Št. 140 V Gorici, v soboto dne 10. decembra 1910. TofcaJ ML. Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pašiljana: vse leto . . 15 K ' 2/3 » . . 10 „ 75y ..« • • 5„ PiJSarpicrieštevilke-stanejo IO-vul^i V Goncf seV^*^ „8653* "v: vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot go Goriškem in Gradi&čanskem" in dvakrat v letu Jtozai r§d Železnic, parnikov inpoitninzveV; Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vsa za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. , Ureanišfcvo <; nahaja v Gosposki ulici SjL.7 ' Gorici v I. nadstr. na deino. Upravpištvo se nahaja v Gosposki ulici št. ? v J. nadstr. na levo v tiskarni: Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. j. FabČič) tiska in zal.' Laška trgovska šola in slovenski „ŠoIskt Dom" v Gorici. V poglavju »nauk in .bogočastje« drž. proručma za leto 1911. se nahajata dve /a nas pomembni postavki: prispevek 11000 K (1000. K poviška) za laško tr-g o v s k o š o 1 o v Gorici in 6400 K društvu »Ž o 1 s k i Do m; vlada oznaea /nesek 6400 K Ž. D. za kompenzacijo, ker se rabi deška šola za vaduico. Zgodovino laške -trgovske šole v Gorici poznajo naši čitatelji prav dobro. V Soči« smo jo opisali natanko: kako pre-frigano so postopali Lahi, da so prišli do svoje laške trgovske šole. Priti pa so mogli do laške trgovske šole le sporazumno z dr. Gregorčičem. Znali so eskarnotirati deželno podporo po 6000 K na leto, država jim daje pa lepo podporo 11000 K. Ali država ne bi mogla nakazovati podpope laški trgovski šoli v Gorici, ako bi tu ne bilo od slovenske strani nečesa, za kar tudi nekaj da. tako da da Lahom in Slovencem, in ako bi ne bilo tu deželnozborske podpore. V seji deželnega zbora dne 16. marca 1907. se je naložilo deželnemu odboru, da dovrši pogajanja s trgovsko - obrtno zbornico in c. kr. vlado glede sredstev za ustanovitev neobhodno potrebne dvoraz-redne trgovske šoie v Gorici ter predlaga v p r i h o d n j c m zasedanj u n a Č i n i u s r e d s t v a z a p o k r i t j e deželnega prispevka k'celi potrebščini za navedeno trgovsko šolo. Deželni zbor se je izrekel ob jednem naklonjenim prispevati z letno svoto 6000 K za trgovsko šolo. Takratni deželni poslanec dr. T r c o je pozdravil predlog, rekoč, da je zadnji čas, da ustanovimo trgovsko šolo ter skrbimo za miš trgovski naraščaj. Omenjal je, da se je reklo v odseku, da je prišla vlada na pomoč. Končno je stavil predlog. Markerjevi zapiski. Povest. — Spisal I.. X. TOLSTOJ. (Konec.) »Oh! Moj Bog! Kaj bo?« Ni šef več v obedrto sobo, skočil je v kočijo in se je odpeljal. To vam je bilo smeha. Huzar vpraša: »Kje pa je gospod, ki je z menoj obedoval?« »Odpeljal se je,« so mu dejali. »Kako, odpeljal? Kaj pa je zame naročil?« »Ničesar niso naročili,« mu reko, »sedli so in so se odpeljali.« »Ta je ptiček!« pravi huzar. Mislim si. da ga sedaj dolgo ne bode. po takem škandalu. A ni bilo tako. Drugi dan proti večeru se je že pripeljal. Prišel je v biljardno sobo in je prinesel s seboj zabojček. Slekel je vrlino suknjo. »Greva igrat,« reče. In srdito gleda izpod Čela . Igrala sva partijo. »Dovolj!« pravi. »Daj, prinesi mi pero in papir, — pismo moram napisati.« Ničesar hudega misleč, niti sluteč, mu prinesem papir in mu ga položim na mizo v mali sobi. »Tukaj je, gospod,« rečem. Prav. Vsedel se je za mizo. In pisal da naj skrbi deželni odbor za to, da se upoštevajo n a r o d no s t ni i n t er es i i in razmere pri ustanovitvi trgovske Šole. Prav je govoril dr. Tr eo, ali prav ni storil slavni deželni odbor. Storil pa ni prav. ker je bil že tu dogovor, po katerem ni bil obvezan deželni odbor storiti p r a v glede ustanovitve trgovske šole v Gorici, to je: da se otvori trgovska šola' s s I o v e ns k i m in laškim učnim jezikom. , ¦ : Otvorili so laško trgovsko šolo in deželni odbor jim je izplačal podporo —-in to vse se je zgodilo vkljub gori navedenemu dežcluozborskemu sklepu! Sklenilo se je pač jedno, storilo pa drugo,! Slovenski klerikalci so molčali. Gregorčič ni črhnil besedice. Zakaj je molčal dr. Gregorčič, zakaj je molčala njegova »Gorica«, drugače za malenkosti tako gostobesedna, zakaj je dr. Gregorčič odklonil promeinorio Trgovskega in obrtnega društva? Zakaj — odgovor'na to vidimo tudi v državnem proračunu. Za borih 6000 K državne podpore ter za kako 'zagotovilo, da dobi Šolski Dom tudi kaj od dežele, seveda vsporedno za to tudi Lahi in njihova slovenožrska »Lega nazionale«, za par borih 'kron, katere dobi S. D., da ga.more S. L. S. načelnik toliko spretheje' vzrabljati v svoje politične namene, radi teh kron nismo dobili slovenske trgovske šole! Vse je bilo lepo domenjeno med zavezniki. Lahi poznajo' Gregorčičeve slabosti in vedo, kako rad prime za vsak vinar v prid Ž. D., pa so znali izrabiti njegove slabosti in rezultat je ta: da imajo Lahi v Gorici svojo trgovsko šolo, ki je emlnentnega pomena za nje; mi pa take šole nismo dobili, dobiva pa dr. Gregorčič za S. D. neke krone v »kompenzacijo«. Zveza tu vmes med laško šolo in S. D. je očitna. je in pisal in je vedno nekaj mrmral; potem pa je skoči! in je nagrbaneil čelo. »Pojdi,« reče, »in poglej, če je že prišla moja kočija?« Bilo je v petek v predpustu, od gostov ni bilo nobenega: vsi so bili na plesu. Sel sem, da bi pogledal za kočijo, in komaj sem bil pri vratih, zakliče, kakor da bi se česa ustrašil: »Petruška! Petruška!« Vrnil sem se. Vidim, da ie bled kakor platno, stoji in gleda name. »Vi ste me blagovolili poklicati, gospod?« Molči. »Česa želite?« vprašam, * Molči. »Oh, da! igrajva še enkrat,« reče. Prav. Dobil je partijo. »Kaj, ali se nisem dobro naučil igrati?« »Da,» rečem. »Sedaj pa pojdi,« reče, »in poglej, kje je kočija?« A sam hodi po sobi. Ne da bi na kaj mislil, sem odšel v vežo: vidim, da ni nobene kočije in grem nazaj. Komaj se vrnem, slišim, da je nekdo kakor s kijem udaril. Stopim v uiljardno sobo; tako čudno smrdi. Glej, on leži na tleh, ves v krvi in po- Gregorčič zida in naivneži'mu pojejo slavo. V resnici pa je njegova šolska politika, odkar se je spreobrnil ter stopil v zvezo s Pajerjem, pogubotiosna za goriške Slovence. Kričeč, slučaj je bas trgovska šola v Gorici. O drugih bomb pa še govorili. , Q Masarykovih razkritjih. Dunajski list »Die Zeit« priobčuje razgovor lS prefosorjem dr. Masarvkom o znani ;;eri glede falsificiranih Friedjun-govih dL....:mentov. Dr. Masarvk je rekelmed drugim: Vse svoje trditve glede P'-iedjimgo-vih dokumentov vzdržujem v polnem obsegu, ker imam glede vseh svojih razkritij v rokah objektivne dokaze. Navesti hočem nekatere podrobnosti, ki jih dbse-daj še nisem izročil javnosti. Za Vašičeve falsifikacijc Priedjungo-vih dokumentov sem izvedel potom poslanca Supila in vseučiliškega profesorja dr. Boža Markoviča. predsednika »Slovenskega Juga«. Mi bi lahko primerjali nam izročene ponarejene zapisnike »Slovenskega Juga« in »Narodne Obrane«, ki jih je prepisal Vašič, z dokumenti o Friedjungovem procesu, ako imajo oboji eno in isto pisavo. V to svrho sem prosil sodnijo za vpogled v sodni akt o Friedjungovem procesu. Da se mi vpogled ni dovolil, je znano. Na ta dokaz pa nisem polagal mnogo varnosti, ker bi bilo s tem samo dokazano, da je Priedjungove dokumente spisal Vašič, a za-me pa je glavno vprašanje to, ako Je Vašič ponaredil one dokumente v službi uradnikov avstrijskega poslaništva in ako so mu ti uradniki dajali navodila glede falsifikacije. Potoval sem v Belgrad, da osebno izprašam Vašiča. Vašič mi je navedel mnogo podrobnosti, ki so dokazovale njegovo intimnost, zlasti z gospodom S\vientochowskim. Moji prijatelji so o teh podrobnosti po- leg leži samokres. Tako sem se tega ustrašil, da nisem mogei ziniti besedice. A on brca, brca z nogo i: se naposled raztegne. Potem je zahropel in se je zle-knil. ^ Čemu je tako velik greh storil, da je svojo dušo pogubi!, sam Bog vedi; zapusti! je le tale papir, a ga nikakor ne razumem. Zares, kaj se vse zgodi na svetu! »Bog mi je dal vse, česar si more želeti človek: bogastvo, ime, razum, blaga stremljenja, riotcl sem se naslajati, a sem poteptal v blato vse, kar je bilo v meni lepega. Nisem onečaščen, niti nesrečen, niti nisem napravil nobenega prestopka; a storil sem hujše: ubil sem svoja čutstva, svoj um, svojo mladost. Zapleten sem v umazano mrežo, iz katere se ne morem osvoboditi in na katero se ne morem privaditi. Neprestano padam, padam, čutim, da padam, in ne morem padca ustaviti. ...A kaj je mene pogubilo? Ali je bila v meni kakor.šnasibodi silna strast, ki bi me opravičevala? — Ne. ... Moji dobri spomini! Jeden grozen trenutek je bil, katerega nikdar ne pozabim, ki me je pri vel k zavesti. Ustrašil sem še, ko sem videl, kak neizmeren prepad me je ločil od tega, i zvedo val i in dognali, da je Vašič govoril resnico. Vašič je na primer (pripovedoval med drugim, da so ga nekoč pri Swientoehov-skem pogostili s srbskim kolačem, kar se mu je zdelo zelo čudno, 'ker je vedel, da soproga poslaniškega tajnika ni Srbinja. Poizvedbe so dognale, da je neka stranka v hiši ob navedenem času podarila dotični srbski kolač gospe Swieuto-chowski. Nadalje je Vašič pripovedoval, da je nekega dne, ko je bil ravno pri 5wiento-cliowskem, policija prisi.* v hišo in spravila ialsifikatorje v nemalo zadrego. Poizvedbe so dokazale, da je dejansko ob navedenem času prišel policijski komisar v hišo, ker neka stranka v hiši ni plačala zapadle menice. Tretji zgled: Vašič je zatrjeval, da je z (Fzirom na bolezen, ki se je pojavila v rodbini, nasvetovul Swientochowskeniu novega zdravnika'-- dr. Simonoviča. Tega zdravnika smo zaslišali in njegov diarij je natanko potrdil VaŠiČeve navedbe. Resničnost Vašičevih podatkov pa se je dognala tudi iz diarija prejšnjega hišnega zdravniku rodbine Swiento-chovvski. Ti in drugi, popolnoma sigurni objektivni dpka-zi potrjujejo, da je Vašič v vseh podrobnostih govoril resnico, potrjujejo pa tudi, da je bil s tajni-, kom avstrijskega poslani-št v a v t a k -o i n t i m n e m r a z-n m e r j u, v kak r-š n e m b i ne m o-g e 1 biti navaden dobavitelj falsif ikaci j. Dokazano je, da so Vašičevi podatki o njegovem bivanju v Zagrebu resnični. Vašič je bil v Zagrebu pri sodnem svetniku Tarabpchiji, ki je bil v znanem »vele-izdajniškem« procesu predsednik kazenskega senata, ki je vodil razpravo. Takisto je tudi dognano, da je tamkaj občeval s stotnikom Cvitašem. Stotnik Cvitaš je javno priznal, da je občeval. z Vašičem z vednostjo predpo- kar sem hotel in mogel biti. V moji domišljiji so vzniMe nade, sanje in misli moje mladosti. Kje so svetle misli o življenju, o večnosti, o Bogu, ki so s tako jasnostjo in silno navdajale mojo dušo? Kje brezpredmetna sila ljubezni, ki je grela z radostno toploto moje srce? ... Kako bi bil lahko dober in srečeii, če bi šel po poti, katero je, ko sem vstopil v življenje odkril moj sveži um in otroško čisto čustvo! Ne le enkrat sem skušal kreniti iz tira, po katerem je šlo moje življenje, na to svetlo pot. Dejal sem zase: uporabiti hočem vso voljo, ki je v meni, a nisem mogel. Kadar sem bil sam, postalo mi je čudno in strašno predramim seboj. Kadar sem bil v družbi, takrat sploh nisem slišal notranjega glasu in sem padal vedno niže in niže. Naposled sem prišel do strašnega prepričanja, da se ne morem več povzpe-rj, nehal sem misliti o tem in sem hotel pozabiti, toda brezupni kes me je še sil-neje vznemirjal; takrat se mi je prvič pojavila misel na samomor. Poprej sem mislil, da bo bližina smr-i\ dvignila mojo dušo. Motil sem se. Crez Četrt ure me ne bode več, a moj6 prepričanje se prav nič ne izpreirieni. Tako vidim, tako slišim, tako mislim; ta čudna nedoslednost, nestanovitnost in lahkomiselnost.« 28 87 68 stavljene oblasti-; kar je z Vašiče^jovo-ril iii kar je' v tej stvari ukrenil, vse je storil po naročilu m ;z dovoljenjem pred-postavlieihega kornega poveljstva. A toSe ni vse! ' * Vašič mi je na docela nepričakovano vprašanje priznal, da mu je tajnik Swien-toohovvski dal odhišnih; vrat ključ, s katerim je lahko neopažeiio prišel v Šwien-tochpwskega kabinet. S pomočjo dotič-nega hišnega posestnika se je dognalo, da se je z Vašičevim ključem res dalo odpreti ena izmed hišnih vrat v hiši, kjer stanuje Swientocbowski. Ves položaj kaže na to, da je izklju-• ceno vsako domnevanje, kakor da bi bil Vašič morda ključ ukradel. Sicer pa je nadvse sumljivo oejstvo, da je Swieritochowski dal napraviti poleg vrat, od katerih ima ključ Vašič, nova vrata z novo ključavnico. Najbolj odločilen dokaz, da je posla-niški tajnik Swientohowsski sam ponaredil Friedjuingove dokumente, pa je to-le: Vašič je pokazal dokument, k* ga je ponaredil Swientohowski. Preskrbel se je rokopis gospoda Swientochowskega in primerjali sta se pisavi. N a j s k r b n e j-še pri mer j an je je dognalo, da sta obe pisavi docela identični. S tem je torej doprinešen neomajljiv dokaz, da so Vašičevi podatki o Swien-tochowsj 11 n a zveza. — Kaj pa pošta?) L ozirom na vest, ki ste jo prinesli pred kratkim v vašem cenjenem listu glede - avtomobjl-nega prometa med Sv. Lucijo in Bovoem, je treba povdarjati ra^m ugodnosti in udobnosti, katero je prineslo omenjeno podjetje temu okraju, tudi anomalijo v poštnem prometu, ki io je zakrivilo c. kr. poštno ravnateljstvo vsled svoje škr-tosti. C. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu je bila že davno predložena prošnja in ponudba od zasebnikov, da uvede obrat z avtomobilom od Sv. Lucije do Trbiža, oziroma do Bovca. AH c. krepostno ravnateljstvo se ni oziralo na tako prošnjo in ko se je slednjič vendar počelo zanimati za ta projekt in stopilo v pogajanja, je pretrgalo pogajanja zaradi borih par tisoč kron. • Zdaj pa imamo to anomalijo, da nam pride blago iz Sv. Lucije v d v e h urah — pošta pa v sedmih urah. In večer-njo pošto pa dobimo še-le jutri dan. — Kakor je danes, ker je potok »Sušeč« narasel, pa sploh ne pride, med tem ko je prišel avtomobil brez zamude ob navadni uri. Kadar se pa pelješ-s pošto, seveda ob lepem vremenu — pa je nevarno, da glada pogineš, predno prideš v Bovec. — Da je pa bila že davno potreba, da se uvede avtomobilni obrat med Bovcem in sv. Lucijo, kaže že dejstvo samo, da se je zasebno podjetje osnovalo! Upamo pa, da se tudi c. kr. poštno ravnateljstvo zdrami in da vendar le v doglednem času pricaplja za privatnim podjetjem! X*i Boj prof! dra. Bori se 2e vse zdaj za svoje življenje, ko huda draginja nas tlači neznosno, v okolici, v mestu se vidi vrvenje, vse glejte draginji v oko neizprosno. Hud udarec zadel je deželo ,in mesto zares, to čuti vže kmet in gospod — in revež bo vržen iz hiše na cesto, če fahalu pomoč mu ne pride;od kod. Pomoč pa le pride vsakomur tedaj, če hitro draginji naznani bojkot . . . vže zima je tu, prilike sedaj ne sme te zamudit' ne kmet, ne gospod! Boj proti draginji odločno veli, da kupite lensko in moško blago pri tvrdki: aIYAHČiČ &KURINČIČ" pač vsi, zalogo naj tam si ogleda vsakdo! Domača ta tvrdka v Gori"? stoji, v Gosposki ulici — tam olizu treh kron, (le v to trgovino naj vsakdo hiti, ne bo se kesa! . . . postrežen bo „on"! Po znižanih cenah proda se blago, pa . . . pa samo do novega leta, te ugodne prilike zamudi naj nikii-: Cujte \ le tam se Vam sreča obet?-. \ Mali oglasi. Rajmanjaa pristojbina staae 90 fin. Ako Je ogla* obselnejll se raCana la Tttko besedo 3 vin, H&JprlpravneJSe laseriraaje xa trgoioe ta obrtnike. Koliko i» manjših trgbvc«v In obrtnikov v Gorici, ______na daftll C-----'---------*"v -"-"- u~------ •— nikjer ne Inierinj krojaškega sprejme takoj Ivan Golobj krojašk? majstf?" Solkanu. M6ulOV3l)3 S0D3 vfeom*8? oVda v najem tkkoj. VpraSatl v Židovski ulici št. 22. Frai Hmk, brives.tfe^fži občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna in ftista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane žen«ke lase od K Ig naprej kg. zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče službe kot korespondentinja ali blagajniearka — Ponudbe pod „Z.. F." post. restante — Gorica I. 1 (Dalje v prilog!). Redka prilika! Prevzel sem veliko zalogo tir ter ponudim elegantno žrpno uro, [»osebno pločnate oblike, h amerik. 14 karatnega zlata Donbie, za K 5-—. Fino pozlačeno kolesje na sidro, znamka „Specfc>saB, teče na 36 ur. Jamčim y.a 4 leta. 1 kos K 5-; 2 kosa K 940. — ;i tiri dam po vrlm lepo pozlačeno verižico. — nevarnost, ker blago tudi zamenjani ali pa denar. H. SPINGARN, Krakau Avstr. Štev. 188. najbolje tVmkre^zdeluje fn razpošilja Prva sisačka tvor- nica tambura 1 Stjepušin, Sisak (Hrvatska). OdlikovAn na pariški razstavi 1.1900. ter na inilenijski, izložbi 1890. Razen tamburic in skladb za tamburico ima razna glazbila kakor: gosli, citate, gitare, mandoline, harmonike, okatine itd. Za zahtevo se poSilja poseben ilustrovan cenik. V isti tvoiniri izhaja tambiiraški mesečnik pod, naslovom „TAM» IHJK7CA' koji prinaša |iotik in krasno tftmluuasko ftkladbti. Cona za celo leto K 8'—. Tokajec, kralj vseh vin! Kar je mleko nežnemn otroku, to je odrastlim ljtidom pristno tokajsko zdravilno vino! Zdravniško pripon ceno, postavnim zahtevam odgorarjajoče tokajsko vino je zdravilo za mlade in maro in ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Čisto, neponarejeno tokajsko vino ozdravlja posebno želodčne nadloge, pomanjkanje krvi, vstvarja apetit in vzbuja v veliki meri veselje do življenja pri mladih in starih. — Produkcijo vseh naših vin nadzoruje država in ta vina je razglasilo visoko kr. ogr. polje-deljsko ministerstvo kot edina zdravilna vina. Zraven zdravilnih uspehov nudi Tokajee tudi izluitvu užitek I —..Da se omogoči vsakomur uživati ta biser med vsemi vini, smo sestavili skrbno dve kolekciji, kateri razpošiljamo v vse kraje fianko zabojnine in franko poštnine in sicer Kolekcija št. 1. I steklenica 0.5 1 petletnega med. - Satnorodec (Samorodner) | ,i 0.5 1 osemletnega „ „ ., , „ 0.25 1 petletnčga med. - samotoča (Anabrucli) „ 0.25 1 osemletnega „ „ „ j Kolekcija št. II* ] pet steklenic 0.7 I petletnega med. - Samorodca (Sainorodner) | „ „ 0.7 1 osemletnega ,, „ „ , ,. „ 0.6 1 petletnega med. - samotoča (Ausbruch) „ „ 0.5 i osemletnega „ „ „ j Kron 9'- brez kakih drugih izdatkov! proti povzetju ali, predplačilu gor. zneska. kron 6350 brez kakih drugih iz tatkov! franko zabojnine in franL postaja, plačati tekom 30 dnij od datuma na fakturi. Akcijska družba Majskih vinskih producentov (Gescllschaft Tokajer Weinproduzenten A. G. Vertriebs-Abteilung) Budimpešta T., Lip6t-kornt št. 2. Odlikovana skoraj v vseh drŽavah! Zahvalna in priznaiaa pisma od visoke in najvišje gospode. Dobri zastopniki, ki imajo v višjih krogih znance in tudi dostop v te kroge, si lahko zagotovo s priporočanjem naših vin lep zaslužek, oziroma tudi stalno plačo! VEDA. Dvomesečni k za znanost in kulturo. Razposlala se je ta-le okrožnica: ^Paše blagorodje! Odveč je povdarjati potrebo in važnost v strogo znanstvenem duhu pisanega, po svoji vsebini vsakemu in-teligentu .pristopnega znanstvenega časopisa, ki naj uvaja v probleme državnega in socialnega življenja, filozofije in kulturnega žitja vobče. Prepričani smo, da je treba naši inteligenci trajnega pomočka, da si ohrani kontinuiteto svoje splošne izobrazbe in ne zalerkne v vsakdanjosti svojega ožjega ipoklica; prepričani smo, da je treba slovenskega vodnika na tej poti. ako še naj naše želje 'po samostojnosti narodne kulture približujejo uresničenju. V zadnjih letih se je razmnožilo število slovenskih znanstvenih delavcev tako, da je čas, ustanoviti vez, ki naj spaja uspehe njihovega dela z narodom. Tem kutur-nim silam, ki so primorane bogatiti tujo, nemško kulturo, se mora otvoriti tribuna, ki jim nudi možnost ipodati rezultate svojega dela. To je povod, da je sklenila skupina mlajših slovenskih znanstvenikov, izdajati dvomesečnik »Vedo«, s koje izdajanjem pričnemo meseca januarja 1. 1911. Omejiti bo »Vedi« delokrog na vprašanja splošnega interesa: Osredotočevati vse stroke znanosti v sIiiloi socialnega in kulturnega razvoja s posebnim ozirom na družabne, javnopravne in gospodarske razmere. Način njenega delovanja bodi:, objektivnost, preglednost in po-ljudnost posameznih sipisov. Med nami samimi hoče biti »Veda« činitelj socialnega in kulturnega napredka. Dosedanja neorganizovanost znanstvenega dela se mora umakniti stvariteljski volji, j Pogledati hočemu svojemu narodu do dna duše in anali-zovati vse pojave njegovega življenja. Vknjižiti hočemo v »Vedi« kakor v glavni knjigi ves narodov »Imeti in dati«, njegovo soJalno in umstveno vsivarjanje, njegovo bitje in žitje. Hočemo tudi, da prestopi naš zbornik ozke samoslovenske meje: Ker je treba med Ju-goslovnai najožjih stikov in smo si svesti velikih nalog, ki jih ima vršiti jugoslovanska inteligenca na kulturnem .polju, bomo združevali v »Vedi« delo in naziranje jugoslovanske znanstve-nosti ter prinašali (v latinici) poleg slovenskih tudi hrvatske in srbske Članke v izvirniku, bolgarske pa v slovenskem prevodu. Poleg Jugoslovanov so nam najbližji Čehi, njih znanost in kultura. Šamoobsebi je umevno, da bo »Veda« zasledovala razvoj češkega znanstvenega dela. Vrh tega nam je pa tudi treba pogledati ven v široki svet. »Veda« naj predstavlja sintezo našega znanstvenega in kulturnega življenja in naj oživlja slovenske duševne sile. Zgodovina razvoja služi sotrudnikom »Vede« za raz-iskavanje vseh socialnih in kulturnih vrednot, ki jih najdejo v našem narodu ali ki jih'hočejo presaditi iz tujih tal k nam. V zgodovini razvoja je najlažje presoditi pravo, narodno gospodarstvo, filozofijo, umetnost in slovstvo tako, kakor je potrebno za njih razumevanje. Po zgodovinski metodi bo najlažje premotriti natančno obstoječi gospodarski družabni in pravni red in vse pozitivne in negativne vplive, ki ga preobrazujejo, bodisi praktično ustvarjaje ali razdiraje, bodisi teoretsko utemeljevale. Vsebinsko se prilagoja program »Vede« vsem pojavom sodobnega življenja, težnjam posameznih razredov, narodov, skupin, posameznih naziranj in smeri. V obzorje »Vede« spadajo: Javno pravo, gospodarstvo, socialna politika, občno družboslovje (sociologija) in filo- zofija, nadalje tfsi kulturni jn socialni problemi, ki-se zrcalijo v narodovi književnosti in umetnosti. "Vsem tem pojavom našega javnega življenja je treba znanstveno ugotoviti značaj in jedro. Tehnično bodo zato tvorili vsebino tega dvomeseč-nika naslednji deli: I. Razprave in članki. H. Sodobni dokumentarični material ter memoare: HI. Slovenska znanstvena terminologija. IV. Pregledi.in referati: 1. Država in'Družba: Javno pravo. Sociologija. Slovani. Publicistika. 2. Politična ekonomija: Gospodarstvo. Socialna politika* Denarni trg. Statistika. 3. Filozofija. 4. Kultura: Literarna kritika. Umetnost. V. Ankete, tikajoče se vprašanj javnega prava, gospodarstva in slovanske kulturne in znanstvene organizacije. VI. Bibliografija. »Veda« se kot taka ne udinja nobenemu svetovnemu naziranju, nobeni znanstveni »šoli«, toliko martj kaki politični stranki. Zato ne zahteva nikake medsebojne enotnosti v naziranjil) sotrudnikoV ali soglašanju sotrudnikov z znanstvenim in kulturnim prepričanjem urednikov in izdajateljev. Vendar se nam zdi na tem mestu potrebno pov-dariti, da tvorijo! uredniki in izdajatelji »Vede« skupino, zvesto načelom ojiili krogov inteligence, iz katerih je izšla. Stavljamo sotrudnikom nalogo, da osvetlijo v »Veldi« probleme vsestransko kritično, ker le tako bo mogla snov poljudno raszHsnitf in postati vsestranski kulturen zbornik, ki bo s svojiiti delom res'koristil naši narodni kulturi in vspodbujal inteligenco iz malodusnosti k spoznanju in ustvarjanju. Sodelovanje sotrudnikov vseh idejnih smeri nam je zato dobrodošlo, dokler odgovarjajo njihovi prispevki Priloga „Sote" št, 140. z dne 10, decembra 1910. f in •'• PožoH '— 'Družibafi(V. Cirila in Metoda- v Ljubimi sestavlja svojo bilanco za solrtčno leto> zato se vsi izza 31, grudna 1910 prejeti zneski- zaračunajo meseca prosinca 1911 in ne pridejo v poštev za bilanco 'leta 1910. Vljudno prosimo vse pfelfeflžfl^ie^b^tiiBfi^i^fe^n VSB/o?i«Ml*0 nabiralnikov da pošljejo" po Pekovih položnicah aH po poštnih nakaznicah prispevke družbi sv. Cirila in "Metoda najkasneje -do 2 5. gtudna 1910: » '—— •• — :, (Naslov: družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.) %..¦• Zagrniu čez Sočo K 200.000; za razne se-,^ *v7ste po Krasu, zlasti iz Pliskovice V-' B r j e i n G o r j a.n s k o in iz nižine iz Renč in Zagraja K 19.700; za cesto v K o-b a r i šk e.m K o t u .K 6000; za občinsko cesto Dol-Otlica K 4000 ; za popravo, ceste Grgar-Zagorje-R.avni- ' c a K 10.000; za pot s K r n ic e v $ e m- j pas K 18.7C0; za cesto Dobrovor VTpolže-^ F-erjan-K 20.000-z j Domače vesti. Volitve v zavarovalnico proti nezgodam so rarzpisane na 29. t. ni; Opravičenci naj pazijo, da ne izročijo glasovnic nepravim in nepoklicanim* osebam. Pošiljati jih je, pravilno podpisane, predsedniku volilnega odbora, dr. Šlaviku, odvetniku v Trstu. Glasovnice delodajalcev podpiše dotični volilec - delodajalec sam. j Glasovnice delavcev mora »podpisati de- , iodajalec in eden delavcev kakor njihov i zaupnik. Kandklatje se proglasijo pravočasno v sporazumu z dotičnimi opravičenci. | Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — V gostilni pri A. Mikužu pri Sv. Luciji zbrano pri tomboli 7M'K;Trof. Lud. Vazzaz za Miklavža 5 K; Nabirahrik v trgovini Konjedica in Zajca 9.63 K,'doslej skupaj 43.69 K; Zaradi sreče pri mavšlju 1 K; ^a golaš, ki ga ni bilo, 1 K; Nekdo, ki je prišel nabiralcu v roke, 1 K; V Zagraju nabrano 1.48 K; Dragotin Gilčvert, posestnik v Bukovici, en kvintal krompirja; Neimenovana št. 1 za december 2 K; A. Urbančič, mesar v Gorici, 0.81 K; Na račun mesečnihe je 'prišlo 86.18 K, potem 240 kg krompirja, 19 kg fižola, 3 vreče repe in ena vreča zelja. — Živeli darovalci! »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« priredi dne 5. svečana 1911. veliko pustno veselico s plesom v dvorani hotela »pri zlatem jelenu«. Toliko v naznanilo drugim društvom v inestu, da ne bo brezpotrebnih ovir. Umrl je v Gorici dr. VirgHij S t e i -lier, zdravnik, star 31 let. Pokojnik se je bU posvetil psihiatriji ter je študiral tudi v inozemstvu. Mislil je na službovanje v deželni norišnici. Naučil se je bil tudi že precej slovenščine. Umrl je za jetiko. Smrtna kosa. — V Kanalu je umrla 6. t. m. gospa Ana Le ban v dobi 73 let. Naj počiva v miru! Preostalim naše so-žalje! Za ceste v državnem proračunu leta W!l. — Te postavke so v proračunu; za cesto Medjavas-Sv Ivan v devin-ski občini K 1000; za zgradbo steze iz R o č i n i a v Srednje K 4200; za poti v občini Na k 1 o K 2000; za okrajno cesto D u to vi je K 250O; za cesto iz. Ider-s k e g a v L i v e k K 1600; za most pri opazko, da je. cesta nujna; za ceste, iz Grgarja v Bate, Banjšice, \ Kal K 25000; za cesto med Trnovim Vi Srpenicp K 20.000; za c e st n o o m r e t žje med Sočo in Idrijo K 130.000. Za regulacijo Soče in Tera se nahaja v državnem proračunu za leto 1911. majhna svota 5000 K. Vlada podaje k tej točki pojasnilo, da je bilo v proračunih za regulacijska dieta 6 obrokov in sicer od leta 1904. do 1910 K 210.000 (leta 1910. K 30.000) ter da so sedaj izdelani načrti za regulacijo spodnjega in gornjega toka Soče ter se nahajajo v ministerstvu. Treba pa je še nekaj dodatkov. Teh 5000 K naj služi za najnujnejša dela ob bregovih, zaznamovana že v načrtih ali pa se lahko da iz tega znesika podpora faktorjem, di^-rektno interesiranim, ki bi izvršili taka dela. Malo bo! Kaj pa bo potem, kadar preštudirajo v ministerstvu naCite za regulacijo celega toka Soče? Regulacija Soče spada v vrsto del od vlade napovedane gospodarske (pomožne j akcije, s katero pa mora biti združeno delovanje deželnega zbora. Če pa deželni ' zbor po krivdi iiberalno-klerikalne večine" ne deluje ¦--------------se ta Škoda pozna povsodi. V s 1 e d tega s e z a v I a-čuje tu d i tak o potrebna r e-g u 1 a c i j a S o č e. Kot gadje pihajo po »Prismojencu«, ker smo povedali, 'kako škodo vzročajo vinogradnikom klerikalni grehi iz deželnega zbora. Deželni zbor bagatelizira vinogradnike, nima srca za nje, zato je tudi od države prispevek vedno majhen; ravna se po deželnem prispevku in ker je ta majhen, da tudi vlada malo. Krivi so le klerikalci, ki nimajo srca za vinogradnike in pa zveza je proti taki pomoči, ker bi prišla v glavnem v prid Slovencem. Sedaj pa hoče vlada še znižati prispevke za vinogradnike. Vidi brezbrižnost za vinogradnike v goriškem deželnem zboru pa sodi, da niso potrebni in hoče odščipniti prispevek. Interpelacija Fo-nova je brez pomena, je stavljena le iz strahu pred novimi dežetnožoorskimi volitvami. Kdo je tisti, ki bo verjel, da se klerikalci resno -potegujejo za koristi vinogradnikov ira Dunaju, ko jih pa vidimo v deželnem zboru, od katerega je odvisna državna pomoč, brezbrižne za koristi vinogradnikov?! — Stopili smo jim na prste pa evilijo. Vinogradniki pa spoznavajo svoje .klerikalne prijatelje. Vse zavijanje in laganje po »Prismojencu« ne pomaga nič. Klerikalci so kupili neko hišo za žensko društvo »Skalnica«. Sedaj se baliajo ieri,mjjč^k.njieip kdo^e M&h, uspehov od društva. Ženske, ki prihajajo pod klerj-kaslne peroti, so strašno fanatizirane in pretirano, pobožne, slabe služkinje, slabe delavke. Vedno vlečejo iz njih denar klerikalci, sedaj za to, sedaj za ono reč, tako da jim takole pobožno katoliško društvo požre skoro ves zaslužek. Svetujemo gospodinjajn,..d.a ne .vsprejemajo služkinj, ki so v kakem klerikalnem društvu, ker jih tam le hujskajo in odvajajo od dela; svetujemo pa tudi .dekletom, ki hočejo same sebi dobro, naj ne zahajajo v hujska-joča klerikalna društva! Mnogo krajev je bilo letos prizadetih hudo po elementarnih nezgodah. — Potrebna je bila tudi deželna pomoč. Ali kako naj pride deželna pomoč, k<> so pa zavezniki, laški liberalni in slovenski klerikalni poslanci onemogočili delovanje deT želnega zbora s svojo znano polit mm-parijo. Na dnevnem redu seje 10. oktobra se je imelo že, razpravljati o ukrepih za olajšanje bede v okrajih, prizadetih po 'elementarnih nezgodah, ali ta seia se ni mogla vršiti, ker je vlada takrat že odrekla zaupanje v e č i n i ter zaključila deželni zbor. Prizadeti kraji imajo veliko škodo. — Sploh je združena z zvezo Pa-jer-Oregorčič sama škoda! Obsojen klerikalec. —- Pred okrajno sodnijo v Gorici je bil včeraj obsojen na 4 dni zapora zagrizeni klerikalec J e-r i c i j o iz Podgore, ker je »razžalil g. župana in poslanca Klančiča. Ta Jericijo je znan po svojem dolgem jeziku; mož je pa tudi velik pobožnjak in desna roka kurata Vuge. Ali ga Vuga uči tako Žaliti-'ljudi?! Javen shod v Podgorl hočejo imeti novostrujarji jutri. Pravijo, da bodo govorili o 1 j u d s k e m š t e t j u, ali tisti, ki jih poznajo, trdijo, da 'bodo 'le h u j skali pod firmo ljudskega štetja.Tako hujskanje pa utegne Še škodovati prav za ljudsko štetje! Zato bi bilo bolje, da shod odpade! Tako nam poročajo iz Podgore. Nesramnost nemškega duhovnika. — Nemški župnik Bileeki v Grubnu v vratislavski Škofiji na Nemškem razpošilja na razne naslove po Slovenskem po osem razglednic s prošnjo, naj mu naslov-Ijenec pošlje najmanj l K 20. Če pa pošlje več, dobi naslovljenec še druge brošure, kakor popis barcelonskih dogodkov, "znanstveno razpravo o človeku in opici, o papeževi izvolitvi, nadalje popis vseli 258 papežev. S tem denarjem se misli Zidati cerkev na Nemškem. Kako pride nemški duhovnik do tega, da nadleguje ^loveriske družine s svojo brezokusno po-šiljatVijo? Ali nimajo Slovenci nujnejših potreb nego podpirati katoliške cerkve m Nemškem? Zatorej,.kdor dobi tako pošiljatev od župnika Bileckega, naj zapiše lepo na ovitek »retour« in naj se raje spomni »Dijaške k u hi n j e« ali pa naše prepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda. Mi moramo za svoje cerkve sami skrbeti, naj še Nemci za svoje, saj Nemci ne poznajo hvaležnosti napram jSlovanom, to smo že večkrat občutili na lastni koži! — Ve^t o dogodku, ki je zadel neko Marijino hčer, popisan v Sfc: \&%, |e.Wd spe-kla »Prisniojenea«., Vest je* sevedL' resni- ': čna. Tudi »Prismbjenec« hode redi, da' "ni resnična, ker ve, da je kaj takega že nekaj navadnega po Marijinih družbah'. Za-vil pa je hitro i# drug-o pot ter govori o drugih rečeh,'ki niso y nobeni zveži z lepo .vestjo. 'o Marijini hčerki. — J e. že.. preneumno vedno Čvekanje, o Trg,''obrtni zadlrugi, o Mizarski zadrugi lici-* Pametni; ljudje vedo, kaj je resnica in kaj laž;:zato se klerikalci le smešijo, ko lajnajo vedno jedno in isto. Le počasi! Naj pazijo, da oni kam ne zagazijo! Ni treba misliti, da je klerikalno »z a d r u g a r e n j e« res tako uzorno kakor pisarijo in čvekarijo klerikalni sleparji.. Če nekega lepega dne odpove »regulator«, kaj 'bo?! Klerikalne hudobije se utegnejo še bridko mašče-, vati! Zveza kraških županov in podžupanov je zborovala v Sežani 24. nov. Zveza je dosegla vspeh v akciji iza krmo, ker je od podpore K 13000 po odločnem nastopu Zvezinega predsednika g. Vkana razdelilo okrajno glavarstvo v Gorici KraŠevcem 7300 K; Zveza je izposlovala še ostanek od 1908. Vprašanje o dovažanju gnoja iz. Trsta je v tiru. V Zvezi je 60 udov. Izrekli so -se proti nameravani 4. volilni skupini v občinskem volilnem redu; zahtevali so merosodni urad v Sežani in Na-brežini; izrekli so se za zdržema urado-Vanje pri c. kr. uradih v Sežani in Komnu; zahtevali so odškodovanje za posle prenesenega delokroga, da se omeji vsa-jsoletna razstava goveje živine ter se od-ikoduje potrebne govejorejce; opozarjajo poslance, kako postopajo v Trstu z na-|imi mlekaricami. Pozvali so potem de-|elni zbor, da takoj ustanovi deželni šolski fond; da sčasoma naj vlada prevzame Šolsko breme, prispeva pa naj takoj s Wc Predsednikom je izvoljen g. to-niajski župan Vran. Hrvaška vlada podpira panslavlzem v Avstriji.! — Pod tem naslovom piše »Grazer Tagblatt«: Za vsak vinar, ki pride za božiče iz nemške države revnim šolskim otrokom, upijejo slovenski listi. Sedaj pa je ban hrvaški daroval iz državnih sredstev 5000 K »Ciril-Meto-dovi družbi« za Istro. — Čudno logiko imajo Nemci. To je pač nekaj dn.gega, ako pride iz nemške države v Avstrijo denar za nemške otroke, kakor pa če pride denar iz Hrvaške za hrvaške otroke v Istri. . Hrvaška in Istra imati enega in istega,vladarja. Sicer pa kdo bo iskai logike pri nemških žurnalistih, iz katerih vre samo srd in jeza na njihove slovanske, sodržavljane! Ponovna prošnja. — Vsa ona si. županstva, ki nam niso še poslala podatkov za »Kažipot«, so uljudno naprošena, da store to čimprej. Priloga. — Današnji številki smo priložili letak z imeni goriških obrtnikov in trgovcev. SI. občinstvo uljudno opozarjamo na ta imenik in vabimo, da se prav pridno poslužuje pri omenjenih tvrdkah. . . zahtevam eksaktne vede, znanstvene resnobe, umerje-l nosti in one strpljivosti, ki je znak izobraženstva. Da seznanimo čMatelje zlasti tudi s subjektivnimi na-i zori vodilnih mož slovanske javnosti, in t4 o temeljnih | vprašanjih javnega prava, narodnega gospodarstva in slovanske znanstvene organizacije, bo prinašal naš dvo-mesečnik rudi ankete. Izdajatelji in uredniki -Vede« se: dr. Albert Kramer; (Dunaj), dr. Ivan Prijatelj "n^iaj), dr. Mihajio Rostoharj (Praga), dr. Bogumil Vošrtjak /Gorica), ki so si zagotovili že sedaj sodelovanje sledečih gg. sotrudnikov: Privatni docent dr. Alb. B a z a 1 a (Zagreb). — Vse-učiiiščni profesor Štefan S. B obče v (Sofija). — dr. Milko Brezigar (Gorica). — Vseučiliščni profesor dr. D r t i na (Praga). — Privatni docent dr. Bfetislav F o u s t k a (Praga). — Ante Gaber (Škof ja Loka). — Člen srbskega državnega sveta Gligorij G e r š i č (Beograd). — I. A. G l on a r (Gradec). — dr. Pavel Grošelj (Ljubljana). — dr. Vladislav Gumplowicz (Dunaj). — dr. K. H i n t e r 1 e c h n e r (Dunaj). — T. J e n-k o v a (Praga). — dr. F. 11 e š i č (Ljubljana). — Vseučiliščni proi dr. K. K a d l e c (Praga). — dr. F. K i dr i č (Dunaj). — dr. Vek. K i s o v e c (Trst). ~ Vlad. K n a f 1 i č (Trst), — dr. Karel Kramar (Praga). — dr. Gojmir Krek (Dunaj). — Vseučiliščni profesor dr. Fran K r e j č i (Praga). — Raidovan Krivic (Praga). — Vseučiliščni profesor dr. Kosta K u m an u d i (Beograd); — dr. K u -šar (Gradec). — dr. Ivan Lah (Ljubljana). — dr. Stanko L a p a j n e (Dunaj). — dr. Dragotin Lončar (Idrija). — Vseučiliščni profesor dr. T. G. M a s ar y k (Praga), — dr. Peter M e d v e d š č e k (Gorica). — Vojeslav M o 1 č (Ljubljana). — Vseučiliščni prof. dr. Matija Murko (Gra- dec). —._ Člen francoskega drŽav, sveta Gabriel Louis-I J a r a y (Pariz). — Josip P e n i ž e k (Dunaj). — dr. Karel Ozwald (Gorica). — dr. Ludovik Pivko (Maribor). — Vseučiliščni prof. dr. Vladislav Polič (Zagreb). — dr. Janko Pretnar 'Igrica). — dr. Štefan S a-gadin (Ptuj). — Ferdinand; Seidl (Gorica). — Privatni docent dr. Ivan Str oh a l (Zagreb). — dr. Dragan Šanda (Dunaj). — Aleksander Šantel (Pazin), — Vseučilišč, prof. dr. Š i lo v i č (Zagreto). — Ant. Š t e b a 1 (Ljubljana). — dr. Pavel T u rn er (Maribor). — Vseučiliščni profesor dr. František \f a v f i n ek (Praga). — dr. Fran Vidic (Dunaj), dr. Josip Vošn jak (Visole na Pohorju). — baron Andrej W i n k 1e r (Gorica). — Privatni docent dr; Zamik (VVtirzburg). — dr. Niko Zu-panič (Beograd). — Privatni docent dr. Žižek (Dunaj). — dr. Ivan Žmavc (Praga). Med drugim prinese prva številka sledeče razprave: 2ižek: O ljudskem štetju. Bogumil Vošn jak: Uvod v temeljna načela državnega nauka. B. V.: Sociologični pomen slovansko-nemške jezikovne meje. 2mavc: Uvod v naraven nazor o svetu. Dr. Josip VoŠnjak: Dodatki k »Spominom« (PraŽak). Šantel: O narodni umetnosti itd. Izmed referatov omenjamo ocene sledečih del: pl. To-mašič, ban hrvatski: Temelji hrvatskoga državnoga prava. Lončar: Bleiweisova doba. Iovanovič: Srbsko ustavno pravo. Strohal: Priroda i država. Bernatzik: Die nationalen Matriken itd. V gospodarskem oddelku poroča dr. Brezigar o »Sinereh razvoja čeških bank«, in o knjigi dr. 2ižeka: Die statistisohen Mittelwerte, inženir Štebi o kranjskih podeŽelnih centralah. Pod zagtavjem »kultura« prinese naš dvomesečnik Ozwaldove črtice: »Iz predavanj v tujini« ter literar. In umetniške kritike odiič. slovenskih kulturnih delavcev. Za prihodnje številke so med drugim pripravljeni sledeči članki: Bazala: O razvoju hrvatske filozofije tijekom XIX. vijeka. Polič: Ustava Bosne in Hercegovine. Pretnar: Začetki francoskega slovanofilstva. Vošn jak: Narodnostna zakonodaja avstrijskih deželnih zborov. Vošn jak: Pregled ruske, državno-vedne in javnopravne literature XiIX. veka. Sagadin: Upravno pravosodstvb. Kisovec: Sistem modernega .časnikarstva. Dr. Josipa Vošnjaka: Podatki k »Spominom« se bodo nadaljevali tekom celega leta. Povrh pa ima uredništvo pripravljeno še mnogo drugega velezanjmi-vega memoarnega gradiva. »Veda« bo izhajala vsak drugi mesec (torej 6 krat na leto), v resni zunanji opremi, vsaka številka v obsegu 6 tiskovnih pol. Cena jej bo na leto po 8 K, za dijake po 5 K. Posamezni zvezki K 1.70. Naročnina, reklamacije itd. se pošiljajo podpisanemu založništvu. Da bo mogla »Veda« izpolnjevati program, ki si ga. je stavila", je treba rie le sodelovanja pisateljev in sotrudnikov, ampak v enaki meri čitajočega občinstva in — plačnikov. To drobno zanimanje je tudi — kulturno delo. Gorica (Primorsko), 1. decembra 1910. Z odličnim spoštovanjem: Založništvo »Vede«, Goriška Tiskarna A. GABR$ČE^ ^ova^iriieitoV^*a deželno liorls-nico; — Za upravitelja je imenovan nekt Fiiieiti iz Oradišča obSoči; Lah, ki nima potrebne kvalifikacije žr tako mesto, ne zna slovenski", aH je baje v sorodstvu z nekim vplivnim gospodom v deželni hiši.' Pomaknjen je'v IX. razred ter pridodefjcn upravi" norišnice'dosedanji računski ofi- j cijal V! Klein, Lah, ki zna za silo stolen-1 sko. 'Za djuvnista je imenovan neki Slovenec.. Tako se oddajajo deželne službe:pod.zvezo Gregorčiča s Pajerjem! Upravo bosta vodila torej dva Lana. Slovenski trgovci, obrtniki, kmetje ne bodo zaslužili niti vinarja pri novi deželni norišnici! Slava Gregorčiču, Berbuču in Steparičičul : »Podporno društvo za slov. visoko-šolče nfe Biinaju« je »prejelo o-d I. o k t. do6. d*ec. darov skupaj K 144.10. - Potreba jeveltka, prosimo torej lil t tre p ornoči! Darove sprejema blagajnik Ivan.Luzar, nadre-v i d e n t j u ž. ž e 1. v p., T) u n a,j 111., ReisneVittr/27, ... Miklavžev večer. — V pondeljek. je obdaroval'sv. Miklavž v pridne otroke v »Trg/ l>ornu,« v sredo zvečer pa je nastopil za odrasle pri Jelenu. Dvorana je bila polna. SvMVUklavž je nastopil s svetniki in parklju imel primeren nagovor ter razdelil darila, največ šaljiva, med naslovnike. Bilo'je dosti smeha. Zabava je bila .prijetna, kupleta sta jako ugajala, svirala je vojaška godlfla, sploh je bil ves večer animiran, prav zadovoljiv na vse strani. Uradniki, ki ne znajo nič slovenski, se nahajajo še vedno na tukajšnjem davčnem uradu. Ko pride Slovenec pred takega laškega uradnika ter >. Lne govotiti slovenski, pokliče uradnik slugo in ta tolmači. To je naravnost škandal. V Gorici mora znati vsak c. kr. uradnik slovenski, drugače ni sposoben za službovanje v Gorici! Treba bo spet prešteti vrste laških uradnikov, ki ne znajo slovenski, po.davkariji, pošti itd. ter podati ostro interpelacijo; drugače ne pomaga nič. Zanimiva kazenska razprava. — Dne 15. t. m. se ibo vršila pred tukajšnjo.okrožno sodnijo kazenska razprava proti znanemu klerikalcu »Orlu« Fr. Kavčiču iz Domberga,. ki je obtožen - »f r i d o 1 i n -s t v a«. ;0 razpravi bomo poročali. Branite! j bo laški, odvetnik dr. Flego. — Dr. Pavletič, običajni zagovornik klerikalcev,, menda noče niti blizu k taki razpravi. Semenjski sleparji tudi v Gorici. — Po semnjih na Kranjskem hodijo sleparji, ki zvabijo kakega kmečkega človeka v stran; slepar ga pelje po cesti, kar prileti nekdo drugi, rekoč, da je zgubil denar, joče in zahteva, da mu pokažeta listnice; to se zgodi in kmet dobi nazaj prazno listnico. Sleparja zbežita. Tako se je" zgodilo tudi v Gorici na trg sv. Andreja. Na sv. Andreja semenj je šel Anton Konic iz Ozeljana v Gorico, da bi vkupil kravo; ko nekaj čt^a ogledu'e po trgu, stopi k njemu neznan človek ter ga nagovori: Očka. kaj kupujete! Le-ta mu odgovori,, da bi vkupil Tad eno kravo. Dobro, reče neznanec, pojdite z menoj, imam jaz kravo tukaj blizu, nisem je mogel prignati na semenj, mi je mekoliko opešala, smo jih namreč pripeljali več skupaj v železniškem vozu in je bila preveč v stiski, tako da mora nekaj časa počivati in ker jaz nimam časa tukaj Čakati, da bi krava se okrepčala, Vam jo rad dam prav po ceni. In šla sta čez železniški tir po ulici (pod Kostanjevico) proti Panovcu. Ko sta bila , bolj v samoti, jima pride naproti človek ves prestrašen in zbegan in vpraša pri-šleca, ali sta našla kaj denarja in se je začel nekako jokati, da je zgubil toliko denar j; - zahteval, da naj pokažeta listnice. Anton Konic mu jo da v roke, ali oni dobro pre^edavši mu jo vrne, rekši, da ni njegova, potem mu jo pokaže še njegov spremrisvalec. Ko prime ta v roke njegovo listnico, jo pogleda ,in reče: ta je moja, ga udari % njo po licu ter zbeži, potem še Koničev spremljevalec za njim. Se le drugi dan je Konic videl doma da nima več denarja v listnici in je izprevi-del, da mu je včeraj neznanec, ki je imel njegovo listnico v roki pobral denar iz nje. Onadva sta bila hatrfteč pogovor jena' • že prej. .' "' '' ' r (I Dostavljamo še, da iavno isti dan je prišel omenjeni uzrriovič k Antonu Mrvi-ču tudi iz Ozeljana ter ga vprašal tudi*, njega, kaj kupuje, ali on je hitro povedat,'l da sploh nič ne kupuje. Tako se je rešil semenjskega sleparja/ *\ Pozor po semnjih! '" Koloni in klerikalci. — Grdo so iar-bali klerikalci kolone, da so jih le spravili volit klerikalne' kandidate. Iz Cero-vega nam pišejo: Govorili so: Koloni, ako mi zmagamo, in da bomo mi izvoljeni bodete vi koloni srečni, ml bomo delali, da bodete sami svoji. Mi bomo na vse kriplje delali in vse žile nategovali, da bomo kmeta-ko-lona oteli. Vstanavljali so shode v Šmart-Kozani radi kolonskega vprašanja. dečka A. Ž., da je jemal staremu očetu denar ter ga dajal Knezu. Tako se fe nabralo v Knezovem žepu okoli 120 K; dečku je obljubaval, da mu napravi gugal-nico. Knez ni tajil. Obsojen je na 6 mesecev ječe. LOvsko puško je izgubil nekdo v torek v mraku in sicer na cesti od gostilne »Pri Kavaiinu« Čez Semenski trg,; po Franca Jcfžefovem tekališču do gostilne Jožefa Vižintina tik Južnega kolodvora nad ,Rojcami. Kdor bi jo našel, je napro-šen, da jo prinese v naše upravništvo, kjer dobi nagrado. Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti lekarni Cristofoletti - Kiirner. V teli dveh lekarnah bo tudi ; ponočna služba v času od 11. do 18. t. m. Koliko kruha je prišlo iz te moke? AH so ti shodi nam 'kmetom doprinesli kakšen sad? Le sramoto in osmešenje. Vedeli smo že prej, da Čevljar ni zmožen napra-' viti, kar napravi krojač. Vse te burke so prešle kmetu'v spomin, ter bodo ostale še dobro shranjene v srcu, v katerem pričakuje lepšo bodočnost. V Tržiču je sklenil občinski svet sezidati občinsko klavnico s potroškom 120.000 K. — Lahi vedno kričijo, kako pristno je laški Tržič, stoječ le na laških tleh. V zadnji seji je potrdil občinski svet troške za kanalizacijo in ureditev poti po občinskem zemljišču »Verbizie«.. Kaj pa je to? »Vrbičje« in nič drugega. Pristno slovensko ime onega zemljišča! Nesreča v ladjedelnici v Tržiču. — Delavec A. Mesineo iz Italije je nesel na neki ladiji, katero gradijo, neko mizo; padel je pri tem 6 m globoko ter se tako poškodoval, da je kmalu na to umrl. Padel z vlaka. — Marko Simčič, star 30 let, sprevodnik državne že leznice, je v sredo popoludne odpotoval iz Trsta v Gorico s tovornim vlakom. Med postajama Prvačina in Volčjo Drago je pa, ne ve se še kako, padel z.vlaka in je ležal na tiru "štiri ure. Šele, ko je dospel poštni vlak iz Gorice, ga je videl strojevodja, ki je ustavil vlak. Nato je ranjenca spravil na vlak in ga odpeljali v bolnico. Simčič si je pretresel možgane. Zgubljen denar aH tatvina? — Ant, Komel iz Bilj je bil prišel na trg. sv. Andreja, kakor smo poročali. Hotel je kupiti pri nekem trgovcu suknjo. Meril jo je in meril, ko je na to hotel plačati, pa je zapazil, da nima denarja. Imel je s seboj 7 bankovcev po 50 K. Hotel je kupiti nekaj reči zase, za hčer in sina ter jednega presička. Ne ve se, ali je denar kdo iz žepa ukradel Komelu ali mu je padel na tla ter ga je kdo pobral in odnesel. Morda je izgubil denar tudi malo poprej. Pošten najditelj naj bi oddal denar na glavarstvu, |*kjer dobi postavno nagrado. Bicikelj izginil. — Na izvoznem trgu v Gorici je naslonil nekdo bicikelj na Žid ter šel gledat »komedije«. Ko je hotel oditi, ni bilo več biciklja. Pa je brihten tisti človek, ki je pustil kolo ob zidu, dasi se sliši .vsak dan, da je bilo kako kolo ukradeno. Kolo ; ima' številko 50185 »Pučh«. ,...,. Bicikelj so našli. Trgovec Pagnacco pravi, da je kolo, katero je pripeljal neki Matevžič v neko zalogo vino njegovo, to je ono, katero je bil prislonil na zid. Matevžič trdi, da ga je kupil od nekega neznanca. Žrtev dete. — V Fari je padel s strehe hiše, ki je last dr. Wolffa, zidar Gregor i Gazin. Ostal je mrtev.. Streho s,Ov,pp? pravljali; ker je dosti dežja, mu je spodrsnilo in mož se je ubil. Milo prepevala sta po Št. Peterski cesti ponoči dva fanta F. L. in P. Č. Ko ju je prijela policija, se je zoperstavljal Č. in tudi ušel je, dočim so L. odpeljali v zapor. '':.'¦ Mladi lovci. — 20 letni A. Podgomik, 25 letni P. Carrara, 18 letni Fr. Vičevar in 25 letrai A. Marvin so šli na lov v Rožni dolini. Podgornik je, padel, puška se je sprožila in ranila Marviua blizu levega • očesa. Šel se je zdravit v Trst. '"¦ I Izpred sodnile. — Pri g. R. Žnidar-Čiču v Renčali je služil neki 19 letni Valentin Knez, ki je napeljeval 10 letnega II. izkaz davil asa Sokolski doni v Gorici. Narodni trgovec št. 1.....K 14- P. I. dar nekega Italijana . . . . „ 2• — Martin Poveraj........ „ f>0' — Kegljaški klub pri Jelenu" . . . A 2fv — Prispevki deležnikov za november „ 45* — Skupaj . . K I3G-— Prišteti dohodki I. izkaza . . . .'„ 6M-92 Skupaj . K 760 92 Sokolski dom v Prvačini. (Dopis.) — Pred leti, takrat, ko se je pričela sokolska ideja razširjati, je prešinila tudi nas lepa misel. Sklenili smo, sezidati si lasten dom. Po mnogem delu in trudu se nam je ta misel izpolnila in danes z veseljem naznanjamo, da je Sokolski dom v Prvačini pokrit. Stavba je jako lepa. Ista bo društvu v korist in v okras občini. Sezidana je na 'društvenem zemljišču pred Mozetičevo gostilno. Poslopje obsega *2X12 m8. Z glavne ceste v dvorano vodi 4 m dolg in 2'/i! širok vhod. Na levi istega je ena 4 irr soba za društveno rabo. Na desni oblačilnica in .stopnice na galerijo. Dvorana je 22 m dolga, 14 skoka, in 67« visoka. ' ' " 1 Zadej nad obema sobama in vhodom . je galerija za kakih 200 oseb. Na drugem koncu dvorane je 6 m dolg in 5 m širok oder. Na levi istega je garderoba, na desni stranišča in tuš. Pod celo stavbo je velika, lepa klet. St a vb a bo p o p o l-n orna konča na. d o meseca maja. Ta Sokolski dam bode prvi na Primorskem. Obračamo se tem potom 1. do radodarnih src in 2. do bratskih in drugih narodnih društev, da bi nam po svojih močeh pomagali, ker je pri stavbi še dosti dela in si nismo mislili, da bode ista toliko stala. Prispevke je pošiljati na odbor »Sokola« v Prvačini. Sokol v Mirnu bo imel svoj lil. redni občni zbor dne 25. t. m. Telovadno društvo v Mirnu si šteje v dolžnost tem potom zahvaliti se g. Andr. Jakil-u za darovanih 10 K, g. Josipu Pav-letiču za dar 5 K, g. Petru Uršiču za dar 4 K, posebno pa g. kaplanu Draščeku za po 'pošt. nakaznici poslane 4 vinarje o priliki plesnega venčka 19. novembra omenj. društvu. Za sokolski »klošter« je nabrala gorska klapa ob raznih prilikah K 5.20. (Denar hrani uprava lista.) Trgovsko-obrtne In gsspdarskMastl. Pobiranje užitnloe v. državni režiji. — Finančno ravnateljstvo v Trstu je naznanilo deželnemu odboru, da se bo pobi^ rala užitnina od mesa, mošta in vina v naši deželi v d r ža v n i r e ž i j i- o d zdaj še dalje do nove druge 'odredbe. H. splošni gostilničarski shod v Ljubljani se bo vršil dne 13. decembra 1910 v veliki dvorani Mestnega doma. Pričetek točno ob polu 10. uri dopoldne. . Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo o uspehih I. gostilničarskega shoda 1. 1907. 2. O enotni ureditvi policijskih up po deželi. 3. Poročilo in protest proti načinu, kako se podeljujejo gostilniške koncesije proti mnenja zadrug in občin. 4.-Zahteva i po ureditvi odstotkov pri domačih trafikah. 5. V zadevi odprave prodajanja.piva, , vina in žganja v zapečatenih steklenicah po trgovcih. 6. O omejitvi točenja pod vejo (bušenšank). 7..Q potrebi zadružnega inštruktorja za deželo Kranjsko. 8. V zadevi draginje živil, osbito mesa in zahteva po otvoritvi uvoza iz Srbije. 9. Zahte-, vanje in resolucija, da bi se dolenjska že-, leznica že vendar enkrat podaljšata in strnila s Hrvašo in Dalmacijo. 10. Protest proti povišanju deželnih naklad na užit-1 iiino. 11. Resolucija na oblativa, da naj se j pri prenosu gostilniške obrti na otroke in naslednike ozira na stare pravice. 12. Od-, prava vinotočev čez ulico in trgovskih žgaaijarij. 13. Ugovor proti prisilnemu od-dajanju v najem in rubljcnju gostilniških • koncesij. 14. Razni predlogi in nasveti. Skupno kosilo, za katero se je pa najkasneje do 13. decembra zglasiti, bo po shodu v hotelu Tivoli (Sviearija) prirejeno od učenk ravno sedaj vršečega se gostilničarsko-kuluiTskega tečaja. Kuvert 4 krone. . Uvoz srbske živine v Italijo. — I3el-gradski uradni list z dne 6. t. m. naznanja sklep italijanske vlade, s katerim se dovoljuje uvoz srbske živine v Italijo. Iveza narodnih društev. Redni občni zbor »Slovenske Čitalnice« v Gorici se bo vršil dne 18. decembra 1910 ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo odborovo in preglednikov. 3. Volitve (predsednika, 6 odbornikov, 3 namestnikov in 3 preglednkov.) 4. Licitacija časopisov za l 1911. 5. Slučajnosti. Politični pregled. Poslanska zbornica —- V seji 6. t. m. je govoril Spinčič, rekoč da ni bila še nobena vlada tako nepravična nasproti Slovanom, 4akor sedanja. Narodna na-godba v Primorski je mnogo potrebueja, nega na Češkem in Tirolskem. Govornik je zahteval, da morajo vsi javni uradniki na Primorskem znati vse tri deželne jezike: hrvatsko, slovensko in italijansko in da sen udi prebivalstvu prilika, da se nauči treh jezikov. Slovenci in Hrvati, privoščajo Italijanom pravno fakulteto, zahtevajo pa tudi od svoje strani, da se jim da njih pravice na polju šolstva. Od akcije za gospodarsko povzdigo P-rimor-ja, ki se baje pripravlja, je le malo zapaziti. Postopanje učne uprave proti Hrvatom ki Slovencem zahteva naiostrejo •kritiko. (>b tem stanju ne more Hrvat glasovati za. proračun. Kar se tiče unanje politike, se je či-talo v zadnjih dneh, da ni irredentizma: na kongresu italijanskih nacijortalistov se Je zopet. slišalo, da je irredentizem. Ne 2ahteva se pa vojne, marveč le podporo Italijanov v Primorju kakor na Tirolskem za pripravo vojne. V italijanski zbornici se je reklo, naj se da Italijanom v Avstro-Ogrski njih pravico. To isto je rekel tudi dr. Grab-may«r v delegacijah. Temu klicu se govornik pridružuje brez druzega. Naj se da Italijanom njihovo pravico, ali ne pravico, da se zapostavlja Hrvate in Slovence in se jih uničuje. (Pohvala pri Hrvatih in Slovencih). Naj se da Italijanom njihove pravice, naj se da pa tudi Hrvatom in Slovencem njihove pravice, ki se naslanjajo na enakopravnost, na državne temeljne zakone, na človeške pravice. (Živahna pohvala pri Hrvatih in Slovencih). V papohid. seji je med drugimi govoril dr. Pitacco. Tožil je, da se državni temeljni zakoni ne uporabljajo za Italijane; tako so italijanski časopisi v Trstu izpostavljeni hudim preganjanjem. Nekoliko časa sem se uradniška me?ta v Trstu spopolnjuje s Slovenci in viuda VaSe I C si ohranite I Oslabelost in bolečine izginejo. VaSe oči, živci,' raiSice, kile se okrepfiiio, spanec .ozdravi. Vale splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite FellerjeT la-fluid". DvanajstericB za poskusnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg st, 26* (Hrvatsko). gre tudi Slovencem na roko. Italijani ne smejo čuvati italijanskega značaja Trsta, ne da bi se« jirosuiwyaMajfor irredenti-ste. Italijanske uradnike iz javlja v disciplinarno preiskavo, ako nočejo zatajiti italijanske narodnosti. Iz'tega se tolmači v novejem času nastalo 'hlepenje, da se v vsakem išče političnega zločinca in se ustvarja politič- rek ob <>. popoldne pred predsedstvom poslanca FovŠeta sejo, na kateri je f efctical 'dr. Susteršič o konferenci, ki so jo imeli on, dr. Korošec in Ploj z ministrskim predsednikom (baronom Bienerthom in na-učnim ministrom grofom Stiirgkhom. Dr. Susteršič je nato stavil predlog, naj se J sprejme Kompromisni predlog minister-skega predsednika, ki nasvetu-e, naj se eWoce^'fiofen^ vprašanje iz- svoj načrt glede zopetne ustanovitve italijanske pravne fakultete, kej je prevzela za to jamstvo. Čini vlade so takCda ne morejo svobodoljubni Italijani glasovati za proračun. ¦-(Pohvala: -pri -somišljenikih). Posl. Niesner je govoril proti povišanju tobačnih cen, kajti s tem postopanjem se krši pravica parlamenta, ki dovoljuje davke. Kar se tiče češke nagod-be, dovedejo pogajanja do cilja )e, ako jiaii bo vodilo ljudstvo z Jjudstvom, ne pa buržoazija, Ako hoče Avstrija sploh napredovati, se zamore to zgoditi le na demokratični podlagi. (Živahna pohvala pri socijalnlh demokratih)'. roči pododseku -proračunskega odseka, obstoječemu iz 12 članov. Or. Šusteršičev predlog je bil sprejet z 22 proti 6 glasovom. Za zastopnika Jugoslovanov v tem odseku je bil določen dr? Korošec. Nadalje se je sklepalo o taktiki glede nadaljne-ga postopanja. Sklenilo se je, da se ima o sklepih glede taktičnega postopanja varovati najstrožjo tajnost.« Nova Portugalska. — Novi državni zbor na Portugalskem se snide, kakor prihajajo vesti iz Lizbone, v aprilu prihodnjega leta, ker bodo volitve v marcu končane. Republikanci se nameravajo ravna-Iti pri administrativni razdelitvi države stare razdelitve, ki je bila v navadi za Sledili so dejanski popravki, med te- t časa Dom Miguela, namreč province I mi dr. R y b a f a. Popravil je izjavo poslanca Pitacco, ki je rekel, da so baje Italijani v. Primerili tlačeni od vlade m od Slovanov, Italijanskim državnim uradnikom ni le prepovedano očitno delovati za svojo narodnost, oni delujejo za to narodnost na način, ki jih večkrat spravlja v konflikt s disciplinarnimi predpisi. Neresnična je nadalje trditev -dr. Pitacco, češ, da je poslanec SpinČič izjavil, da ne bodo Jugoslovani več obstruirali proti italijanski pravni fakulteti. Jugoslovani so samo sklenili, da ne bodo prigovarjali, ako pride stvar pred pododsek, ker so že začetkoma le zahtevali, da se ob tej priliki upošteva tudi njih želje. Od upoštevanja teh želja bo odvisno njih nadaljno taktično postopanje. (Živahno pritrjevanje pri Jugoslovanih). Včeraj se je nadaljevala debata o bančnem statutu. Nekateri agrarci so se pritoževali, da avstro-ogrska banka podpira le trgovino in industrijo, za poljedelstvo se ne zmeni. Otedč na gospodarske razmere monarhije ne gre začeti s plačevanjem, v gotovini. Govorilo je obilo poslancev. Seja danes. Vprašanje italijanske pravne fakultete. — V torek so bili torej pri minister-skem predsedniku posl. dr.- Ploj, Šuster-šič in Korošec glede obstrukcije proti predlogi italj. pravne fakultete na Dunaju in v zadevi jugoslovanskih vseučiliških želj. Bienerth je stavil poslancem predlog, naj bi se odražala predloga italj. pravne fakultete posebnemu pododboru, kateri bi se naj nadalje o stvari posvetoval. Konference se je udeležil tudi naučili minister Stiirgkh. Imenovani poslanci so izjavili, da se bodo v tem oziru posvetovali z jugoslovanskim vseučitiškim odsekom. Ta je imel sejo. o kateri se nam poroča: »Jugoslovanski vseučiliški klub je imel v to- Minho e Douro, Traz os Montes, Beira Alta, Beira Baixa, Cstremadura, Alerntejo in Algarje, pri čemur dobi vsaka dežela dalekosežno avtonomijo. Obiski vladarjev v Rimu. — Vatikan priobči noto, po kateri bo prepovedano vsem katoliškim vladarjem pri njihovih obiskih v Rimu obiskati italijanskega kralja, ako niso prej obiskali papeža! Kaznovana češka duhovnika. — Organ katoliške duhovščine priobčuje odredbo, s katero je znanima češkoagrarni-ma voditeljema duhovnikoma Vačeku in Krojher-ju prepovedano propovedovati kakor tudi udeleževati se političnih shodov v nadškofiji. Duhovniki morajo trobiti v vsakem oziru v isti rog, kakor škof, če ne jih pa kaznuje, ako si usojajo imeti kako samostojno politično mnenje. Ustavna Kitajska. - S cesarskim odlokom se izpremenita odelka za armado in mornarico v posebni ministerstvi, kar znači predpripravo za ustavno vlado s kabinetnim sistemom. J Papež in Rampolla. ~- »Corr. della Sera«, poroča, da raste od dne do dne vpliv Rampolle na papeža, ki se je izrazil, da podpiše brez skrbij vsak dokument, ki ga je imel v rokah Rampolla. To je hud poper za sedanjega papeževega taj-. 1 nika Mery del Vala. Forgach, avstrijski poslanik v Bc-lemgradu, bo odpoklican s svojega mesta v najkrajšem času. Baje ga posije jo kam na kako neznatno mesto. Razne vesti. Tržaški Mazzinianci pred graško poroto. - Kakor smo naznanili, se, vrši pred poroto v Gradcu razprava proti nekaterim Mazziniancem iz Trsta, obtoženim veleizdaje. — Obtoženec dr; pl. Hoebert, /kateremu se očita notorično irredentistič-Jco*JWišljenjef je izjav.fl, da ni nič kriv. Le štirikrat da je. obiskal društvo »Associa-zione giovaniie, Triestina«. Trdi, da je dober Italijan, toda irredentovec ni., Preiskava v njegovem stanovanju se je izvršila na, podlagi mekega anonimnega pisma. P r i s t e r je bil predsednik društva »Gioventu operosa«. Odklanja vsak irre-dentizem, govoril-pa je o Slovencih v tržaški okolici, češ, da so pri neki dirki napadli Slovence. . V Trstu ni irredenti-stične propagande. Italijani imajo že tako dosti opraviti v J s vrh o čuvanja svojih narodnih i n t e J* Ščine, potovalne potrebščine kakor: kov- fcege, torbice, denarnice, listnice _^____ itd. — Izvršuje in sprejme v EilBjjlS popravo različne koleseljne in ^g|=g|s!|J l ; ,., " kočij. ===== .. Popravila se Izuršujejo točno. Cene zmerne. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE Trst. je dospelo veliko raznovrstnega blaga največjih konfekcijskih zavodov na ¦ ,: , ss Primorskem =========== IG. STEMER GORICA. riajuečja izbfcr. » Rajucčja eleganca. Pola. flajuečje u -r^rr^r^a^^^^t^^^^^^Sm Brezžični tdeftfn, — Brezžičnii tratil jav se je izpttpotall v telefon. Med iadi-jatna1 »VeriteV in »Jiistice«. so poskušali š brezžičnih telefonom, daljava }e znašata med boema ladijama 150 kttt. Poskus je krasno uspel, Pogovori so se popolnoma dobro, razločno in z lahkoto slišali na drugi latiiji. Tudi iubitej. — Znani ^išemjts&J voditelj Maks iRegis le izvojevafte dneve' svoj 75. politični dvoboj. Vzrok, temu je bila zaušnica. Regis }e bil lahko ranjen nad očesom,.njegov nasprotnik pa zaboden v prša. Samomor pred konkurznim sodnikom. — Pred Charlottenburško sodnijo je izpil neki*tierolfoski trgpvec -malo 'j steklenico cijankalija v tremttku, ko ga je.hotei pustiti' zapreti konkirrzni sodnik. Trgovec je bil takoj na^mrtev. ,:, "mož umorii žeift. — Blizu VVerfhei-ma na Nemškem je prebil Odis črepinjo. svoji ženi, 'katero je potem obesil, češ, da bodo drugi mislili, da se je sama. Odisa in njegovega očeta; ki je sinu pri tem zlo-' činu pomagal, so že zaprli. .Odmevi čensfoHovske afere. '— V Kalovicu so zaprli cerkvenega godca fn njegovo bčer. Ta je bila v stiku z Mačo-hom in z drtigrmi menihi. Za to zvezo je vedeJ o§e, toda pustil je, ker mu ie dona^ šala lepe dohodke. Roparski napad. — V Varšavskem predmestju so napadli neznani roparji blagajnika belgijske družbe, ki se je peljal s svojim uslužbencem v vozu, in oba smrtno ranili. Roparji so odnesli 50C0 rubljev. Cesar Viljem — zopet častni doktor. — V zadnji seji medicinske fakultete na nemškem vseučilišču v Pragi je bil imenovan nemški cesar za svoje »zasluge« častnim doktorjem. Nemški cesar je sedaj edini častni doktor praške medicinske fakultete. Zadnji '2 bil veleučenjak Rudolf Virchov. Zopet žrtev zrakoplovstva. — V Solidu v Kaliforniji je padel 17 letni zra-koplovec Walter Archer s svojega letalnega stroja, ki ga je gonil električni motor, 250 m globoko in bil koj mrtev. Rekord - zrakoptovke. -r Nekdanja cirkuška umetnica Dutrien je dosegla v Etampesu pri Parizu rekord kot zrako- j plovka. Ostala je v zraku 1 uro in 9. minut j in napravila blizu 60 km. Tema jo je slednjič prisilila, da je morala prekiniti zra-koplovni vzlet. Na Volšanskem pokopališču pri Pragi se je ustrelil glavni blagajnik praške kreditne banke, Kostal.Poneveril je, kakor je dognala revizija, 25.709 K. New-York ni amerikansko mesto. — New-York 'je največje mesto novega sveta. Ljudsko.štetje v aprilu je dognalo, da je*v New-Yorku 33/4 miljona prebivalcev. Od teh so "/4, milijona Nemci, ravrlo toliko je Ircev,-1/-> je Italjanov, toliko tudi ruskih in poljskih Židov. Rusi, Poljaki, Cehi,: Slovaki, Slovenci, Srbi, Hrvati in Bolgari pa tvori jo. tudi kolonijo, ki šteje t/i mi-, lijona duš. K tem pripadajo še Grki, Turki, Kitajci, Spanci, Portugijzi in Škandinav-ci; oek> zanamcev je 100.000. Neka ijčiter; fjica v prvem .razredu je imela 30 -učen-; cev, ki so govorili 24 jezikov, Izpje^d Vseh prebivalcev je torej 3 milijone tuf&vv Na vsakih devet oseb pridejo le trije Ameri-kfinci. Trgovci; so po večini Židi- Slovarji Irci, mesarji 'Nemci, trgovci s sadjem, brivci in čistilci čevljev so Italjani, pralci perila so Kitajci, krojači so Francozi. New-Yorški Amerikanec je torej pppolnoma odvisen od tujcev in potem se š6 hvali, da je New-York »največje amerikansko mesto«. ;. Koristovski zbor na dvorni operi dunajski odpuščen. — Koristi so hoteli izboljšanja svoje plače. Tej njihovi zahtevi ni ugodilo ravnateljstvo. Pri operi »Loh-eiigrin« se je^pevski zbor poslužil pasivne ifzistence, pel tako tiho, da ga skoraj ni bilo slišati, zato je ravnateljstvo odpustilo iž shižbe vseh 48 pevcev. Po eni strani je ravnateljstvo opozorilo druga gledišča v inozemstvu, da ne sprejmejo odpuščenih pevcev, po drugi strani so pa tudi pevci opozorili vse gledališke zbore, da ne pridejo pet na dunajsko opero. Med odpu- šceirhtii peVcHe tudi koroški • - rehegat Sas-Ko§at, ki poje* 1>ri"opefl *e 44*h>» imenu, je rekeK da,je racala dena*. te sekte, bivši kočifa&Mrs. fiddy> A.Pryei $tev. Pr. J3S. . let hi je celo častni član dunajske opere. ; Uritbr alf; samomor. — Iz stanovanja rimskega odvetnika Petersa, ki je poročen z večkratno milijonarko, neko Ame-rikanko, sd culi sosedi klice na pomoč. Ko so prihiteli, so dobili bogato Američanko na ulici ubito. Mož je trdil, da je žena sama skočila skozi okno. Odvetnika so vkljub temu zaprli. Zrakoplovec padel v morje. — Začetkom tega tedna je vzletel v Monakovem zrakoplov, ki- ie prišel pri Kirkwallu (na angleškem otoku Maryland) na zemljo, dasi je hotel pluti v Švico. Med potjo je pade! eden izmed treh zrakoplovcev po imenu Metzger, v severno morje in utonil. Največji dijamanti v angleški kroni. — Največja kosa »CuHinan«-dijamatmu takozvana »Afrikanski zvezdi« sta bila sedaj na željo angleškega kralja vložena v krono in žezlo. V kroni je manjši di-jamant, ki tehta 309 karatov, v žeztu je pa večii s 516 karati. Nobeden vladar se ne more ponašati s takima dvema dija-mantova bodisi glede velikosti, bodisi glede krasote. ¦ Voivoda Cnartreški umri. — Vojvoda Robert, stric prestolnega pretendenta Ludovika Filipa Orleanskega, je umrl v starosti 70 let na svojem gradu Vireuil na Francoskem. Kolera na otoku Madeira. — Iz Lizbone na Portugalskem poročajo, da je zbolelo na otoku Madeira 560 oseb na koleri. Tretjina vseh bolnikov je že umrla. Oblasti so ukrenie vse potrebne korake, da se ta bolezen ne razširi še bolj. Tolstojevi možgani in zdravniki. — Ravnatelj psiho-neurologičnega instituta na petrograjskem vseučilišču, profesor Behterev, je prosil Tolstojevo družino, naj bi prepusiila zavodu črepinjo Tolstojevo v znanstvene namene. Iz Črepinje se bi vzeli možgani in hranili v anatomščnem muzeju. Rodbina Tolstojeva je pa to odbila, ker se ne strinja z nazori, katere je imel Tolstoj o zdravniški vedi. Živa dedščina. — John Miller v Ha-stingsu na Angleškem je zapustil v svoji oporoki svojemu bratu' Bobu svojo ženo Millie in 10.000 mark, ako jo poroči v Trurški katedrali 14 dni po njegovi smrti: Zelo je hvalil v oporoki Miller svojo mlado ženo. Brat je res. pisal svoji svakinji, naj pride k njemu in naj prinese denar s seboj, toda odgovora.ni dobil nobenega. Nazadnje je prišel Bob sam po svojo svakinjo in, kakor' si je mislil, nevesto, toda ta je bila že v Ameriki, kamor je utekla s svojim- ljubčkom in z »desetimi tisočaki. Otroci in orožje. — V Grunlasu je ustrelil 13 letni sin slikarja Lienerta pri igranju svojo 5 ietno sestro. '— 15 letni stotnikov sin, Steinbach, v Karlovih Va-rih na Češkem je pri igranju s puško smrtno nevarno ranil 16 letnega pomočnika Schmiedelna. Grob Žižke sleparija, — Pred kratkim smo poročali, da so dobili v Časlavi na Češkem v neki kapelici okostje zna-i/menitega husitskega vodje Žižke. Češka ¦učenjaka, profesor Matiezka in arhivar ;dr. Npvaček, sta dognala, da okostje ni •Žižkovo^ da so dobljene listine pisane s črnilom"-In s peresom v slabi latinščini in da je:pe$at mesta Časlave pritisnjen na listine s pljunkom. Radi grozeče bede Je ustrelil v Varšavi inženir Ostarinski svojo mater in sebe. V pismu je navedel kot vzrok ^grozečo bedo, v katero gaje pahnila živčna bolezen. Mrs Eddy — umrla. —Ustanoviteljica »Krščanske vede«, Mary Backer-Ed-dy, je umrla. Ta sekta ima mnogo milijonov privržencev in njena največja posebnost je vera v to; da se iahkp z molitvijo prikliče zdravje, 'frivrženci niso sa^ mo v.Ameriki, ampak tud&v Evjopi. Eddy je bila nekak papež. Že delj časa je bolehala na raku. Koliko ji je nesel ta posel, se vidi iz tega, da si je nabrala iz samih mHodarov svojih somišljenikov kakih 70 milijonov, vsako leto je imela po7 6 m\7 lijomM'igpod'kov. Toda ves ta denar je zadtijf čas nekam izginil. Sedanji voditelj v »dobrodelne namene*. Kralj v zraku. :— V Zofiji je vzletal ruski avijatik Mastenikov. Teh zračnih: vzletov so se udeležili tudi bolgarski kralj Ferdinand, prestolonaslednik Boris in-princ Ciril. Zrakoplov je dosegel'višino 50 m. ¦ * ''. - " • Avtomobil in ekspresni vlak. -^ V; bližini Pariza pri Le -Mansu je trčil po noči v ekspresni vlak avtomobil, v katerem je sedela grofica de Nicolay m njen 26 letni sin Kristjan. Oba in šofer so mrtvi. Bencin iz razbitega avtomobila je poškropil nekatere vozove, ki so se imeli. Grofica in sin sta se vračala od neke zabave na gradu grofa Beairmoirta. ' Zrakoplovec Brmšnhubsr je vzletel v Johannistalu s svojim1 letalnim strojem in Vzel s sabo štiri pasažirje. Do sedaj ni imel še nobeden toliko oseb zraven sebe; pri vzletu. | Erotičrto-alkohoiični gimnazijci. — V Lvovu so prišli na sled »erotično-alko-. holičnemu klubu« med gimnazijci. 19 učencev je bilo relegiranih iz zavoda. | Samomor gimnazijskega ravnatelja. — V Habendorfu na Češkem se je ustrelil ravnatelj nemškega gimnazija v Pragi, dr. Anton Frank radi težke živčne bolezni, j Ustavljen promet. — Na centralno-azijatični železniški progi je ustavljen popolnoma ves promet. Divjal je namreč tak vihar, da je obtičalo na progi kakih 20 vlakov. Mnogo lokomotiv je primrznilo. Osebni vlaki so ostali v raznih postajah. Ob progi v Taškent je zmrznilo več kot 100 Kirgizov in 5000 konj. Denar za Košutov pogreb je izginil. — Pred 16. leti je umrl v Turimr Ludvik Košut in Mažari so hoteli pokopati svo- '' jega narodnega junaka na ljudske stroške z veliko slavnostjo. Zbirali so denar med ' ljudstvom in so v treh dneh nabrali 164.000 K. S tem denarjem je odšel poslanec Eotvos v Turin da plača pogrebne stroške in uredi vse potrebno. Mesto Turin pa se je zavedalo svoje velike dolžnosti napram Mažarom in je pokopalo Košuta z vsemi slovesnostmi na svoje stroške. Ko pa se je Eotvos vrnil domov, ni dal denarja, niti računa onim, ki so mu ga izročili, in je trdil, da je moral z onim denarjem plačati dolgove Košutovih sinov. Na Ogrskem so mislili, da bo hrane Košut, ki se je po očetovi smrti vrnil na Ogrsko in i? prejel mnogo darov in bogate službe, vrnil to svofo narodu. Toda Košut ni vrnil narodu niti vinarja. Tudi se je baje izjavil, da mu Eotvos ni dal nikake-ga denarja. Ta škandal vzbuja na Ogrskem veliko senzacijo in bo imel tudi političen pomen. Rojaki, izpolnujfe suofo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sv. C. in. RIJ arjamo Pri'c. kr. okrajnem: ;ig}avars;yu,;,v Tolminu se sprejme pisarniški pomočnik z;dnino 2 K5iJf vin. v 'službo; po triletnem zaddvoJjiveni službovanju stopi pomoč-riik v vrsto "aspiranto.v za pisarniškega ofioijanta. '',„"'" Lastnoročno' pisane prošnje riaj se vložijo tiikaj do 20. decembra t.".'I.' . V prošnji je. navesti.fn s prilogami dokazati: 1) domovinska pravica irTneomade-ževana preteklost; 2) dovršeno 18. in neprekbračeno 40. leto;- 3) Znanje nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi; 4) Šolstka izobrazba in dosedanje eventualno tudi vojaško službovanje; 5) Telesna sposobnost. C kr. okrajno glauarstuo. v Tolminu, dne 7. decembra 1910. Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo tvrdke Albin Boegan v Trstu, ki se peča z barvanjem, pranjem in Čiščenjem oblek, raznovrstnega blaga, pregrinjal, kožu-hovin itd. Za baivanje se uporabljajo le take barve, ki so vstrajne in se dajo prati. — Močenje sukna, čiščenje oblek In dru-zega blaga se vrši na parno silo. — Delo se izvršuje po najnovejšem načinu in z r.ajvečjo natanjčnostjo. Pranje in kodra nje peres. Cene zmerne. Za obila naročila se toplo priporoča Anton Jug — Gorica ulica VeUurini Štev. 3. Redka prilika! Neka tovarna, ki je trpela vsled po-vodnji, mi je poverila razprodajo rešenega blaga — več tisoč kosov krasnih, gorkih flanelastih odej najnovejših uzorcev in lepih barv. Vodni madeži se komaj poznajo. Odeje so pri-1 merne za vsako gospodinjstvo. Dolžina 190 cm, širina 135 cm. Razpošiljam po povzetju in sicer: 3 lepe flanelaste odeje modnih barv in uzorcev za K 9, 4 odeje (konjske) za K 10. — Kdor bere to po-midbo, naj Jakoj naroči — in ne bo se kesal. | OTON BEKERA. c, kr. financ, nadstr. v. p. Haefiiod (CcSko). na novo vtsfo tmljanih >tPekafef", enako doma delanim za juho iti prikuhe. Vdobi-vajo se le v rumeni/i ovojih po Vi kg v najfinejših kukovostih z napisom in sliko: ,.Štiri rumenjaki6' »Osem rumenjakov*', ;; Ljubljana Dunajska cesta št 20 Lastni fiielki oljnati* bar*, iakc?, firnežev iu steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. ! Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Toiaa jjosjfežba, cene nJ^s , Za obila na^oStla. se priporočava I Premeri & Jančar trgovina oljnatih barv na drobno in ffebeo Ravnokar je izšel velik cenik ur, zlatnine in Istega poSIlem na željo isafeomnr - brezplačna. Rudolf Rus, urar v Kranju. lisfan. 1.1885. najuečja Irgouina na Gorenjskem. SSSf 2W^ *° i*m^K q c i k o r ili -" ¦ ™B jrgplIllISIll te EjDlNB slovenske tovarne v UubUani. :0^mm^m^m/^0M^mmm^. Cene za mesec december 1 ^"fe Safieiibeck med zverinami, to trrdka Medved s* med klobuki, čevlji hv oblekami I Zimska obleka kron 25- -M „ suknja „ 23* Cenili ..OHO« „ .«¦-klobuk. „ 2-so 0(1 26. nov. dalje prodajava, vsled velike zaloge, raznovrstno zimsko blago po tovarniški ceni. IltMlžct & Koritnik — Gorica vogal, Corso Verdi in Šolska ulica štev. 5 L81- Trajen- zaslužek! „lasllfcV' 1 "20-25 K na t«.'ij.>n zaslužit«' s pteteujmn na naSfin |tl.tiliuui stroju. — Vs« iztlflk*- kujiin o mi. m kar «' pisni.-no zavey..»m>». — Pl;i<5ilm l><>u»ji 2»'l<> »iodni. Na stn»j s»- j<- možm- nauCiti v ilvt-li ilnHi. — .Spol »Uirosk in daljava je postranska stvar. — M m igo iniznalnih pismi je na rnzpolngo. — Edina katoliku tvrdka te vrste. — Zahtevajte cenike in pojasnila. Naslov: —- „Christl. Hausmduslrle,'* — Pu/iaj, XVI2, GauHacherflasse 12. Zastonj in poštnine prosto pošlje na zahtevo vsakomur pravkar izdani katalog: : : : Domača knjižnica 1911 : : : Seznam izbranih najboljših dei slovenske literature : : iti svetovne literature v dobrih prevodih : : kiijigotrjnica Ig. rt. Kieinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. udiikevana pekarija in tladMarna Rarol Draščik Sans souci najboljša tuzemska znamka napravljena po francoskem načinu. u Kaniti na Kanih t» Slatini kiift '- Ca,te ,!' 0l'' €aHe M«"«*«* As« v borici bi mm v (latmi hiti) : spummttei Barska ?*#<*» zvrsuje naročila vsakovrstnega tudi naj«- U L IIII 3 TO O S S 01 TI 3 Clt nejega peciva, torte, kolače za birmance .„. ,, . , , in poroke, odlikovane velikonočna ' odlikOYana klet SftmpaB|ea prodaj« J&?iL „i». .„ ,»k^ ! «¦«*». Dia G. Carducci št. 6, na drobno aH v originalnih butelkah | Na zahtevo se pošlje cenike. Pripona se slavnemu občinstvu za mnoge- i •—-———-----------------------—__—.— brojua naročila ter obljublja solidno postrežbo ! pr po jako zmernih cenah." J| Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici regiatrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na preroenjena in dne 21. decembra 190&. v zadružni regiBter vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra «905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja; Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih lotih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec pla"a pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/*# prispevka v posebno rezerve za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4",* večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča* in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. K^^^^^^^^^*^^€r*^**"»***^***,f*^^**^ Lekarna Cristofoletti v Borioi na travniku. Trskino (Štokfttevo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesa! slabosti. Izvirna steklenica tega ojja naravno raiene barve po K140, bele barve K 2. Trskino leleznato jetrno olje. i Trsicino Jetrno ojjc se železnim jodecem. S tem olji....... ........ . vse kostce bolerni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. Raba tega olja je sosehno pnporoč- Ijiva otrokom in dečkom, ki so nor- MM vozni in nežne narave. ¦¦ ozdravijo v kratkem času z gotovostjo =1 OPOMBA. Sije, katerega naroCam direktno iz Norvegije, preiSCe se vedno v mojem kem., laboratorija, * "" ' Zato zamorem jamčiti svojim f" stalne sposobnosti ta zdravljenje. predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim ČC. odjemalcem glede Cistote in Crlstbfotofttljeva pijača Is kina In železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s tvskim o\Jem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev, = ¦¦¦¦¦IIBaHlK nouodošli nzorci za nastopno sezono se vdob! po zmernih cenah v delavnici in trgovini 2 gotovimi oblekami == flnion Krušič, == krojaški mojster In trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiš). Opozarja se gg. odjemalce, da je osla ravnokar velika v -ožina raznorstnih uzorceo blaga kakovosti iz avslrijskih in angležkih lovaren najrazličnejših za vsaki stan. vsem daje I H HO | *• najboljše Mm in najfinejše toaletno milo, katero dela polt nežno in krasno. 1 eleg. karton s 3 kosi velja 2 kroni in se prodaja v Gorici pri tvrdkah: Toroš, Drobnič in drug, Ivančič & Ku- rinčič in Fran Novak, Gosposka ulica. Izgotavlja edino ^ j. pilnacek = c. in kr. duorni fouarnar toaletnega mila, in parfumov, 2 Hradec Mrdlpuč, na CeSkem Proda se velika hiša z zemljiščem ob glavni cesti v Tržaški uliti št. 13. Natančneje se izve pri lastniku Ivanu Ušaj, istotam. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Josa Verdi tekallSče 5feo. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnfra o svoiem atelfeln od 9. ure dop. do 5. ure pop. iovarniško znamko priporocujemo kotpriznano si. žagan YW55, }:fOT mšiStt! Podružnica DelnlSka glavnica K 5,000.000. - — === PODRUŽNICE »Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočiml posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4V|0( vloge v tekočem računu po dogovoru. Centrala u Ljubljani. - »ezervni zakja' tudi pospešujoče pri zaprtju in zajedno krepilno na cel človeški organizem Dr. Engfei-nov BBALDRIANOM" ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slahotne osehe in otroci tudi pri daljšem uživanju Najboljše Je. ce se tra zavžije zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči ===== 3ALDRIANUJH" ===== z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. 3 Dr. Eiigel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestvia Goriško-Gradiščanske. V Gorici, KormiDu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Csmpolongo, R nkab, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, analu, Čedadu, Vidmu, i almi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobi a v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nov „BaldriaQlimu po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. ™—=— Svari se pred ponarejanjem! —-—^- Zahtevajte izrecno Dr. Engel-nov JBaldriauuiu". A. vi Beri ni Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve v rt, te nijboijših tvrdk iz Istre, Dalmacije, ^olielle, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112, 1'20, 1*24 1-36, 1*44, T60, i'80, 2*-, 240, za luči po 72 vin. -------- Na debelo cene ugodne.------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------.-------- mila in SVeč.------------------ Cene zmerne. Bil pesnik mlad je, plavolas, je hotel priti na Parnas, a s čevlji teškimi ni šlo, za tako pot so le Raonoftar je izSlo o naši založbi: Dr. D. Korun « SPflKC, satire in drugo. 184 sir. 8°. Cena broširane R 160, vezane R 240 S tako žgočim sarkazmom, ironijo in samopersifiažo še ni kmalu kdo osvetil smešnosti našega dejanja in nehanja kakor dr. Korun v svojih Spakah. Kar pa njih čitanje napravlja velezabavno, je poleg duhovitosti poant in izrazitosti jezika zlasti blagodejen humor, ki — z eno edino izjemo — veje iz njih. In ravno zato, ker se zna pisatelj našim navadam in razvadam tako presrčno smejati, je videti, .kakor da bi hotel reči: „ Takile smo vsi, ki smo krvavi pod kožo! In naravno, da smo; ker sicer bi ne bili ljudje." Ig. pl. Kleimnayr ft Fed. Bambera 0 Linbliani, Kongresni trg 2. „0H0!" POZOR! Dobroznana in povsod vpeljana tvrdka Ud. Gal Odlikovana pekarija in sladčičarna ndrej fajt Gorica Tekal išče Frana Josipa štev. 2 Podružnica v nI. Hnniclpio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno peevo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače za birmance, poroke itd. — Vsa naroČila izvršuje točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. iznanja slav. občinstvu, da onr tr-to.ivina, ki se je nahajala v tekališču Jos. Verdi ni več njena last. N edina trgovina se nahaja sedaj samo ?i srife* Teatra Sten. 14. Tam se kupi 30-50°, ceneje nego prej, vse gumijaste predmete, parfume, mila, toaletne predmete priprave za bolnike, jtflne. pasove, preveze za život, kirur-•gične instrumente in* ortoped t čn e aparate. itrgtctl«. Breftelle. 41 85