gobe
in sem, ker so gospodje Leuz, Kordin in Perdan umrli, sedaj najstarejši trgovec z gobami na Kranjskem. Plačujem gobe vedno vsaj toliko, kakor vsakdo drugi.
Obenem naznanjam, da imam že 14 let v najemu prejemanje SR<ie?& vseh kostanjevih dreves, rastočih ob javnih potih, drevoredih, na sejmišču in drugib mestnih nasadih v okrožju mestne občine ljubljanske in sem vsled objavljenega razglasa mestnega, magistrata ljubljanskega z dne 9. oktobra 1917, št. 14290 edinipoobiaščenecza prevzemanje
IIU
v okrožju mestne občine ljubljanske.
Kupim vsako, tudi največjo, če tudi nad 100 vagonov znašajočo množino, in plačam za prvovrstno suho blago in sicer divji kostanj po K SO.— in želod po K 70,— za 100 kg, postavljeno v vagon na železnični postaji.
Kdor bi se branil kogtanj in želod oddati, zapade prisilni oddaji tega sadeža za znatno nižjo ceno. Vrhu tega se kaznujejo prestopki vsled ministrske odredbe z dne 12. sept. 1917, št. 378 drž. zak. z denarno globo do K 20.000. —, oziroma z zaporom do 6 mesecev.
U. HL Rsbimaiin,
trgovec i gobami, kostanjem, Sirom, Želodom, raznimi medicinskimi zelišči, cvetjem, lubjem, koreninami Itd. v Ljubljani, Sv.
Petra cesta 28.
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIN A Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žskijevino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
2388
Volna zapestisa ura
natančno rvKal. m re-pd» Nikel nli jeklo K 13 - l< - 20-— » radij svatiln. ktiaaUš6em K 10 — SO' - K 24 -— ▼ srebrnem okrom K IB — U - K 18 -, i radij »Tet. kn/.al K 'lo - 38' — »rebrna tapestn. ura na elaftt. K 30 — SC'— 40-— l ! kar. alata zapestna ura na elaat. K 100' — K 1S0 — K 140 - II lotno pismeno jnm-stvo. Pošilja p« povzetju, NiksUt riziko ! Zamena dovoljena ali denar nazni
Piva tovarna nr Jan Konrad
o in kr dvorni založnik Br6* »t. 1563 (češko.) Sa željo se v a ttko m ar zastonj poSlje moj glavni cenik.
JSDfNSTVEN
u svoJoJ ANALfTICNOj KAKVOČf
ss!m
m
NRJBOLJR
GDAVNA NAJSIBURI
HIJB PORODIŽMO!
PICE
H J jI
r
Zaloge v Ljul aai: A. Šambon in Uulius Elbetffe.
suhe gob<>, brano, nod, vosek, sveže in suh* Fadie, smrekove sto-že, sploh vse de-fsln? <n gozdne pridelke, kakor tudi vinske sioda in vse vrste prašnih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Koleno, Celje.	1854 (i)
Išče se
s trgovsko predizobrazbo,
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter slovenske stenografije. Plača po dogovoru. Vstop takoj. — Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 2657.
»GLORI.R« usnjati čevlji s črnim ali ruja-vim telečjim usnjem, ross-, box- ali ševr6 gornjimi deli s črnimi lesenimi podplati. — Derbij-čevlji na zadrgo v lepi in trpežni izvršitvi. — Cene za zasebnike: 2626(4 št. 27 -35 za otroke K 2375 » 36 - 4b » ženske » 3r40 » 41—46 » moške » 35S0 Materijal, uelo in cene v smislu zakonitih predpisov. Pri naročbi naj se navede štev. velikosti ali dolžina noge. Pošilja po povzetju
zaloga »GLORI/U-čevljev Jak. Kflnig, Dima! III., Blutengasse 9.
Približno 60 oralov mladozaraščenegn
z majhnim posestvom vred;
B8T lepo posestvo s hišo
v prometnem trgu na Dolenjskem,
700 litrov pristnega, čistega maSinovasra soka, — tračna pita 750 mm, — «ša-namo za električno luč (10 luči) s ploščo, — mE in za koruzo drobiti, — 1 vagon |avor]@v2}| dask 20 mm debelih, — 140 kg_poiiiur-3aka, - 20 kg sikaživ-firneža, —• nekaj rdeče in zelene ožjj-nate &arv© je na prodaj. — Kie pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2678. (5)
da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja , lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30.
Istotam dobivate krtaCe za ribanje.
1917
vvvlvvvvv.-,
2646
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za loto 1017-
oscmnaist cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K ln 10 no 2010 za uboee onemocle obrtnike vojvod.no Kranjske; bi štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 60 K ln 10 m 20 kron) za uboge onemogle obrtnike ln trgovce vojvodine Kranjske- c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter l) pot cesana Frana Josina ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev	P
P„un*i -nj0	Pu°«ljei° tr«ovski obrtniški zbornici v Ljubl°ani do 18. novembra 1917.
Priloži naj se jim od občinskega 1« župnljsko-ja arada po.rjeno dokazSio, da je prosilec obrt ali
S 18af:'St0,n? /?vršoval- d» zaradi onemoglosti ne more veC delatffn da je uboft oziroma da je prositeijica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika aU irfjovca.
za rs&zpoššJIanle mc m
za poštne
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštcvajo rs le pismens ponudbe z navedbo cen.

n. n. deželne življenjske ia rentna, nezgodna in jamstvene zavarovajteJce * Mcb5Ja5si, Marija Terez8|e cesta 12/5!
zavaroviaje na doživetje in smrt, zdroženo tudi z vojnim mi^i rizik«, otroški dot, renlna in ljudska, nezgodna in jamstvena
zavarovanja.
žaven savod. ftfosoCHtmo varnost.	premfig,
Pruspekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. ^335
....................
Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljiSč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posrodovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
^Kf

____________________ _r _........... ^____B^BSffipp
F>iwm>N» M«iiw»iu«asRar«3r»MiMHwuiMIA«.^ vn«aBB»*r<. • mi¥irrmw"w>r i m»m n i i|iiiiiaiiaiawiiiijiiiiir
f>le pušSajte otirok samih, da se požari o*ne|ljoI
iJmriBiinmiMBiiMimiiii
02T
iksr
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
ina
proti požarnim Škodam in poškodbi cerkvenih ztmiot
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodami 1. raznovrstne [zdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom sgradbe} 2. vse premično blago, mobllije, poljsko orodje, stroje, živino, ivonove In enako| 3. vse poljske pridelke, žita In krmo j 1 zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije ln proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale L 1912. 673.336 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.117 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje« nišivo v Celju ln na Proseku, kakor tudi po vseh larnb nastavljeni poverJorikL
Cene primerne, hitra cenitev In takojšnje Izplačilo.	1439 |
(i-:"!:	~r ararr. asMHMjeefj
fle puščajte otfok samih, da se požari omejijo I

SELENBURGOVfl ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. ^ VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.
O	Električna luč s pritiskom
roke, nikaka baterija, ne more odpovedati, dolgo let uporabljiva. S poteg-ljejpm male linčice se ja-me premikati dinamo, ki jFt- ;	da električni tok za sve-
■'-■L	tilko in naredi lepo belo
f,	' ft> 'yW\ luč. Cenejša kot vsaka
i1"^:':"'1 v-:>: ffgH druga žepna svetilka, ker M jte fg	•#.' odpade nadomeščanje
.'--V'. V ■ •	Poli^no dolgo
-A • ^'i^SiMfj svetl brez prestanka.
' Cena komadu K 24'—,
\\ ' Pošilja z Dunaja proti vposlatvi tttziieek« poleg K t-SO za zavoj in ^aafe^^R^^a&MB^	fraoko po celi Av«y-0-
s 7 / ' l \	•	Ogrski in na bojno polje glavna
Max Bobnel, Dunaj, BV. Msrgareihenstr. 27/32
Ceniki proti vposlatTi K 1'—.	2456
s svojimi 185 cm dolgimi orjašk mi Lorelejskimi lasmi, ki sem jih dobila po li mesečni ran. pomade, kt sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti tzpnddu u >as, za njih rast in nurjovaaje, za o;aoiiev laslšča, pri moških krepko pospašuje rast bra:to in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in po.nost in jih varuje pred prezgodnjim OB.veujem do najvišje starosti.
M«««« LomSsSi po E, 02 En 15 krosi, mam—a—m
Po poŠti se pošilja vsak dan po vsem sveta s poštnim povzetjem SJ ali denar naprej iz tvoraice, kamor je naslavljati vsa naroČila.

Nabirajte zelišča!
Dobava v oktobra.
Bratje Kunz
Dunaj XIX. Pokornyjjasse 7 plačajo za dobro posušene
(•godove liste........ . . K
robldove ........... K 2*—
mallnovc H .........K 2- -
češnje ve ...........K 1-50
višnjeve „ . .	.... K 1-50
grozdftčeve liste	... K 2-—
agresore	% . . K ~
tresllklne	. . K 4*—
trpotiev :	... K 2-—
dresn;	«	..... K 2*—
.......K »-20
.) liste ...» K 2-—
.........K 1*20
.sice......". . K 3'—
,<vo Ustje.......K 1-20
"■•H............. . K 0-60
..minjc........... . K 0-80
za kilogram žetve 191? PrlTKomozfte k potrebščinam domov'nel
Ustanovljeno 1842. — Telefon št 154.
sshsb^ Veliko denarja zaslužite
trgovci, drogisti, krčmarji itd. s prodajo | najfinejšega, zdravju neškodljivega
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopiče v, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi. \ 19u
ki je najboljSa primes tobaku. Puši se lahko tudi sam. 140 zavojčkov (prodajna cena 50 v) 50 K 140 „	„	„ 1 K) 100 K
140 „	„2 K) 200 K
Vse Iran ko iz Prage po povzetju. V. JAN, tovarnar, Fratja.
Sr,a? MŠ zastopnik, W\ll
Zahtevajte cenik drugih predmetov 1
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6,
Najboljši in najpopolnejši so le
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno I. 1833,
povsod hvaljeni in priljubljeni
povsod
hvaljeni ln priljubljeni
SaPT IGN. IICS& %T
specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven spa-dajočimi deli Ljubljana, Sodna uL 7, poleg jusliSnc palače.
registrovana zadrega z om®iemm Jamstvom:
zaznamba em sSuzbens prejemke.
Vraiajo se posojila v 7"2, IS ali 22V* leSIh v odsekih aEi pa v poljubnih dogovcirjenlh obrokih.
Kdor že5« posojila, na] sc obrne na pisafnav Ijubljanl, Kongresni trg St. ki dsjs vsa potrebna pOjasniia.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/(»/i.
DruStveno častno premoženje znaša koncem leta 1915
519.£43*48 fcro«. O.iaž .Ikov je bi.o koncem leta 1315 1924 s 15.613 dsisži, ki rsprezemluiejo jarnsivene Stavnice za 6,033.850 kron.
morete po visoki ceni prodati lepe, čiste, dobro posušene
Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite &e zaupno name. Nikomur ne bode žal.
FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki.
registrovana zadruga z neomejeno z&vezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo, _________ sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po	............... .........^
Vloge t »Ljudski posojilnici«	— m i m i	Rezervni zakladi znašajo
so popolnoma varno nalo-	J% »j "/	okroglo en milijon kron.
2ene, ker posojilnica daje	! * 1Stanje hrani nib vlog je bilo
denar na varna posestva na	■ f "t / v	koncem leta 1916 okroglo
deželi in v mestih.	26 milijonov kron.
________________brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, .........................n«
tako, da dofct le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto,
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
lusk »Katoliške Tiskarne
Odgovorni urednik Mihael Moške ro
Udaia koneorcii »Slovenca«.