m lil DHEVHIK GLASILO Štev. 61 (2371) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, četrtek 12. marca 1953 VSE RESNIČNO DEMOKRATIČNE STRANKE, NAJ NA DELU DOKAŽEJO, DA STVARNO OBSOJAJO TERORISTIČNE DEMONSTRACIJE IMPORTIRANIH FAŠISTIČNIH SKVADER, NAMESTO DA JIM V IMENU ZLAGANEGA PATRIOTIZMA TOLIKOKRAT IZKAZUJEJO SVOJO SOLIDARNOST, KI STREMI ZA DOSEGO IMPERIALISTIČNIH CILJEV RIMSKE KLERIKALNE VLADE ! Cena 20 lir TRIJE URHDNI KffliDIDHTI novega glavnega tajnika OZH SovjetPske«dla90i° Carl°sa ?omula. Danska predlaga Lesterja Pearsona, Potrdila rA?«i6Z° P° Č!?”islawa Skrz«sewskega - Glavna skupščina es°lucijo političnega odbora o prispevkih za obnovo Koreje .>'EW '.soet U. — Varnost- "ini seii Je j anes sest*l na J?*«««skenn i Predsedstvom * Wnur- eBata Bokha- Sj,1!*1 vprašanje ime-OZN e3a a^avne3a taj- »K da Poročilo, ki S* sveta' nri'}a-Seja Varnost-S, Poroiplozena potek rJ&A n. S, pojasnjuje, da tS>ta Homfr 9nle Filipinca Nori n jo ob S Jerf™ Britanve pred-Se .u“”3e9a predsednika ,l0«a capscine Lesterja Pe- zvoza'pa je b ’nir>istmPvl3 ga zunanje-J ?sfce9a n Stanislawa Skrze-‘'^To p.^Pooajo, da kan-arsona podpira ra-antanije tudi Fran. SiSiJ°RK' — Glavna ^tarm ^ ie na današnji 'olucij, - ,Ji razpravljala o re. “nanaša tlžnega odbora, ki Prvi • ^ pom°o Koreji. Bistrski !. g0v°ril britanski mi. PSotovu Pzedsednik Eden, ki je Nirje - ne kaže- da bi bilo dal b s® bn'a ,ni rgobil upanja, ?0re)a in c Kitaiska. Severna No uvid , ja premislile, ko v°l&e nj u . ’ da nadaljevanje frišet taV°ristna stvar. «Ko bo ' drjav tr®nutek, nas bodo .len® 2 v®dno našle pripravljal g .žganja,), je nada-*N° ob "’,kl Potem od- /etia svetn tezo' 4ež da je »a ,1, e‘o- nj* Koreji blizu, do- aii da ”^Ila v°)na neizbež. 'va se j® celo že začela. Sar, »e kori.-T dejal Eden ■ 1 bi ' interesom niko ' "'“rala n°J3enib vzrokov, da p?r°di m 'zbruhniti. Združeni I#t lahk^0 osiabi torišče, ■ašan- ° rešujejo sveto v-la .f 'n 'drjer lahko de. Cm Tnir« „ S1 kot ’ smemo nanje na orodje hladne ktaNen dejal, da ne bi ki) * 4om Prisiljen vr. Ij>r * *il0 °y in tudi ne bi m (Od našega dopisnika) RIM, 11, — Opolnoči se je začela stavka italijanskih že. lezničarjev, ki sta jo napove, dali sindikalni organizaciji CGIL IN UIL. Stavke se ne udeležuje — kot že pri obeh dosedanjih železničarskih stav. kah — demokristjanska sindi. kalna organizacija CISL. Zanimivo je. da sta oba ne. kominformistična sindikata — UIL in CISL — še nedavno sklenila dogovor o koordinaciji delovanja in skupnih sindikalnih akcijah; dogovor je bil sklenjen v okrilju mednarodne zveze svobodnih sindi. katov, v prvi vrsti pa so mu botrovali nekateri ameriški sindikalisti, ki se bolj zanimajo za evropske kot za ameri. ške zadeve. Različno stališče obeh sindikalnih organizacij glede železničarske stavke bo ta komaj sklenjeni sporazum nedvomno močno prizadelo in pokazalo, da je njegovo izvaja, nje nemogoče in škodljivo, če se ne razume kot orodje vladne politike, kar bi radi videli demokristjani. Stavka železničarjev bo trajala 48 ur in se bo končala šele v petek opolnoči. Zelezničar- ni mogoče niti umreti«. V palai Chigi pa je medtem opaziti začetek neke nervozne delavnosti; mnogi sumijo, da tudi niti fašističnih demonstracij zadnjih dni po italijanskih mestih vodijo v palačo, kjer je nekoč gospodoval Ciano (njegovi sodelavci so pa ostali v njej). Resni politični krogi so VEST ANSE O PREPOVEDI OBISKA CONE B •“[stranska pobuda PSDI a za objektivno presojo bo omogočen, » kolikor bo na tem vztrajala; jugoslovanska °misiji ie sporočila, da je njen obisk nezaželen v okoliščinah marč- 0v in njihovega izkoriščanja v špekulativne volilne namene šovinistov Baš' ®«A1) «-VI#rt, j.......... ,.(°a...... dopisnika) ie*^9> Ib — Agencija kl iVlla vest, da ju-Nin?bsii, „ ia.da ne dovolj u-S J'ai®oh,3f*al.istične mter-.15Ših>t'° Sl'1? jugoslovan-Jšvu^. ^obh, V dobro obve-f* Hi'0, ds tl Beogradu ugo-j1 s0„ odbj'aS°siovanska vla-Sv^dstičn. Pr0511)® komisi-H h: c j0 , e internacionale. le le obvestila, da krdS,khnezaže!en. V po- Kln° s tem t5e°Sradu po-V“vSnsk v zvezi’ da so »VlNkali cono STO do-te ke (L, v*fni tujci ir, r sta Dri6®-0'-’6, ki so se vi\^0lo2pn^pIU(:ali 0 stanju CJU 'Judstva jugo- oSVkodoče6' °J13k cone bo kr *HNernlm0mo?°den vsem «Vicem inozemskim M* ? tudl članom ako -’1Stlčne interna- vztrajajo .^ucUrjajo v Beo. b,’ kfth.lniciati„'''* Ita'ije. ki CT ° za ustanovi- li >zela 'n kl ie že vna-« /ešitvi Plansko sta- nad, la2ab::;,e!?a-.vpr,a- ^Oa^e^Nstranske SC!« ™«t», v času pred- ■J«. «5« ,v Italljj in užiVa !Pske deklara- V V'H?®rnošta zauPanja v "dL- da ni iz- italijanski Stranke 'iz! da d.a»u ». is.l.Je v P^d. ^aZatdokaz m Vr-’ i3°tipira na ‘nterna-a “ Ttai£ a «upravičene Ne Si Trst«. Zlo- 3ciaHstič "a vT!skihr?PaSandnolnternacl°-»tJeteJI s°viniatr. svrhe ita-,iw ®resu nistov nikakor ni V-* Joblet^i.s'k dTanov Sofijetristran- »^isij^tano^^d^- te sociali- -•Je, kat ^čne Se PriPrav- -ritl bodom,anifestaci* Slav.. SrBPe bo '^Portiranci m H' .. ^ani» in ,?*avno kot vedno besedo tz ~^lancu^°a’*'* dobrL- ‘tvae'ia , °cenit!!i k°misij V B,.t#h2aškega pol°žaia Lrebival- sodijo ^tmjNtičnL ^ interesu Sl* 'Nakimi '1‘ernacio. °Ja tržajv ^’na* zaskega vpra- f*coj5 legacij. V kratkem bo v Beogradu drugi sestanek za določitev kankretnib oblik sodelovanja. B. B. do Vatikana pripravljal ozračje za incident, ki se je dogodil preteklo nedeljo v Trstu in za fašistične demonstracije, ki so bile v zadnjih dneh po Italiji Te protijugoslovanske demonstracije so bile samo začetek Rimski tisk je takoj proglasii eksplozijo bombe v Trstu kot jugoslovanski akt. «Za rimski tisk niso važna dejstva«, ugotavlja «Borba» «Zanj ni važno, kdo je poslai v Trst Mussolinijevega naslednika Marsanicha s skupino fašistov in zakaj se je na mestu ((Slučajno« pojavil De Gaspen-jev emisar v Trstu Diego ne Castro«. «Borba» poudarja, da je notranji minister Scelba podpisal dovoljenje za fašistične demonstracije v Rimu, ki bodo samo povod za nove izpade proti Slovencem in demokratičnemu prebivalstvu Trsta «Njemu verjetno ugaja — Ugo tavlja «Borba» — rimska drhal nosi po ulicah parole iti žalijo Jugoslavijo, njene naro de in predsednika republike« Predsednik izvršnega sveta narodnega sobranja Makedoni je Lazar Koliševski je sprejel danes izrednega izraelskega poslanika v Jugoslaviji Ezra Jerana in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Ezra j0ra na je prišel v Skoplje, da bi prisostvoval komemoraciji iob 10. obletnici usmrtitve nad 7.000 2idov ki so živeli na ozemlju Makedonije. Vse te 2ide so postrelili nemški oku patorji v tej republiki med drugo svetovno vojno. Dosedanji ameriški veleDo-slanik v Beogradu George Al-ler, je zanustil danes Jugoslavijo in odletel z letalom v Wa t.' ajti službeno dolžnost ameriškeea j*radn)0 bolnice v Nikšicu. veleposlanika v Indiji. Na ze azen te^a lzr0C1I Dedijer munskem letališču so ga on'. 3’5 milijona dinarjev gledaHiš*u za Slovensko Primorje v Postojni in 2 milijona dinarjev za gradnjo Doma kulture v Stolcu v Hercegovini. Izjave dr. Vilfana ob oahodu iz Indije NOVI DELHI, 11. — Jugoslovanski poSianik v Indiji dr. Jože Vilfan je pred odhodom z delhijskega letališča izjavil novinarjem, da odhaja iz Indije z mnogimi lepi vtisi. ((Vračam se v domovino, je dejal, poln najlepših misli in občudovanja nad vašo domovino, nad njenimi bogatimi kulturnimi tradicijami, svežimi spomini na njeno uspešno borbo za svobodo in njenimi velikimi gospodarskimi uspehi«. V zvezi z obiskom jugoslovanske misije dobre vodje v Indiji je dr. Vilfan izrazil mišljenje, da je misija dosegla svoj cilj. Njen obisk predstavlja nedvomno korak naprej v razvoju vse tesnejših odnosov med obema državama. HONORAR DEDIJEROVE KNJIGE 130 milijonov din za bolnico v Nikšiču BEOGRAD, 11. — Po vesteh «Jugopressa» je avtor knjige o maršalu Titu Vladimir Dedijer izročil 130 milijonov dinarjev, ki jih je prejel kot honorar za zdravili celotno osebje ameriškega veleposlaništva č'ani di plomaskega zbora, številni predstavniki jugoslovanskega državnega tajništva za zuna nje zadeve in drugi. V Beogradu je bil danes nr VI uradni sestanek med predstavniki študentskih orear>i„ on Jugoslavije. Grčije in Tur cije. Na sestanku so sklenili vzpostavit, med študenti čim tesnejse stike in vzajemno ™ delovanje v vseh vprašanjih rtssft - -—ase študentskih de- 50 delavcev. 14 delavcev zgorelo NEWARK. 11. - V neki pivovarni v Nesvarku je danes nastal velik požar. Gasilci, ki se jim je posrečilo po treh u-rah pogasiti požar, so potegnili iz razvalin tovarne trupla štirinajstih delavcev. Ko je nastal požar, je v tovarni delalo ji so začeli stavkati, ker vlada ; bij o. da protijugoslovanskih in noče ugoditi njihovim zahte-' vam, naj se jim izplačajo predujmi na povišanje plač, ki ga vlada že dolgo obljublja. Zadnji poskus rešitve spora na današnjem razgovoru med predstavniki C) SL in UIL z De Ga- --- - X*. , sperijem, Mavelstitijem in La v času, ko se pnolizuje 20. ma- protiangleških izgredov med temi demonstracijami, ki so baje nastaie zaradi bombe, ki so jo v Trstu fašisti vrgli sami nase, ni mogoče drugače razlagati kot z roko režiserja, ki si obeta od tega ^določeno korist Malfo je spodletel zaradi nespravljivega stališča vlade, ki poskuša izsiljevati sindikalne organizacije, da bi pristale na zakon o pooblastilu vladi, da sama uredi stalež in prejemke državnih uslužbencev. Ta zakon, ki je v svojem bistvu protidemokratičen. ker izključuje parlament od reševanja tako važnega vprašanja, skušajo prikazati vladni krogi kot zdravilo za vse bolezni. Medtem se je v senatu nadaljevalo razpravljanje o volilnem zakonu. Seja, ki ji je prisostvoval tudi De Gasperi, m bila tako živahna kot včerajšnja, ko so psovke in očitki leteli kar povprek in ko so poslanci zmerjali ministre ministri pa poslance, da so slabo vzgojeni. Tudi ni bilo tako zanimivih nastopov kot včeraj na primer govor liberalnega senatorja Jannacona. ki ie v nasprotju z navodili svoje stranke zelo ostro napadel vo-lilni za.con ter mu očital nede-mokratičnost in goljufivost, pri tem pa se še precej sporekel z liberalnim leaderjem v senatu Lucifercm. Predpoldne pa je senat razpravljal o vojnih pokojninah, b te vilni senatorji so grajali stiskastvo zakladnega ministra Belle, ki po njegovi czaslugi« vlada vztraja pri zares beraških pokojninah. Tako je na primer repubhlcanski senator Macrelli dejal, da ni mogoče oJmi- bo <(P°v'šek za 200 ali 300 lir pri pokojninah, ki zna-S3J0 1000-2000 lir mesečno, o-mogocil boljše življenje tistim, ki jih prejemajo: morda s tem rec, ko se pripravlja volilna kampanja v Italiji — in ko potuje maršal Tito v London. Danes so tudii sporočili, da bo v soboto z letalom prišel v Rim italijanski veleposlanik v Londonu Brosio. da se bo v Rimu nekaj dni posvetoval, potem pa se bo zopet z letalom vrnil v London. V uradnih krogih sicer trdijo, da ta nenadni Brosijev skok v Rim ni v nobeni zvezi z obiskom maršala Tita, vendar te trditve nihče ne vzame preveč resno. A. P, Gen. Peko Dapčevič prispel v New York NEW YORK, 11. — Danes je prispel v New York načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik Peko Dapčevič. Jugoslovanskega gosta so na letališču sprejeli poveljnik prve ameriške armade general Burrs s člami svojega štaba. Z jugoslovanske strani pa so Dapčeviča pričakali vojaški predstavnik Jugoslavije v ZDA generalni podpolkovnik Danilo Lekič, generalni konzul Drago Govorič ter zastopniki stalne jugoslovanske misije v Združenih narodih. Generali Vitters mu bo nocoj priredil banket. Jutri pa bo Dapčevič odpotoval v Washington. V ZDA se bo zadržal okrog tri tedne in bo tako vrnil obisk, ki ga je lani napravil v Jugoslaviji ameriški general Col lins. drugim: ((Moja žena in jaz in moja dva fantka bi želeli, da ga vidimo, ker smo mnogo slišali o njem in o njegovih partizanih, s katerimi sem imel čast boriti se ramo ob rami od januarja 1944 do konca voj. ne 1945», Podobne želje so izrazili tudi številni drugi preprosti Angleži. Na poti v Veliko Britanijo je predsednik jugoslovanske republike maršal Tito prešel nocoj na vojni ladji «Galeb» Gibraltar. Pet dni neprekinje. nega potovanja je predsednik republike izkoristil za odmor, delo, poslušanje radia in za razvedrilo. Stalna zveza z Beogradom in Londonom mu je omogočila, da stalno zasleduje dogodke v Jugoslaviji, v Veliki Britaniji in drugod po svetu. Čeprav je pričetek uradnega obiska določen za 16 marec, izkazujejo Britanci 'maršalu Titu pozornost že od samega začetka potovanja. Pri Malti sta britanska rušilca ((Chevron« in ((Chiefrain# prevzela spremstvo »Galeba« od jugo. slovanskih rušilcev. Ob tej priložnosti je prispel na ladjo »Galeb« britanski oficir za zvezo, ki je izročil maršalu Titu pismo poveljnika britan. ske sredozemske flote lorda Mountbattena. Naslednje ju-tro so britanski rušilci defili-rali poleg «Galeba» v pozdrav predsedniku republike. Danes opoldne so enote britanske flote in letalstva prire. dile na področju Gibraltarja svečan sprejem predsedniku republike. Sprejema so se udeležile letalonosilke «Eagle», alndomitable« in «Theseus» v spremstvu treh rušilcev in o-krog 80 reakcijskih letal. Letala so izvedla nad ladjo «Ga. leb» zračni defile. Predsednik republike maršal Tito in člani njegovega spremstva so s palube «Galeba» pozorno sprem, ljali defile. Letalonosilke so v čast maršala Tita izstrelile vsa. ka po 21 strelov. Defile britanskih ladij in letal je trajal priblinžo pol ure in je zapustil impozanten vtis. Jutri ali v petek bodo objavili program bivanja maršala Tita v Veliki Britaniji, kamor bo prispal 16. t. m. To je izjavil včeraj na tiskovni konferenci v Londonu predstavnik britanskega zunanjega ministrstva. Izvršni odbor laburistične stranke mu bo priredil svečano kosilo. Laburistični poslanec John Freeman je izjavil, da bo obisk maršala Tita v Londonu srečen dogodek. Tudi politični in diplomatski krogi opozarjajo, da bo ta obisk velik političen dogodek, ki bo posvečen izmenjavi gledišč o številnih mednarodnih vprašanjih med obema državama. S SEJE IZlRSlMBGH ODHOKft 0SI/0BI1 HH.IVIE FR (IHTE Oblasti so dolžno propročili not/o izgrede iredontislou Pod predsedstvom podpredsednika glavnega odbora O-svobodilne fronte je bila sinoči seja njenega izvršnega odbora, na kateri so v prvi vrsti razpravljali o nedeljskih krvavih izgredih, ki so jih u-prizorili importirani fašistični razgrajači po provokacijskem zborovanju voditelja fašistične MSI De Marsanicha. Odbor je soglasno odobrili izjavo ki jo je podal na predvčerajšnji seji občinskega sveta tov. dr. Dekleva. Odborniki so še prav posebej poudarili sokrivdo tistih političnih strank, katerih predstavniki sedijo na odgovornih oblastvenih mestih in ki s svojo protidemokratično in protiljudsko politiko ustvarjajo že vsa povojna leta pogoje za ponoven dvig fašizma. Nekatere od teh samo- zvanih demokratičnih strank ne zanemarijo skoraj nobene priložnosti za izražanje svoje solidarnosti s fašističnimi izgredi, o čemer najbolje prijajo lanske marčne demonstracije, kakor tudi začetek njihove ponovitve letos, kljub hi-navekim izjavam vodilnih predstavnikov o nasprotnem, kar velja zlasti za demokristjane in kominformiste. Izvršni odbor je ponovno ugotovil obzirno ravnanje odgovornih oblasti ZVU s fašisti, pri katerih je bilo najdeno orožje, ki ga njihove organizacije brez dvoma sistematično zbirajo, o čemer oblast ne vodi dovolj računa, kar bo imelo lahko hude in nepopravljive posledice. Zato je odbor poudaril zahtevo, ki jo je v svoji izjavi izrazil že Washington in Praga protestirata zaradi letala V Pragi zavračajo ameriške obtožbe in trdijo, da so ameriška letala letela nad češkoslovaškim ozemljem WASHINGTON, 11. — Državni departma javlja, da je ameriški poslanik v Pragi izročil odločen protest češkoslovaški vladi zaradi sestrelitve ameriškega lovskega letala na reakcijski pogon. Načelnik tlsKovnega urada je na vprašanja novinarjev izjavil, da se ameriški diplomat pri sestavljanju note ni oziral na podrobnosti pač pa mu je šlo za to. da noto hitro izroči. Zaradi tega je ta dokument prvi protestni korak, kateremu bodo sledili drugi. Toda češkoslovaška vlada se je tudi to pot poslužila običajne taatike kominformističnin držav, ki zvračajo vedno krivdo za incidente, ki jih uprizarjajo v obmejnih krajih, na oškodovano državo. Tako je prašni radio sporočil, da je češkoslovaška vlada izročila danes ameriškemu poslaništvu v Pragi protestno noia zaradi ((kršitve češkoslovaškega zračnega prostora po dveh ameriških letalih«. Radio dodaja, da češkoslovaška vlada zavrača ameriško noto in jo označuje kot «poizkus, da bi pripisali češkoslovaškim oblastem odgovornost, ki pade izključno na ameriške oblasti, ki ponavljajo svoja izzivalna dejanja proti CSR, zlasti s stalnimi kršitvami češkoslovaškega zračnega prostora«. Nota pravi tudi, da je češkoslovaška vlada dala svojim letalcem nalog, «naj ne dopuščalo takih kršitev«. Dalje trdi nota. da sta obe ameriški letali prodrli za 40 kilometrov v notranjost češko- slovaškega ozemlja in da so ju češkoslovaška lovska letala presenetila približno 16 kilometrov južnozahodno od Plzna. Nota dodaja, da se je enemu letalu posrečilo zbežati. drugo pa je bilo zadeto med zračno borbo in se je oddaljilo proti Zahodni Nemčiji, potem ko se je vnelo. Glavni stan ameriških letalskih sil v Wiesbadenu objavlja v posebnem poročilu, da je ameriško lovsko letalo, ki sta ga včeraj sestrelili dve češkoslovaški lovski letali, vzletelo z letališča v Fuerstenfeld-bruecku skupno z nekim drugim ameriškim »lovskim letalom na izvidniški polet ob nemško - češkos’ovaški meji. Nad Fuerth im Walde sta ameriška letalca opazila dve češkoslovaški letali «MIG», ki sta prihajali z vzhoda in proti nemškemu ozemlju Oba ameriška lovca sta takoj krenila proti zahodu, toda drugega, ki je moral napraviti bolj širok obrat, so zadeli streli češkoslovaških lovcev. Popoldne sta letalca obeh ameriških letal, Brorvn in Smith, na tiskovni konferenci potrdila vsebino omenjenega poročila. Brorvn, ki je vodil sestreljeno letalo je izjavil da se je skušal na vse načine izogniti napadalcem, da pa se mu ni posrečilo. Oba letalca sta izjavila, da nista odgovorila na streljanje napadalcev. Ko so ju vprašali za vzroke, sta izjavila, da ne moreta odgovoriti «iz varnostnih razlogov«. Maršal Tito na palubi šolske volne lad'e »Galeb« pred odho dom na obisk v Veliko Britanijo. Zavrnjen predlog za zaplembo petroleja z ladje „Miriella'‘ tov. Dekleva, naj ZVU tako j ukrene vse potrebno za preprečitev sleherne nadaljnje fašistične akcije. Se prav posebej pa je izvršni odbor obsodil dopuščanje prihajanja v Trst fašističnih škvader. za katere je bilo v nedeljo dovolj jasno ugotovljeno, da prihajajo v naše mesto zato, da bi s terorjem izsilile imperialistično rešitev tržaškega vprašanja, ki jo hoče prav v teh dneh doseči rimska klerikalna vlada z raznimi diplomatskimi akcijami proti volji tržaškega prebivalstva. Nato sta izvršnemu odboru poročala tov. Dekleva in Bole o IV. kongresu Ljudske fronte oziroma Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki sta se ga kot delegata OF udeležila. Poleg glavnih vprašanj zlasti iz poročila E. Kardelja, ki zadevajo tudi nadaljnje smernice in naloge Osvobodilne fronte kot socialistične organizacije, sta govoi^ nika poročala o svojih stikih, ki sta jih navezala z na kongresu navzočimi zastopniki posameznih socialističnih strank Evrope — zlasti Francije, Nemčije in Anglije. Končno je tov. Dekleva poročal o delu, ki ga je tajništvo OF opravilo v zvezi s prihodom treh opazovalcev na milanskem kongresu Socialistične internacionale na pritisk Sara-gatove PSDl ustanovljene posebne študijske komisije, ki naj bi prišli v Trst 13. t. m. Britanski poslanik cb.skal Molotova MOSKVA, 11, — Britansko poslaništvo v Moskvi javlja, da je britanski poslanik Sir Alva-ry Gaiscogne danes napravil vljudnostni obisk zunanjemu ministru Molotovu. Britamki poslanik je prvi od zahodnih diplomatov, ki je , obiskal Molotova. Nekateri opazovalci so mnenja, da je Gascoigne ravnal po navodilih iz Londona. Zadovoljstvo v Teheranu Druge italijanske petrolejske ladje na poti v Abadan • Nov Hendersonov razgovor z Mosadekom BENETKE, 11. — Danes zju. traj je predspdni.k beneškega tribunala položil v pisarni svojo odredbo, s katero zavrača zahtevo za zaplembo petroleja, ki ga je pripeljala iz Irana italijanska ladja «Miriella». Sodnik ugotavlja med drugim, da bi moral italijanski sodnik, če bi hotel ugoditi bo. disi zahtevam, ki jih namerava družba AIOC postaviti v zvezi s petrolejem, ki je bil pripeljan iz Abadana, kakor tudi predlogu za zaplembo pe. troleja, ((napraviti ničen«, «raz_ veljaviti«, «uničiti» zakon tuje in suverene države, kakor je zakon iranske države od 1. ma. ja 1951 o nacionalizaciji petrolejske industrije. Dalje ugotavlja odredba, da je iranska država prevzela petrolej v Iranu pri izvajanju zakona o nacionalizaciji, in v Iranu se je z njim razpolagalo v korist družbe «Supor» na podlagi kupoprodajne pogodbe. Vse to se je zgodilo v skladu s pravnim redom iranske države. S tem se izključuje nujnost, da bi ocenjevali zakon o nacionalizaciji na podlagi določb, ki hočejo preprečiti, da bi na italijanskem ozemlju imeli svoj učinek zakoni in akti tuje države, če so v nasprotju z javnim redom in z moralo. Med drugim ugotavlja odredba tudi, da se na podlagi preiskave ne zdi utemeljena zahteva AIOC glede lastnine petroleja, in se zaradi tega zavrača predlog za sodno zaplembo. Angleško-iranska petrolejska družba je danes sporočila, da se bo takoj obrnila na rimski tribunal, ki naj bi odločil o vprašanju lastnine petroleja, ki ga je pripeljala «Miriella». Družba bo zahtevala priznanje lastnine na podlagi koncesije, ki jo je v Iranu dobila leta 1933 Sklenila je obrniti se na rimsko sodišče, ker ima tam sedež družba «Supor», ki je kupila iranski petrolej. Predstavnik družbe je izjavil, da današnja odločitev beneškega sodišča pomeni samo, da petrolej ne bo materialno ostal pod zaplembo med razpravami, ki se bodo tikale bistva zadeve. Medtem pa je prišel danes v Teheran predstavnik italijanske družbe «Supor» dr. Mortil-laro, ki je izjavil, da se bo nocoj sestal z Mosadekom in da bodo v prihodnjih petih dneh prišle v Abadan druge petrolejske ladje. Iranski zunanji minister Fa-temi je novinarjem izjavil, da je današnji uspeh Irana v sporu z družbo AIOC tretji; prvi je bil dosežen na sodišču v Haagu, durgi pa v Varnostnem svetu OZ.N. Minister je zaključil; ((Današnja odločitev doka. zuje, da narod, ki nudi odpor in ostane združen, lahko doseže v tujini priznanje svojih pravic kljub vsem izzivanjem«. Fatemi je danes sprejel tudi ameriškega poslanika v Teheranu Hendersona, ki mu je dal dodatna pojasnila o nekaterih točkah washingtonskega poročila o anglo-ameriških razgovorih. Poslanik je dejal, da se to poročilo ne sme vzeti kot pravi uradni dokument, pač pa kot-navadna zaključna izjava o razgovorih. V teheranskih dobro obveščenih krogih so mnenja, da je Mosadek čakal na izrek beneškega sodišča, preden odgovori na zadnje angle-ško-ameriške predloge in pre- še bosta oba lahko sestala v soboto Včeraj so se namreč sestali predstavniki šaha in parlamenta. Predvideva se tudi, da bo vlada predložila v parlamentu poročilo o neredih v preteklem tednu in poročilo o zadnjih britansko-ameriških predlogih v zvezi s petrolejskim sporom. Angleški protest zaradi Nagbovih izjav LONDON, 11. — predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je sporočil, da je angleška vlada protestirala pri egiptovski vladi zaradi nekaterih »pripomb o Sudanu« v včerajšnjih Nagibovih izjavah, ki jih je dal na tiskovni konferenci. Protest je izročil angleški državni minister Selwyn Lloyd egiptovskemu veleposlaniku v Londonu. Na popoldanski seji spodnje zbornice je državni minister Selwyn Lloyd, ki zamenjuje Edena v času njegove odsotnosti, potrdil, da je Anglija protestirala zaradi Nagibovih izjav, in dodal, da je tudi angleški veleposlanik v Kairu dobil navodila, naj napravi korake pri egiptovski vladi Sicer pa v Londonu še pričakujejo popolno besedilo Nagibovih izjav. Lloyd je nato «odločno protestiral« proti Nagibovi obtožbi, da je Anglija z vsemi mogočimi sredstvi zavlačevala . , , . - imenovanje dveh sudanskih 'e",^,,P^lar.,(P!f!amenIU !članov v guvernerjevem svetu. Po današnji seji egiptovske v okviru razpravljanja o petrolejskem sporu. Domnevajo, da bo Mosadefc odgovoril, da Iran ne bo v nobenem primeru pristal, da bi bil prisiljen plačati petrolejski družbi odškodnino. ki se ne bi omejila samo na vrednost abadanskih naprav. Kar se tiče spora med Mosadekom in šahom, domnevajo, da bo ta kmalu poravnan in da vlade je minister Galal na tiskovni konferenci izjavil, da so proučili položaj, ki je nastal zaradi «zatiralnih ukrepov, ki jih je podvzela britanska uprava v Južnem Sudanu«. Dodal je, da so o tem že razpravljali na seji ministrskega sveta in voješkega direktorija, in je povedal, da je za jutri določena nova konferenca o istem vprašanju. Tarchlani pri Oullesu WASHINGTON, 11. - Italijanski veleposlanik v VVashihg-tonu Tarchiani je imel danes dolg razgovor z državnim tajnikom Fosterom Dullesom. Kot pravijo v krogih italijanskega veleposlaništva, sta govorila «o vseh vprašanjih političnega, gospodarskega, socialnega in vojaškega znača a, ki se tičejo^ Italije in italijansko-ameriških odnosov«. Ta vprašanja obsegajo izseljevanje, naročila «off shore«, ameriško gospodarsko in vojaško pomoč, primanjkljaj italijanske plačilne bilance itd. Tarchiani je po razgovoru dejal, da sta govorila tudi o Trstu. Poročila iz italijanskih virov navajajo o tem samo, kaj ie Tarchiani povedal Dullesu, ne pa tudi, kaj je Dulles odgovoril. Pri tem se italijanska poročila strogo držijo linije, ki jo je nakazal v svoijh zadki jo je nakazal v svojih zad-dj ne omenjajo tristranske izjave, pač pa etničko črto in plebiscit. Ameriški senatpr John Ken. nedy je danes objavil resolucijo, ki predlaga plebiscit za Tržaško ozemlje. Obenem je Kennedy dal nekaj izjav tisku, v katerih pravi med drugim, da je nedavno obiskal Trst. da je spoznal tamkajšnji položaj in da je videl bodečo žico vzdolž vse jugoslovanske meje. < « • Obiska senatorja Kennedpja v Trstu se še spominjamo; vemo, da je bil v našem mestu tri ure ah kaj in da je v tem času pridno črpal informacije iz najboljšega vira — pri Pa-lutanu in Bartoliju. Na jugoslovanski meji ni bil, da bi lahko videl žične ovire, ki jih ni — pa o tem in o drugih «resnicah» so ga gotovo poučili resnicoljubni demokristjanski informatorji. Vemo tudi, da je že dolgo časa največji križ vseh ameriških predsednikov ta, da se morajo preklati s senatorji, ki so na podoben način «po-učeni» o vseh mednarodnih vprašanjih. Predsednik Truman se je o tem nekoč zelo nelaskavo izrazil... Teror na Madžarskem po Stalinovi smrti BEOGRAD, 11. — iz Budimpešte prihajajo veisti o zaostrenih ukrepih in terorju, ki ga izvajajo madžarske oblasti po Stalinovi smrti. Za zastraševanje prebivalstva krožijo po bu-dimpeštanskih ulicah motorizirane enote v popolni vojaški opremi. Člani partije so obšli vse hiše v mestu in zahtevali, naj prebivalstvo razobesi črne zastave v znak žalovanja. Po podjetjih, ustanovah in pri privatnikih so zbirali denar za vence, ki so jih poslal; v Moskvo. Tiste, ki niso hoteli prispevati v ta namen, so areti-tali. KOPENHAGEN, 11. — iz poluradnih krogov se je izvedelo, da je danska vlada sklenila vrniti Poljski v čim krajšem času letalo Mig-15, ki je 5. marca pristalo na otoku Bornholm. Prav tako javljajo, da so poljske oblasti izpustile 6 danskih ribiških ladij, ki so jih zaplenile v soboto. Ni hujšega gorja na sveti kot so zadušene solze. SIMON GREGORČIČ Danes, četrtek 12- raar Gregor, *iadoja„,„w. <* Sonce vzide ob 6.24 in. za 18.06. Dolžina dneva II-«- ^ vzide ob 4.44 in zaton* Jutri, petek 13. marca Koz.r.a, Božena _ PRED OTVORITVIJO NOVE PREDILNICE IN TKALNICE V ZAVELJSKEM PRSTANCU LEPI IZSLEDI ZA NADALJNJI RAZVOJ TRANZITNEGA PROMETA BOMBAŽA SKOZI TRST Lepa proslava 8. marca v Dolini Bombaž spada med «bogcto> blago, ki prinaša pristanišču večje dohodke - Porost prometa z mediteranskimi državami Center za gospodarski razvoj je pred skorajšnjo otvoritvijo predilnice m tkalnice Sv. Justa v žaveljs.kem industrijskem pristanišču objavil nekatere zanimive podatke o razvoju tranzitnega prometa z bombažem skozi tržaško pristanišče v zadnjih tridesetih letih. Iz tega poročila posnemamo nekatere zanimive ugotovitve. Pred prvo svetovno vojno je bil Trst eno najvažnejših pri> stanišč, ki so se bavila s prevozom in manipulacijami bombaža in je 1913. leta promet z bombažem dosegel rekord, saj so takrat pripeljali po morju v Trst 95 tisoč stotov bombaža. V »italijanskem* obdobju Trsta je tudi ta promet doživel zastoj in so 1938. leta prepeljali le 558 tisoč stotov. Ta padec je toliko bolj občuten, ker moramo upoštevati, da se je v obdobju med obema vojnama potrošnja bombaža za tkanine in ostale industrijske potrebe mnogo povečala in da bi v normalnih okoliščinah moral Trst prevzeti mnogo večji promet bombaža. Po drugi svetovni vojni je promet bombaža še nadalje padal. K temu so v prvi vrsti mnogo pripomogle nove politične razmere v Srednji F.vro. la Turčija, iz katere so pripeljali 119.621 stotov bombaža (predlanskim 64.496 stotov). Pri tem prometu pa so sodelovale še druge države kot Sirija in Indija. Sodelovanje mediteranskih držav pri tržaškem prometu z bombažem je izredno razvese. Ijivo, saj ima Trst s temi državami zadovoljive pomorske zveze, česar ne moremo trditi za nobeno drugo smer. Promet z bombažem pa bc postal za Trst še bolj važen, ko bo pričela delovati nova predilnica in tkalnica v žavelj- skem industrijskem pristani, šču. Predilnica bo delala za potrebe avstrijskega zaledja in za potrebe levantskih držav. Zgraditev take tovarne v o-balnem mestu pomeni, da se bodo izognili vsem odvečnim prevoznim stroškom, ker bo tovarna lahko dobivala surovino direktno z ladje in bo na ladje tudi vkrcavala gotove izdelke Zaradi tega tudi upamo, da se. bo nova predilnica in tkalnica Sv. Justa uvrstila med eno izmed srednjih tržaških podjetij, ki imajo naravne pogoje za obstoj. Tudi v Dolini je bila lepa proslava 8. marca, praznika na- | prednih žena. V Jercogovi dvo- j rani so se v velikem številu zbrale žene z Brega, da poča-ste svoj praznik. Proslavo je otvorila tov. Dora Samec iz Doline in pozdravila vse navzoče žene. posebno pa matere in vdove padlih borcev. Nato je o pomenu 8. marca spregovorila tov. Cebohin Lojz-ka-Grozdana, njenemu govoru pa je sledil pester spored. Najprej so predvajali film »Bolnica Franja«, potem so nastopili pionirji z recitacijami, vmes pa je igral domači orkester. Po sporedu je sledila prosta zabava. Zene iz Doline in Boljun- Severni konkurent se krepi Trst pa propada brez ladij in prog Zanimivi podatki o lanskem prometu nemškega pristanišča Himburga znova opozariaio na nujnost takojšn e izdatne pomoožitve tržaškega brodovja in pomorskih zvez Včerajšnji bilten gospodarske agencije «ASTRA» prinaša poročilo za leto 1952 «Behoerde fuer VVirtschaft und Verkehr in Hamburg«, iz katerega je razvidno, da je nemška trgovska mornarica prihranila lani 496 milijonov mark valute, medtem ko je bila predlanskim ta vsota precej nižja in šče še bolj potrjujejo. Ne smemo namreč pozabiti, da je v tržaškem pomorskem registru vpisanih le 58.500 ton potniškega in mešanega ladjevja, 54.529 ton tovornega ladjevja in le 3.678 ton petrolejskega ladjevja. S upno je v tržaškem pomorskem registru vpisano le 119.248 ton, če upoštevamo tudi dve veliki prekooceanski V BORBI ZA MEZDNA IZBOLJŠANJA Železničar ji preglasili di/ednet/nn splošno slai/ko Stavki se je končno pridružila tudi UIL - Demokrščanski sindikat pa je pozval svoje člane, naj gredo na delo To noč opolnoči se je pričela nose železničarjev, ki pa nima-v Italiji in v Trstu splošna jo nobenega jamstva, da bo ta-stavka želežničarjev, ki jo je j ka ureditev zanje ugodna, proglasil Sindikat italijanskih j Spričo odločnosti in enotno-pi, saj je bil v prvih povojnih j železničarjev skupno z dvema i sti železničarjev,_ ki v teku 7 letih češki in madžarski trg avtonomnima sindikatoma. V j mesecev že tretjič^stavkajo, bo za Trst skoraj izgubljen. Oba ! poslednjem trenutku se je morala vlada končno popustiti satelita sta vsaj del svojih po- stavki pridružila tudi Državna treb pokrivala z bombažem iz zveza železničarjev tako da so Turkestana, to je sovjetskega odpovedali udeležbo samo de-izvora ki je slabši od ogipčan- mokrščanski sindikati (SAUFI). skega. Pa tudi Avstrija se je Sindikat železničarjev včlanjen morala obrniti za ameriško po. j v UIL, se je dolgo obotavljal, moč. Sele po 1949. letu so se J potem pa je vodstvo izjavilo, razmere nekoliko uredile in so j da se ta sindikat stavke ne pričele prihajati v tržaško pri. | bo udeležil. Končno pa so se stanišče večje količine bom- j najbrž pod pritiskom članstva baža. ki se pa žal še vedno ne j isim jzjavili da bo_ morejo vzoorejati s pedvojni- i n ,ah_ mi. V 1950. letu so tako izkr-1 cali 334.726 stotov surovega t bombaža, 1951. leta nekaj čez 341.000 stotov in lani 357 tisoč stotov. Porast je sicer počasen, vendar vzbuja upanje, da bo postal promet z bombažem po. novno važen in bo, kot je že v preteklosti, pripomogel k povečanju prometa «bogatega» bla. do tudi oni stavkali. Tako lahko pričakujemo, da bo imela stavka prav tako velik uspeh kakor 13. januarja. Računajo, da se bo stavke udeležilo 165.000 železničarjev, poleg tega pa jih bo podprlo še okoli 20.000 delavcev podjetij, ki delajo za železnice. Sindikati so tudi poskrbeli, da ga. ki prinaša pristanišču več- i so se vlaki ki jih je stavka do-je dohodke. | segja med vožnjo, pripeljali do Bombaž prihaja v Trst pred. najbližnjih večjih postaj, da vsem iz Egipta in ZD A, kar do- j so prihranili potnikom nevšeč- kazujejo tudi podatki o lanskem prometu. Tako so lani pripeljali iz Egipta 156,382 stotov (102.484 stotov predlanskim) in iz ZDA 63.794 stotov (predlanskim 123 554 stotov). Zanimivo je, da se je uvoz iz Egipta lani povečal medtem ietali. Vse to pa ne more mno-ko je uvoz iz ZDA padel. Kar vnovič do.kazu5e, da je delež go zaieci. nosti. Brzi vlaki na daljše proge pa sploh niso včeraj po 23. uri odpotovali s svojih začetnih postaj. Da bi omilila posledice stavke je uprava železnic poskrbela za delen prevoz potnikov z avtobusi in celo z ameriške pomoči vedno manjši in da se morajo trgi vedno bolj normalizirati. To pa pomeni večjo in ostrejšo konkurenčno borbo tudi za promet z bombažem. Na mesto ZDA je lani stopi- Juq. pontonski žerjav v Trstu Tudi v Trstu so sindikalna vodstva poskrbela, da bo stavka potekala v najlepšem redu brez motenj in so izdala navodila za vse vlake posebej. V Italiji je Italijanska splošna zveza dela poslala De Gaspe-riju pismo, v katerem ga je pozvala, naj se premisli in končno ugodi vsaj zahtevi železničarjev po predujmu, toda ta korak ni imel nobenega u-speha Italijanska vlada pač vztraja na tem, da bo z zako Te dni se mudi v vodah trza- , nom 0 pooblastilu sama uredi-škega lesnega skladišča pod j ja g0Sp0darske in službene od-Skednjem veliki jugoslovanski pontonski žerjav »sr»n Tnže« ! «Veli Jože« in vlačilec «Proleter». Žerjav, ki spada med največje te vrste v Sredozemlju, in ki se bo jutri vrnil v svojo bazo na Reko, je v vodah tržaškega zaliva dvigal dele neke med vojno potopljene ladje »PRIMORSKI DNEVNIK« je edini slovenski dnevnik na STO, zato naj ne bo Slovenca, ki bi ne bil njegov naročnik. C H ST IMA n HI, A P HEPRHITAR D H S HI 1)11 Tl Ali 4.5 MILIJONOV LIR ZA POPRAVILO CEST V kratkem bo cestno omrež e repentaborske občine ureieoo SEuAD še vedno zapos uje 30 de avcev - Za nakup traktorja potreben somo še pristanek conskega upravoega odbora Cestna dela v repentaborski občini lepo napredujejo. Pred kratkim je občina dobila za I. semester 1953 3 milijone lir za popravilo cest, ki so jih poškodovala vozila anglomeriških vojaških čet ob zadnjih manevrih, 1.500.000 lir pa za običajno vzdrževanje občinskih poti. S tremi milijoni nameravajo v j repentaborske občine še vedno 30 delavcev, čeprav so bili fondi v ta namen znižani. Večina delavcev je zaposlenih v kamnolomih, drugi pa pripravljajo teren za graditev novega kopališča ob cesti med Velikim Repnom in Colom. Nekaj delavcev so dodelili tudi otroškemu vrtcu, kjer urejujejo vrt. in ugoditi vsaj njihovim glavnim zahtevam. V Trst sta prišla po polnoči še dva vlaka, in sicer ob 014 brzi vlak iz Milana in ob 0,55 vlak iz Vidma. S tržaške postaje pa ni odšel po polnoči več noben vlak. tako da ni odpotoval vlak, ki bi se moral odpeljati ob 0.40 v Tržič. Omenjena dva vlaka sta prišla v Trst po odločbah sindikatov, da dopustijo vlakom, ki so na vožnji po polnoči, da dosežejo bližnjo največjo postajo. .je znašala le 290 milijonov — ---------------- ------- ------------------ ca so prinesle v okrašenih ko- mark. Po računih nemških teh- ladji »Saturnio« in «Vulcanio», sarah pecivo, ki so ga same ' nikov bodo nemške ladje pri- .i katerih Trst že deset let ni več spekle ter ga razdelile vsem, 1 hranile 1954-55 leta več kot mi- videl. s° sode.ovali za čim boljši . lij on mark in bo takrat nem- uspeh proslave. Poleg tega so §ha mornarica dosegla 2,5 mi- delne tudi cvetje. Zene in vsi lij0noV ton. udeleženci so bili s proslavo . . ... . .. Isto poročilo tudi govori o stanju brodovja v najvažnejšem nemškem pristanišču Hamburgu. Lansko leto je temu pri- j zelo zadovoljni. Počastitev spomina pok. dr. E. Humana Ob teh številkah, zlasti pa ob rastoči moči severnih konkurentov, se upravičeno vprašujemo kdaj do Trst končno dobil svojo trgovsko mornarico, ( Gl KHALIŠČE VEKIH ) Danes zvečer ponovi skupina Torrieri dramo «Tramvaj, ki se imenuje želja«. Jutri «Ana Christie« 0’NeilIa. V soboto novost Rubla in Balfa »Ameriška družina«. Ljudska prosveta KONCERT PEVSKEGA ZBORA »IGO GRUDEN« V NABREŽINE V nedeljo 15. t. m. ob 20. uri bo v društveni dvorani koncert pevskega zbora »Igo Gruden«. Vstop za člane in prijatelje z vabili, ki bodo na razpolago v kulturnem domu «Igo Gruden« od četrtka dalje od 20. ure dalje. Razna obvestila MATERINSKI DAN NA OPČINAH Slovenska osnovna šola na Op- činah priredi v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri v «Prosvetnem domu« na Opčinah proslavo materinskega dne. Na sporedu so recitacije, igrice, prizori in petje. Vse starše in prijatelje slovenske šole vabimo, da se prireditve udeleže v čim večjem šte* llu. Na predsedstvu cone so včeraj počastili spomin v torek umrlega upravnega nadzornika cone dr. Egona Furiana. Prav tako se je na svoji redni tedenski seji poklonil spominu pokojnika conski upravni odbor pokojnik je bil po rodu Tržačan, bil je doktor gospodarskih in trgovskih ved in izkušen upravni funkcionar. Obč nski svet v prid slepcem nih pomorskih prog in lani se je število odhodov dvignilo s j 381. zabeleženih v januarju ’ 1952. na 466 zabeleženih v ok- j tobru lanskega leta. Pri tem ; moramo upoštevati, da so lani j obnovili 75 odstotkov vseh pri- j staniških naprav Hamburga in j da naprave obnavljajo še naprej. za kar so oblasti nakazale, poseben prispevek 50 milijonov mark. Vsem je znano, da je Hamburg največji tržaški konkurent. Bilanco tržaških uspehov V PlJNEDKUISR USI ARMIRANI PRHI) SODNIKOM ŠE ENA ARETACIJA zaradi fašističnih izgredov Oče areLrane m s nke z ogtasm Oreste M on>, ki qa pol c ja prav ta ko šče raradi udeležbe pri lašst čm demonstiac p, se je javil iz Gor ce, kjer je našel zaščito pred policijskim zasledovanem Vest, ki smo jo objavili vče. in napredkov preteklega^ leta ( da policija išče znanega cmn 'i čom licfu vrorvlrrat ’ /-v__z. * .. -i..:_____/-v smo v našem listu že večkrat : Oresta Mionija, je potrjena. O-napravili, zato lahko samo po- j reste Mioni je namreč odšel v novimo, da je Trst dobil lani . Italijo in predvčerajšnjim bi +r5o5Virvhi le ^ve novl Pr°Šb Pa še ti dve 1 se m0ral v spremstvu svojega ift1 gresta tudi skozi Genovo in bo- j odvetnika la velik odmev resolucija, ki jo je tržaški občinski svet izglasoval njim v prid S to resolucijo je tržaški občinski svet podprl prizadevanje, da bi se slepcem nudila konkretna pomoč. Resolucija pravi med drugim, da slepci pogostoma naletijo na velike težkoče v poskusu, da bi se preživljali s svojim delom in da bi se zato moral sprejeti zakon, ki bi zagotovil tudi civilnim slepcem pokojnino. ____________ prijaviti policiji. sta služili predvsem^ potrebam | jviož pa se ni pokazal, temveč tirenskega pristanišča. Konec prihodnjega meseca bodo otvo-rili novo važno progo proti Daljnemu vzhodu, ki pa bo zopet služila predvsem genovskim interesom, saj bodo nove motorne ladje odplule iz Trsta proti Japonski in se vrnile v Genovo. 2e večkrat objavljene številke o brodovju vpisanem v tržaškem pristanišču naše stali- MED VAJAMI ANGLEŠKIH ČET V OKOUCI PADRIČ IN BAZOVICE POD PREVRNJENIM TANKOM 2 MRTVA IN 4 RANJENI VOJAKI Do nesreče je prišlo, ker je na cesfnem ovinku nad Lonjepjem nasip popusfil. Komaj 2 uri pozneje se je prevrnil še en tank, k sreči brez žrtev glavnem popraviti oporne zi-: nekaj pa jih je zaposlenih okoli *? V . I . z. I lrlAK KnAn nne a H i 11 dove ceste okoli repenta^ borske cerkve, ki se rušijo in je zaradi tega nevarnost, da pride do kakšne nesreče. V kratkem bodo šla na dražbo dela za dokončanje prostora pred občinsko hišo na Colu. Do sedaj so napravili oporne pokopališča, kjer bodo posadili razno drevje Zvedeli smo, da je Kmetijsko nadzorništvo odobrilo nakup traktorja, o čemer so sklepali na zadnji seji občinskega sveta. Kot je znano, bodo za nabavo traktorja z vsemi pri- zidove ter planirali teren, tre- | tiklinami porabili 1.965.000 lir, ba pa je še napraviti ograjo dokončati cesto in izvršiti vsa zaključna dela. Za dokončanje teh del ima občina na razpolago 2 milijona lir. Prav tako bo šlo v kratkem na dražbo delo za razširitev in asfaltiranje poti od otroškega vrtca do Cola m skozi vas, za kar je na razpolago 3 milijone lir. To delo je posebno nujno, saj je sedanja pot v izredno slabem stanju, pa tudi cesta skozi vas je nadvse potrebna popravila in asfalta. Okoli 20. marca bodo pričeli z asfaltiranjem trga in nekaterih poti v Velikem Kepnu. Cim se bo vreme ustalilo pa bodo prijeli valjati in kasneje asfaltirati cesto od »Dveh hrastov« do otroškega vrtca, kjer se bo cesta spojila s tisto, ki gre na Veliki Repen ter ono proti Colu. V delu pa je širjenje ostrega ovin'-a na glavni cesti z Opčin proti Colu. Ta mesec zaposluje SELAD katere bodo črpali iz fondov za jusarska zemljišča. V tržaški hranilnici ima občina vloženih v ta namen 1.1116.383 lir, pred kratkim so dobili od ZVU za najemnino jusarskih zemljišč 453.000 lir, in sicer kot obračun za leto 1952, medtem ko bodo ostalo vsoto, ki še manjka, dobili iz izkupička za leto 1953. Tudi komisar za jusarska zemljišča je že izdal svoj pristanek za nakup traktorja, manjka samo še pristanek conskega upravnega odbora, ki pa bo po vsej verjetnosti nakup odobri. Cim bo omenjeni odbor svoj sklep sporočil občinski upravi, bo pogodba podpisana tn traktor bo v 15 dneh pripeljan na Repenta-bor. Omenimo naj še da bo občinski svet glede uporabe in upravljanja traktorja izdelal poseben pravilnik ter določil tarife ki bodo za prebivalce repentab-i ske ibčine nižje kot za one iz drugih občin. Včeraj popoldne se je med vajami angleških čet v okolici Padrič in Bazovice zgodila huda nesreča, ki je zahtevala dva mrtva ni štiri ranjene vojake. Po cesti, ki vodi iz Padrič na glavno cesto nad Lonjer.em, in sicer približno 300 m od mitnice pred Bazovico se je pomikala kolona angleških tankov oz. vozil na gosenice. V koloni sta bili dve vrsti takih, in sicer lažji in težji, a oboji brez kupole ter služijo v glavnem za prevoz municije in kot vprega za topove. Nesreča se je zgodila ob 15-20. ko je eden izmed težjih tanKov na ovin.iu zavil na rob ceste, pri čemer je steptana zemlja popustila ter je pod gosenico tanka nastala nevarna praznina Zaradi ovinka pa vozač ni mogel nesreče preprečiti, tako da je tank zgrmel pod cesto, se pri tem obrnil in obstal z gi.Senicami v zraku V tanku je bilo 6 angleških vojakov, ki so o-stali poKopani pod lastnim vozilom. Na mesto nesreče je prišlo več voz Rdečega Kriza nekaj kamionov ter kamion z žerjavom, kateremu je uspelo prevrnjeni tank dvigniti. Izpod težkega vozila so nato potegnili dva že mrtva vojaka, ki ju je med obračanjem oz. padcem tanka zmastilo, medtem ko so bili ostali štirje le ranjeni. Trojico so z avti RK pripeljali v vojaško bolnico v Ul. F. Se-vero, enega so pa samo obvezali. Ob 17.45 so prevrnjeni tank naložili na kamion za prevoz tankov ter ga odpeljali. Približno 100 metrov od mesta nesreče je zašel s ceste tudi drugi angleški tank lažje vrste, vendar ni bil pri nesreči nihče poškodovan. Kot so nam sporočili, je postal včeraj v zgodnjih popoldanskih urah žrtev nesreče tudi neki angleški motociklist, ki se ‘e vozil od Ključa proti Trstu. Nenadoma se mu je snelo prednje kolo, tako da je zietel z motorja ter padel z glavo ob obcestni kamen, kjer je obležal. Z avtoambulanto so ga kmalu nato odpeljali v bolnico. O njegovem zdrastvenem stanju pa nismo mogli izvedeti podrobnosti. O nesreči je urad za obveščanje javnosti ZVU izdal na-sleinje poročilo: V zgodnjem popoldnevu dne 11. marca se je dogodila na cesti Lonjer-Padriče nesreča. Ko je neko britansko motorno vozilo, ki je vleklo protiletalski top, na ovinku zavrlo, je zdrčalo s ceste, in padlo približno meter globoko poleg ceste, ter se prevrnilo. Pri nesreči sta se dva vojaka ki sta se peljala v vozilu ubila, nadaljnja dva pa sta bila ramena in so ju prepeljali v bolnišnico. Nadaljnji 4 vojaki, katerim so po živčnem pretresu takoj nudili prvo pomoč, so se vrnili k svoji enoti (PiO-BETOR) jeli s prognozo okrevanja, če seveda ne bo komplikacij, v 4 tednih na ortopedskem oddelku. S Frančiškovičevo je prišla v bolnišnico tudi njena 28-let-na nečakinja Maria Pagliani stanujoča v Ul. F. Venezian, ki je izjavila, da je njeno teto v bližini stanovanja in sicer v trenutku ko je prekoračila ce. sto, podrl na tla neki kolesar, ki je sicer tudi padel, vendar se je takoj pobral in se odpeljal dalje. Prometna policija, ki je bila obveščena o nezgodi, je u-vedla preiskavo, da identificira nesramnega kolesarja, ki je zbežal namesto da bi ranjeni starki nudil pomoč. Avtomobilska nezgoda v bližini Proseka Okoli 13. ure je 24-letni A-leksander čuka iz Ul. Pera-rolo za volanom «Lancie Apri-1 jeli na II kirurškem oddelku. lia« last Bruna Bonina iz Ul. F. Venezian, ki je bil tudi skupno z 22-letnim Brunom Clapcicem iz iste ulice v avtu vozil po cesti, ki pelje iz Malega Repna na Prosek. V bližini proseške železniške postaje pa je vozilo predvsem zaradi peska na cesti zdrsnilo in trčilo v zid na desni strani ceste. Zaradi hudega sunka se je avto prevrnil na levo stran in ker sc Clapcic del na cesto medtem ko sta ostala tako Ščuka kakor tudi Bonin v avtomobilu. Oba sta se rešila brez poškodb, medtem ko se je Clapcic pri padcu ranil. Ščuka in Bonin sta ranjencu takoj priskočila na pomoč in nekaj časa kasneje so ponesrečenega mladeniča peljali z rešilnim avtom v tržaško bolnico, kjer so ga spre- je včeraj poslal iz Gorice telegram, v .katerem sporoča, da so se mu rane od nedeljske eksplozije bombe poslabšale in da je bila potrebna zdravniška intervencija. Telegram govori, da ga je goriški zdravnik dr. Del Pin operiral in ker so nastale še motnje zaradi ledvičnih kamnov, ne more priti v Trst. Konča z obljubo, da bo čimprej predložil zdravniške potrdilo. Policija pa je včeraj zgodaj aretirala Mionijevo hčerko, 28-letno Immacolato (Concet-ta), katero je pripeljala pred predsednika zavezniškega vojaškega sodišča za določevanje narokov mr. Baylissa pod obtožbo, da je sodelovala pri nedovoljeni nedeljski misinsk; demonstraciji. Narednik Cri-smani je izjavil, da je bila Mio-nijeva ranjena in zato tudi sprejeta v bolnišnico, katero pa je zapustila že naslednjega dne. Ker je ugotovljeno, da je sodelovala pri manifestaciji, so jo aretirali, vendar so jo izpustili na začasno svobodo, z izgovorom, da stanuje v Trstu Istega mnenja je bil tudi mr. Bayliss, ki je Mionijevo izpustil na začasno svobodo za pet dni pod pogojem, da se enkrat dnevno zglasi na policiji. V ponedeljek pa se bo morala ponovno predstaviti skupaj z ostalimi obtoženci pred sodišče. se tedaj vrata odprla, je U JUGOSLOVANSKE CONE STO") pcic zletel iz vozila in pa- \------------------------------- Zunanja trgovina koprskega okraja Na zadnji seji gospodarskega sveta pri OLO v Kopru so razpravljali tudi o izvozni in uvozni bilanci v letu 1952. Vrednost lanskega izvoza iz koprskega okraja na tuja tržišča znaša 569 milijonov dinarjev, predvsem so izvažali izdelke ribje konzervne industrije in poljske pridelke. K tej vsoti je prištet tudi neblagovni priliv, to je dohodki od inozemskega turizma. Za realizirane devize je koprski okraj nabavil razne stro je, reproducijski material in piedmete za široko potrošnjo. Gospodarski svet koprskega okraja predvideva, da bo letošnji izvoz za 60 »milijonov večji od lanskega. Koliko so lani pokadili v koprskem okraju Po podatkih okrajnega statističnega urada v Kopru so tu v lanskem letu pokadili 56,686.640 raznih cigaret, 71.310 cigar ter 1622 kg tobaka v skupni vrednosti 116.900.000 dinarjev. Kadilci so največ posegali po cigaretah «Planica», sledijo pa cigarete «Drava», »Zeta« in «Ibar». Piranski tramvaj ooslranjujejo Piranski tramvaj je bil že dalj časa predmet razprav. Mnogi so bili mnenja, da je modernemu letovišču Portorož samo v napoto, o tem so razpravljali tudi na seji Gospodarskega sveta pri Okrajnem ljudskem odboru v Kopru, kako* tudi na sejah v portoroški in piranski občini. Letos je padla odločitev, da bodo tramvaj zamenjali z avtobusom, v ta namen pa bodo tudi izboljšali cesto. V okrajnem družbenem planu je za ta dela predvidenih 20 milijonov dinarjev. Prav te dni so začeli v Piranu odstranjevati tramvajske tračnice. V bližnji bodočnosti pa bodo tramvaj zamenjali trije novi avtobusi, ki bodo vozili redno na progi Piran, Portrož, Sveta Lucija, Sečjole. Odstranitev tramvaja bodo pozdravili domačini, ki bodo ime’i primernejše prevozno sredstvo z manj ropota, zlasti pa bo nova prometna zveza koristila turizmu. NA PROGI V BLIŽINI POSTAJE SV. ANDREJA Smrt neznanca pod Kolesjem vlaKa IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Samomorilnemu de/an/u moža je prisostvovala neka ženska, ki se /e zaradi proznega prizora onesvestila S ko'esom oodrl starko in zbežal Z rešilnim avtom so včeraj pripeljali v bolnišnico 79-letno Alojzijo Frančiškovič vd Sar. Čič doma iz Turjaka, katero so zaradi zloma zapestja leve roke in podplutb na glavi spre- Nekaj sekund po 18. uri je Marija Hrevatin por. Stem-berger, stanujoča v Šmarjah v coni B, med hojo po Ul. C. Marzio začudena opazovala nekega starejšega moža, ki je hodil ob železniških tračnicah, ki so tik pod zidom v neki vrsti kanala vzporednim s cesto, po kateri je hodila. Ker je bilo vedenje neznanca sumljivo in ker je tedaj po tiru prihajal vlak namenjen na bližnjo železniško postajo pri Sv. Andreju, se je Stembergerjeva ustavila in gledala. Pred njenimi očimi pa se je tedaj odigrala tragedija moža, ki se je vrgel smrti v naročje. Zenska ni niti mislila na kaj takega in se je zavedla tragičnega koraka neznanca šele feo se je ta, potem ko je pol vlaka šlo mimo njega, nepričakovano sklonil in se trenutek nato vrgel pod kolesa vagona, ki so ga n:t mestu usmrtila. Stember-geijeva je z grozo zaprla oči in kriknila ter se zgrudila nezavestna na tla. Nekaj sekund kasneje je bila pri njej neka gospodična, ki jo je morda ženin krik privabil tja. Gospodična je Stembergerjevi priskočila na pomoč in ko se je ta zavedla, je vsa trepetajoča od groznega prizora pokazala z roko na krvave tračnice in izpovedala kaj se je zgodilo. Gospodična je seveda takoj obvestila prometno policijo ki ima tam v bližini svoj sedež in ti so poklicali na mesta agente pristaniške in železniške policije. Cim so prišli agenti na mesto niso mogli nič več pomagati nesrečnežku. kajti ta ie razmesarjen ležal na krvavih tračnicah-. Dva zdravnika, od policije in Rdečega križa ki sta bila poklicana na mesto, sta ugotovila, da je smrt nastopila malo prej zaradi notranjih kakor tudi zunanjih poškodb; mrtvi mož je bil v višini kolka ves zmečkan tn prerezan na dvoje. Policija je skušala samomorilca identificirati, toda do sedaj to še ni bilo mogoče, ker niso našli pri njem nobenih dokumentov. Na rokah je imel dva zlata prstana v žepu pa svinčnik in rdeč žepni koledarček. Mož je v trenutku samomora imel na sebi črn klobuk temnosiv plašč, temnordečo ovratno ruto. sive hlače in nizke rjave čevlje. Okoli 20. ure so truplo samomorilca odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago oblastem. # * * Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da Je policija na osnovi beležke, ki jo je našla v žepu pokojnika, dobila telefonsko zvezo s pokojnikovimi sorodniki, ki so kmalu nato šli v mrtvašnico, kjer so v truplu spoznali dr. Aurelia di Beaea rojenega v bližini Poreča in stanujočega v Ul- Lazzaretto Vecchio 7, starega 52 let, uradnika v Javnih skladiščih. Niso še znani razlogi, ki so nesrečneža dovedli do usodne odločitve. Nezgoda na delu Med delom pri krožni žagi v mizarski delavnici Pecile v Ul. Pietš 11 je 45-Ietni mizar Aldo Galterosa iz Trga della Valle, včeraj zjutraj po nesreči vtak. nil roko pod ostra rezila ki so mu naravnost odrezala prvi člen prstanca leve roke in mu povzročila več ran na palcu in sredincu iste roke, Meišpodobnariimba povzročila pretep Pred sodiščem so vročekrvni moralisti trdili, da so se tepli zato, da b• pomirili duhove Mladina kaj rada zahaja na ples, posebno v tako dvorano, kjer vstopnina ni previsoka. Novembra 1951. leta je 24-letni Berto Legano iz Rojana prišel v krožek v Ul. Zonta 2, kjer si je našel plesalko in z njo skoraj ves večer plesal. Pri rumbi pa se je razživel in pokazal vso svojo plesno spretnost in sposobnost, toda to njegovo plesanje ni ugajalo nekaterim osebam, ki so bile člani odbora krožka. Eden od teh je stopil k Leganu in ga opozoril. naj ne pleše več na tak način, vendar ga Legano ni tedaj ubogal, gele ko je ples končal, se je Legano približal dotičnemu in ga pobaral, zakaj ga je opomnil, ko je vendar plesal in se tudi vedel spodobno. Seveda se je član odbora razburil in izjavil, da ni dvorana nikaka javna hiša in bi morali zato bolj spodobno plesati. Beseda je sledila besedi in kmalu je nastala pra. va besedna bitka. Ostali prisotni so se seveda zbrali okoli prepirljivcev, in se kakor vedno ob takih prilikah, razdelili v dva tabora. Ker besede niso zadostovale in so začele padati klofute, sta se takoj vmešala 21-letni Ennio Gostisa in 24-letni Paolo Ottolino iz Ul. Giulia, ki sta bila člana odbora z namenom, da pomirita duhove, toda fanta sta se morala kasneje kesati, kajti edino onadva sta iz pretepa izšla ranjena in potolčena. Seveda je nastopila policija in vse mladeniče prijela ter kasneje prijavila sodišču Ti mladeniči in sicer 27-letni Ol-lino Torcello, 21-letni Ennio Gostisa 21-letna Renato in Romeo Di Biagio, 22-letni Glauco Privato, 24-letni Berto Legano in 24-letni Paolo Ottolino so se morali pod obtožbo pretepa zagovarjati pred sodiščem. Vsi so sicer priznali, da so prisostvovali prepiru in pretepu, vendar vsi le z namenom, da pomirijo duhove. Sodišče je končno Gostiso in Ottolina oprostilo, ker njuno dejanje ni kaznivo, vse ostale pa, ker niso izvršili dejanja. Predsednik; Scampicchio; to. žilec; Pascoli; zapisnikar; Ma-gliacca; obramba; odv. Kezich, Annoscia, Petracco in Puecher. Z lambreto motorni tricikel vitG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto, 14. marca 1953 ob 20-30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera «K0VARSTV0 , IN LJUBEZEN» t tragedija v petih dejanjih ) (devetih slikah) Spisal: Friderik Schiller Prevedel: Fran Albreht Režiser: Modest Sancin Scenograf: Jože Cesar Osebe: Predsednik pl. Wa!ter -Rado Nakrst; Ferdinand, major, njegov sin - Stane Starešinič; dvorni maršal, pl. Ka:b - Ljudevit Crno-bori; Wurm, predsednikov osebni tajnik - Stane Raztresen; Lady Milfordova -Lelja Reharjeva; Miller, mestn; godbenik - Jožko Lukeš, njegova žena -Nada Gabrijelčičeva; Lui-za, njegova hči - Štefka Drolčeva; Zofija, sobarica •pri lady - Zlata Rodoško-va; komorni sluga pri knezu - Modest Sancin; sluga pri predsedniku -Josip Fišer; sluga pri lady - Srečko Košir. ; V nedeljo, 15. marca 1953 v ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev drama v treh dejanjih | s prologom (petih slikah) i Spisala: Hella Woulijoki Prevedel: Ciril Kosmač Režiser: Jože Babič Scena in kostumi: Anuša Sodnikova. V vlogi matere nastopa Angela Rakarjeva Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11 od petka dalje od 11. do 13. in od 15. do 17. ure. MAMICE, največje veselje boste prl-. pravile Vašim malčkom, ako Jim kupite »PIONIRJA« št. 6. — Stane samo 20 lir in je v prodaji pri vseh razproda-jalcih »PRIMORSKEGA DNEVNIKA«. DVODNEVNI IZLET V PULJ Okrajni odbor OF v Nabrežini organizira za 21. in 22. t. m. izlet v Pulj. Vpisovanje na sedežu OF v Nabrežini v večernih urah od 20. ure dalje in se zaključi danes. HOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 11. marca 1953 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke pa so bile 3. CERKVENE POROKE: trgovec Giulio Portolano in gospodinja Maria Tirello, natakar Germano Alvaros Agcstinl in prodajalka Aliče Laura Paolini, pomožni strojni-k Claudio Turco in gospodinja Amedea Vidon-is. UMRLI SO: 42-letni Mario Poz-zo, 63-letni Giovanni Visintin. 76-letni Antonio Cecchini, 49-letnl Gaetano Rossi, 66-letna Adelaide Hecht nor. Mecozzi, 56-letni Egone Furian, 53-letna Maria Štrukelj por. Suppani. NOČNA SLUZNA LEKARN: Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del mare, Largo Piave 2; Zanetti-Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli v Skednju. Ko je 40-letni Fiorello Mo-reale iz Codroipa (Italija) zavil s svojim motornim triciklom iz Nabrežja v Ul. S. Gior-gio je v njegovo vozilo trčil 21-letni Quintiglio Mirasola, stanujoč na Nabrežju Oktavi-jana Avgusta, ki je tedaj vozil s svojo lambreto v smeri Kor-za Cavour Zaradi trčenja je Mirasola zletel z lambrete na tla. kjer je ranjen obležal. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki med bežnim pregledom ugotovili poleg rane na desni nogi in podpludb na komolcu tudi zlom zapestja desne roke. Fanta so odposlali na ortopedski oddelek, kjer so ga tudi sprejel. in kjer bo moral ostati verjetno mesec dni. m fhi moM lu dnei mik I «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 le v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK >Q/A^P£>es ADEX IZLETI 28. IN 29. MARCA IZLET V BUZET Vpisovanje do 14. t, m. 28. IN 29. MARCA IZLET V PODGRAD 0BR0V Excelsior. 15.30: «Deželanka«, ria Lol'ob."igida. ,, jd- Nazior-a'e. 16.00: «PojoC or, jem« Gene, Kelly. D. uo« Cyd Charisse. Barvni f ^ Fcnice. 16.00, 19-™ in sV(B» «Največja Predf;,m« sfe'*1'1 Barbara Hutton, Jam«i, (itt D. Lamarr. »Krlš ®5> Filodram matico. 16.00- , 01i D. Lamarr. Odličen romanco, »»“-v žice«, Frunk Lavejol' Mladini izpod 16 v dano. _ »n Bi®9 Arcobaieno. 15.30: »S n Tony Curtis, P‘Per Barvni film. ,, 1(jie opi* Astra Ro'an. 16.30: «L) Coclrjt ščajo«, Ruth RomPP'.,15:0) |l# Grattacielo (Ul. Battist p «Mandy», film je bil gedjlt istoimenskem roffl p Jnips & jejo: Many Miller. JCJU. IVldllJ -------- vert, Denise Morgan. r(j«r Alnbarda. 16.00: «K4° l /jur ha«, Yvonne Sansijn, Nazzari. Italijanski vojitB» Ariston. 16.00: «Vellka e pf John Wayne, L°ra‘ ArSlS: »LuisiaGklrf B. Hope. V. Zorina. B^r f Aurora. 16.00: T „ Havv/orth, Glenn F ^ D Garibaldi. 15.00: »Bela k dette Colbert. ... je Ideale. 16.00: »I«1", c! leale. 16.00: PK deklica«, M. Stevven , ; p Impero. 16.00: »Trjn.«"' ■ npero. 16.00: . .taMa!WOl6.0bG!»epre-iJ>; ^ Vlale!yi6Gd0:F«Wdnared^ pi# spa«, Barbara Stanvvk Morgan. ,00: Kino ob morju. 16” » hotel«, Greta Gacr1?ri’vnoStcS Massimo. 16.00: "Sk^, va«. J. Pierre Au» Peters. „ in o" Moderno. 16.00: «DU» -jjJ, Dottft Flntiin -a 1 Bette bavin, G1,fej]refl8 Savona. 15.00: Lancaster. Pb.$> ^* Secolo. 16.00: «“u„%'ey. J) rambol«, Mlckey Ro^jer g 16.00: Vpisovanje do 14. marca pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b • Tel. 29243. Azzurro. 15.30: $ pada«, James SteW^, pada«, James » Kennedy, Julia ®,(f, 131**", fr Be-vedere. 16.00 tarji«, R. VVidmark. Marconi. 16.00: UL iarconi. 16.00: «ues7‘ Jer, b« plavolaske«, R. ,,ovo cine. 16.00: Hedy Lamarr, D- y !t:r Očeon. 16.00: «Sodr.3JU dna m'adole(n’m prerk>',e i^ Radio. 16.00: «NiePf'Lfd-_ J. Garfield, Micheli"^ ČETRTEK, 12. JII««S4lil»VA® CON K 254.6 in ali T I* " 13.30 Poročila. J^nodf? $ va do Jadrana. 1430. 10Jj|j . g ki. 17.30 10’ lahkih ptAll Jugoslovanske narod siiK®1 rfo*-plesi. 18.15 S:mfon:č.ne Iz ljudske revolucij ;ine 01 vr cert sopranistke Otg basista Lada Koros^va n Černe vesti. 23.10 G nord*' ko noč. 23.30 Zadnja “ Tl!ST * ‘».se* „ 306,1 m ali 98 . ,dl 11.30 Lahka brke?^1' pot- »okpoa nekaj. /*}, nar igl vsakega .» 13.00 Pevski duet i" 13.20 Chopin: BarG. Glasba iz revij. lUV# glasba. 14.00 Pcroc-a- nj s )8f jazz zasedbe. 17.30 P‘ „jl-jt 18.15 Glasbeno 9K>1'% Vesela glasba. *9-p^ta Vk za S'ovence. 10-29,.f 20-^vijj glasba 19.45 Po r oč i 1 ku/jjo ni kar.cert. 20.30 ,.,(i Jt 20.45 Slovenski dijski oder — Meriiiob!.Jfi r srečnih u.r; na*o Prl ^tivjujl' lodije. 23.00 Nočni , t'r Poročila. 23.32 Poln«* ^ r it » 0 Operna 8laf»jo M-% 11.30 in pesm S. Lari in C. - j lov-nj”m orkestra 17.30 Ritmi Jnžji_^y, * K.SU nirmi M1)« b Glasbena ura: 'orkfS«> i'5 Mende’ssohn. 2130 (jJl-Sjd S ta Edelhagena. 22-09 ,ci. J*|T ba - veliki izvaJ2 23,30 Donave. I J ^ 202,1 m- n(.Eft. ^ 12.00 Opoldanski kj^na >ročila. 12.45 Za“jntet: valovih harlem. 14 I 327,1 Poroči 13.15 Igra Rezika Vaški Koritnik. Jfljžrfli11 l>fr var. 14.00 Pol ufc oIj4.40, nični koncert. lg-o0 O zlj in glasba. do me'odiie. lf/pfi Jr pesmi in koracn- rnuš*’. it 'A baritonist Karlo Ka efl0S/ virju Ciril Cvetko ,r-* 9 » ribora). 19-20 amv— nC^V TRGOVSKEGA trgovina .idst^'"vl lista-Naslov na upravi ( e del iz to- !ov0te al'ianske literature, ki Heki, t0r° • Dalmaciji, Istri in ranah, r! tudi ° »nezaceljenih bi jih biio treba *Pozd, faviti» v tzdaj-tboi. 1 »Biblioteca di scien- i Pred i,11611 'založnik Bocca) .izšla v Milanu 8ea oe u°ria di Zara« od An-y;dtio eilvenutija. Kot raz-i z^ort nasI°va bi to morala ;.a Zadra - napi-^sbeia * v najčistejšem ita-r-od|eta itedemističnem duhu Miiaib-ki °9 do leta 1918- Vsi . časopisi objavljajo StjočV6 “zgodovine«, po-i« ’ _da.tma knjiga 15 pobita?- v ‘1 ia v, V a Kn]i lov tatografij ter fak-resnici pa je takoj Ds J6n lzrazito frazer-s krvi j’ |Iehemi laik bo že .r*t Za e Sled spoznal, da gre Jj laisi,.fga tipičnih itaijan-i ‘ !er,ikat°v, ki bi ga svetu ‘Sf^li v obliki nestk se tni«bovine- De Benve-)., lavno,,1 Prepričati italijan-. ’ da ni le Zader ita-«9S:|ja to> marveč tudi vsa SeQes Pravih 'ma Italija Še n na to zemljo, ki je !ebi nro-h ne sme pozabiti«. e de Denvenuti, da i * drii, k sk>. begunec, kar pa Vidn,r ž'vi že več kot 30 JU. da u\ K°t dokaz bi na-m bled* lansk° leto ude-fEtriifev . ar°dnega kongresa -lf°IskemiV,^leranu na Južnem tern) , fUrl; k'°v fnli*501 eden treh dele-C, viSo wkega Plemstva. ' kamell tudi de Benve' v v6 P" nnt lastnost, ksv 'rlana b.' sPreminja zdaj > ‘°r *daj v Dalmatinca, ka*e. Bavi se tudi z Furlanije, ki ]o Stta,K°MuR ZAUPATI S* °ten r . Voh),-- tem medseboj- h ie NvUvienia >n nezaupa- ..'Htsk^V^ Prenesel tudi v Aav države. Približno Prašu tem dobimo iz pi-. d «Mlade fronte«, V-'i>legočem Piše: V*. prav tvoj naj- biiia.teli takšen vohun '»Sl z' - lh o svo em de- .«v*rr ‘ dovolj previden, ko n! Bazi. kai govo-*t ti^j v°jimi prijatelji in bfjl;*«,,”8 to, kaj oni govo-J6 tudi oajboljšega Vj-'b u' .ajti nikoli ne veš. skriva za njego-bp Jan‘m obrazom in sedami...,, prav tako falsificira, ko trdi, da so Furlani pravzaprav Italijani, kar seveda ne drži. I>ruga takšna knjiga, ki bi morala najti mesto v knjižnici vsakega dostojnega italijanskega šovinista je tista, ki jo je napisal Luciano Morpurgo in nosi naslov «Quando ero lanciuHon. V njej pisec opisuje svojo otroško dobo v Splitu najprej za časa Avstrije, nato ko je priš'a «prva osvoboditev« leta 1918, zatem v času »ponovnega suženjstva« itd. Vse to v tonu in z neprikritim ciljem, da bi se v italijanskih srcih čim močneje razpihala strast za ((italijansko« Dalmacijo, ki vzdihujoč čaka, da jo bo «mati Italija« rešila težke «sužnosti». Carlo Bozzi živi danes na Siciliji kot predsednik »Sveta za upravno pravo«, leta 1941 pa je bil prvi svetovalec Bastiani-nija, takratnega guvernerja okupirane Dalmacije, se pravi klavca svobodoljubnega dalmatinskega ljudstva. Danes je skladno s svojo «častno in slavno« preteklostjo napisal knjigo, ki nosi ime »Oltre la disfat-ta». V njej je tudi poglavje, ki govori o Dalmaciji. Tednik «Di-fesa Adriatica« je napisal o njej recenzijo, pri čemer je poudaril, kakšna škoda, da se tudi na naslovni strani ni omenila besedica «Dalmacija», glede na to, da je prav to po-gavje knjige najvažnejše. V samem poglavju pa je predvsem govora o tem. »koliko dobrega je v dveh letih Italija napravila ljudstvu onstran Jadrana, ki se je potem pokazalo tako nehvaležno«. Pokole, ki so jih bili tu izvršili fašistični klavci skuša Bozzi prikazati kot «blagor», zato tudi smatra svoja in Bastianinijeva dejanja za »dejanja visoke moralne vrednosti, ki so Italijanom premalo poznana«. Posebno natančno je recenzi-ral Bozzijevo poglavje o Dalmaciji Sergio Dompieri, bivši fašistični prefekt v Gorici in znan nasilnik. V svoji recenziji, objavljeni v «Difesi», samo izpopolnjuje Bozzija, ko navaja, koliko milijonov je Italija vložila za dvig Dalmacije ter našteva, koliko dispanzerjev se je zgradilo in koliko zasadilo oljk! O tem, pravi nadalje, bi moral biti svet poučen, posebno tisti, ki imajo danes v svet)! neko besedo, se pravi, ki odločajo o usodi sveta. Z drugimi besedami, ti, «ki imajo danes v svetu neko besedo«, bi morah končno uvideti, da spada Dalmacija pravzaprav k Italiji. V izdaji «Casa editrice Re-non« je izšla v Milanu knjiga »La Dalmazia e il suo destino«. ki jo je napisal Mario Russo. Je to precej zajetna knjiga kakih 1000 strani, ki se v njej skuša prikazati zgodovina Dalmacije od najstarejših dni do danes. Tudi ta je napisana v izrazito iredentističnem duhu. čemur se nj čuditi, ker se je Russo menda .vse svoje živne-nje bavil s falisificiranjem dalmatinske zgodovine, kakor je to razvidno iz nekrologov v italijanskem časopisju, ki so jih objavili ob njegovi smrti, kmalu po izidu knjige. Med drugim v tej knjigi kar mrgoli raznih krajevnih in osebnih imen, ki neizpodbitno potrjujejo «ital'-janstvo« Dalmacije. V Italijane je spremenil zapovrstjo vse hrvatske pisatelje iz Dubrovnika, zasij so prav tako Italijani Marko Marulič in Rudjer Bo-škovič kot je to Dinko Zlatarič — Domenico Slatarich itd. Tudi iz te knjige objavlja italijansko časopisje odlomke, po nava di tiste najbolj «krepke», ki opozarjajo Italijane na njihovo »dolžnost« nasproti tizasužnje-ni» Dalmaciji. Publicistične veličine kot Gl-rolamo Luzardo, drugače u-gledni lastnik tvrdke »Giro a-mo Luxardo» pa skušajo osvetliti vprašanje italtjanstva Dalmacije tudi z gospodarske ptati. Luxardo je namreč šel ter napisal knjigo «La storia del ma-rasetrnon, ki jo je potem sam založil. Knjiga se ne dobi v pro daji, ker jo tvrdka »Girolamo" Luxardo» pošilja brezplačno vsem, ki se zanimajo za usodo »italijanskega« Zadra in Dalmacije. V knjigi je opisana predvsem biogiafija njegovega prednika Girolama Luxarda, ustanovitelja firme ter zgodovina maraskina. Iz same biografije je razvidno, da je prišel njegov slavn; prednik v Zader šele leta 1820 iz Benetk, kar pa pisca ne moti, da bi o njem ne govoril kot predstavniku »italijanskega« Zadra. Posebno se daje poudarka »herojskim« podobam Pietra in Nicola Lubarda, ki sta padla kot žrtvi ((komunističnega balkanskega besa«. Poleg teh je tu še knjiga ((Odissea della Venezia Giuiian, ki se v njej Ciro Manganaro navdušuje nad dejanji fašističnih vojgških formacij, ko so se te borile proti istrskim narodnoosvobodilnim edinicam, kar smatra on za višek patriotskega heroizma. Brez dvoma gre tu za izrazito fašistično delo, pripomniti Pa moramo, da je danes te vrste »literatura« v Italiji spet v veliki modi. Tudi Reki je posvečenih več iredentističnih publikacij, med njimi je vredna posebne pozor- nosti revija uFiume«, ki izhaja v Rimu in jo urejuje duhovnik Luigi Torcoietti. Z «mučeniško» Istro se predvsem peča revija uPagine Istriane«, ki jo že tretje leto izdaja »Associazione istriana di studi e di storia patria«. Urejuje jo prof. M. Corelli. Najnovejša številka je posvečena nekaterim tržaškim književnikom: Slataperju, Stuparichu, Camber-Barniju in Folcu Marinu, ki se jih prikazuje kot borce za italijanstvo Trsta in Istre. V resnici pa je znano, da je n. pr. Slataper, ki je bil sam slovanskega porekla, zelo sumil ne samo v italijanstvo Istre, marveč tudi samega Trsta. Nje- | gova dela predstavljajo naravnost odličen material za pobijanje iredentizma. Iz te popfave samo najnovejših del na tem področju je več kot jasno, kako se danes v Italiji pri določenih ljudeh znova porajajo apetiti, ki nikakor ne nosijo pečata miroljubnosti Ckot se to prepotentno zatrjuje) in so že nekajkrat privedli nesrečno ljudstvo Ape-nini-kega polotoka v največjp katastrofe- Moderni italijanski slikarji razstavlja jo v galeriji na Akvedotu BRINDISI : »PASTIR« V umetnostni galeriji na Akvedotu razstavljajo, sodobni italijanski slikarji; med njimi je zastopan tudi slovenski slikar Zoran Afttšič, ki živi stalno v Benetkah. Tu so najnovejša dela znamenitejših italijanskih moernih umetnikov; De Chirica. De Pisisa, To-sia. Carraja, Casoratija. Ce-settija in drugih. Za nekako vabe sta ujedanki Picassa in Bragua, dveh avtorjev, ki sta močno vplivala prav na slikarja. katerih dela hočemo opisati. Razstavljavci so vsekakor hoteli pokazati nekatere predstavnice najpomembnejših u-inetniških struj zadnje dobe, tako na primer sumetnosti periferije», manifestacije indu-slrializma. v kateri so slikarji prikazovali svetu človeško bedo in opozarjali odgovorne kroge, naj se že enkrat zganejo in odpravijo kričeče sramote družbe; dalje vidimo predstavnike surealizma. ki so se z deformacijo in upodabljanjem izjemnega sveta postavili docela na protinaravno stališče in izven stvarnosti s tem, da so uporabljali scene, tipe. vtise, figure iz človeškega kolektiva, ki ne živi v sk'a-du z zakoni, temveč v neki izjemni sferi. Ti umetniki so začeli priklicevati dogodke iz pretekle dobe klasicizma alt obujati v nas bdeče misterije. kar vse je pomenilo odkrivati skrivnosten svet, tedaj nekako surealnost. — Ne manjkajo tudi zastopniki umetafizične-ga slikarstva». Periferično umetnost je nekoč zastopal Ottone Rosai; šxo-da. da je razstavil sedaj le pokrajino (1D32), ki ne izraža njegove prvotne umetniške težnje, je pa izjemno delo v zasnovi s sončno toplimi barvami, razodevajoče podeželsko idilo. Carlo Carra ima dve sliki: Jadra in Marino. Z mnogimi drugimi sli.-arji se je vrnil tudi on iz ekstremizma in primitivizma k naturalizmu. V obeh njegovih pokrajinah dihamo neko slikarsko romantično czračje. V njih vlada izjemen mir, poetičnost narave; morje je sicer mrzlo, toda nebo osvetljuje zadnja zarja v prelepi rumenkasti barvi, ki se odbija še na ospredje slike. Takoj zraven je Arturo Toši s tremi deli. V njih zasledimo zopet romantični zanos; v njegovem primitivnem podajanju pokrajine občutimo ne-dvomno vplive fauvistov. Podeželska samota avtorju dovoljuje, da daje do dna duška svoji čustvenosti. Njegovi sliki Jutro in Preorana zemlja razodevata lepo zasnovano komvozicijo Tosi je skoro še boljši v svojem tihožitju, ki predstavlja preklano breskev r i IZ POROČILA TOVARIŠA KARDELJA NA KONGRESU LJUDSKE FRONTE FLRJ 1 .j KONEC STALINOVE PARTIJE Teorijo delavske re volucionarne partije so obdelovali Marx, Engels in Lenin v po ............. 11 — ————.■■ .................................... gojih boja za osvajanje oblasti. Toda ni bilo teorije o partiji po prevzemu oblasti in v pogojih boja za zgraditev osnov socializma. Stalinovo pretvarjanje partije v privesek birokratičnega aparata se sploh ne more imenovati teorija. 1o je dejansko, poskus maskiranja apologetike državnokapitalističnih odnosov in »teoretično" opravičevanje odmikanja od socializma Komunistična partija Jugoslavije se je razvijala — in v pogojih stare Jugoslavije se drugače ni mogla razvijati -kot štab revolucije, kot organizacija z zaves mo, toda Čvrsto, skoraj vojaško disciplino, ki je svoje člane vzgajala za revolucionarne naloge na čelu delovnih množic. Revolucionarni vojni štab je bila Partija tudi v narodnoosvobodilni vojni na čelu Ljudske fronte. Ta položaj ji je vsilila potre, ba boja, priznavale so ga delovne množice in opravičevali rezultati. Po zmagoviti revolu. ciji je Partija kot vodilna sila Ljudske fronte prišla na čelo oMsst' d6 'r3ern in 1ZP°‘ ^ "°d" S?”1 sestre av : v tudi (K* 0o si ?° tri tedne na 2liv°amaenab,ra a-^ le Kd Proti „ ’ 3ezo staremu Va ieza z se prvo ni moglo prej znano. Amerike. (Kot je «^1 Hajduka nastopih r(J* j tekmo izgubili z 0:2) Ne še, kaj bo storila & ^ ska nogometna zv ' jzrei, je v tem času že ,m fljt/ sejo Nogometna zv ^ ske, ki je na tej se^adal: ravnanje Hajduka. ^ od Nogometne zvez gaj( vije zahtevala, kaznuje. Prav tajl0 J la, naj uprava BaJ ^ o tem svoje * mo torej, se na H a * hudujejo. Dovolj ,, yi zamero imata pa dina in Zagreb, ki st3tnilrfl ljo s svojima ba®L „j igrala le neodločeno, da bi navzočnost no, posojenih igralcev P oda11 * zmago, vendar je . j >f «ce v Hokejski furnir v Švici ZUERICH, 11. — Za evropski kriterij v hokeju na ledu so bili danes naslednji rezultati: Italija - Švica B 2:1 (0:1, 0:0, 2:0), Avstrija - Francija 8:1 (2:1, 2:0, 4:0). Stanje je sedaj naslednje; Anglija 2 igri, Italija 2 » 4 točke, 11:5 Avstrija 3 Švica B 3 Holandska 3 Francija 2 11:6 18.13 9:6 7:13 2:15 Devetnajstletni ameriški smučar Ralf Miller je premagal znane evropske smučarje Schneiderja (Avstrija), Erikse-na (Norveška). Farera (Avstr.) in Pravdo (Avstr.) na tekmovanju v smuku za prvenstvo ZDA, ki je bilo v St. Vermontu. V slalomu je prvo mesto osvojil Eriksen pred Schnei-derjem, Bykom (ZDA), Farer-jem in Gablom (Avstr.). V tej disciplini je Miller osvojil šele sedmo mesto. Med ženskami pa je v slalomu in smuku zmagala Andrea Mead Lawrence; tako je postala prvakinja v alpski kombinaciji. Pri moških pa si je osvojil prvenstvo v kombinaciji Eriksen pred Schneiderjem in Millerjem za ugotavljanje s Nam se zdi, pri odhajanju da moštev na razne turne! pt Poteni * sebne resnosti. konča tako, da le bile t,r? ja vzelo uspešnas, kd -____________ ti mani L p nastopali proti n*«*) ranim nasprotnikom J? pripomore k pravem -p rodnemu ugledu. a ,$• di. da se je treba je bilo kako moštvo * razom simPat^no“rgaja)0^ vsem tem se se d°9. nerodnosti (nagradeJ jj# vim igralcem, Pr'nljn (a ^ zakasneli povratek posojenimi igralci’ nje za izmikanje ! ^s#9 , preezntance in 1S stopanje z lastnim inozemstvu itd. ,£m Škofji1 Mogoče ne bo v bodoče odgovorit i . (i stvar nekoliko boV ^ l’ jo. Končno le ne ^ z neodgovornimi p rila reputacija, ki tianski nogomet v s S A H Protest Šahovske I Jugoslavije Šahovska je vložila Prote ’„„Dslte niku F1DA BermanU, ni bil določen ta zahodnoevroP gjjš na turnirju kand'^' tovno prvenstvo, sJoy» tembru v Svic*' •> -u, i* j zveza stoji na sta' „ 0-ra biti povabljen biU' } tudi Gligorič, ju {r LAKE CITY, 11. — Nemec Heinz Ten Hoff (težka kategorija) je premagal v svojem prvem nastopu v Ameriki Lon-nieja Clarka s k. o. v 2. krogu. To je prva zmaga Nemca, odkar se mu je lani v dvoboju z Nemcem Heinzem Neuhau-som zdrsnilo, da si je zlomil nogo in izgubil naslov evropskega prvaka težke kategorije. vabljena StahlbeJ^ V*^1 Kolikor bi bilo Z* nančno vprašanje' zveza Jugoslavije P kriti del stroškov. Na velikem ."‘“'v šahovskem *url”. .j lS' / Plati, ki bo traja’ ^ do 15. aprila, ^ , dosedanjih Pr')a ■. jof.jd naslednji igralci- .gotič,p ~ je Trifunovič in c' zjlil1 ki ZDA, Cila m _ ged>' Razdelitev nagrad za športno kinematografijo CORTINA, 11. — Žirija na 9. tekmovanju za športno kinematografijo, ki se ga je udeležilo 16 držav z več kot 50 filmi v črnobelem in v barvah, je na svojem včerajšnjem zasedanju razdelila nagrade takole: 1. Pokal predsedstva vlade norveškemu filmu «01impiada v Oslu 1952»; 2. Zlato medaljo CONIja argentinskemu filmu »Vseameri ške igre«; 3. Trofejo C.S.I. italijanske-mu filmu «Abetone, orlovsko gnezdo«; 4. Pokal Smučarskega kluba Cortina kanadskemu filmu »Kegljanje na ledu«; 5. Veliko medaljo CONIja belgijskemu filmu «Bela gorska veriga«. Nova jugoslovanska rekorda na 200 m hrbtno in 100 m prsno Pred odhodom jugoslovanskih plavalcev na tekme v Belgijo, je bilo v soboto zvečer v Beogradu posebno izbirno tekmovanje, na katerem sta bila celo dosežena dva nova državna rekorda, prvega je dosegel Skanata na 200 m hrbtno v času 2:34,8, drugega pa Pandur | na 1Q0 m prsno z 1:17,8. ZDA, Cila ’n nec Olaja, Spanca Pomar, Argcntin jjj. Pilnik in Elis’-aze . • • ii- BEOGRAD. zveza Jugoslav>Je^,eZ0 V & vorila s šahovsko zvoboJ ^ ne Nemčije obema reprezen tanca b od° 25. maja. Igral1 , r ei>K ie 't A tih deskah. D°.s.,Jytrikf sebojnih dvoboj* gala Jugoslaviji Nemčija. OB V ESI11 ^ nit Pomladansko sjjf'^ s smučorslu© ' J! "° Kfu^ Planinsko di*e.iii* bo prh c®!® ,953SV 2' d° 7- mS ‘o*0 čDnom .n prije nes* bi sk> ^ MnJ® čajem na 3 0* • sovanje no '^j sedežu P«1 dneVn0 velli 13/11-do 19- ure' , , . Lj # Smuca'skl na P ^ , / 03 -RCV nedel°nsk° * i piamnb i*l* vpL —^ Atv v _ * r vv redi SOVanJMachi»*el1' Oduuvurm uiedmk STANISLAV HbNKO - tJKEONISTVO ULICA MONTECCH1 Sl b lil nad Telefon Številka 93-808 m 14 638 - Poštni predal 502 — IJPHAVA ULICA SV FKANCISKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15 18 — Tel 73-38 - Cene ogiasov La vsak mm višine v širim 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni l00. osirirm ce 90 lir La FLHJ za vsak mn- širine 1 stolp-a ta vse vrste oglasov p« 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZT7 Pivdriižn r.nrira III S Pellirn I II Te 33 82 Rokopisi se ne vračajo — —...11 1 " ' a r. NAROČNINA Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700 celoletna 3200 Ur. Fed Ijud, repub Jugoslavija: Izvod 10 '”0