Stev. 2IO TRST, v nedeljo 30- julija I9li Tefcftj xx> VI —H1-— IZHAJA VSA K DAN tudi ob nedeljah In pravnikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se proda;ajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih ^«bakamali v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-3>ini, Dornbergu itd. Zastarele 6tev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. c -mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st- mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „.Sdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toi^ivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoontna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: za eelo lete Kron 5*20, za pol lata Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 20 (Narodni don). Izdajatelj in odgov.rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T;skarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranllni?nl račun Stev. 841-652. TELFFON št. 11-57 Ne razumejo nas! Hudo in ojstro je potegnila burja po slovenskih deželah. Po predalih nekaterih li>tov je valovilo ogorčenje. Šumelo in hre-ščalo je po gozdu slovenskega novinstva. Posebno so se razburkali elementi v Ljubljani. Iz prestolnice naše, od kjer bi toli krvavo potrebovali vspodbuje za še intenzivneje delovanje in še odločneje boje za utrditev s.ovenske pozicije ob morju Jadranskem, so švigale na tržaške Slovence iz oblakov — ne? azume vanja strele jeze, ogorčenja, krivičnih očitanj in groženj. Poročila, ki so nam prihajala iz Ljubljane, so pripovedovala, da tam sploh ne ^orore o drugem, nego o \izdajstvu" dr.a G egorina in dr.a Ryb&ra. Kako huda, kako težka, a ob enem tudi kako krvavo krivična obtožba, kakor-š.jo morejo izrekati le ljudje, ki so se za-grzli v strankarsko strast in ki jim je strankarsko nasprotstvo potemnelo vid. To je ravno razlika med nami in njimi, ki so nas te dni obsipali z najhujimi obtožbami : oni presojajo vse dogodke, tudi one v centralnem parlamentu, se stališča domačega boja, mi pa jim sledimo se stališča spošne narodne koristi, vedno v svesti si, da tudi kak sacrifizio d' inteletto, položen v kr.tičnih časih v prilog te splošne koristi, je le postulat pravega, čistega rodoljubja, torej vse prej, nego — izdajstvo! Ne razumejo nas, in tega našega stališča. Nočejo razlogov radi katerih ne odklanjamo kooperacije tudi klerikalcev, ako smo uverjeni, da take kooperacije zahteva skupna narodna korist. Naši boji v Trstu in v Istri so še vedno narodni boj v najeminentnejim pomenu te besede. In gospoda naprednjaki in klerikalci v L ubijani in širom slovenskih pokrajin naj se ne varajo nikar: dolgo bo še trajalo, da bomo tu križali s sovražniki meče v narodnem boju; po zahtevah naravnega razvoja je tudi pri nas — kakor v vseh kulturnih deželah — diferenciranje po političnem mišljenju neizgibno. In iako diferenciranje — čujte, g'.spo da ! — obstaja tudi pri nas že dolgo. Naj si torej ne domišjajo nikar ne na napredni ne na klerkalni strani, da še le oni sedaj pripravljajo dobo „loče-nja duhov" ! Razlika je le ta, da se pri nas jedni in drugi prtživo zavedajo, da zgradba skupnega narodnega doma še davno ni dovršena, in da se vsi preživo zavedajo narodne odgovornosti, ki bi jo naložil na se pred SGdnim stolom zgodovine slovenskega naroda oni, ki bi radi razlik v političnem mišljenju hotel motiti delo zgradbe skupnega doma, ki bi zažigal plamen, ki bi si-cj smodil naš dom, pri katerem pa bi mogel on greti on svoj — strankarski lonček. Ne, čut odgovornosti nasproti skupni mrodni stvari, čut pravega in čistega rodoljublja je v narodu na tržaškem ozemlju preintenziven, da bi hotel kdo nalagati velikansko odgovornost s tem, da bi v psiho-logičmh trenotkih, ko imamo vsi občutek, da se vendar bolj in bolj bližamo odločitvi v narodnem boju, hotel rušiti slogo. Mi tržaški in istrski Slovenci smo si ohranili stare idejalne pojme o potrebi in vrednosti boja za nacijonalue cilje. Ostali smo zvesti idejalom nacijonalizma, ker vidimo v tem glavni fundament, na katerem se more graditi vse drugo, kar sestavlja življenje in snovanje naroda in tudi diferenciranje po političnih strankah. In vsi oni, ki danes zasmehujejo naše „narodnjakarstvo* in „rodo-ljubkarstvo," ne morejo potajiti dejstva, da so ti „narodnjakarji" in „rodoljubkarjiu gradili podlago tudi za njihov razvoj v Trstu, pa naj so naprednjaki, klerikalci, socijalisti, ako le res hočeio ohraniti svoji struji slovensko bistvo. Ker pa ta podlaga še ni definitivno dograjena, ker še ni utrjena proti vsem sovražnim navalom, ker še ni absolutno zavarovana za vso bodočnoat, imajo vsi zavedni Slovenci v naših krajih živo zavest, da svojim sodelovanjem, na skupnem delu za bodočnost skupnosti gradijo tudi podlage, za pozneje uveljavljenje svojih posebnih političnih naziranj v okvirju. Evo vam gospoda pojasnila za tisto tržaško od vas tako nazivano tržaško „brez-I načelnost" in „slogaštvo" ! V resnici pa je to le posledica velikega načela zvestobe in rezumevanja potreb slovenskega rodoljublja! Ero vam pojasnila, zakaj pri nas odklanjamo borbo za klerikalizem in liberalizem — "pojasnila, zakaj mi v razlikah političnega mišljenja nočemo videti ovire proti skupnemu delu. Ali ravno teh naših nagibov nočejo umeti gospoda tam zunaj. Zato mečejo kamenje na nas, da smo izdajice na načelih, katerim ne odrekamo opravičenosti, katerim pa absolutno ne priznavamo prednosti pred dolžnostmi, ki jih imamo nasproti skupnosti! Ker nas ne razumejo, nam očitajo brez-načelnost; mi pa imamo zavest, da služimo za bodočnost na ogroženih krajih odločilnemu velikemu načelu, ki je: najprej skupni dom, potem še-le stranke v njem! Kdor nas umeje, tega prosimo pomoči; oni pa, ki nas ne umevajo, naj le mečejo kamenje na nas ! PODLISTEK. Ju g. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V t dprite meje. Že prve seje poslanske zbornice so že izzvenele v klic ljudskih zastopnikov: Dajte ljudstvu cenenega mesa, odprite meje 1 Izvoljen je bil draginjski odsek, ki je takoj v prvi seji sklenil staviti zbornici sledečo predlogo: 1.) Vlado se poživlja, da dovoli uvoz oddaljenega prekomorskega mesa za neomejen čas in v neomejeni množini ter brez ozira na prigovore ogrske vlade. 2.) Vlado se poživlja, da stopi s srbsko vlado v dogovor, da se trgovinska pogodba predela v tem smislu, da bo proti primernim koncesijam od strani srbske vlade dovoljen uvoz žive živine in mesa v večji množini. Z obema omenjenima sklepoma je torej večina zbornice jasno pokazala, da ne odobrava dosedanje avstrijske agrarne politike. Veliko vprašanje pa je, če bo ta sklep kaj koristil, če bo imel kak praktičen vspeh?! Ministerski predsednik baron Gautsch je že povedal v državnem zboru, da vlada sploh prepove uvažanje prekomorskega mesa, da bo pa gledala nato, da se bo meso uvažalo iz virov, ki so nam bližji, nego — Argen-tinija. Umevno je, da je baron Gautsch pri tem mislil le na Srbijo. Pa je tudi res nesmisel, kakoršen je možen le v Avstriji, da se dovaža meso iz drugih delov sveta, medtem, ko imamo tik pred nosom mesa v izobilju. Ali to je žalostno poglavje naše vna-nje politike zadnjih let, poglavje, o katerem smo že mnogo pisali v tem listu in o ka-t'jrcm bo treba še pisati. Ali, kakor stoje razmere sedaj, je za uvoz dovoljeni kontingent mesa iz Srbije zelo omejen in dokler ne pride do nove pogodbe, tega kontingenta ni možno prekoračiti. Zato moramo za sedaj pač še računati z uvozom iz Argentinije. Skušnje, ki smo jih imeli dosedaj z argentinskim mesom, sicer niso ravno preveč razveseljive; cene mesa in živine niso radi tega niti najmanje padle. To je povdarjal tudi baron Gautsch, ki je še izrecno rekel, da bi cene ostale iste, tudi ko bi se pustilo še nekaj časa uvažati argentinsko meso. Da pa dosedanji uvoz argentinskega mesa ni vplival na cene, na vsezadnje ni niti Čudno, ker je bil ta uvoz pač preneznaten. Ravno zato pa tudi ni povoda, da bi na-daljni uvoz prepovedovali, posebno ne, dokler ne dobimo nove pogodbe s Srbijo. Vlada nas res stavlja pred lepo perspektivo: Na eni strani se hoče zopet prepovedati začasno dovoljeni uvoz argentinskega mesa, na drugi strani pa naj ostanejo še nadalje i zaprte mtje proti Srbiji. Seveda nam ministerski predsednik baron Gautsch obljublja za to, da bo vlada podpirala pridobivanje živinoreje doma. Ali ti ljubi Bog! Zato bo treba še čakati leta in leta. Ljudstvu pa treba pomagati takoj! Mi smo že dokazali v tem listu, da imajo od sedanje draginja ne-le mali in srednji, temveč tudi boljši kmetje odločno škodo. Živina je v mnogih hlevih takorekoč decimirana. Kmet si že ne more več pomagati. Pod to draginjo živine zdihuje kmet sam kakor pod težkim jarmom in kmetje čakajo na odpretje mej kakor na odrešenje. Naj se nam ne govori, da je draginja splošna prikazen. Mi priznavamo brez dru-zega, da je to resnično do neke mere ali le do neke mere. Po drugih državah vlada pri vsej draginji neko sorazmerje med dohodki in troški, česar pa v Avstriji ni. Statistično je dokazano, da delavske plače v zadnjih desetletjih niso poskočile v oni meri, kakor so poskočile cene živil. Naravna posledica tumu je, da se mora še-le ob takih razmerah občutiti draginjo. Draginja postaja draginja še-le takrat, ko cene neobhodno potrebnih živil niso več v soglasju z dnevnimi dohodki. Tu, pa vidimo, da so dnine res poskočile za 50%. a zato so poskočila živila za veliko več. Umevno je, da mora tu nastati kriza, ki se pojavlja v obliki draginje. Pri vsem tem imamo v Avstriji še to anomalijo, da je pač dovoljen izvoz živine, Kosovo polje. II. Po razsežni Kosovi planoti leži srbski narod v taboru. Ni bilo možno dobiti toliko šotorov, da bi se pod njimi skril ves bojeviti narod, bodi pred nevihto, bodi pred žgočim solncem. Toda kaj za to ? Narod je vtrjen, ploha jim umiva lase, veter jih suši, in solnčna vročina jim razgreva ude, vse je tako prav; saj Bog ve, kaj je dobro za pravoslavni narod, da ima dosti moči in prožnosti za pobijanje musulmanov, teh krvavih morilcev Kristove vere. Na obeh bregih reke Silnice, ki teče po Kosovi planoti, blešče se šotori in se vspe-njajo, kadarkoli se v njih upira veter, kakor peroti labudov; toda daleč izven šotorov na širino in daljavo, skoro nepregledno za tvoje oko, tabori bojevni narod pod širnim nebom. Tu in tam se tudi nekaj blišči šator, vihra zastava, znamenje, da moreš tukaj dobiti voditelja tega ali onega oddelka, da ne bi poslanec, prinašajoč ukaze, zgrešil poti v množici neštetih Ijud'j. Na levem f krilu vidiš prapor vojvode Brankoviča, na' desnem Obiliča, v sredini med obema nad Lazarje vi m šotorom vihra zastava Srbov, sveta zastava vtl.kega carja Dušana. Tvrdko Bosanski Jn Kastriota Ska- derski taborita s svojim ljudstvom kako uro hoda nazaj v zalogi. Balža, gospod Albanije odbija že zmagovito turške v tolpe, ki napadajo njegovo deželu, in tudi Šišman Bolgarski nabira ljudstvo in zadržuje bisur-mane, da se ne morejo prevaliti preko Balkana, da se sreča o s srbskim narodom v odločilnem boju. Toda dolgo ne more več trajati njegov odpor, posel prihiteva za poslom, kličoč Srbe na pomoč; car Lazar iz-previdja potrebo, da se gane naprej, in postelje bisurmanstvu greb v prepadih Balkana, da bi v bodoče z grozo zrlo na bregove Evrope; toda need nost vojvod ga zadržuje, needinost izplojena in podpihovana med njimi od njihovih žena, ki so, v pogubo Srbstva, sledile svojim možem v tabor. Kakor so bile različne narave njihovih mož, tako so bile tudi različne naravi sestri. Mara, vsplojena najbrže v uri jeze, je imela na sebi nekaj demoničnega, ni trpela, da bi kdo drugi — in naj si bo brat ali sestra, ali pa stariši — imel kako prednost pred njo ; radi tega je sovražila vsakogar, komur se je dajala taka prednost, in ni se ustrašila nobenega sredstva, da uniči onega, ki ji je stal na poti, da se popne na prvo mesto. Srečala se je takoj po svojem prihodu v tabor s svojo sestro Vukasovo pred očetovim šotorom, in je, bodi v jezi, ker je videla, da carska straža izkazuje večjo čast njeni sestri, bodi, da je gojila druge daleko-sežnejše namene, javno zmerjala svojo sestro in njenega moža, Miloša Obilica, tako, da je razjarjena Vuka sova dvignila roko proti njej. Iz tega je nastalo tako veliko vpitje, da je sam Lazar komaj pomiril obe stranki, ko sta se hotela spremljevalca obeh kneginj z golimi meči zakaditi drug na drugega; car je ukazal obema hčerama, da ne smeta prekoračiti taborišča njiju soprogov. Toda po njih odhodu je prihitel Branković, zahtevajoč zadoščenja, roteč se, da ne bo šel poprej proti bisurmanu, dokler ne dobi zadoščenja za sramoto, ki se je zgodila imenu Branko-vičev v osebi njegove žene. Sklicano je bilo sodišče knezov, in je bilo določeno, da se mora po junaškem običaja ta prepir poravnati z dvobojem obeh vojvod. In takoj so se vršile priprave za to; in med tem, ko je Amurat premagoval Šiš-mana Bolgarskega in se pripravljal, da prekorači Balkan, so vršiti Srbi priprave za dvoboj, ki je bil določen na današnji dan. V svojem šotoru je sedel car Lazar samoten v globokem zamišljenju ; glavo podprto v dlan, je zrl na popisani list, razvit pred njim, in globoki, bolestni vzdihi so prodirali časoma z njegovih stisnjenih, mogočno valovečih prsi. „Nesrečni Lazar! Nesrečni oče !" je ogovarjal sam sebe z bolestnim vzdihom, „ne samo, da moram krotiti nestožnost v svoji rodbini, ampak tudi nad izdajstvom moram bedeti I Sveti Sava! Izdan od svojih, jaz nesrečni oče! Kako morem kaznovati, ne da bi mene bolelo? In on, ravno on ! Prej bi bil verjel, da solnce skoči iz svojega tira, nego da me izda Miloš". Naenkrat je obsta1, nova misel se je rodila v njem, razjasnilo se je njegovo lice. „Čemu sem tako lahkoveren? Saj poznam njih zvijačo, teh sinov lažnjivega proroka. Da, da! Tako je in nič drugače. Oropati me mislijo glavne podpore, ti norci, a prepovedan uvoz. Tu pa treba pomisliti da, če pojde po tej poti naprej, naša produkcija živine kmalo ne bo več zadostovala za domače potrebe, ali bolje: ta produkcija bi brez Ogrske že danes ne zadostovala več. A mi moramo krvaveti za Ogrsko ! To so sadovi d u v a 1 i z m a! Spoznanje, da bi uvoz argentinskega mesa ne Škodoval kmetom, je začelo prodirati tudi med agrarce same. Tako piše glasilo stranke poslanca Hagenhoferja „Sonntagsbote" : Živinorejcem v Alpskih deželah je za sedaj pač vseeno, če se uvaža argentinsko meso ali ne. V letih 1908 in 1909, ko je vladala šuša, so kmetje morali toliko živine prodati in pod slepo ceno oddati, da to še danes ni pokrito. K temu prihaja še škoda, ki jo je provzročila kuga na parkljih in gobcih, ker je znano, da vpliva kuga Škodljivo tudi na naraščaj. Ker je tudi letošnji pridelek krme izpadel zelo dobro, se po vsem tem še dolgo ne bo moglo računati na to, da bi domači živinorejci imeli omembe vredne množine klavne živine za prodajo. Uvoz argentinskega mesa torej ne prinese kmetom nikake škode, dokler traja med živinorejci to pomanjkanje živine. * * * Če postavimo namesto „argentinsko-, „srbsko", ostane položaj seveda isti. Če argentinsko meso ne bi škodovalo našim živinorejcem, bi jim seveda tudi srbsko meso ne škodilo. Mi pa pravimo še več. Položaj naše živinoreje je danes tak, da je odpretje mej naravnost v interesu te živinoreje same. Kakor smo mi gori povdarjali in kakor priznava tudi „Sonntagsbote", je naša živinoreja danes popolnoma decimirana in nujno potrebuje odduška, da pride malo k sebi. To pa ni možno, ako prihaja k vsakemu novemu teletu v hlev mešetar, ki ponuja za komaj rojeno tele toliko, kolikor pred par leti za kravo ! — To je za moment kmetu dobro, ali konečno mora to dovesti v pogubo kmeta samega. Dogodki v slovensko-hrvatski delegaciji na Dunaju. Ozirom na našo trditev v polemiki z gosp. poslancem dr. Tresičem, da izkustva z bivšo „Zvezo južnih Slovanov" niso bila ravno vspodbudljiva za zopetno oživljenje te parlamentarne organizacije, naj navedemo tu, kar piše „Naša Sloga" v tem pogledu : „Naši poslanci so vedeli, da ta prejšnja parlamentarna skupina ni mnogo koristila, da-si je bila iz početka prejšnjega zasedanja celo močneja od „Slovenskega", ali — kakor so ga navadno nazivali: Susteršičevega kluba. Zato niso mogli naši (primorski) poslanci privoliti v obnovo „Zveze južnih Slovanov", ki bi sedaj še manje koristila, ker bi bilo v njej samo 13 členov, dočim je bilo v drugem klubu že 24 poslancev, o katerih se je vedelo, da bodo v odločilnem tre-notku vsi kakor eden za to, kar spoznajo za pravo. A ravno tega treba sedaj v parlamentu bolj nego kedaj poprej. kakor da bi jaz ne poznal Obilica, h kateremu sem prirastel z vsem srcem ; in on to ve, on me nikoli ne izda!" je dodal poln prepričanja. — Tlesknil je v roki; vodja njegove telesne straže je vstopil v šotor. „Privedi mi semkaj tistega Turka", je velel car „in pusti naju sama, dokler te zopet ne pokličen !" Vodja se je globoko priklonil in stopil iz Šotora; kmalu pa se je zopet vrnil s Turkom vklenjenim v okove in se je zopet oddaljil. Turek se je ozrl po šotoru s skrbnim očesom in ko je videl, da je s čarom sam, je porogljivo skrival ustne, toda le za hip, da Lazar, ki se je za trenotek odvrnil od njega, ni ničesar opazil, ko je svoj pogled zopet vprl vanj. „Veš, kaka nagrada te čaka za tvoje poslanstvo, Turčin?" ga je ogovoril Lazar črez trenotek s strogim glasom. „Kakor je AUah določil od početka sveta, taka bo moja usoda", je odgovoril ujetnik malomarno. „Zaslužil si smrt", je nadaljeval Lazar, „in tudi ji ne uideš, če ne odkupiš življenja z resnico". Jetnik je skomizgnil z rameni: „Allah je edini Bog, in Mohamed je njegov prorok !" „Molči, porogljivi zaslepljenec!" mu je skočil Lizar v govor, blagosloveč se s svetim križem. „Če umrem", je nadaljeval Turek, ne da bi se dal motiti, „umrem v njegovi službi in pridem v raj, od proroka obljubljen njegovim ljubljencem*. (Pride še). Protestni shod radi lllld« revizija ne bo pomagala. Dokler bodo take tudi mal siromašen narod pokazati, kako se hov, Antossic, Ivcovich, Pupovaz, Stanich .v« i«ui J socijalne razlike, da bodo eni gospodarsko še dandanes goljufa v civilizirani Evropi.! Vuchich in še jeden Marussich. Skeaa Štoti 3. in sociia,no m°čnejši ne8° drugi, tako Pokazati hočemo, kako ie tudi v malem, Našteti Driimki nam torei iasnn in socijalno močnejši nego drugi, tako Pokazati hočemo, kako je tudi v malem, dolgo bodo oni tudi izrabljali šibkejše. siromašnem narodu ljudi, ki znajo za svoje Shod ki ga je sklicalo za sinoči pol. Tako je bilo tudi pri ljudskem štetju, pravice trpeti, društvo * Edinost" k Sv. Jakobu, je bil prav Večina našega ljudstva se je sicer obdržala, i Zasledujte torej, zanimajte se, proučujte, dobro obiskan, kar je najlepši dokaz, da je obdržala dobro, a kljubu temu je na tisoče da potem — ne s surovo pestjo, ampak z magistratovo štetje zadelo naše ljudstvo slučajev, ko so se naši ljudje zbog gospo- uma svitlim mečem premagamo sovražnika, prav v živo. Zborovalci so sledili z velikim darske odvisnosti morali zapisati za Italijane. | * Na to je dr. W i I f a n korenito raztol-zanimanjem izvajenjem obeh govornikov in Ali konečno pride vendarle resnica na dan., mačil nastopno resolucijo: videlo se je, da sta dr. SI a v i k in dr. Kljubu vsem gospodarjem, administratorjem; Tržaški Slovenci, zbrani na javnem Wilfan govorila zborovalcem prav do in vladnim komisarjem. Govornik meni, da shodu pri sv Jakobudne 29 julija 1911 srca bi mogji slaviti danes pogrebno slavnost; z ozirom na dognano neresničnost Ijud- Dr. S 1 a v i k je otvoril shod, pozdravil zadnjega po tržaškem m a g f-! skega štetja za Trst in okolico glede tako-zborovalce, se jim zahvalil na lepi vdeležbi stratu izvedenega ljudskega zvanega občeva'nega jezika ter je potem povdarjal, kako smo mi zahte- Štetja. Storiti moramo vse, kar je v naši | zahtevajo, da naj se vladna revi-vali, naj vlada odvzame mestnemu magi- moči, da jih mine enkrat za vselej veselje zjja izvrši temeljito in podrobno do skral-stratu — kakor mu je odvzela prenešeni nas potajevati, bodisi v uradu, na cesti ali „osti, brez ozira na težavnosti in morebitne delokrog —^ hudi operat ljudskega štetja, v mestnem svetu. j ovjre aj| proteste ker magistrat ne zaslužuje zaupanja, kakor Govornik je potem omenil, da imamo: zahtevajo da se revizija izvrši na ga ni zaslužil glede prenešenega delokroga. Slovenci za pravo srečo, ker ravno v onem! načia, da bo zagotovljen pravilen, resničnim Ah vsi naši protesti so bili zaman. Pol. času, ko so na anagrafičnem uradu študirali, j razmeram odgovarjajoči vspeh, potom zmož-društvo „Edinost" je doseglo le toliko, da kako nas bi čim manje našteli, so bile^nih in pravičnih uradnikov, se je tudi v okolici štelo z naznanilnicami razpisane volitve. z a h t e v a j o, da se pri reviziji vzame in ne potom glasovitih komisarjev. Govornik j Ne čudite ako sem vam na shodu potreben ozir na zavarovanje popolne svo- kem razmerju z gistrat je delal 7 srečno našel v 37.000. Pred 60 leti je potem omenjal korakov, ki |ih je pol. za ljudsko §tetje govoril le o volitvah. Ne društvo „Edinost" ustanovilo, ter truda in pozabite, da brez volitev in njihovih sijajnih žrtev ki jih je bilo treba doprinesti za to. vspehov tudi revizije ljudskega štetja ne bi Ves ta trud, vse te žrtve pa niso v mka- 5ilo> Ali so govoriIi vJoHtve neresnico ali pa doseženimi uspehi. Ma- ,judsko štetje Ker so vo|itve t * mesecev in nas je konečno smemo že reči> da • bi|o neresničn0 ' celem Trstu m okolici stratoVo ljudsko štetje; zato so bile letošnje nas ie hiln 23 tisoč a ^olitve največega pomena. Z rezultatom vo- danes nas je le 14000 leč.'če kriče'vedno vlad°' da * Privoli,a v o „kalatih", o naših invazijah kako bi bilo j Ko je magistrat po dolgih mesecih iz_ potem možno, da bi se nas bilo v 60 letih! ro5i| Jerat §tet | vladi SQ bffl tako m^o importiralo". Čudno je pa tud., računi phitro ,Jarejenf Konstatirano je b-lo, od kje bi dobili Slovenci na volitvah toliko ;da na vs vojHca haja glasov ako nas bi bilo tako malo Tega prebivalcev. Po številu Slovencev, ki jih iz-gospodje menda vendar ne bodo trdih, da ^zu magistrat, pa bi bil že isaki drugi so Italijan, voli i z nami. Celo v naši oko-1 ali t;etji pfebivalec tudi volilec. Vspričo take lici so našteli 11 a 1 i, a n s k o v e č i n o v i očitne JIaži nism0 „ , P mestu so nas našteli koma, 8°/.. In vendar * ^ s m sm£ S{var našemu imamo mi tu 4 banke doč.m so imeli Ita- nemu posIancu dr u Rybjihl (Vjhami ž]vk)_ lijani le eno in ,e še tista šla na - kant I, klfd) % je pritisnil yna Dl/ -u jn vIožjl ^io ravno ooKazuje, aa jim vse njih zata-1 interpeIacij0 in ministerstvo se ie udalo. levanje Slovencev ne bo mt pomaga o. Mi ; Scdaj treb'a da se pripravimo J de!o bomo vseeno napredoval, Zato |e bil skl.-' vizije' Sjcer Je n| ^ ^en način, kako se can današnji shod da tržaško slovensko bo JvrS||a revizija, za nas pa je gotovo to, ljudstvo tu protesfra proti temu l|udskemu da moramo za]^vati ^ J0 £on štetju m da dob! pouk, kako treba posto- hiše do hiš od rcdbine rodbine z'aMe_ pab, ko se bo vršila revizija, da bo naše vati moram; od v|ade_ da do|oči za'(0 ljudstvo se znalo ravnati, da se bo revi-zija temeljito izvršila. (Živahno odobravanje). Dr. W i 1 f a n je začetkom svojega govora predvsem omenjal boj za italijansko univerzo, katero hočejo Italijani na vsak način imeti v Trstu. Zato so oni Šli v bo| za ljudsko Štetje z namenom, da bi uspehi tega ljudskega štetja dokazali, da je Trst pretežno italijansko mesto. A Italijani so to pot delali račun — brez nas. Nas je minulo potrpljenje, ko smo na podlagi prejšnjih ljudskih štetij morali poslušati, da nas je le malo Slovencev v Trstu. Zato smo rekli: Dosti je tega Štetja ! In ko smo videli, da se ima zopet izvršiti tako ljudsko Štetje, smo se hoteli proti temu zavarovati. Ali proti delu magistratnih dijačkov, re-vizorčkov in komisarčkov je bilo vse naše delo zaman. Oni so napravili svoje. Ali ta trud je bil zastonj. Sedaj pride revizija vlade in mi bomo magistratu lahko mirno pustili onih 12 kvin-talov papirja. Govornik je potem povdarjal, da imamo pač ustavo, ki zajamčuje vsem državljanom enakopravnost, vendar ta enakopravnost ne pomaga nič revežu, ki ne more braniti svojih pravic. Kaj pomaga enakopravnost na- moramo od vlade, zmožne in pravične uradnike, ne pa kake pobaline, kakor jih je imel magistrat. Zahtevati moramo od vlade, da pri tem vpošteva položaj in interese našega ljudstva, našega ubogega delavca, da ne bo z revizijo preveč nadlegovan in da ne bo trpel preveč izgube ne na času, ne na svoji časti. Na drugi strani pa moramo zahtevati od vsakogar, da pripomore, da se revizija izvrši v polnem redu, da ne bo nikake nepravilnosti, nikakega terorizma, nikake laži. Mi smo pošteni in zahtevamo le pravico. Slavo zmag na podlagi laži prepuščamo radi drugim. Poživljam vas, ria poučujete druge in posebno, da jim priporočate čitanje našega glasila, kjer se bodo naznanjevale podrobnosti. Posebno morate tudi poučevati ženske in otroke. Z največjo odločnostjo vas poživljam, da govorite le sloven-k1, ko pridejo komisarji v hišo. Za slovensko besedo je šlo na volitvah, za slovensko besedo gre na ljudskem štetju — siovtnska beseda naprej! In to posebno tudi tam, kjer niste podložni, kjer ne služite, kjer imate pravico davkoplačevalcev: v vseh javnih uradih! Potem bo kmalo konec goljufij, laži in bojev za pravo našega jezika in oprijeti se bomo morali drugega dela. Vspeh, ki ga hočemo doseči z revizijo, ne bo nikak navaden vspeh, pomemben ne . . , . * • " . , .. ' . . , -—...........»O^UI, Ul/IMCIlltJCU IIC jemmku, ki je dolžan najemščino in pride k bo samo za naš Trst, ampak za širno Av-njemu hišni gospodar ter mu pravi: Pod-Jstrijo. Po naši zmagi ne bo glava bolela Ife piši, ali te vržem na cesto! Kaj pomaga enakopravnost ubogemu delavcu, kateremu pravi delodajalec: Podpiši, sicer te vržem na cesto. Kaj pomaga enakopravnost ubogi dekli, ki služi v italijanski družini, od katere je odvisna. V mnogih takih slučajih tudi PODLISTEK. Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu. Tajnikovo poročilo na občnem zboru dne 19. julija 1911. našega magistrata, naših sovražnikov, ampak morda še marsikoga druzega v širni Avstriji, kajti kakor v Trstu so delali s Siovani tudi drugod: v Gradcu, na Dunaju, po Češkem. Mi bomo mogli reči, da smo prebili led, Evropi podamo dokaz, kako more Z letošnjim 3. rednim občnim zborom zaključuje tržaška podružnica „Glasbene Matice- drugo leto svojega delovanja in stoji na pragu k tretjemu letu, na katero navezujemo zopet laskavo upanje, da bo bodoče leto zopet leto napredovanja in vidnih vspehov, kakor moremo to reči o pravkar minuli dobi. Da, slavni zbor, upanja in nade, ki so jih gojili ob društveni ustanovitvi pred dvema letoma ustanovitelji naše glasbene podružnice, in katerim se je pridružilo več prijate'jev in podpornikov in -kar posebej naglašamo — razveseljivo število prijateljic našega zavoda: ta upanja in te nade, izrečene ob krstu našega tedai novorojenčka, so šle plodovito v klasje. Bujno se razvija mlado drevesce, Šibko i* nežno Še sedaj, a poganjajoče že pestro cvetje in žlahten sad. Treba bo sicer še dosti skrbnega legovanja in dobrcmišljene podpore; vendar smo prepričani, da to store radi vsi oni, ki so to delali že dosedaj, a tudi oni, ki so dosedaj stali še skeptično na stran«. Saj bo to njih prizadevanje posvečeno potrebni, koristni in vspevajoči stvari. Po tem uvodu razvidi slavni zbor, da prinaša odborovo poročilo o delovanju in vspehih minolega društvenega leta dokaj razveseljivega in ugodnega. Soditi po dose danjem vspevanju naše glasbene podružnice, je dovoljen sklep, da stoji naše društvo na trdih, realnih tleh, da koraka, počasi sicer, a vidno in nevzdržno naprej proti postavljenemu si cilju, da si je pridobilo že dokaj laskavih simpatij In primernega umevanja že med širšimi krogi in da vzbuja utemeljene nade v svoj bodoči krepki, smotreni razvoj Ob presojevanju diuštvenega delovanja mora se vedno in vedno naglafati, da za sleduje društvo dve smeri, dve poti v izpolnjevanju svoje naloge, ki je: gojitev glasbe in petja. V prvi in glavni vrsti je naše glasbeno društvo šolski zavod, ki naj vzgaja glasbeni in pevski naraščaj/ ki naj goji glasbeno teorijo, ki naj deli pouk v glasbenih panogah. Torej: Šola, z i s t e -matični pouki In v tej smeri moremo zabeležiti razveseljive vspehe in krepko napredovanje. Naša podružnica j*e v svojem pravkar minulem šolskem letu skrbno, re-elno in resno gojila glasbo in petje. Šest bode pri nspovedbi občeval nega jezika kakor tudi na interese pozameznikov glede delavnega časa in bivališča, da ne bo preveč zamude in škode, pozivajo vse slovenske rojake in sploh vse slovanske brate, kakor tudi vse pravične someščane, da se zavedajo pomena uvedene vladne revizije in da se dobrovoljno postavijo v službo važnega upravnega čina, vzdržujoč se vsake nepravilnosti, pozivajo vlado, da z ozirom na dognano nesposobnost sedanje občinske uprave za pravilno in zakonito postopanje v stvareh, ki se tičejo narodnostnega vprašanja, odvzame me tnemu magistratu take in podobne upravne čine, dokler ne bo tudi pri odločilnih faktorjih prevladalo v narodnostnem oziru spoštovanje pravice in zakona..; Resolucija je bila vsprejeta enoglasno ob gromovitih živio-klicih in velikim navdušenjem. Ta krasno vspeli shod. na katerem so se naši l;udje zopet pokazali kakor zvesta, navdušena in disciplinirana vojska, je zaključil predsednik dr. S i a v i k, vskliknivši sonornim glasom: Oglasili so se zvonovi v bližnji cerkvi. Ti zvonovi naj zvone k pogrebni slavnosti zistema, ki nas je tlačil, naj zvone naši konečni zmagi. Ako dosežemo, da bo revizija pravilna, bodo tudi vspehi štetja povsem drugačni nego jih je izračunal naš magistrat. Krdelce, ki so je našteli magistratovi komisarji in pisarji, naraste do mogočnega in ponosnega Števila ! Na delo vsi za našo zmago ! Navdušene besede obeh govornikov so ustvarile med zborovalci slavnostno razpoloženje in zapuščali so zborovališče prisegajoč, da se ne bodo plašili nobenega truda in nobene žrtve, ki mere dovesti našo stvar do zaželjene in zaslužene zmage. Domače vesti. Pred svojim pragom I Pred par dnevi so biie dovršene občinske volitve v ultra italijanskem Zadru. Izvoljenih je bilo skupno 36 občinskih svetovalcev. Hrvatje niso postavili ob tej priliki svojih narodnih kandidatov. Deželni in državni dalmatinski poslanci nimajo seveda časa, da bi združili narodne sile in da bi se vrgli vso močjo na to namišljeno italijansko gnezdo. Rajše se prepirajo med seboj in se dele skoro na toliko sirank, kolikor glav je To ni samo obžalovanja vredno ampak je ob jednem tudi sramotno ! Vsaka stranka v Dalmaciji išče le svoje koristi, medtem ko je nar>d v Zadru in njega okolici izročen na milost in nemilost krutim hrvatskim renegatom. Le oglejmo si italijansko pristnost priimkov večine novoizvoljenih tamošnjih občinskih svetovalcev : Bogdanovich, Boxich, Bressan, Catrich, Devetach, Domiacussich, Ghiglianovich Krekich, Marussich, Medovich, Milcovich, Millicich, Stermich, Tocig, Vla- —----- ——--—— učnih močij si je s smotrenim razumevanjem m požrtvovalnim trudom po temeljitem učnem načrtu, preizkušenem in odobrenem od naše centrale, slovite ljubljanske „Glasbene Matice", prizadevalo v preko en tisoč učnih ur resno in navdušeno poučevati glasbeno teorijo, klavir in vijolino. Častno število okroglo 50 ukaželjnih in za glasbo vnetih gojencev in gojenk, torej več nego dvakrat toliko, nego lani, je obiskavalo redno in marljivo naš glasbeni šolski zavod ; sami mladi upapolni dečki in deklice, ki si pridobivajo glasbene nauke na narodni podlagi. In ravno v tej točki obstaja največja važnost našega zavoda. Koliko teh u pa polnih, mladih ljudij bi moralo ostati sicer spUih brez vsakega pouka v glasbi, deloma, ker bi si ne upali, ali ne bi mogli biti deležni glasbenega pouka v drugem, tujem |im jeziku; deloma, ker bi marsikomu, posebno iz naših revnejih slojev, bilo oteženo iz materijalnih ozirov, obiskovati kako drugo drago glasbeno šolo. Naš zavod pa nuja nauk za minimalno šolnino in omogočuje v slučaju potrebe in vrednosti tudi zastonj, ali za polovico takse, pouk pridnim učencem revnejih starišev, ki bi sicer težko zmogli tudi to nizko takso. In če je v prvem letu obiskovalo našo glasbeno Šolo okolo 25 in v drugem letu okolo 50 gojencev, je to do- NaŠteti priimki nam torej jasno svedo-čijo kako prokleto italijanski mora biti Za-der! Občinskemu svetu načelujejo potemtakem skoro sami renegati iči in čiči! Da bi jih pobrali črni hudiči! Srečen Dante, ki imaš toliko pristnih sobojevnikov na svoji strani! Altro che „izdajalci" v Trstu! Le pred svojim pragom, o gospoda ! G. drž. poslanec dr. Gregorin je prejel nastopno obvestilo: „Št. 490. Velecenjeni g. dr. Gustav Gregorin, drž. poslanec Dunaj. Vsled današnjega enoglasnega starešin-stvenega sklepa pošilja podpisano županstvo sledečo izjavo: „Občinsko starešinstvo v Štorijah pri Sežani Vam izreka z veseljem, zaslišavši mnenje tudi drugih volilcev in občanov v županiji, svoje popolno in neomajano zaupanje ter odobruje Vaše in Vaših tovarišev zapr/četo delo v svrho ujedinjenja vseh jugoslovanskih poslancev, ki je teli ootrebno za naš narod v sedanjih časih. Le tako neustrašeno v boj za narod svoj in za koristi svojega volilnega okraja. Mi smo z Vamf, ker vidimo, da si prizadevate tudi izpolniti dane objube." Županstvo občine Štorje dne 25. julija 1911. Župan : P. Ž i b e r n a. Pripomba uredništva. Pripomnjamo, da so Storje med onimi kraškimi občinami, ki na vsakih volitvah najsoglasneje manifestirajo svoje napredno mišljenje. Kako skrbi magistrat za javno zdravje v Rocolu H Iz R o c o I a nam poročajo : Magistrat izdaja razne zdravstvene odiedbe v obvarovanje pred kolero, ali sam pa čisto nič ne gleda na zdravje svojih okoličansk;h občinarjev. S smetmi, ki jih dovaža magistrat v Rocol, se širi na okoli velikanski smrad in tu j*e kakor nalašč ognjišče za kake kužne bolezni. Ali res ni nobene odpomeči proti temu ? Vprašanje na c. kr. vozno pošto v Trstu. V petek, dne 21. t. m. zjutraj pred 10. uro sem oddala na glavni pošti v Trstu košaro s zelenjavo na naslov : A. G. Ribno, pošta Bled. Po mojem računu bi bila morala dospeti pošiljatev na Bled v soboto dopoludne. Kako je to, da je dobila naslov-l.enka pošiljatev še le v ponedeljek in sicer \se gnjilo in nerabno? Ribno je vendar rd-daljeno le 20 minut od Bleda in hodi poštni sel vsak dan na Bled po pisma. Je-li to ?a-krivila pošta v Trstu ali na Bledu ? Poš'no-prejemni list ima št. 96 in poštnine sern plačala 1 K 20 stot. Poštni uslužbenci in nedeljski počitek. Neka ministerijalna odredba določa, da mora biti vsak poštni uslužbenec vsako tretjo nedeljo svoboden ves dan. Seveda ima tudi ta famozna odredba svojo kljuko v drugi določbi, ki glasi: „Ako to dopuščajo službeni oziri". Ž^Iibog se naši predstojniki poslužujejo v polni meri te določbe. Na vprašanje, če službeni obziri dopuščajo to, se nam navadno odgovarja: „Ne" ! In res je število uslužbencev premalo, tako, da pri tem ogromnem delu res ne prihajamo do tega, da bi imeli vsako tretjo nedeljo svobodno. Delo mora biti opravljeno, da-si je vedno kak u>!už- rjajti t I I 1 I_t j J3 11XI I I ' ■ < I I I I I I I I 1.1 "i I I I I I I I I I i i i f USVREDNI BANKA ČESKYX CPflDITCI CM PODRUŽNICA v TB3T:. OrUnliSLLLPi PiMZA f£L POITEROSSf. . :: /logBfia iujrn.e 4 v/0 F rmije;e Fioge 4 Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. 7A0IJE i« SnlfGlJE •-- SoilJALiiC/i = Uradne ure od 8. zjutrai do 7. zvečer ii^uii^^uiiiUJiHJ.rtij.iijJii J.i i li. rt j i L.i, ko t rassn ber znak, da je bil ta zavod potreben n da bo radi tega obisk čimdalje bolj števi-en, posebno, ako ne bodo izostajali vspehi. Da pa ima naša glasbena šola vspehe, je dokazala javna produkcija gojencev, ki smo jo priredili ob sklepu šolskega leta. Tam je imel vsakdo prilike, prepričati se o napredkih, ki so si jih pridobili posamezni gojenci, toliko začetniki, kolikor tudi oni, ki so ie v višjih tečajih. Našo glasbeno šelo je nadzoroval dvakrat v tem šolskem letu, in sicer dne 19. in 23. junija, g. koncertni vodja ljubljanske „Glasbene Matice", naše centrale, pref. M. Hubad. Kakor je gosp. Hubad rad pritekel na ustanovitev te naše glasbene podružnice ter nam podal tedaj svoje strokovne in točne nauke, katere je odbor po svojih možnobt h ob svojem delovanju upošteval, tako je požrtvovalni g. prof. Hubad v letošnjem šolskem letu dvakrat pritekel iz Ljubljane v Trst, da se na lastna ušesa in na lastne oči prepriča, kako napreduje naša glasbtna šola in ako se v nji natančno držimo predpisanega učnega načrta. In njegova strokovna sodba, ki si jo je napravil po daljšem, natančnem nadzorovanju pouka in ki jo je sporočil našemu društvenemu predsedniku, se je glasila, da naši požrtvovalni glasbeni učitelji poučujejo z vnemo in mar- benec bolan ali na dopustu. Seveda o kakšni pomožni moči ni niti govora. Posebno se v tem odlikuje en oddelek pri glavni pošti; to je oddelek, oddaja brzojav! Tukaj prihaja nedeljski počitek na vsakega uslužbenca srečno vsakih 10 do 12 tednov. Gospodje ki so na čelu tega oddelka dajajo res lep izgled, kako treba spoštovati ministerijalne odredbe, da niti ne govorimo o humaniteti. Čakati 10 do 12 tednov na eno nedeljo svobode to Je zares dokaz, da je humaniteta omenjenim gospodom nepoznana. Toliko za danes ! Slavnemu ravnateljstvu priporočamo, naj vpošteva te vrstice, da ne pride kaj hujšega ! Zopet se nam bliža velika narodna slavnost v zgornji okolici. Porod prvega pevskega društva „Gaj" po volilni zmagi. Dne 3. septembra naj bo dan pravega mišljenja zavednega Slovenca. Omenjeno društvo nas vabi ta dan v svoj oživljajoči se gaj. Predprave se že vrše in čujemo, da bo to velika narodna manifestacija. „Gaj" ne bo odičen le z zelenjem ampak spremenjen v pravi zemeljski raj! Velik semenj bo imela podružnica sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu dne 6. avgusta. To bo za Trst nekaj izrednega. Na prostranem prostoru za cerkvijo sv. Jakoba, kjer se bo vršil semenj, bo postavljenih mnogo šatorov. Prodajalo se bo jedi in pijače, sladŠčice in različne igrače; poleg tega bo naprodaj tudi vse blago, ki se prodaja na korist družbe. Ravnotako bo imel vsakdo priliko kupiti razglednico nove slovenske šele pri sv. Jakobu. Slovenci! Naša družba ima z gradnjo novega šolskega poslopja ogromne stroške in je naša dolžnost, da jo podpiramo po svoji moči. Zato naj tudi nihče ne pozabi priti dne 6. avgusta na „semenj". S svojim p( setom bo koristil družbi, sam pa bo imel veliko užitka od te originalne prireditve. Pridite vsi, da bodo strmeli naši sovražnici ; naša podružnica pa da se bo naslajala ob pogledu na veliko število zavednih in požrtvovalnih naših ljudi 1 Na svidenje ! Koncert v korist CM družbe, ki ga priredita pevski društvi „Nabrežina" in „Adrija" dne 6. t. m. v Nabrežini, obeta, da bo res nudil vdeležencem izreden užitek Na vsporedu je več točk ženskega, mešanega in moškega zbora „Adrije" s samospevi in spremljevanjem glasovirja. „Nabrežina" nastopi z enim moškim zborom. Po koncertu bo ples in prosta zabava. Poslovali bodo razni paviljoni, šaljivi panorama, srečolov itd. Za CM veselico 6. avgusta t. I. se na-brežmska mladina pridno in z vso vnemo pripravlja. Dela je preko glave, kajti program je zelo raznovrsten ter dela maloštevilni narodio-zavedni in za narodni blagor vneti mladini obilico skrbi. Upamo, da bo slavno tržaško in kraško občinstvo znalo ceniti trud in delo, te od velikanske večine rdeče nabrežinske mladine po svojem neomahljivem narodnem čutu odlikujoče se mladine, ter da nagradi to narodno delujočo mladino z obilnim po-setom. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala CM ženska podružnica v Rjbnici 302 K kot čisti dobiček veselice, prirejene dne 9. julija t. 1. Neutrudne so naše zavedne ribniške Slovenke v delu za prospeh naše pre-potrebne šolske družbe. Slava! Priznano izvrsten je čaj „Prve Slovenske zaloge čaja" v Ljubljani, Rožna ulica št. 41, posebno one vrste, ki je zavit v zlat papir. To priznanje so mu votirale soglasno letos ob Jurjevem na Gradu mnoge slovenske dame, pri katerih pohvala ni poceni. Ima pa omenjeni čaj Še drugo dobro stran: del dobička od te prodaje dobiva družba Sv. Cirila in Metoda. Petič že je prejela naša družba 60 K, kar je drugo dobro priporočilo, da naj se kupuje čaj iz „Prve slovenske zaloge" v Ljubljani. Ijivo, da sledijo pri tem pravi zistem in da je s doseženimi vspehi popolnoma zadovoljen. Toliko na sploh glede glasbene šole dosedanje. Natančneje podatke poda vodja glasbene šole, g. Mahkota, v svojem šolskem poročilu. Razven tega pa je letošnji društveni odbor ugibal že, kako bi še bolj dvignil vrednost naše glasbene Šole na znotraj in na zunaj. Mi si štejemo lahko v zadoščenje, da smo takoj v početku naše Šole imeli na razpolaganje kar šest marljivih, strokovno izobraženih in za naše cilje navdušenih učnih močij, ki uživajo dober glas po svoji muzikalični izobrazbi in ki so dobrega glasbenega imena. Ti so bili: naš šolski vodja g. Karel Mahkota, skladatelj g. Emil Adamič, g. August Waschte, vsi trije gojenci ljubljanske „Glasbene Matice", nadalje skladatelj prof. g. V a z i I i j M i r k, nadalje g. Ivan Frischkowitz in g. Kari Bi b iza, odnosno njegov na-j slednik g. V i 1 k o Š u s t e r š i č. Ti go- < spodje so se iz vsega početka resno, z vnemo in požrtvovalno, poleg svojega glav- j L K slavnosts 10-letnice in razvitje zastave Št. Jakobske Čitalnice so se do danes priglasila sledeča bratska društva: 1. Adrija, Barkovlje korp. z zastavo. 2. Slava, Sv. Marija Magd. sp. korp. z zastavo. 3. Trst, korp. 4. Pevski zbor Bratovščine I sv. CM. 5. Delavsko podporno društvo, korp. z zastavo. 5. Tržaško podp. in bralno J društvo, korp. z zastavo, 7. Velesila, Ske-j denj, korp. z zastavo. 8. Sokol, Postojna po j deputaciji. 9. Lipa, Bazovica, korp. z za-1 stavo. 10. Samo. Bertoki, korp, 11. Slovan- j ski dom, Sv. Barbara-Elerji, korp. z zastavo, j 72. Cerkveni pevski zbor od sv. Ivana, korp.; 13. Mandolinistična skupina „Viktor Parma", korporativno. Prosimo vsa br. društva ki nam še niso poslala naslova pesmi, s katero nameravajo j nastopiti, naj nam pošljejo po dopisnici najdalje do torka 1. t. m. Prosimo pa tudi ostala bratska društva, ki še nameravajo sodelovati, ali korporativno z zborom, ali v sprevodu z zastavo ali po deputaciji, naj-nam nemudoma javijo. Kumištvo zastave je iz prijaz-j nosti prevzela preblagorodna gospa Roža; dr. Gregorinova. Slovani I Dan 13. av-j gusta bodi tržaški narodni praznik! Čestitajoč g. dr. Miroslavu Vrečkotu povodom njegovega promoviranja doktorjem j vsega zdravilstva izročila je častita rodbina Pirnatova v Slovenjem Gradcu družbi Sv. Cirila in Metoda 2 K, mesto brzojavne pristojbine. Hvala! Hrastniškim Nemcem Schulvereinov-cem na njihov naskok na slovenske Trbovlje odgovoril je g. Fr. Oseh in narodni železničarji z zbirko 7 K za družbo Sv. Cirila in Metoda. Živijo! Družbi Sv. Cirila in Metoda je poslala gospa Franja Pernatova v Ormožu K 25'15, katere so nabrale ormožka dekleta : Nada Kristanova, Marta Gomoijeva in Terezija Mežnaričeva. Častitim redoljubkam srčna zahvala. Gospod magistratni ravnatelj Ivan Vončina je daroval družbi Sv. C. in M. večje število lepih knjig, prav primernih za Šolarsko knjižnico. Zahvaljujuč se častitemu rodoljubu za ta dragoceni dar, sporočamo, da bo CM družba morala oskrbeti svojim štirim novim šolam štiri nove knjižnice, da se torej za primerne knjige prav uljudno priporočamo. Razpis natečaja. Izpraznjeno je mesto uradnega sluge pri c. kr. višji deželni sod-niji v Trstu odnosno ono, ki bi se even-tuelno izpraznilo potom premeščenja. Avijatični teden prične danes ob 5. uri pop. na žaveljskem aerodromu. Parniki in posebni vlaki istrske železnice pripeljejo zapoiedoma tja ogromne mase občinstva. Prometna služba je jako dobro urejena, tako da ne ostane nihče — na suhem. Vstopnice je dobivati v vsaki kavarni. Glede parnika „Split", ki napravi izlet po morju v Zavije, k avijatični tekmi, naznanja tozadevni odbor, da bo „Split" plul kolikor mogoče blizo Žavelj, tako da se bo vse polete moglo s parnika prav lepo videti.__ Tržaška mala kronika. Solnčarica. Včeraj okoli 11. in pol je bil poklican zdravnik rešilne postaje na glavno pošto, kjer je obolel na solnčarici pismonoša Henrik Meyer, star 40 let, stanujoč v ulici Molin Grande št. 50. Zdravnik mu je podelil prvo pomoč in ga dal potem prepeljati na njegov dom. — Včeraj je zadela solnčanca tudi nekega tujega voznika, katerega ime je še neznano in 38 mehanika v glavnih skladiščih Antona Kastalana. Oba sta umrla. Trupli so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Uboj. Obdukcija trupla 17 letnega Matije Franza, mornariškega vajenca na ladiji „Maihias Kira!y" je upravičita sum, da gre za uboj. Preiskovalni sodnik konerske okr. sodnije je odredil aretacijo 43-letnega mornarja Martina Pilepić iz Trsata pri Reki, 18-letnega krovnega natakarja Marija Pa-lisca iz Labina in mornarjev Rudclfa Du-nicha in Renata Kaska, ki so osumljeni uboja. Tatvina. Predvčerajšnjem je bil aretiran v ljudskem kopališču pri svetilniku 15-letni mornar Josip Dabino, stanujoči v ul. Paolo Diacono 5, ker so ga zasačili, ko si je hotel prilastiti par čevljev na škodo neke kopajoče se osebe. Dva nova slučaja kolere. V Rocolu v hiši št. 382 je predvčerajšnjem umrl posestnik Matej Slamič v starosti 71 let, kakor se je prej dozdevalo vsled starosti. Ob enem je njegov hlapec, imenom Germek, zbolel s simptomi gastro-enterite. Domačini niso tega takoj naznanili sanitetni oblasti. Vsled ovadbe tretje osebe je bil fizikat opozorjen na ta slučaj. Toliko truplo starčka koiikor bolnika so takoj prepeljali v Magdalensko bolnišnico. Tudi domačini so bili seveda izolirani. Germek je vsak dan zahajal na trg asss SVOJI K SVOJIH! SVOJI K SVO JIM! -m nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina Stav« 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah. SPECUALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. N ESTLf za otroke nega poklica, oprijeli glasbenega pouka na naši glasbeni šoli, dosegli pri tem lepe vspehe in si pridobili s tem našo glasno zahvalo. (Pride še). Popolna kr&B* sa dojoaftko. otrok« in bolnike ita telodfn. " Vtebu]« pravo planinsko mlako. SLailja K L SO w vsaki lekarni in drogeriji. fllfr. FrMel (Delniška dražba) Črst, Corso štev. 27. Podružnica : ulica Cavana št. 11 Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu. Nobena razprodala in nobena množino: bloso ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filijalk. — 1200 delavcev. PRIMER: Moški čevlji . renski čevlji . Nizki ženski . Otroški čevlji. Salose iz gum. od K 7 — do 10 od K 6 50 do 18 od K 3, 3 80, 5, 7-50, 10,13 od K 2 — dalje, od K 4*— do 8*— Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. Črevlji GrodjeartiDelt Arturo Modricky Prodajtlnlo« manufakturnega b aga in drobnih prednetav. Trat, ulica Balvedera 32 Novi dohodi za sezono, perkali, piquet, satin, baiist, zefir in panama, kakor tudi bombaž-nato in volneno blago. Odeje bombažnate in volnene vseh vrst in cen. Trliž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Mattousch - Sohn. Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, moderci in drobnarije v veliki izberi. mmm^mmmmmmmmmmmmm^^m Frafellž Haube* Trst, ulica Carduccf 14 (prej Torrante). Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin ta Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina NOV PRIHOD volnenega blaga za moške in gospe, svila, svilen zefir, batlst za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernice po konkurenčnih cenah. i-n IL Dr. yn. Martinem Cesare Cosciancich 15 b koncesijonirani zobo-tehnik ordinira od 9.—I. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchla 33 n. nad. Telefon 1703. Prodajo se po zmernih Po na h *Iatl in 8rebrn' predmati navi IsGllall |n rabljeni, kup-jenl na Javni dražbi. — Prejema se tudi v zamaao erVbVniaa.ta Trst, Via BaiT. vecchia 8,1, nad,, le/o. Veliko skladi sce Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna ^paf^pjgliggl žepnih robcev, miišk h nogovic itd. itd. -"-v-" i^HHHMBIžasi K. CVENKELTr,ti 0or*° 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2c-66 Narodna trgovina. Trgovina pohištva Peter Jeraj v Trstu, ulica Vincenzo Belimi št. 13 se je preselila 24. julija t- 1. v uL San iovamii 5 vogal ulice Nuova. (Hiša Morpurgo). j^&B&S " :.V v A. fr - ' • r * ■ * ^-irrrffrtif^iria^^^ r'ir ' efiHSttf^saBadBteL-! ,Balkan' Špedicija, komisija. centrala TRST. Podružnica ..LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. i^ss^miasssaa Špedicije •a vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOV- CE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje blaga In pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodaj ) itd. itd. ,$alkan' Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. Slovenska žganjarna A. Z'tko Trat, nlloa Acquedotto 9 priporoča sluvnemu občtnstvu svojo žganjarno, v kateri se prodaja pijača prve vrste in po rmerni ceni. V»e vrate likerjev ruma, allvovca. konjaka Lomači brinjevec in tropinovec. — POSEBNOST: razni sdravilnl likerji. 1039 Inoin C+nlfb mizarski mojster, Trst, ulica JUblp OlUlIa Belvedere Stev. 8 i z v r § u j e vsakovrstna mizarska d-ia. Robert Cian, urar^itt prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 Stara grška žganjarna .*. ▼ Trata, Via Cavana S. Tu se dobi bogata izbira Jikvorjev ; specijaatete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraSki shvovec in briski tropino-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. slaščice in zapečenci. Grsza mastici iz Sija. — Se priporoča Andrej Antonopula. Pt>in rnPQ 66 mesnica IOMAŽA ZADNIKA rnpLrUbeft v Trstu, Piazza S. Giovanni štev. 6. Prodaja Be goveje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in Bveže mes<.>. 717 . * - • Pris>en, dober brinjevec Lovru Šibeniku v SiSki pri Ljubljani. MfHH{Mtf-»MwMl 'I' 'Hh?^ Velika zaloga {zgotovljenih oblek za moške in otroke (ALLfl FlOUCIA") Trst, ul Scorzeria št. 4 (vogal ul. Arcata) Moške obli ko iz sobna od K 16 dalje. Obleke za otroke od K 10 dalje. Platnene obleke, ki *c perejo za otroke od K 2 40 dslje. Jopiči za moške lz sirega platna kroue 3 — Jop di za inoške beli K 3. — Jopi« za moške Orle im K 7. — — P0STSEŽB4 TOČNA. plašči za mlr^dliničirje in lekarnarje JCron 5. Pekarne in sladščičarne Josip Palior-Trst s Centrala: Via M donnlna št. 3*.). PODRUŽNICE : 1 Via Siaseppe Parini 12. in VU S. J/tarco 25. Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz :: prvih mlinov. :: — POSTREŽBA NA DOM — Telefon šL 11-90. se vdobi :::: pri 1681 Kat. vd. Mulej Pripo Trat, Piazza Pontarosao St. 5 Trgo-ina je3tvin in kolonijal. Zaloga sveč, mila in Čistila v prid družbe sv. Oiriia in iaetcds. Priporoča se [van Bidovc i C ran Q+nrsoi* Trfit- Via Molin g™1^ st j r rall OLU|ial * 44. Prodajalua čevljev vsake vrste in ce- e. Sprejema naročila po rn^ti iD po- . pravke. Cene zmerne. 695 7a nkrpnćlla ° Prtliil porok, kr.tov ; Ld Ui\rC|Jlrila itd. obrniti a« na Zga njarno AUaUBTO DELL AOHOLO, v uiiol Rlborgo 1 la alloa Kaioantoa 2O, ki ima v zalogi vsakovratna dezertna vina, likerje, bombone in aladčite prve vrače, poaojaje v te namene pret; povračila v»a potre bea namizni aervioe za vsako i to vilo povab-jencev. — Befošk lz Ižole buteljka HL 1 60. Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje in debelo?15— Postrežba na dom. M folesref je Anton Jerklc, Trst Via deile Poate 10. — GJKICA, gosposka ulica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k niemu. 315 , mizar M. Majcen, ul. Bel- it ^C vedere it«, vogal TorquHto TtBati. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištva. 1/Hnr hnpfi ^P111 gostiine' kavarne, pro-i\uUI IIUUO dajalnice likerjev in druga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, a—6. Telefon št. 825. 765 Josip Trampuš IT,: Tts^T^ priporoča a vejo peJcatljo. V«6krat n^ dan svež tatuh, — Zaloga moke vaake vraatg lz prvih mlinov. Vino ln likerji v aieklaa-cah. aladčioe ln biikoti. _ j Alaanija in Albanci. vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj trupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 0 nuliin se olifo Saloga dvokolas in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. ©svaldelia Ob nedeljah ln praznikih odprto do 4. pop. Podpisani si usoia naznaniti slav. občina.vu, da j * prevzel na svoje ime Kopališče ,0e8terreieher' v ulici Lazzaretto vee. 52 ubod t di iz zagate fi. Eufemia štev. 1 nadaljevanje ulice SS Martiri ter da bo BkcPal priorav^ti vse poirfbn® izboliSave da u-tfeže s av. občinstvu Kopaliiče Je odprto vaak dan ob 7. zj. do 7. pop. Cena enkratne kopel i v va?ki. v sladki vodi, gorki ali mrzli K —90. Abonmna za p/ivatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo «1. občinstvo čim najbolje obiskalo beležim Udani P. Lantselin^r. Pridna ln žtcdljlun gospodinja Kupuje KamsIm« iimaHhsia plinarn in vodovodov POPOSne UpCIJUvC Instalacija acetilena. Razstava modernih svetilnikov in potrebščin za plin ln vodo CORSO 22. sne TRST ul. Concordia št. 4 TRST Prlioroča lisTnemn ohćlaatTa trojo trgrovlno J*-■tv n In kolonijalnog* blag*. Testenine ,,Pe-KAf'JTfc", domače Iti rapol tanske, trerlsmika (Tr»r,-isox, ter 's tovarne bratje Z ATS. A. — Vino T •ULieotoAh. pošilja se tudi na dom ter po poiti. Paketi od 5 kJlogramov naprej. I Cene brez konkurence •C* -i J. f-^i s.-1 im i --ži-.ii & V * Specijalist za zdravjv-nje kurjih oČen, dipiu-mlraa raaoet*ln!k Telefon St. 1596. — Via Massimo d' Azeglo št. 3. — Telefon št. 1596 ^Ffibulcit, COTSO 2'3, ! Modeme žel^sse agraje za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. Ilust. katal. št. 104 brezplačno AJjjfnMscie Dranaaaiiifrie Ferl JEf£iLtfti's SoMe - ilai mir l stali vm. t Trstu. - Y Gradcu fii to: t ohta vnate debelosti Ozdravi takr>j navadri« cantaraca kurja nč hht-t t7dere na nvj-'i čin ::: brer -fsake bo'.fč Garau trn ozdra-.'jertje tr.eao Jasiočin ttot'o". I', '•a zahteva pr da iuvi ^ ju us • '■•'■^^^il^ej^i.: . -■_;. j> , ^ ., ^gjia. »iirl T -V-^i Luul^' J i - i v <9.lflinf S'i * l ii oi3 za gorico, petrelja in stafti. nnteriiil j- ac. V & » Trst, ulica San Giovanui 6 in 2 TELEFON štev. 11-85 Pcamžiiica v Mn. Zaloga i in (Sparlrt lastnega izdelka. Edino zastop. tovarne majoličnOi peči: Cari Mayer's Sobne, Biansko 3zfcera plošč za stene kakor tudi za štedilnike, mHjollc, peči Izdelane za trajen ogenj, uporabljivo tudi na plin 372 gfehffSHM« Trst, via San Ci lino št. 2 (Sv. ban) —) S D €nrico 8c franceschi ul. delle Poste IO, rognl Valdirlro. VELIK IZBOR volnenega in bombažnatega blaga, perila, srajc in drobnarij, kakor tudi izgotovljenega ^^^erila za moške in ženske. Cen* zmern*.^jjf Kupujte vsi obleke s^mo v slovenski trgovini f Trst - žilica Slascaž Card^csi 11 - Trsi vogal ulice Torre Bianca 45 dobro znani kot najcenejši v mestu. Zaradi pozne sezone kTdo^^^rpo^tfcSfr^ katerih imam veliko izbiro v barvah, vz rcih ia kroju najmodtrnijSem. Obleke za moške od K 14 - - Nadalje velika zaloga jopičav, hlač. te'ovnisov, srajc, jopic, spodnji:* hlač nogavia o^ratf ikov itd. Izgotavljajo se obleke za moške po meri. 2000 vzorcev moškega blaga. mmi ZDRAVILNO PIUO duojnesa K Ml založna marka ,Sveti Štefan4*^ Zdravniki-profesorji Cervelli, Gar/illi, Cassini, Finri in Mancini iz Rima, zdravnik Lizza iz Ne t olja ter še več drugi i so izjavili, da je to pivo ne samo izvrstnega oku-=a. ampak tudi kori-tno za nervoza«- la aceiiična la vrba t©».a zj. lica-valiac&ate la matere, dojijo. ZALOGA: g Trstu, m UaldirLo 32. Telefon št. 2001. (D) V dobroznani žganjarni flttlmi PfŽfUSO ■ M ulica Miramar št. 1 2:7 dobijo se vedno pristne pijače prve vi3U\ kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec, kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindo in šemade. Oobro jutro! am pa k mi? „Grem kupit par čevl er." — ^Ako hočete biti dobro po->trežen. Vam svetu era, da jir^ue v ulico Riborgo št. 3i ( Al bnon Operaio ) tam dobile vsakovrstno obukao rd naifinfiše d<> nainavadnejSe vrste po nizki c-ni."* SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. IVANĆJC. " trebeč aaa^vljatt 1 CN. -.i', -T. frtfcfe- at»i afldr.jck ..£^trm«tiY M = Io?o pogrebno podjetje = Trst, Corso St 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. 1 po najnovejšem praktičnem sistemu. - ■ Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zar čenče, birmance in druge sluč je. SUcdlSfie Tuščeiil st§£ pr?e odiiioTa*e idlim gaj. J Ko,ač-a 7 Gorici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov: J. MKZEK, A. JAMŠE2 in F BERNSTIČ, T VITSZ, Opčina št 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabrežina, glavni trg pri __(Noghere)._ ,52 n ^ fff^BMBUtfCvG^-.^-s-'.'-- --i wrtmmamnVifimr fxi&*>rv<3 treba naslovliati na Inseratni od-delek »Edinosti« postni predal ceste. cerkvi. Hole I Balkan 70 sob, električna razsvetljava, lift, k op ti ji, CENE ZMERNE. K. Blecha. Hotel » Ljudsko štetje in državnozborske Uradni list je minole sobote priobčil natančnejše podatke o izidu ljudskega štetja v Trstu in okolici. Da pokažemo absurdnost tega štetja magistratove gospode, ki nas je naštela z vojaštvom vred le 37 063 (brez vojaštva 36.208), priobču-jenio sledeči pregled, iz katerega se lahko razvidi razliko med magistratovim „Štetjem" in onim štetjem, ki smo ga izvršili mi dne 13. junija 1.1. pri državnozborskih volitvah. Navajamo torej za vsak mestni del in za predmestja skupno število navzočega prebivalstva, število na glavni vo-litvi v dotičneni mestnem delu oddanih veljavnih glasov, dalje, na koliko oseb prihaja povprečno en glas, število slovenskih glasov, koliko Slovencev bi moralo bivati glasom volilnega izida v dotičnem mestnem delu, oziroma predmestju in koliko jih biva glasom ljudskega štetja. Naslednji razpredelek Icaze razmeije med naštetimi Slovenci in slovenskimi glasovi ali koliko Slovencev pride na en slovenski glas. V zadnjem razpredelku vidimo, koliko Slovencev premalo izkazuje ljudsko štetje. Mestni del, ozir. predmestje o £ > S i-3 P —' to rt _»'rt o — rt «-> Ž S p< O 'ZDT3 SJ o a ^ > > rt KO g 9 ■"O r o rt o -r 0 tc>o a» S a >. rt 0 ž* :S '2. o rs > m -ij tb J-a > — s- O OOO > g a « S > J S ĆŽ2 O ^ rt Ni S- O es g 3 J i*5* on □ o O g c ^ o rt ^ fe M) T3 'I e ® -S 'i? C! ® I« 1.1 3 «0 N IO Opomba Trst Mesto L Sv. Vid . . . II. Staro mesto IH. Novo mesto IV. Nova Mitnica V. Stara Mitnica VI. Sv. Jakob . 18920 13853 19572 20545 33492 20364 3564 2646 3659 4387 6403 3821 53 5-2 5-3 47 52 53 784 227 894 818 866 942 4155 1180 4738 3844 4503 4992 1993 337 1997 1282 1258 2293 25 1-5 22 15 1-4 24 SKUPAJ . . . 126746 24480 5.2 4531 23412 9160 2 0 — 2162 — 843 — 2741 — 2562 — 3245 — 2699 -14252 Trst Predmestja Barkovlje...... Tvojan....... Kjadin....... K jarbola Zgornja . . Kolonja ...... Vrdela....... Greta....... Lonjer....... Iiocol ....... škorklja ...... Skedenj ... • . . Sv. Mar. M. Spodnja Sv. Mar. M. Zgornja SKUPAJ . . 2635 3467 4642 5130 1545 7786 3104 884 5746 5609 4952 3370 4121 1182 857 979 1723 620* 160 i 1013 1097 1011 639 764 51 5-4 5-2 4-5 5 5 57 5 5 52 53 739 3768 140 290 885 248* 160* 402 439 692 438 415 756 1508 4823 1240* 800 2291 2195 3460 2277 2199 52991 10045 5-2 4848 25317 1697 1537 429 831 566 3757 786 803 1487 1735 2275 2078 1363 4-3 3 2-5 4-8 31 5 37 4 3-2 4-7 32 — 534 — 327 — 677 — 510 — 454* + 3* — 804 — 460 — 1185 — 199 — 836 * približno * približno 19334 39 —5983 Trst okolica 8875 1961 4-5 i 1628 SKUPAJ Trst z okolico 188612 36486 51 11007 7323 7714 47 +391 56052 36208 3-4 —19844 K gornjim številkam pripomnimo samo, da smo šteli kot slovenske glasove edino one, ki so bili oddani za naše narodne kandidate. Izjemoma smo prišteli v Zgornji okolici tudi socijalno-demokra-tične glasove (353) slovenskim. Že po tem računu biva v Trstu in okolici okroglo 56.000 Slovencev ali 20.000 več, nego jih izkazuje ljudsko štetje. Ta razlika se pa izdatno poveča, če računamo, da je bila gotovo najmanj petina v mestu in okolici oddanih socijalno - demokratičnih glasov (tedaj približno 2000) slovenskih. S tem dobimo za Slovence prirastek okroglo 10.000 oseb. Smemo torej računati, da je v Trstu in okolici najmanj 66.000 Slovencev ali 30.000 več, nego jih je bilo naštetih. Najbolj zanimivo je razmerje med slovenskimi glasovi in naštetimi Slovenci. Medtem, ko prihaja povprečno na 51 oseb en glas, prihaja Že na 3 4 Slovence en slovenski glas, ali skoro vsak tretji Slovenec je volilec in je volil. To razmerje je v nekaterih mestnih delih naravnost smešno. Tako je v mestu samem vsak drugi Slovenec volilec, kje so torej ženske, mladoletni itd. 1 V Barrieri vecchi pa prihaja en slovenski glas že na vsakega 1*4 Slovenca. V Starem mestu dalje je bilo oddanih 227 slo venskih glasov, Slovencev pa je naštetih samo 337, torej je vsak 1 5 Slovenec 2e volil. To razmerje nam kaže najbolj jasno, kako se je štelo ! Razne vesti. Novi rekord za čas z aeroplani. Na aeroplanskem vežbališču pri Meurveloau je aviatik Loridan, kakor poročajo iz Pariza, dosegel nov svetovni rekord, kar se tiče časa. S Farmanovim biplanom se je dvignil ob 3'20 zjutraj ter je ostal v zraku do 11.45 piedpoludne. V tem času Je preletel 750 kilometrov. Loridan bi bil lahko Še nadalje ostal v zraku, ali moral se je spustiti na tla radi pomanjkanja benzina in radi silne vročine v zračnih višavah. Rodbinska žaloigra. V StegHtzu je 27-letna monterjeva žena Ana Stende vtopila svoja dva otroka in sebe, ker se je sprla z možem, na katerega je bila ljubosumna. Kaki klobuk! varujejo najbolj pred vročino ? — V času velike vročine utegne! marsikoga zanimati, kaki klobuki da najbolj varujejo pred vročino. Da se to ugotovi,> napravili so v Parizi poskuse. Celo vrsto raznih klobukov so izpostavili uplivu solnčne temperature od 51 stopinj Celzija ter so na to merili toploto pod klobuki. Zanimivo je, da je temperatura pod navadno športno kapo bila višja od temperature v zraku, namreč 53°. Pod trdim Črnim klobukom je merila temperatura 51°, pod cilindrom 50°, mehkim klobukom 49°, pod slamnikom 45°. Najniža temperatura je bila pod klo-i bukom panama. Pod njim Je bila tempera tura 43°. — Klobuki panama so po pra vici na dobrem glasu, ki ga uživajo Že dolgo časa Vihar in toča na Millstadtskem jezeru. Minoli ponedeljek je grozen vihar, med katerim je padala toča, uničil polja v občinah Seeboden in Millstadt. Vihar je bil tako silen, da je ruval drevesa s koreninami vred, Kongres prostozidarjev. Dne 20. septembra 1.1. prične v Rimu svetovni kongres prostozidarskih lož, ki bo trajal tri dni. Baron VareSanin, vpokojeni deželni Šef Bosne in Hercegovine, se nastani v Zagrebu. O/erravallo^ I ra bolehne in rekonvalescent« Provzroča voljo do Jedi, utrjuje želodec ir ojačuje tudi organizem Priporočeno od najalovečih zdravnikov v vaeh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in 1 nad 6000 zdravniškimi spričevali Izbora! okus. "VB Izborni oku. Lekarna SerraVallo - Trst Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinstvi =«vo]o trgovino lestuln In KolonUMa blaga, in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba BambiCa - postreže enako dobro si. občinstva z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, korale in moko. —— PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. —— Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Faroeto 10. LEKARNARJA Tbierry balsaro postajno obvarovan. — Pristen samo z nuno Kot varstvan« ztamko. Proti Tsaki falsifikacijl se b? itrogo postopalo na podlagi pravice. Ta baliam je najboljie zdravilo plućnim i a prsnim bolesnim, kalija, hripavOBtl, težkemu dihanja, pluč-nema kataru la ojobito proti Influenci, slabi prebavi, želodčnemu krča, uaetju jit-r in obisti, proti oslabelosti, pre-hlajeojn sobobdu in natnlm golemim, proti trganja, opeklinam, kožnim boleznim itd. »/, ali % ali velika atek. K. fi-60 Lekarnarja A. Thlerry-Ja Stoperesno maziio odiuo pristno lauaslivo Irćil- no za rane, o---—_ tekline, odstranjuje i* telesa vse tkodljive snovi in večinoma na« mestu je mučne operacije. Učinkuje tudi proti starim ranami. Dve dozi staneta samo 3 krone 60 elotink. Dobiva se : Lekarna pri Angeljn varuha, Adolf THIERRY, Pregrada pri Rogatcn. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. 687 Na debelo~se dobiva v medic, prodajalnah drož Hans Scheidler = zobotehnik == *boteh£Č Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trst, Piazza G. Goldoni St. 5, II. J{ans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON TRST St. 1085. al. deUa Zonta St. 7. /. »998 II ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istri« 12 (pri sv. Jakobu) Pripone* svojo PBKAKIO ta SI^UlČAMO Vsčkrat na dan sveč krah In slaičic*. Saloga moka vsaka vrst* ta prvih mlinov. Likerji In vino v steklenicah. Postrežba n« dom. — Priporoča tadt sve)o staro In dobroznano pekarno v nllol Marce Polfo št. 6 (vogal Coaoortffa) _ katero vodi gospodar sam. tTt9 Qc=ac ac a A. Tosoratti Via Malcanton St. 4 Prodaja po cenah brez konkurence. Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombaževine, zarobljene v lastni tovarni, peresa Iz Chile, Lawntennis iz bombaž«, fuStanji barvani, perkali, zefir za srajce In obleke. Volneno blago za ženske obleke, maje iz volne, bombaže barvane za odrasle in otroke Izbor drobnarij, žime za žlmnlce, zaveso Idt. Poktorica:: Klara Kukovec ima : SVOJ AMBULATORIJ : - za ženske In otroSke bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 4Va are pop. :: LIFT :: s LIFT. .•: A ENRICO ZEROUENICH k trgovina z izgotovljemm perilom, mode sa gospode itd itd. Trat, Ruto S. fllovsnnl 2 (lasprotl lovla tbokoa) VELIK IZBOR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, Žepnih rut, naramnic in izpodvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2 50 dalje. - Izdelnje se mo&ko I perilo po meri. Dobro blago. Gene zmerne. . : Na obroke! Jakob Dubinski/ : Na obroke! Trst, ulica dell'OImo štev. 1, II. nadst., Trst Telita izln idtoTljei M n pođe manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence, — Solidna postrežba. Zaloga oblek in blaga Tnt,Corso45 Air Operaio TBt>cono45 VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi. sm Cm konkareučne. MOŠKO BLAGO. Cese kodirata. IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilltlčne in ko2ne bolezni Ima svoj 2249 AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nlcold ttev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. In 5.i/t do 6.V1 pop Nov« prodajalna zlatarja - ararja ^essandro Čamaro, &st Corso štev. 23 BOGATA IZBERA pratanov, uhanov z demanti ali Lrilanti in brez istih. Verižice, priveski, apestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure Itd, Rd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvrguje tudi vsakovrstn rezbarije. Cene smerne. Cene smemo. BBiggnBigBRglgiBffiiga : isnazlo Potocnig: Oiica Biborgo 28, ropi al. Becclerie. VELIKA IZBERA izgotovljenih moških oblek za odrasle in za dečke ; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagasa. Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Cene. da se ni bati konkurence. Hermangild Trecca Barrierm veečhiu štev. 8 ima veliko salogo tvaiklh predmetov VENCI e£ porcelana in biserov vezanih % na* 4eno iico, od umetnih cvetio s trat kovi in napisi. fllke aa perceliHistih ploščah za sprnaikt Vajnlsje konknrendne oeno. AaitfCibi kambrika za žen- uSIunivUokrmbotmpK s-- zelo trpežnih K 10, posebno tinih K 12 Hlačevine dvojno široke po in m močne K 14, zelo trpežne posebno fine K 20- dobiteiz ■ --"'1, R StermecKi T_r»hB jifrtg* razposilj. 09ALDPERLE S ft^Zč vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Tovarne Valdpcrle, JKoritz lov, J no JCnsoYice Najboljšega češkega izvora CENE: GOSJEGA :: PERESA :: ZA POSTELJE. 1 kg rujarlli dobrih steunlb S kg K S 40, boljilh K 8'80, belita 4 E, belih ■ puhom K 5-10, 1 kg belita najtini.jlih sčeas-alta K 0 40 in K 8,1 klg a:ime,>a faa rajev 6 K In T K, bele fine 10 K. nejfinejl pata s pre IS ...Pri naroiitvl 5 kg frunko. I tovljene postelje rude-Ceg», m odrt-ga, belega aH rumenega goetonltnefc«. Naukluga, l ooeje lHO cm dol^a ln l«0 cm itroka ■ S podv«gla*JetD* «o SO cm doigitua ln «0 Širokima, napolnjenima g norim. iiTlro x»lo irpetrlm, f r h kim portoljDim perjtm Kron 16. Potopcmlce iO K ; pernice »4 K ; posameane rare 10 K, iS, 14 K in 16 K ; bi asi ne 3 K, S K 60 In 4 K; pernico 800 cm nolge, 140 cin Hroke 19 K, 14 K 70, 17 K 80 ln *1 K ; M»eine 90 cm dolge, 70 cm liro te 4 K 50, 5 K 80, 6 K 70 ; »podnje pernice ■ trdnega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm tlroke, 1» K 80, 14 K 80. Poiilja se po poTretJa od IS kron dalje fraoko — Premena dovoljena, s» nepripravno denar nazaj. Natančni ceniki gratia ln franko. 3 BHOT * Desetomu ši 165 Sum n Ce hy, £ tvrdke A. KRIZ NIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITfcV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Parketna tvornica SM^kSffi ščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1 Siru&rsfa odieirt nadi m t strngarsto strofco spadajciie Izdelke. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen --329 Tfsoo.- obrtno zndrusa o Hr^tu via S. Francesco d' Assisi 2, I. r. kjer Je bila prej „Trž. posojil. In hranilnica". Poštna-hranliBlfini račno 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če Di 61«n, in jih obrestuj e 4.11 01 |2 jO Sprejema tudi vloge, p o 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kroa 300 — Sprejema hranilne knjižice tujih savodo? in jih realizuje ne da bi se obresto vanje pretrgalo. I/aJe uosojftla na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da ne posojilo odplača v petih. - Del a 41 ao po K 2O in po S 2 Na.l»JJna pojMnlla »e JnJajo ▼ "r*du med uradnimi tuami, ki ao : bo •lolamltlh od 9. d o i*, d op. ln od 3. do 5. pop. TRGOMG-OBRTKA ZADRU&A S:S Jako zanimiv, zabaven ln poučen UST S SLIKAMI je Jlust rov. tednik ki Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ===== 1 krono 80 stot. ===== Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga ln Inserlrajte v njem! Naslov: ILUSTRO V ANI :;—::—:: TEDNIK, LJUBLJANA. "366 X ODLIKOVANA "M tržaško prodajaln, obuval ULICA OIOSUČ CARDUCCI ŠT. 21 Raznn različnih izberov najfinejših moSkih in žen skih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tad' po izrednih cenah : Usnje Boscalf s trakovi . . . . po K Usnje Bozcalf z elastiko ■ - - . po K Usnje Boscalf oblika Derby . . po K Usnje Boscalfzzaponaml Triumph po K 10 50 Ecski za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago I. vrste. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. torbic za trg in ženskih torbic. Trgovina porcelanastega, steklenega blaga in kuhinjske posode Piazza Ponterosso 6. Dr. Kari Ernst unlv. med. ^»»cooc^ zobozdravnik i 10— 10'— 10 50 Dvokolesa, šivalni in kmatijski stroji gramofoni se dobivajo po čudovito nizki ceni pri Batjelu v Gorici Stolna ulic* Štev, 3 —4. Mehanična delavnica. Prodaja tuli na obroke. Ceniki f anko OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon m šivalni stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo. Trst; Piazza C. Goldoni St. 5, II. nadstropje. 603 Sprejema od 9—1. In od 3—6. pop. Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barrlera vecchla it. 18. Ceifl itpvonie. iar Plačilo na oMe Sprejne se popravljanje Šivalnih strojev vsakega zlstema. Prodaja igel, olja In aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. eoi 24. prihodnjega avgusta se preseli v ul. Barriera vecchia št. 25. FR. ŠEVClK, puškar, Ljubljana, ££ priporoča svojo Kupujte ,Nar. kolek'! Židovska ulica 7. ===== svojo veliko zalogo PUŠK In SAMOKRESOV lastnega izdelka, kakor tndi bi Igijskih. sulsklh in češk h bt ogi prflzfcuš^n h uušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam Jahke tro-cevkfc in puške Bask b Kruppoviini cevmi za brezdimni sm dnik. Pr poročam tudi vs ko zalogo vseh lovskih pttrebščin 10 ntj-nižj h cenah - Popravila in na-ročbe se izvršujejo točao in zanesljivo - Cei ovniV i na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Točna in solidna postrežba. Otvoritev nove trgovine v Trstu, ulica Nuova 41 AHELIA MARTINICO ^ — BOGAT IZBOR - W izgotovljeaih oblek za žeuske in punčke, ženske ves al'je, bluze in izbrano perilo. K Vsprsjemaja se naročila jO meri. Naj zmernejši cene. Najzmaraejše cene. •vcxxxxxxx o *xxxxx! Zobotehniški :: atelje Josip ELSnig konccsionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu. Trst nI. Farneto 36, II. n. <* ? -i- Slulio Mitm -i- TRST, ulica Siosua Carduccl štev 23 :: :: TELEFON ittv. Si3 :: ir. rurglčuo orodje, ortopsdtčni aparati, Ihtolerel, umetne roke in noye, bergrlje, slini pasi, elastični pasi ln aofOTloe, elektroterspevtične priprave, »psrjttl i« l\ Inhalacijo. i^csra^a&ahmbmi BKLADIrtĆS potiobioln za MratglOn*. zdrar-ljooja. rotrabi&iac is raui'ft la blaga. :::::::: manufaktur. blaga Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje FRAN KOČIJ AN Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst TsiJi*, -t^ ..T, cvfi--'i-• UiVlfc. i Plomblrasje aobov Izdiranje zobov brez » vsake bolečine Or.J.Čerm&k : zobozdravaik : y. Tuscher kaacjiij. zsbai itkail - TRST - olio^ đell a Casermsi it. 13, II. a. Trst, Corso 2. Telef. 10 71. Linoleum H m Pristni linoleum......K 2 50 ms Podolgaste preproge 67 cm. . „ 1*80 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz vodenega platna............K 2 50 Namizni prti 85/115 cm....... 2 80 „ 65/150 cm...... 1 80 Površniki iz sumila od K 20 dalje. Podrjuhe.........po 70 stot. Ovratniki iz kavCuka .... »50 „ ManSeie iz kavčuka..... „ tiO „ - Pošilja se tudi na deželo.-136 Slovenci! Slovani! re0SSeužv1i edino slovenske urarne Jn z!a a<*ne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. ■ Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH. 2031 m M I M IIIHIIIIIIH——I TOVARNA VOZOV PETER KERSIĆ v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana (Kranjsko) Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpoSiljam brezplačno. Dobaratelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. poste — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi. IrevUarnfca „A Ha »artorella*% Trst I ^^ via TOOOIA iT. 1P (JA^PROTI ai^AOOlČAME QATTI) — 77 Velika izbera vsakovrstnih čevljev za mo$ke, ženske in otroke. — BUgo izvrstno in m/F cene zmerne. V Trsr.u, dne 30. julija 1911. Avtorizovana dunajska šola. ra — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila AflA HOVflK - TRST .EDINOST" St 210. Stran > nliea San L&zzaro 16, 1X1 Širite „Edinost" ■BBBMHH ia h i . r. im a p^ r e n H 8 II ; i i 77\ frnstilne restavra- i i H ga & .___. . H j j venskem, italijanskem i || || j ! in nemškem jeziku je j j || ii .........u h H Ei ti c k ar n 3 F/linnet^ n Trctn lil C 3 Ei H HE3itfiiiHiiBiI§3gg§i§3iiiIli CENIKE JEDIL IN PIJAČ 1 za gostilne, restavra- p I cije in hotele v slo- j ! venskem, italijanskem j j in nemškem jeziku je \ j založila v raznih obli- j j kah in po zmerni ceni jj tiskarna „Edinost" v Trstu ::: ulica Giorgio Galatti 20. ::: Carlo Kasom manufakturna trgovina vogal via Conti TRST vogal via Conti via Sette Fontane štev. 42. Specialiteta: perilo za moške in ženske, konfekcije za gospe in otroke. - Perkal1, panama, batist, saten, piquets, trliž, platno, čipke, vezenine, ob-robki, svil. predmeti in razno. Krila, predpasniki, no^a^ice, malje, srsjce, ovratniki, orrat-____niče, drobnarije itd. itd. 3 M *■".ig*. Slovenci »n Slovani Kadar kupujete pri tvrdksh kstere oclaSafo v „Edinosti"; sklicujte 5« vedno na oglas v našem trstu, ker faUg bode znaie dotične tvrdhe. da pri» naiajo oglasi, ki jih uvrščajo tf Edinosti, dcbRek, in radi »e^s bode uvršale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za tu budete bcije postrefeni, zrave.i tega pa pomagate s tem rr>z-: : terijalno listu „Edinost" :: a ■ a B poskusite pivo češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUMJEFICAH. Je izbo:no, na plzenski ZALOGE: način narejeno. ZALOGE: LJUBLJANA: V. H. Bohrman; POSTOJNA : Emil stotnik Garzaroll; TRDOTO: RudoJf Va encifi. TRST: Sehmidt & Peiosi; PILA: L»rbo Križ; RESA—SUŠAK : Ante S-iblich. fr' H SSS." m koler Ako se hočete obvarovati pred pite samo pristne mineralne vode — katere prodaja velika zaloga — GIOVANtel CflXIA fsi Ca-iov. Trst - ulica Felice Venezian štev. 23, Dohod je direkten in fconsum velikanski. — Nad 50 vrst, mtd njimi Giessbubler Rogaška Slatina Preblan. Krondo f itd. 'S* m m iša # K Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje In za šport. ^ ^ - ± s i Poskusite FI- Coln+i«*' ki je naj-GOVO KAVO ff^dluilFI finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oot»o Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Minusa m prevažanje pobUtva SizpoSD. In sUrcmta MKoo Telefon 1220. Telefon 2572. titf enle In sbrcmljo preprog KUHANO V0BO v poletnem času piti, se od zdravniške strani posebno pri epidemijah, kakor kolera in tifus predpisuje, da se obvaruje obolenju; vendar kuhana voda ne ugaja posebno našemu okusu in radi tega je potreba pridatka, kateri jo uživanju napravi prijetnejšo. K temu je izvrstno primeren „Franckov-Enrilo", kavin pridatek kakor tudi nadomestek, katerega ohlajen zvretek se izkazuje z ali tudi brez sladkorja kot slasten in izvrsten žejogasilec. Radi teh žejo gasečih lastnosti ga nikakor ni potreba mnogo piti; že po prvem kozarcu navadno pojenja žeja za več ur. Razen tega je pa uživanje te pijače zelo zdravo, ker je kuhana voda z prijetno grenkim okusom tega naravnega izdelka zelo prikladna želodcu. To sredstvo za utešenje žeje je tako ceno, da si užitek istega lahko privošči tudi najrevnejša družina, kajti mali poskusni zavojček za 12 vin. zadostuje za celih 6 do 8 litrov zvretka. Počitnice! Več lepih sob s popolnoma novo opravo v novi hiši (vili) z lepim razgledom in hladno senco, 8 minut od kolodvora v Ljubljani, na željo tudi s hrano se odda takoj. Naslov : J. Bole, Tabor 4 Ljubljana sm Josip Semul č TRST, ulica deli'Istituto št 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČAKNO, v kateri »e dobi ce! dsn svež kruh in raznovrstne slaiČ^ce. .M* ka iz i miinr.v ter mas'o. Likeri, vino in pivo v »teki. Postrežb« trul* liti dimi. 2015 Telefon 2573. V novi trgovini ul. Carlo ghega 2 (bWša rsiroDUn e dospela :: partija porcelanaste f Posode po priložnostnih cenah. — za maio dni! 99 TRSTU je izdal in založil naslednje knjige : 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Roman iz ameiikanskega življenja. Cena K 1-60. 2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena 80 vinar. 3. „KAZAKl". Spishl L. N. Tolstoj. . Kavkaska povest. Posl. Jcs. Knaflič. Cena K 1-60. 4. „PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1. 5. „POLJUB". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Šveda. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar. 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH' _ (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pasiirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena vin. — Uisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu. 7. „IGRALEC". Roman iz spominov mla eniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski j. Po ,lo v. R. K. — Cena K .1-60. 8. „JURKiCA AGTĆEVA". Povest. Hrvatski spisal Ks. ©andor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2. Vse te knjige se dobivajo v Tiskarni „Edinost",, v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trfctu in v vseh knjigarnah pO Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev več. fat in tu prodajal zelenjavo. Takoj so zaplenili njegovo prodajalno mizico. Včeraj popoludne so konstatiran, da je tu šlo zares za kolero. Sanitetni oddelek namestništva je izdal sledeči komunike: Dne 28. t. m. popoludne je umrl 71-letni Matej Slamič. BakterijologiČna preiskava črevne vsebine, ki je dne 29. zvečer bila zaključena, je dognala, da je smrt nastala vsled azijatske kolere. Istotako se je bakte-rijologično ugotovilo, da je njegov hlapec Anton Germek, ki je dne 28. zjutraj zbolel in je bil popoludne prepe'jan v infekcijsko bolnišnico, bolan na koleri. Glede nekega vojaka bosanskega peš-polka, ki je zbolel s simptomi gastro-ente-rite, je bakteriologična preiskava izključila kolero. Loterijske številke izžrebane dne 29. julija 1911. Trst: 69 13 58 64 54 Line: 55 44 54 80 84 Koledar In vreme. Danes: 8. ned. po Bink. — Jutri: Ignacij Lojola sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 34° Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertje oblačno. Lokalne nevihte, lokalni vetrovi. _ Društvene vesti. Kolesarsko društvo »Balkan" priredi, kakor že javljeno ponovno, dne 6. avgusta 11. jugoslovansko dirko Bazovica-Sv. Peter-Senožeče-Sežana-Bazovica. Veliko zanimanje vlada v kolesarskih krogih ob vsej progi, mnogo kolesarjev se je prijavilo tudi že iz Hrvatske. Ob 4. uri popoiudne se bo pa vršila v „Nar. domu" pri sv. Ivanu velika veselica na kateri boste sodelovali pevsko društvo „Trst" in „Primorec" iz Padrič. Na veselici se razdele dirkačem nagrade in se izsrečka novo dvokolo. Po veselici svobodna zabava. V „Konsumnem društvu" v Bazovici bodo imeli fantje dne 6. t. m. javen ples. Svirala bo rocolska godba. Začetek ob 4. uri popoludne. Priporočamo se za obilen obisk. Zveza Jugoslovanskih železničarjev vabi vse svoje odbornike, zaupnike in izvoljene delegate za občni zbor na jako važno, skupno sejo, ki se bo vršila jutri v ponedeljek 31. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni dvorani ul. Lavatoio št. 1. — Z ozirom na važnost dnevnega reda se prosi vse prizadete, da se seje v polnem številu udeleže. Nar. del. organizacija. Skupina slovenskega ženstva NDO. vabi vse tovarišice na sestanak, ki bo danes (v nedeljo) ob 4. uri pod. v društvenih prostorih ulica Lavatoio št. 1. Na dnevnem redu je važna točka, ki se ima razpravljati. Ozirom na to so naprošene vse tovarišice, da se odzovejo v polnem številu. — Predsednica. — Člani NDO. uslužbenci c. kr. glavnih skladišč naj se oglasijo čim prej v NDO. ul. Lavatoio št. 1. Prinesejo naj seboj člansko knjižico. Lahko se oglasijo vsak dan prihodnjega tedna od 6. do 8. ure zvečer. Zaupniki so naprošeni, naj naznanijo isto tudi drugim članom. Delavci tovarne olja (Spremitura di olii) so vabljeni na sestanek danes dne 30, t. m. ob 6 30 zvečer v prostore NDO. pri sv. Jakobu. Tovariši, agitirajte za častno udeležbo ! — Izobraževalni odsek NDO. naznanja, da je sedaj društvena knjižnica odprta ob sledečih dneh: ob sredah in sobotah od 7. do 9. ure zvečer in ob nedeljah od 9. do 11. ure zjutraj. Ob nedeljah je posebno priporočljivo za žensko organizacijo. Kdor želi imeti knjige, mora vedno prinesti seboj člansko knjižico. — Knjižničar. Proces „Bunca Popobre Gorlzlana" pred goriško poroto. V petek, dne 28. julija. Obteževalne izpovedbe glavne priče dr.a Bader-ja. Obravnava začne ob 8. uri zjutraj. Priča dr. Bader pove, da je bil upravni svet obveščen o nakupu znanega gozda potem, ko je bilo to opravilo že sklenjeno. Dr. Luz-zatto je bil v tej zadevi zastopnik banke in zastopnik Vidmarja ob enem. Vidmar je imel kredita 300 000 kron brez vsake garancije razen menic. To opravilo je provzročilo polom Vidmarja in banke. Priča je preiskoval razne stvari pri bankah v Italiji. Tam je zasledil pisma, s katerimi je banka naročala vrednostne papirje. Na teh pismih je podpisan edino Colle. Ponarejene menice. Dr. Bader trdi, da so se v banki ponarejale menice. Dve taki menici se nahajate med spisi. Ena da nosi ime Vidmar, druga ime Slokar. Falsifikacija je tako očitna, da jo vsakdo lahko spozna. To dejstvo opravičuje sum, da so se ponarejali tudi podpisi na pismih, s katerimi so se naročali vrednostni papirji. Priča pravi, da je izsledil, kam je izganjal denar, zato skoro z gotovostjo lahko trdi, kje je ostal. Ko je bil izvoljen upravnim svetnikom, ga ni nobeden podučil o tekočih opravilih banke. Za pod- pisovanje pisem ie prišel on na vrsto samo parkrat. Odvetnik Luzzatto se je odstranil I iz Gorice, kakor hitro se je izvedelo za polom. Nihče ni pričo informiral v velikem kreditu, ki je bil dovoljen Confortiju. O igri izpove, da je domneval, da banka ne igra za lasten račun, ampak za druge. Skrivnostne menice. Drž. pravdnik: Kaj vam je znano o menicah tvrdke Wassermann ? Priča: To je zagonetna zadeva. Bivši ravnatelj Marina mi je povedal, da so bile one menice na skrivnosten način položene v blagajno. Bran. Pincherle: Ali vam je Marina povedal tudi ime onega, ki jih je postavil v blagajno ? Priča: Da, trdil je, da je storil to dr. Luzzatto. Izgube dr.a Bader-ja. Drž. pravdnik: Koliko ste izgubili Vi vsled poloma ? Priča : Bolje bi bilo, da o tem ne govorim ____ Drž. pravdnik: Bolje je, da poveste. Priča (zavzdihne): Do zdaj sem izgubil 470.000 K, kar še pride, sam Bog ve. Računam pa na drugih 150.000 K. Bran. Pincherle: Toda vi imate še po-tirjati za en nvlijon kron terjatev. Drž. pravdnik: Seveda, tudi tistih pet-stotisoč kron za menice Wassermanna (živahen smeh). Naj prevzame gospod branitelj oni milijon ; stavim, da mu ga Jdr. Bader odstopi za polovico. Drž. pravdnik vpraša še dr. Baderja, da-Ii mu je znano, da je dr. Luzzatto, hitro potem, ko |e bil podpisal garancijo za banko, dal vkn;ižit» nd svojo hišo velik dolg in da je tudi prodal pohištvo ? j Dr. Bader odgovori, da mu to ni znano. Priča Josip Pavia, ravnatelj Kred.ta v Gorici, je bratranec dr.; Luzzatta. izpove tako-le: Naš zavod je dal: denar B. P. proti jamstvu vsega upravnega sveta. Ni res, kar se je tukaj trdilo, da je; pri raznih bankah običaj, da se bilance fal-; sificirajo. Na vprašanje državnega pravdnika, ali je res, da je kreditna banka poslala na račun Luzzatta 100.000 kron neki banki v Pariz, zatrjuje priča, da to ne odgovarja resnici. Drž. pravdnik: To bom jaz z dokumenti dokazal. Povejte mi, ali je bilo onih j 100.000 K ki ste jih vi deponiral za dr.a Luzzatta, da je bil Izpuščen na svobodo, last dr.a Luzzatta, ali ne? Priča: Moje niso bile. Dobil sem nalog, naj jih pol« žim. Drž. pravdnik: O tem znesku bomo še govorili v drugem procesu. Na vprašanje braniteljev, kako mnenje je imel o banki, izpove Pavia, da je vladal grozen nered. Piani da ni imel sposobnosti za mesto r;\n-telja. Marina da tudi ni bil veščak. Viomar da je pričo oškodoval za 6000 kron Glede menic, takozvanih „Ge-falligkeitsvvechsel", pove, da nimajo nikake vrednosti. Izrazi prepričanje, da bi bil kon-kurz banke značit ogromno Škodo za upnike kakor za dolžn ke. S3BBM PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Cjabljani. Podružnice v 6orici, Cclonn, Sarajevca In Spljctm Delniška glavalea K 5,000.000. Raztrvnl zaklad K 610 .000, obavlja najkulantneje vse bankovne ln tfttttfalne posle ter kupuje In prodaja pod jako povoljniml pogoji devize in oje urste denarja. - Bloje na Kn]i2ice obrestaje za sedaj s čistimi L} 12 2290 Prodaja srečka na majhna mesečna obroka. — SLOVANSKA KNJIGARNA IN VRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in BvetLh slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. :::: J07IP M1J6C Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresa: :: GORENJEC - TRST n:: TELEFON 21-15. Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: ::: Velika zaloga muzikalij,. moli tvenikov in fcasopiso v SCO i: • JS *E - os Velika zaloga in tovarna pohištva IE| ANDREJ JUG - TRST 18 fi sr» * 3 -a 199 # £1* Via S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-18 g i I » S BOGATA IN LEPA IZBEKA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARI J # " ^ ,2 -2 DELO SOLIDNO ln Tsakovrstnih stollc. CENE ZA1EKNE. £1 tn «• Samo v manufakturni trgovini z zalogo perila Brosch & Laurenčič - v Trstu via Nuova št 40 - (vogal via S. Giovanni) - via Nuova St. 40. — se nahaja velik izbor — vseh sezonskih predmetov s zalogo bombaževine in platnenega blaga. Samo izbrano blago najboljšega okusa in iz prvih tovaren. Sijajen izbor blaga za moške srajce. Edor V soboto, dne 29. Julija. Obtoženci se med seboj obdolžujejo. Priča dr. B»der izjavlja, da je izgubil zaupanje v dr. Luzzatta kakor h tro je do-znal v likvidacMkem odseku, da je dr. Luzzatto dal odp s t? iz svojega računa 12.000 kron in jih je prenesel na Colsejtv račun. Bran te!j dr. Luzzatta, Pmchtrle se čudi, zakaj, da priča ni tega že včeraj povedal. Pravi, da mu je to izpoved najbrže svetoval njegov odveinuc. Drž pravdnik opomni, da v tem procesu branitelji vtdno .postavl;aio v dvom izpovedbe prtč. Zato da tudi branitelju Pincherle ne bo dovolil, da si menjuje lističe tekom obravnave z Luzzattom Sodni dvor bo o tem predlogu pozneje sklepal. Bader da častno besedo, da se ni o tem posvetoval z odvetnikom. Puve Še, da predno se je on podal v Tunis je deponiral pri banki 35 000 K; s ti m je pokazal banki zaupanje. Drugi niso postopali tako. Predsedn k ravno takrat na mesto, da bi vložil v banko, je denar dvignil. To postopanje se mi ne dozdeva kortkt io. Tudi je predsedn K prof. Žnfderčiču svetoval, naj dvigne denar. Len ssi se oglasi in trdi, d-; je vsakokratne izgube pri banki sporočal upr. svetu. Dr. Bacler to odločno zanika. Len^ss? iijavi. da bo ovrgtl z dokazi glavne točke obtožbe proti njemu Namreč, da ni vtdel da znašajo I. 1908 izgube 800.000 K in da ni vedel za pogodbe sklenjene s Colte tora. Tudi da ni vedel za menice tvrdke Wassermann. O poneverbah Colleta da je izvedel od Pianija. Pangrazi (bran. Coletta) protestuje proti izrazu „poneverba", ker takih da ni | bilo. Lenassi: Ponavljam in vzdržujem be-Isedo poneverba in če mi ne daste miru, izpovem vse. j Obizzi: (porotnik). Izpovejte ; to hočemo' vedeti I Lenassi: Ne bom nikogar izdajal... Forcessini: (porotnik). Gosp. Lenassi• naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista' v Via Sebastlano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKYi MLUV1 ĆESK11 V dobroznanih manufakturnih trgovinah tvrdke ertoli SSbuelz Trst, Trg Barriera vecchia I in 2 je najboljši vir, ki se ga lahko priporoči za nakup manuf. predmetov. w Blag6 iz prvih tovarn. Blago rumeno, belo in barvnato, pajčolani, rokavice in velik izbor okraskov. — VELIK IZBOR belega batista, gl»dkega in barvnatega « po skrajno nizkih cenah- — Zaloga perila. — Velik izbor bombaževine, barvnatega batista, panama trliža in volne ter 2ime za žimnice. — Vi. LIK IZBOR SRAJC. SOLIDNA POSTREŽBA I SOLIDNA POSTREŽBA! :L 3 naj si ogleda in prepriča v veliki izberi - dobri kvaliteti in nizkih cenah n MANUFAKTURNE TRGOVINE HEDŽET & KO RITMI K v GORICI. w Na debele in drobno! že v drugič grozi z odkritji. Čas bi že bil, Iz Doberdoba pa nam pišejo: da izpove, kar ve Lenassi: Ker že hočete, bom odkril vse te zmešnjave. Pričel sem sumiti, ko je Luzzatto skrival na svojem domu zapisnike o pogodbi s Amicis, Jurij novela.......K Cankar, Volja in moč......n Feigel, Pol litra vipavca.....„ Gabršček, Narodne pripovedke v Soških planinah......„ Gorki, Drobne povesti.....„ Klepec, Zbirka slovenskih citatov in aforizmov........„ Knaflič, Sozializem Včeraj dne 28. t. m. sem dal kokošje jajce na dvorišču na solnce. Jajce je postalo od vročine tako mehko kakor kuhano. Kolesarsko druStvo „Danica* uljudno Colletom, namesto, da bi bil le-te deponi- Vabi gg. dirkače, ki se nameravajo udele-ral pri banki v vpogled vsem upr. svetni- žiti U. Jugoslovanske dirke dne 6. avgusta kom. Komaj ko je interveniral komisar t. 1. da se takoj priglasijo. Popoludanske Gasser in na opetovane prošnje je te za- slavnosti bratskega kolesarskega društva pisnike prinesel v banko. Tudi menice „Balkan" se naše društvo korporativno Iwiaillv . \Vassermana je držal Luzzato doma. O tem udeleži, ter vabimo gg. člane, da se v Machar Rim . . . . jaz nisem ničesar vedel. Colle je igral, prav obilnem številu udeleže. Odbor. | Remec ' Krali Matiaž znamenom škodovati banki. Skrival je kore- * 1 ' J spodenco, falsificiral registre in je ponarejal * * menice z imeni Widmar in Slokar Pona- To društvo priredi cestno dirko meseca redil je drugo menico in jo žiriral in septembra. — Dan in kraj se pravočasno je ponaredil podpise Savorgnanija in Ve- prijavi. _ nU,JVse to bom dokazal z dejstvi in doku-! BRZOJAVNE VESTI. ment'- 1 Državni zbor V pisarni od v. Flego sem videl te po- ™TVTAI ^ • - , narejene menice. i DUNAJ 29. Zbornica je na današnji ]fovo izžle knjige: 1-50 2 — 1-80 3 — 1-20 250 4 — 3 — 2 — -•70 1 — li TI Flego potrdi. Pove, da te menice so seJi razpravljala o predlogih, ki jih je včeraj priložene tožbam. Predlaga naj se dotične stavil draginjski odsek Poročevalec je ute- spise pregleda, dotične menice pa naj "ifijevai preuiugd . Nato je povzel besedo izvedenci preiščejo, dali so res falsifi- ministerski predsednik baron Gautsch, ki je „jrane med drugim rekel, da sta nevsprejemljivt 2 Lenassi trdi, da tudi ko bi bil vedel, ^čki predlogov: točka s katero se poživlja j da koncem 1. 1909 je bilo 300 000 izgube, vlado» naJ ukrene pctrebne korake glede na- bi ne bil dovolil, da se izvrši likvida- bave mesa, ne oziraje se na odnošaje z cija, ker to bi bilo v neznansko škodo celi Ogrsko in točka, ki poživlja vlado, naj se. deželi ; uvaža živo živino iz balkanskih dežel. Vlada Na opazke dr. Baderja reagira rekoč, ne mc\re jn. »tori tega, vlada ima dolž- da ko bi upr. svetniki čitali pisma in bi se nos> da "Javi tou od*»to splošne. a svoio nalogo, bi ne voll,ne P^vice; zbornica naj odloči. Govor-1 • o ' m z iv « a m o i/i *»ln/4o /irl 1/ixm n rln Ozvald, Volja in dejanje..... Slovenci načrt slovenske socialne zgodovine . . . ...... Kozarci iz aluminija praktično za u žep po 30 in 40 vin. Lepilo za muhe, razglednice, spomini na Trst itd. itd. se dobi u jedini naši fclovanaki knjigarni in trgovini papirja JOSIP GORENJEC Trst, ulica Caserma 16. Telefon št. 21-15. Brzojav Gorenjec Trst. Naročbe se izvršujejo takoj in točno. nik je povdarjal, da je vlada odločna, da Hi HALI OGLASU aiavvB MALI OOLASI se računajo po 4 atot. besedo. Mastno tisk j ne besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 atot. Plača s« takoj Inser. oddelku. V jr^ll-= U II TEODOR KORN H Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE z= .* PO NIZKIH CEV A H .. :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telfil. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. IG j; za f-no skladišče, katera slo^tn^ke^h, remškega in bili bolj zanimali za prišlo, do takih nerednosti. Če tega kriv da ima Conforti pol milijona kredita, sem . ...... . . jaz predlagal, naj se ga prisili v likvidacijo. Spaček. — Po nadaljni debati se je glaso-Dr. Bader pa je podpiral predlog Luzzatta, tva 0 ° Podlogu draginjskega odseka. Prvi ujga * vinogradom in vrtom 9o8 kUfter za __ .___r " HpI nrprtlntra ttfn? rp npnmpipnpffa niima HIOCl zelenjavo bo proda ali odda v najem. — u lasin nereunosu. ' * «—" J .. ~ ,J . ~ •-----T il-l- je dr. Bader trpel velike izgube, je odpomore draginji, toda treba je ustvariti .vv postrežnico / tudi sam Ko se ie doznalo produktivne sile v deželi; in teh sedaj lol/C oo jB vešča si Conforti ool miliiona kredita, sem manjka. - Na to je povzel besedo posl.je^no italijanskega j C kr. priv. ftunione Adriatica di Siourts •iavnica tu rezervni zakladi dniStva giaauui rtiKno- S1 decembra 1910. .adružna glavnica 'popolnoma iz pl» ~ar.a.......... ^itivai zakladi dobi kov .... cakl&d proti vpad&nju /rednosti j javaih efektov . . . iezervai zaklad premij za zavarovanja ............ savarovnja ua življenje v veljhv} ti. decem r IStO ..... . splačsne škode v srseh oddelkih od ustanovitve d u*tva [1838—19101 Društvo sprejema po iako ugodnih pogoj'h zavarovanja proti požaru, streli, škodi valed razatrel. omu kakor tndi provosov po suhem in morju, k'epa pogodbe '.a zavarovanje življenja po n.zn.>-v atnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive »> ž ^ljenja at po amrtl zavarovanca, doto otrokou. 10.00O l'.ooo.oo*" 2,066.67:« 130.4S3.979 472, 73.5*5 695,189 181) C uW S jezika. — Nalo po'.e; 1330 naj se tega ne stori, ker da je rečena del predloga, tičoč se neomejenega uvoza tvrdka dobra. Če bi se poslušalo moj pred- prekomorskega mesa je bil v poimenskem j »faiasan^or.— log, bi se izognili polomu. ; glasovanju odklonjen z 251 proti 174 gla- ( Q|J||a 39 «? 1326 Dr. Bader odvrne, da on ni poznal som/ Resolucija Stolzleva, v kateri se po mala soba za d rs. m ude ič». OgU-eiti se pri vratnriu Acquedotto 9. rečene tvrdke; če je bil proti konkurzu je življa vlado, naj stori vse, da se bo preko- I ^ ta žen^ka moška obuvala ter P< storil to radi tega, ker bi konkurz provzročil morsko meso uvažalo po potrebi, je bila UcVIJdrJI pravijanje r.ajdej» takoj stalno de, banki velike izgube. i odklonjena s 191 proti 182 glasov. (Klici j pri Josipu Sanciru skedenj 5t 111._13^ RibardNovaK&e PeKarna in slašč.čarna s prodajo moke TBST — ULICA FABNETO ŽT. 13 Postrežba: točna. CEHE ZMERNE. 5 S Lenassi trdi, da ni dvignil, ko je grozil ogorčenja pri socijalnih demokratih. Velik polom, vse svoje depozite in tudi, da ni hruP)\ Predsednik je radi hrupa ob 1. uri poskril in odtegnil izvršbi svojega premo- prekinil sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena se je j Balkan Ucnroimo 86 ,ak°j P"dna oskrbovalna pe-V&JJICjlllO lila, ki zna slovenski in nemški, j v 1 oteiu Balkan — Pojasniia v pisarni 1 ote a 132S ženja. _ Drž. pravdnik pravi, da se bo o tem' glasovalo o drugem delu predloga, v ^ate"|npAl#o ^ hrano sprejme Maria Martiu< zzi govorilo v drugem procesu. jrem se poživlja vlado, naj prične s srbsko j žkorkija Corone. 764 Vitla Oka. 1325 Dr. Bader vzdržuje vse svoje izpovedi, ! vlado pogajanja glede spremembe trgovin- j pftClinj;ina sposrboa za trgo.ino z 2000 j in trdi, da Lenassije skušal poskriti, kar je ske pogodbe v smislu, da Srbija proti pri-! uOSUOu'CnH g,,tov ne >-e i?č . Ponudbe mogel, ker da eksekucije pri njem so bile-nierni koncesiji dovoli uvažanje žive živine j samo s polnim imenom in naslovom se sjrejme prd brezvspešne. Zelo dvomljivo da je da bi bile hiše in pohištvo lastnina Lenassijeve soproge. Lenassi na te besede razburjeno prote-stuje in se v ostrih besedah zaganja v pričo. C. B. po;-ta restante Pola. in mesa v največem obsegu. Najprej se je glasovalo o dodatnem1 prnrjo en predlogu Pantza, po katerem naj odpadejo i r|uultl x potrebščinami, tudi na po.ku* r j i • u t> ji r ti * radi lakoiŠDieKa oduotovanja. Moiin a ^enio iO besede wziva živina in". Ta predlog je bil »*o.,Buj K ^ j vsprejet z 208 proti 197 glasovi. V poimen- ; Sibema. kavarna v sr-u mesta z vsemi 1257 skem glasovanju je bil potem z 256 proti j Talini f oddH r^&Lem Drž. pravdnik zahteva od sodnega 172 glasom odklonjen predlog z h^spriami» 9 L^renzz Chlbert št- 6 MA< M /V U2 2mm I »T 1_______I_ ^ i_ U. I__- a. __1__ __ __1 J . se odda v Dajem lepa > razna soba V. 1215 Ces. priv in kr. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 243,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št 2 (Ustno poslopje) sprejme v svoje jeklene varnostne celice dvora, naj ne dopušča, da bi obtoženci in- J „Živa živina in sultirali priče. (Dalje prih.) DAROVI. — Za podružnico sv. C. in M. na Greti je daroval g. Majcen Ferdo K 1 za bojkot Jutra**, da ne plača „Šuštarju" pol litra piva, pa je daroval K 2. Istotako je zbornica odklonila predlog soc. demokratov, naj se Bienerthovo mini-sterstvo stavi pod obtožbo. Ustaja v Albaniji. SOLUN 28. Neko uradno poročilo pravi, da je Torgut Šefket paša iz Skadra Meblirana Boba se oddi. Ulica M.donna delane od svetovne tvrdke Arnheim v Baroku del mare 2. III. vrata 16 1243 iftJ&Hi&ene proti požaru in vloma, pohrano _ in apr&vlj&nje vrednot, kakor tudi aa^io po- I I jfl slučaj. Proda se enonadstropna hiša hrano »aprtth zavojev, t«r di v dotičnih jekleaib Ugoaen S S-timi prodori vri ZA Banovanje,: celicah v najem in d-oriščem, na sredi Ške.lnja. Pojasnila v zalogi •• Y3mOStne SH^SUtblCe (SafCS) :: stavb.nekega blaga v Skednju. l.ilS ———-——različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrod- mnderna, 3 sobe, kuh nja z vrtom za ze-1 noatni papirji, listine, dragulji itd. Hiša lišča, hlrv za kure :ra^en kolodvora (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti — Za drugi kamen roianskega ornizia odpotoval V Carigrad in da je Efad paša Guardtella se proda, vpraša n j se pri g Wetzler i kakor stranke vzajemno z banko, nabralo se je K 4 pri istem omilju, v isti prevzel vrhno poveljstvo. Gu.rdeiia Timign,no ložh_1^18 j namen se je nabralo v počeščenje spomina j Vročina na Dunaju. IZVTStnO DUNAJ 29. Včeraj je vsled hude vro- Cerentiuo. is rijansko vino fe prodaja po K 60-— za hektoliter. — Opčine klet 1322 pokojnega Josipa Ferluge K 3, kateri svoti; sta pa še pridjala gg. Laurenčič Matija K 2 ^ £^1**24 oseb od^teh ie in Katalan Josip K 1. Srčna hvala vsem ČIne zađf. solncanca Z4 oseb, oa teh je n , . v uL Nuo.a darovalcem! ena oseba umrla. Tn osebe so morale v Dalmatinska gOSltma št. 18. vino — Št. Jakobski podružnici CMD. SO bolnlšmC°- __črno dalm,t n«ko, opoio po 80 «.. 88 in t>elo V6. nadalje darovali: gg. Jos. Gul 1 butiljko te-: Pariz 29. Turški odposlanik Abdulah Dobra 10 :<) rana, odbor št. jakobske mladine 30 kosov Naum paša je nenadoma umil v nekem \t A Vhprili priredij° raznih daril, ki so bila darovana za št. ja- klubu, kjer se je nahajal zvečer. " , * kobski^ ples, ga. Marija Šornova 1 botilj.o Tokio 27 Parnik „Empress of China ^ P,e8 na Uv,'nS5a K 8t,,ne mladeniči v nedeljo j. na shod sv Ja*ooa Uc par 1288 ruma Nadaljna darila, za katera se št. «a- last Canadian Pacif c železnice, je ob japonski Gostilničar Tc^™ n kobska podružnica prav toplo priporoča, obaii zadel na skalovje in se potopil. Pasa- "por "" ^Jin&v li^ " 11 sprejema postrezmca CM. šole, ul. Giuliani. žjr,e so zamogij regjt, p p0 J S*1 1217 Vesti iz Goriške* Trgovina jeBtvin se odda v najem, in Moute št. 295. Colonia 1314 Prof. dr. Spiegelberg, spisatelj slovite O.jUp nnKp knpuje \ ydro a tovarra hranil Za podporo vasi Sinadole. Dne 26. knjige „Lehrbuch ffir Geburtshilfe" piše: OUIIC JJUUtJ prt,ga vili - Ponudbe naj t. m. je uložil državni poslanec dr. Gre- p0 doseženih uspehih na kralj, kliniki za poSj*-jo z t-ave.ibr> cene m z xz rcpm_1304 gorin nujen predlog za podporo vasi Sina- žepske bolezni v Vratislavi rad potrjujem, |/nin « dole v davčni občini Storje radi poškodovanja da se naravna Franc Jožef ova grenčica v MJIU Be-v«« P° toči. tozadevnih slučajih uživa lahko dalje časa, TvijiZ V Št, Andrežu sezidajo vojašnico za ne da bi to imelo kakih posledic in ne da uuu" pijonirje. Dogovori z vojnim ministerstvom bi grenčica vsled tega izgubila na svojem v tej zadevi so končani. učinkovanju. Kolonsko vprašanje. V poslanski zbor- === niči sta stavila poslanca dr. Bugatto in dr. Faidutti predlog, ki meri na izboljšanje ko-lonskih pogodeb. Vročina na Goriškem. Iz Gorice nam pišejo: Tu imamo nenavadno hudo vročino, da je kar ni možno prenašati. Na Travniku je bilo dne 27. t. m. ob 4. uri popo-ludne v senci 42 stop. C., dne 28. ob 2. uri popoludne pa v „Ljudskem vrtu" 47 stop. m tekom novo se proda po ceni veii**na soua pr goapej Ftrugj. (>dova]. Via Ruiano 1. Hrlda C P v na,em ugodno Iržeča r sta vrači j 1005 vUUd 9C na dež-li poroč n« mu upokoiencu brez otros, kateremu je žeua do ra kuhaiica ah bolje človeku izkušenemu v trgovini z meA-nim blag« m KoUDĆije e informacije dobiva se pri Jakobu KleintLCu, uiic.* Carducci 8 3(itte-Bioskop ,^dria( parcela _____v Škednju > i — Vsako soboto — Nov, interesanten program zemljliča 3 85 m Q pri iv. Mariji Magdaleni rji aa prod« 4 Ki- mt Q B ia. m »40 t.f G .em'JliČa v KoJonJt cena 7600. Rndolf Može, Campo 5 OUoom« 3 II. Unp za takoj&rj! nastop mlaa«n<č za rac lOOD wv tašhnje knjig, fctar 6 d 2>) let zmožen slovenščine in po mogočn>