UDK 911.3:327.58(497.12) = 863 SOCIALNO-EKONOMSKE IN PROSTORSKE FUNKCIJE NARODNOS-INE POMEŠA NOSU SLOVENCEV KOI MANJŠINE V SOSEDNJIH DRŽAVAH TER MADŽAROV IN ITALIJANOV V SR SLOVENIJI v * Vladimir Klemenčič Po drugi svetovni vojni, zlasti po mednarodni konferenci o evropskih manjši- nah v Trstu leta 1974, posvečajo v zahodni Evropi problemu narodnostnih manjšin vse večjo pozornost. Ta pa ni namenjena le vprašanjem kulturne in jezikovne identitete, temveč položaju manjšin v socialno-ekonomskih proce- sih in preobrazbi njihovega prostora poselitve, še posebej pa v odvisnosti le-tega od razvoja širšega evropskega prostora. la prizadevanja na področju raziskovalnega dela so v ozki povezanosti s hitro družbeno-ekonomsko preobrazbo statične klasične agrarne družbe v višje razvito fleksibilno urbano družbo in njej ustreznega tipa prostora. S tem je povezana blagovna menjava med sosednjimi državami, pa tudi državami š irše- ga evropskega prostora v okviru EGS in s tem tudi na območju dežel A lpe- Jadran. Pri tem je v ospredju tudi težnja po spreminjanju meje iz črte pre- grade v črto povezovanja, ki naj omogoča in pospešuje tokove blagovnega in osebnega prometa ter informacij med evropskimi državami. Ob iskanju premagovanja meje kot ovire za povezovanje družbenega razvoja, narodov in kultur različnih držav, pa sta se pokazali kot dediščina zgodovin- skega razvoja ob nastajanju nacionalnih držav dve ov ir i . Prva je posledica v preteklosti v državne okvire zaprtega gospodarstva, s č imer je bilo povezano zanemarjanje in zaostajanje gospodarskega razvoja obmejnih območij . Kot druga ovira pa je slaba prometna infrastrukturna opremljenost političnih meja za nemoteno komunikacijo in povezovanje vseh oblik družbenega živl jenja med obmejnimi območji dveh ali več sosednjih držav, saj je v pogojih v državo zaprte ekonomije in bolj ali manj zaprte meje , najbolj ogrožen obstoj narodnih manjšin. Pri tem pa se kaže še tretja ovira, ki se izraža v zapostavljanju jezika in kulture narodnostnih manjšin in njihovega socialnega položaja. Ker meje , ki so nastale v drugi polovici 19. stoletja in zlasti po prvi svetovni vojni, v veliki meri prečkajo narodnostno mešana območja ali pa tudi homo- gena z narodom sosednje države kot manjšino poseljena območja, se je zlasti v zadnjih dveh desetletjih odprlo vprašanje nadaljnjega obstoja in funkcije jezika ter kulture obmejnih narodnostno mešanih območij. 3£ d r . , red. univ. p ro f . , Oddelek za geograf i jo , Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardel ja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 81 Vse bolj prodira spoznanje, da je z odpiranjem meja nujno povezano tudi po- speševanje gospodarskega razvoja obmejnih območij in zagotavljanje narod- nostnih pravic manjšinam na političnem, kulturnem in gospodarskem podro- čju v njihovem prostoru poselitve. Skoraj celotno obmejno območje na obeh straneh jugoslovanske meje na obmo- čju Slovenije s sosednjimi državami je narodnostno mešano ozemlje. Italijan- ska narodnost je pomešana s slovenskim večinskim narodom na obmejnem območju Severne Istre ob italijanski meji , madžarska narodnost pa s sloven- skim večinskim narodom v Prekmurju ob madžarski meji . Slovenci kot manjši- na pomešano žive z madžarskim večinskim narodom na obmejnem območju sosednje Madžarske, z večinskim avstrijsko-nemškim narodom na Štajerskem in Koroškem v sosednji Avstri j i ter z avstrijsko-nemško in furlansko narod- nostno manjšino in italijanskim večinskim narodom v Kanalski dolini, Rezij i , Beneški Sloveniji, na Goriškem in Tržaškem v sosednji Itali j i . Zaradi tega smo v geografiji posvečali proučevanju problemov narodnostne pomešanosti že doslej veliko pozornost. Ze več kot dvajset let skupaj z raz i- skovalci in njihovimi inštitucijami slovenske narodnosti v Italiji in Avstr i j i proučujemo probleme spreminjanja poselitve ter socialnih in ekonomskih sprememb narodnostno mešanih in s Slovenci poseljenih območij v sosednjih državah, pa tudi v Sloveniji. Pri teh raziskavah se je pokazalo, da je potrebno proučevati funkcijo narodnostnih manjšin v obmejnih območjih v sklopu celot- nega kompleksa družbeno gospodarske preobrazbe dveh sosednjih držav, nj i- hovega poselitvenega prostora, gospodarskega in družbeno-političnega pove- zovanja Avstr i je , Italije ter Madžarske z Jugoslavijo in še posebej na nivoju povezovanja med obmejnimi deželami, regijami in republikami, ter v sklopu tega med ožjimi in narodnostno pomešanimi območji v SR Sloveniji in sosed- njih dežel in reg i j . Raziskave posameznih narodnostno mešanih območij vzdolž jugoslovanske me- je na območju SR Slovenije so pokazale, da se je položaj in funkcija narodnost- nih manjšin v primerjavi s stanjem pred tridesetimi leti. bistveno spremenil. Vsa narodnostno mešana območja je zajela hitra socialno-ekonomska preo- brazba, tako socialno-ekonomske strukture kot podobe, strukture in funkcije njihovega poselitvenega prostora. Na vseh obmejnih območjih je ob spreminjanju socialno-ekonomske strukture prebivalstva moč spremljati stagnacijo ali pa celo nazadovanje števila prebi- valstva ob hkratnem hitrem nazadovanju deleža kmečkega prebivalstva. To moremo pripisati odpiranju meja tokovom blagovnega in osebnega prometa ter informacij in s tem povezanega pospešenega gospodarskega razvoja. V okviru procesa odpiranja meja in gospodarskega pospeševanja obmejnih obmo- č i j , ki je spremenil obmejna območja iz agrarnih v polurbana in iz etnično pretežno homogenih ter z manjšinami poseljenih območij v narodnostno meša- na obmejna območja, sledimo ob tendencah zmanjševanja števila pripadnikov narodnostnih manjšin izboljševanju njihove socialne strukture. Te tendence seveda niso povsod enake in se odpirajo vprašanja, v kolikšni meri in kako učinkujejo na družbeno-ekonomsko preobrazbo in funkcijo narodnostno meša- nih območij ter prispevajo k nasilni asimilaciji pripadnikov manjšin, ter še 82 posebej, katere mere bi bile potrebne, da bi se zavrlo upadanje števila pri- padnikov manjšin in uskladil razvoj njihove socialno-ekonomske strukture s strukturo večinskega naroda. Že skromna proučevanja funkcije narodnostnih ozemelj v okviru dežel sosed- njih držav Alpe-Adria in mednarodno tranzitne prometne funkcije SR Sloveni- je za celotno Jugoslavijo in tokov blagovnega, osebnega prometa in informa- ci j na evropskem in interkontinentalnem nivoju, so pokazala, da SR Slovenija s sosednjimi deželami postaja enotno in preko meje povezano prostorsko prometno vozlišče, kjer se križajo in pretakajo tokovi osebnega in blagovne- ga prometa in informacij z vseh evropskih smeri . Kaže se, da so z manjši- nami poseljena območja območja križanja dežel z različnim družbeno-poli- dčnim sistemom in pripadnostjo različnim regionalnim skupnostim Evrope. To je prostor, ki je v Evropi najgosteje posejan z mejnimi prehodi (tako cest- nimi, železniškimi, pomorskimi in letališkimi) ter v okviru katerega so bili sprejeti številni dogovori o gospodarskem, političnem in kulturnem sodelova nju med sosednjimi državami. Prav tako je gosta mreža univerz ter (čeprav še s preskromno prisotnostjo) uporaba jezika narodnostfiih manjšin ali naro- dov sosednjih držav v učno-vzgojnih ustanovah različnih nivojev ter v časopi- sih, na radiu in televizij i . Z odpiranjem meja se oblike povezovanja med sosednjimi državami izredno stopnjujejo. Pri tem se odpira vprašanje, kje in na kakšen način bi bila po- trebna prizadevanja za vključevanje pripadnikov manjšin v ta sodelovanja, saj integracija slovenske manjšine v družbeno-ekonomske tokove večinskih naro- dov in povezovanja teh s sosednjimi državami matičnih narodov ni na ustrez- nem nivoju. V kolikor je to vključevanje pogojeno z uporabo jezika in kulture manjšin, zagotavlja to njihovo enakopravnost v socialno-ekonomskem procesu in enakopravnost v razvoju njihove kulture in uporabe jezika z večinskim na- rodom, kar ustreza družbeno-ekonomskemu razvoju celotne družbe v njihovem prostoru poselitve. Z nadaljnjimi raziskavami zgoraj navedenih problemov, ki morajo biti zasno- vane interdisciplinarno in na meddržavni osnovi, lahko geografska znanost bistveno prispeva k taki osvetlitvi navedenih problemov, ld bi lahko pomagali zagotavljanju enakopravnosti slovenske manjšine in narodnosti v SR Sloveniji v njihovem prostoru poselitve. To pa je možno le takrat, če se pri svojem de- lu povezujemo s pripadniki slovenske manjšine ali italijanske in madžarske narodnosti ter ustreznimi raziskovalnimi in univerzitetnimi institucijami v obmejnih območjih sosednjih držav. 83 Literatura V . Klemenčič, Grenzregionen und Nationale Minderheiten, Geographica Slove niča 8, Ljubljana 1978, s. 7-20 Nacionalno mešana območja v SR Sloveniji, Prekmurje, Slovenska Istra; Geographica Slovenica 16, Ljubljana 1985 V . Klemenčič, Vzgojna in raziskovalna dejavnost Ljubljanske univerze v luči potreb zamejskih Slovencev ter italijanske in madžarske na- rodnosti v SR Sloveniji, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1975, s . 47-49 M. Klemenčič, Geografska preobrazba podeželja na Tržaškem po zadnji vojni, doktorska disertacija, Ljubljana 1979 V. Klemenčič, Državna granica kao geografski fenomen, referat v tipkopisu z Naučnega simpozija Geografski problemi pograničnih regija naše zemlje v V ran ju, 28.-30.maja 1987, 23 strani i 84