GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U. NADSTR - ftUthON 81. I56 ČEKOVNI RAČUN PRi NARUUNI BANKJ PTUJ SIbV. »45-90322-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L J02£ ROKOPISOV NE VRAČAMO - - TISKA MARIBORSKA TISKARNA Štev, 44 — Leto V. PTUJ, 31. oktobra 1952 Cena din 8.— Jugoslavija Je izvoljena za članico Gospodarsko-socialnega sveta: to je menda za nas naj- važnejša vest, ki je prišla »on- stran luže« z zasedanja Gene- ralne skupščine OZN. Glavna razprava, v kateri pojasnjuje posamezna delegacija svoje mnenje do vprašanj, ki jih smatrajo za najvažnejše, je preložena do 4. novembra, delo v glavnih odborih pa se odvija brez kakršnih koli posebnosti po predvidenem načrtu. Ome- . niti bi bilo razpravo o pomoči palestinskim beguncem v po- sebnem političnem odboru ter obravnavo načrta mednarod- nega dogovora o svobodi obve- ščanja. Posebno pozornost pa posve- čajo korejskemu vprašanju, ki ga te dni obravnavá politični odbor. Ameriški zunanji mini- ster Acheson je v svojem go- voru navedel dokaj tehtnih do- kazov o tem, da je za severno- korejski napad v resnici odgo- vorna SZ. Ze od leta 1945 je namreč organizirala in razširje- vala severnokorejsko armado. Nekatere enote je celo urila v Sibiriji in jih pozneje popol- noma opremljene poslala v Se- verno Korejo. Ameriški zunanji minister je v imenu 19 držav predložil tudi posebno resolucijo, v kateri za- hteva, da naj Generalna skup- ščina potrdi dosedanje stališče Združenega poveljstva pri po- gajanjih v Panmudžomu, da se posebej zavzame za prostovolj- no repatriacijo vojnih ujetnikov in da pozove severnokorejsko in kitajsko vlado, da pristaneta na premirje pod navedenimi pogoji. Sedaj pričakujejo govor Vi- šinskega in njegovih predlogov. Sirijo se tudi vesti, da sta se ameriška in sovjetska delega- cija neuradno sestali in se me- nili o rešitvi korejskega vpra- šanja. Načelnica indijske dele- gacije ga. Pandit pa je zapro- sila Višinskega za poseben se- stanek o korejskem vprašanju, v kar bo sovjetski diplomat menda tudi privolil. Naši severni sosedi so kon- čali svojo vladno krizo. Pred- stavniki avstrijske socialistične in ljudske stranke so se spora- zumeli o prvem delu proračuna za leto 1953, medtem ko bo o drugem delu odločala vlada, ki bo prišla na krmilo po februar- skih volitvah prihodnje leto. Avstrijska vlada je tudi podpi- sala gleichenberški sporazum. Obenem je bilo na Dunaju in v Beogradu uradno sporočeno, da se bo mešana avstrijsko- jugoslovanska komisija sestala prihodnji ponedeliek v Pohor- skem dvoru pri Mariboru, kjer bo obravnavala vsak primer bodočega dvolastnika posebej. Sedaj se bo menda končala go- nja nekaterih avstrijskih časni- kov proti sklepom gleichenber- ške konference. Imenovali so jih namreč »jugoslovanski dik- tat« in celo »vmešavanje v avstrijske notranje zadeve«. Francosko-nemška pogajanla 60 se končala s ponolnim ne- uspehom. Obe državi se ne mo- reta sgorammeti o bodoino?ti Posaria. Francija zahteva, da sme imeti tudi pozneje, ko bo Posarje vključeno kot posebna enota v zahodno-evropsko skup- nost premoga in jekla, določene gospodarske ргалпсе. ki izvirajo iz nienih pogodb s Posarjem. Npmčiia na to ne pristane, ker sodi, da si bo Francija s tem zagotovila nadzorstvo in pre- močan vpliv nad nokranno, ki je v bistvu nemška. Kaže. da bosta morali posredovati bri- tanska in američka vlada. Uradna Italija je znova potr- dila. da noče ničesar slišati o novih pogajanjih z našo vlado glede bodočnosti Trsta. De Ga- speri je namreč ob zaključku zunanjepolitične razprave od- ločno odklonil predlog o kondo- miniju nad tržaškim ozemljem kot »absurden«. Ob tej prilož- nosti je močno pohvalil britan- sko-ameriško popuščanje glede cone »A«, kjer sedaj lahko v zavezniški vojaški upravi sko- raMa nemoteno gospodarijo rimski odposlanci. Obenem pa je opozoril zahodne sile na njih »moralne obveznosti« v zvezi s trojno izjavo, v kateri so oblju- bili Italiji vrnitev celotnega tržaškega ozemlja. Uradna Italija torej vztrajno zahteva mše narodnostno ozem- lje. Da bi uničila slovensko od- pornost. skuša ob morski obali umetno naseliti italijanski ži- velj. da bi pozneje lahko do- kazala svetu, da ie to nodročje v resnici italijansko. Take po- izkuse je naredil tudi svoj čas Mussolini v Trstu, Istri in Dal- maciji. Prav tako pritiska na našo nacionalno manjšino, ki živi v Italiji, pri čemer se hi- navsko izgovarja na »zatiranje italijanske nacionalne manjšine v jugoslovanski coni«. Toda proti resnici, ki so jo ugotovili tuji novinarji in politiki na licu mesta, se ni mogoče boriti. Već žena v ljudske odbore! Predvolilna kampanja, ki se je začela v okraju s sobotnimi in nedeljskimi zborovanji, je se- gla že v sleherno vas. Povsod je dovolj govorjenja o bodočih vo. litvah v občinske ljudske odbo- re ter v zbore okrajnega ljud- skega odbora, največ pa v od borih in med člani množičnih organizacij, posebno Osvobodil- ne fronte. Seja okrajnega odbora OF, ki je bila v ponedeljek 27 okt., je služila istemu namenu. Na seji obravnavani in poudarjeni pro- blemi, posebno tisti, ki je o njih razpravljal predsednik OO OF tov. Tramšek, zaslužijo, da se z njimi podrobneje seznanijo vsi člani OF, pa tudi drugi. Tov. Tramšek je uvodoma go- voril o gospodarskih problemih in težavah, predvsem pa o nji- hovem najvažnejšem vzroku: letošnji suši. Nad navedenimi številkami, ki ponazariajo ško- do povzročeno zaradi suše. bi se moral zamisliti sleherni naš dr- žavljan ter uvideti, da po letini, ki je dala 37 odst. rtanj žita, 64 odst. manj koruze, 75 odst. manj sladkorne pese, 38 odst. manj krompirja itd., ni mogoče priča- kovati kakega zboljšanja ali dvi- ga standarda, temveč le obratno, posebej če še upoštevamo naše obveznosti glede uvoza indu- strijske opreme iz inozemstva, ki so pogodbeno določene in ka- terih neizpolnjevanje bi povzro- čilo še mnogo večjo škodo Skupno nad 144 milijard dinar- jev škode po suši se bo odrazilo v življeniu našega ljudstva in naša borba mora iti za tem, da to breme pade sorazmerno na vse enako, kot na delavce tako tudi na kmete in ostale V zve- zi s tem ie razumljivo, da ne more biti govora o kakšnem zniževanju davka v okraju, ker ie treba imeti pred očmi mnogo večjo škodo po suši v drugih predelih države. pogledu znatno olajšano. Ce Je treba v odbore novih ljudi, po- tem Je treba v prvi vrsti več že- na. Sedanje stanje v tem pogle- du, ko je v 24 občinskih odbo- rih okraja le 21 žena, je nemo- goče in slabo izpričevalo uve Ijavljeni in uzakonjeni enako- pravnosti, pa tudi ugledu naše države in njene ureditve v ino- zemstvu. Ta odstotek ni v no- benem sorazmerju s številom žena, niti v sorazmerju z aktiv- nostjo, ki jo žene kažejo na vseh področjih družbenega živ- ljenja. Osvobodilna fronta bo morala konservativno gledanje, katerega posledica je takšno nizko število žena v nižiih orga- nih oblasti pri svojih članih in pri vseh drugih temeljito spre- meniti, organizacije AF2 pa pri ženah samih. Okrajni odbor bo po uspehu reševanja tega vpra- šanja med drugim imel priliko ocenjevanja krajevnih organiza- cij in njihove politične zrelosti. Diskusija, ki se je razvila po predsednikovem izvajanju seje tikala različnih vprašanj, vendar v okviru predvolilnih priprav in bodočega dela novih odborov. Na podlagi poročila in diskusi- je formulirani sklepi predstav- ljajo ogrodje predvolilnega po- litičnega dela frontnih organi- zacij in njih afirmacijo med vo- lilci. (Sklepe seje objavljamo na 3. strani.) Pûiitîcûo пШ orgimzacîf Osvoîioilloe fronte Ko je tov. Tramšek govoril o političnem delu organizacij OF je ugotovil, da se to razvija naj- večkrat v obliki »papirnatih kampanj«, ki beležijo v glav- nem le slabše uspehe ter da se je v veliki meri odstopilo od starih preizkušenih dobrih ob- Ик, ki v glavnem tudi zagotav- ljajo največji uspeh. Sedanje politično delo pride do izraza v glavnem v množičnih sestankih, ki so v večini slabo pripravljeni, pa tudi agitacija za obisk teh sestankov je takšna, da ne zago- tavlja uspeha. Mnogo uspešne], ša je osebna agitacija in odbor- niki in člani OF bodo morali v bodoče, če bodo hoteli v svojem političnem delu doseči večje uspehe, svoje delo v tem smislu spremeniti. Govoreč o postavljanju volil- nih list in izbiri kandidatov je predsednik omenil, da ne gre opuščati kandidature mnogih dosedanjih odbornikov, ki so v veliki meri pokazali svojo pre- danost ljudstvu, poštenost in de- lavnost v precej težjih časih, ko je bilo treba iti odkupovat ali izvrševat druge akcije. Ti od- borniki bodo tudi sedaj znali zastopati in predstavljati ljud- stvo v odboru, ko je delo v tem V nedeilo 2. novembra se bodo zaoeli tečaji izveoarmadne vzgoje ženske mmd m Po čl. 5 Uredbe o predvojaški vzgoji Ministrstva narodne obrambe se mora izvajati za- konsko obvezna izvenarmadna vzgoja za kmečko žensko mla- dino. Namen te vzgoje .ie, da kmečko žensko mladino uspo- sobi za aktivno sodelovanje pri zdravstveni zaščiti, pri ču- vanju svojega zdravja in zdrav- ja svoje okolice, nadalje za šir- jenje zdravstvene kulture na vasi v mirnem Času, v vojnem času pa tudi za obrambo do- mače zemlje. Ta vzgoja je obvezna za žensko mladino 17 in 18 let starosti in traja 2 le^i. To nalogo, torej organizacijo in izvajanje vzgoje, je Ministr- stvo za narodno obrambo pove- rilo jugoslovanskemu Rdečemu križu. Po želji naših najvišjih par- tijskih in državnih voditeljviv se mora izvedba tečajev pred- vojaške vzgoje kmečke žen.ske mladine vršiti po konkretnih potrebah naše države in na zelo široki osnovi. Naši kmečki žen- ski mladini je namreč tako se- daj in še dolgo časa v miru in vojni nujno potrebno osnovno znanje iz higiene, epidemiolo- gije, prve pomoči, nege in pre- hrane otrok itd Izkušnje iz narodno-osvobodilne borbe so pokazale, da naši kmečki žen- ski mladini manjka prav to prepotrebno znanje. Ti tečaji bi morali postati močno sred- stvo za dvig higienske in Irav- stvene ravni ženske mladine Na teh tečajih dvigamo mladi- no in tudi njeno splošno kul- turo. kar pom'^ni. da jo pove- zujemo z našo socialist;-' stvarnostjo in io poučujemo škodljivih posledicah prazno- veria, neznanja in zaostalosti. V ptui'skem okraju, kakor po vsei Sloveniii, se bndo vr- šili tečaji v času od 2 no- vembra do 31. marca 1953 v vseh šolskih centrih, razen Ptuj Zisir prifzvafalcev - ротшђпа novost ¥ i^udske ob'astf Na letošnjih volitvah orga- nov ljudske oblasti se bodo pr. okrajnih in mestnih ljudskih odborih volili poleg okrajnega ali mestnega zbora tudi še po- sebni sveti ali zbori proizvajal- cev. Tovrstna predstavniška te- lesa so nekaj popolnoma no- vega ne samo pri nas, temveč v svetu sploh. Zbor proizva.ial cev bo pri okrajnem ali mest- nem ljudskem odboru pred stavljal nekak drugi dom, ki br po potrebi zasedal sam ali skup no z okrajnim zborom, bo s tem enakopraven, za odločitev v neki stvari pa bo potrebna so- glasnost obeh zborov. Značilno za zbor proizvajalcev je, da ga izvolijo delegati štirih voliln h skupin Ker bo to ustanova, ki bo soodločala o razdelitvi viška dela, bo vsaka skupina dala toliko članov zbora, kolikor procentualno odpade nanjo vrednost družbene proizvod- nje. Te štiri skupine so: indu strija (vključno rudarstvo, goz darstvo, gradbeništvo, promet in komunalne dejavnosti) kmetijstvo, trgovina in gostin- stvo ter obrt. Volilna skupina za kmetijstvo je še razdeljena na tri podskupine in sicer: dr žavna posestva in kmetijske ustanove; delovne zadruge ter splošne kmetijske zadruge. Volitve v zbor proizvajalcev niso tako enostavne, kakor na primer volitve v okrajni zbor ali v občinski ljudski odbor ravno zaradi strukture razde- litve mandatov, vendar je to olajšano zaradi tega, ker imajo proizvajalci v gospodarskih or- ganizacijah že predstavniške organe: v podjetjih delavske svete, v ustanovah organe sa- moupravljanja ali pa plenume sindikalnih podružnic; v kme- tijskih zadrugah zadružne skup- ščine in v volilni skupini obrti — člane upravnega in nadzor- nega odbora obrtne zbornice in ker ti predstavniški organi volijo ali odbornike direktno, ali pa delegate za volitve v zbor proizvajalcev Nadaljnja posebnost volitev zbor" proiz- vajalcev je v tem, da lahko kandidirajo za odbornike samo takšni delovni ljudje, ki delajo neposredno v proizvodnji ter da traja njihov mandat le dve leti Ra^^eütev mandatov v zboru proizvajalcev v ptujskem okraju Kot že rečeno, se določa šte- vilo mandatov v zboru proiz- vajalcev za eno od štirih volil- nih skupin po višini vrednosti njene družbene proizvodnje V ptujskem okraju imamo za- stopane vse štiri volilne sku- pine. Po vrednosti družbene proizvodnje je v ptujskem okraju na prvem mestu indu- strija. ki bo skupno z gradbe- ništvom prometom in komu- nalo zastopana v zboru s 15 mandati; kmetijstvo po pod- skupinah: kmetijske delovne zadruge z enim mandatom, dr- žavna posestva in ustanove prav tako z enim ter kmetij- ske zadruge z 10 mandati, to- rej kmetijstvo skupno z 12 mandati. Trgovina in gostin- stvo bosta zastopana skupno z enim mandatom, obrt pa s tre- mi od skupnega števila 31 mandatov. Volitve v zbor proizvajalcev bodo morale biti opravljene v času od 23. novembra do 6 decembra t 1., da bi z dne 7 decembra t. 1. skupno z izvolje- nim okrajnim zborom ter novi- mi občinskimi ljudskimi odbori prevzel delo. ki mu je z zako- nom določeno. NaSi delegati %a y I. konçrreH KP J Dr. Potrč Jože, član CK KPS V soboto bodo odpotovali v Zagreb na VI. kongres KPJ tudi delegati KPS iz ptujskega okra- ja tov. dr. Jože Potrč, član CK KPS, Franc Belšak, član OK KPS in Stane Cerne, član OK KPS Ptuj. Belšak Franc, član OK KPS Ptuj Cerne Stane, član OK KPS Ptuj Odkritje spominske plošče sfavistn iJM. Marhif na ffßrsieüi v venshih ^^tncnh Prelep jesenski dan je bil v nedeljo, 19. oktobra. Slovenske gorice so žarele v vsej svoji kra- soti jesenskih barv. Srce nam je poskakovalo, ko smo se vzpe- njali na prijazen hribček, na katerem stoji skromna s slamo krita rojstna hiša znanstvenika svetovnega slovesa dr. Matije Murka, kjer smo mu tega dne odkrili spominsko ploščo. Muzejsko društvo. Svet za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj in Mestni muzej so v tesni povezavi delali na tem, da se dostojno počasti spomin > letos v februarju v Pragi umrlega znanstvenika-slavista dr. Matije Murka, ki je izšel iz te skrom- ne. s slamo krite hiše Slovenskih goric. K odkritju spominske plošče so se odzvali številni gostje iz in Breg, kjer se bodo tečaji za- čeli 9. novembra 1952. Pouk bo vsako nedeljo dopoldne Obravnavala se bo snov iz higiene, epidemiologije, borbe proti nalezljivim boleznim, pr- ve pomoči, nege in prehrane zdravega otroka, PAZ-a itd. Apeliramo na vse starše, da mladinke redno pošiljajo v te- čaje, kjer bodo pridobivale znanie iz zdravstva, da bodo nekoč dobre matere in ^^ospo- dinje in da bodo s svojim .zna- njem koristile družini in oocia- listični skupnosti. Ljubljane, Maribora, Celja in celo iz Zagreba. Zastopani so bili naši najvišji znanstveni zavodi, kakor Akademija znanosti in univerza v Ljubljani, Central- na študijska knjižnica v Ljub- ljani, Z.-.odovinsko društvo, Slavistično društvo, muzeji itd. Prispel je celo zastopnik Jugo- slovanske Akademije znanosti iz Zagreba. Ne vem, če je »Pr- lekija« že kdaj doživela, da bi se zbralo v njej toliko najizra- zitejših predstavnikov slovenske kulture kakor tega dne. Sve- čanosti so se udeležili tudi vsi trije živeči otroci dr. M. Murka in sicer sinova Vladimir in Ivo, ki zavzemata visoki mesti v slo- venskem kulturnem oz. gospo- darskem življenju in hčerka Jelka Arneri. Kakor se ob takih prilikah ra- do zgodi, je bilo tudi tokrat. Premalo se je svečanosti ude- ležilo domačega prebivalstva, ki še vedno ne čuti dovolj ponosa, da je samo dalo učenjaka takega formata, kakor je bil dr. Ma- tija Murko, dasi se je učitelj- stvo desterniške šole v tem po- gledu zelo potrudilo, saj je dostavilo pismeno vabilo na svečanost vïaki hiši svojega šolskega okoliša. Pri svečanosti so s petjem na- rodnih in partizanskih pesmi ter z deklamacijami sodelovali pionirji z Desternika in višje- šolci ptujske gimnazije, ki so recitirali odlomke iz Zupanči- čeve Dume. Slavnostni govor o življenju in delu dr. M. Murka je imel prof. Fran Ahč. Govo- rili so še: dr. Mihovil Abramič kot zastopnik Jugosl. Akademije znanosti iz Zagreba, dr. Milko Kos za Akademijo znanosti v Ljubljani, rektor ljubljanske univerze dr. Fran Zwitter, uni- verzitetni profesor dr. Anton Slodnjak in končno še ¿astop- nik KPS oz. domače krajevne oblasti sorodnik dr. M. Murka Gabrijel Bezjak. Vsi govorniki so poudarjali velike zasluge dr. M. Murka za razvoj slovan- .4kih jezikov, v katerih je napi- sal nešteto znanstvenih razprav, ki so služile za študij slovanskih jezikov vsem evropskim slavi- stom. Spominsko ploščo je odkril predsednik Muzejskega društva Svečanost je zaključila godba na pihala SKUD «Jože Lacko« ' državno himno. Po.svečanosti je Svet za pro- sveto in kulturo povabil goste iz slovenskih kulturnih centrov na skupen obed v Ptuju, odko- der so se proti večeru razšli Muzejsko društvo si je zada- lo nalogo, da čim prej postavi dr M Murku dostojen spomenik v Ptuju Morda bi bilo prav primerno, da bi stal spomenik pred bodočim kulturnim domom v Ptuju. S. K. Кзигаиз S0 ¥0llt¥e Ptuj, 27. oktobra (PA). Po večinoma dobrih političnih in tehničnih pripravah so bile v ptujskem okraju volitve v skup- ščino Zavoda za socialno zava- rovanje, ki so končale v vseh volilnih enotah 26. oktobra t. 1, s skupno 87,5 "/o udeležbo in skupno izvoljenimi 30 člani skupščine. Politično so se na volitve najbolje pripravili kolektivi Tovarne volnenih izdelkov Maj- šperk. Gradiš Strnišče in Cest- na uprava v Ptuju, kjer so se člani kolektiva stoodstotno ude- ležili volitev. Njihovemu zgledu so sledili z nekaj manjšo ude- ležbo: Kmetijsko gospodarstvo Podlehnik, Zavrč in Domava. Železniške delavnice in postaje, Tovarna strojil Majšperk, To- varna aluminija Strnišče, To- varna perila in Metka Ptuj Mlinsko podjetje Ptuj, Društvo učiteljev in profesorjev ter zdravstveni delavci okraja, ki so se udeležili 91—oe^'n, dočim so pokazali za volitve najmanj zanimanja kolektivi iz Kovin- skih obrtnic delavnic. Invalid- ske obrtne delavnice ter Kme tijskega gospodarstva Strnišče kjer je volilo 72,8—R7'"o član- stva kolektivov Zaradi njihn^rp slabe udeležbe je znatno padlo povprečje udeležbe ostalih ko- lektivov, čeprav se je iz njiho- vih vrst udeležilo vse članstvo. Deseta volilna enota, ki je zajemala podjetje Preskrba, Iz- bira, Perutnina, Rožnik in Slo- venske gorice, je proti določi- lom uredbe o izvolitvi skupščin pri socialnem zavarovanju kan- didirala člane volilnega odbora, ne da bi to javila okrajni vo- lilni komisiji. Volitve v tej vo- lilni enoti bodo razveljavljene in jih bodo ponovili. V skupščino so izvoljeni: Al- fred Pelcer, Maks Serdinšek, Majšperk, Rudi Ganziti, Alojz Sporčič, Martin Zajšek, Emil Arnejšek. Stanko Pal, Strnišče. Ivan Kranj C, Zavrč. Jože Ska- lovnik. Turnišče, Edo P.šeničnik Makole, Franc Fridauer. Vladi- mir Rola. Jože Kranjc. Kari Koren, Vladislav Sare, Stanko Strelec. Viktor Valentin, Stanko Rogina. .lože Mele, dr Aleksan- der Kuhar, Marija Zupane Maks Rubin Anton Potočnik Slavo Komac dr. Fran Šala- mun. Ivan Gabrijel, Kari Lon- čar, Ptuj, Ivan Najžar. Martin Puklavec. Ormož. Prvič bo skupščina predvido- ma zasedala 9. novembra t. I. Stran 2 ^РTUJSKI TEDNIK. Ptuj, 31. oktobra 1952 Otventev nove šole v Selah Sela pri P t u j u, 25. ok- tobra (LP). Zastopnik občinske- ga ljudskesa odbora Videm je na današnji svečanosti za otvo- ritev nove šole vpričo zastop- nika Sveta za kulturo in pro- sveto pri vladi LUS zastopnika sveta za kulturo pri OLG, pred- sednika OLO, predstavnice dru- štva učiteljev in profesorjev, številnega učiteljsiva, šolskih otrok šole Sela, Videm in Breg ter manjšega števila odraslih in sttršcv 8 področja te šole izro- čil ključ upraviteljici nove Sole tov. Visenjak Mariji, ki je v imenu celotnega učit. kolektiva fibl.iubila navzočim, da bo ta šola novi dom kulture in pro- svete za otroke in odrasle tega šolskega področja fn da bo ta nova šola dala evoji vasi In vsej raši domovini napredne, socia- Ii:^mu in nagemu ljudstvu, ljud- ski oblasti, KPJ predane, pa- metne in neuetraSne državlja- ne, ki bodo znali ceniti prido- bitve NOV in naäe socialistične ustvaritve. Velik prostor pred šolo, kjer je bila otvoritvena svečanost, je bil poln otrok, izmed katerih so jo žal videlo zraven gostov le nekaj večjih postav in to učiteljstva iz Sel, Vidma in iz Brega, nekaj ženic in moških iz Sel in okolice ter udeležencev iz Strni,šča in Ptuja, ki so prišli na to svečanost v prepričanju, da bodo priča velikega praznika in manifestacije ljudstva tega šolskega področja ob velikem uspehu otvoritve nove, moder- ne šolske zgradbe, ki bo slu- žila stoletja bodočim pokole- njem te okolice. Otroci iz Sel- ske šole, Vidma in Brega so se z veseljem pripravili na nastop s pevskimi točkami, recitacija- mi in prikazi, da bi navzočemu ljudstvu dokazali, kako si pri- zadevajo na.še šole. da bi v njih pridobili učenci čimveč znanja za vse življenje, da bi se v njej temeljito seznanili z velikimi družbenimi izpremembami zad- njega desetletja in da bi tako cenili lepoto in svobodo naše domovine kot so jo številni bor- ci NOV v borbi za narodno in socialno osvoboditev. Vsa otvoritvena svečanost na Selah je napravila na udeležen- ce dober vtis glede na govore in prisrčen nastoD šolskih otrok ter ostale priprave, zelo slab pa glede na slabo udeležbo star- šev šolskih otrok in ostalih va- ščanov vsePa šolskega okoliša. Kdor bi sodil po tpm omalova- ževanju vel'kega dogodka na Selah okoliško prebivalstvo, bi se moral vprašati, ali jim je res nova šola tako brezpomemb- na? Ali gledajo tako omalova- žujoče na vse. kar se dan za dnem ustvarja v naši domovi- ni? Ne. to ne izvira iz zaosta- losti, to ne izvira »iz pomanjka- nja spoštovanja do vsega, kar je ljudskega, ustvarjenega na ljudsko željo, z njegovimi sred- stvi in z njegovo pomočjo. Do- kazi za to so že , iz časa NOV. ko so tod lahko hodili partizani in ni bilo strahu, da bi jih kdo izdal. To je očividno delo pri- kritega političnega sovražnika. Ali je mogoče hotel potom sla- be udeležbe pri otvoritvi šole ustvariti videz, da ljudstvo ne ceni šole, ki ima nalogo vzga- jati socialističnega človeka. Tak odnos je mogoče samo v pri- merih, kjer se ljudstvu grozi s posledicami, 'če se bo udeležilo slavnosti, na katero ni povab- ljena garnitura bivših velja- kov. Na to vprašanje pričaku- jemo javni odgovor. Glede na novo šolo morajo starši in vaščani iz Sel in oko- lice priznati, da so med njimi nekateri mnogo prispevali, da bi bila zgraditev in otvoritev šole hitrejša in čim slavnejša, da bi bila tudi popoldne za vso okolico veselica, srečolov in ples, da bi se mladi in odrasli svet razveselili ob domačem prazniku, vendar je uspelo s prikritim hujskanjem proti po- poldaiski udeležbi pri otvori- tvi ustvariti na škodo prebi- valcev Sel in okolice vtis, da so tako zaostali, da ne znajo ceniti vrednosti nove šole in razumevanja ljudske oblasti za njihove potrebe, in da so zaradi tega ostali doma Nekaj bližnjih sosedov se je zoper solidarnost z ostalimi nahujskanimi važčani le v toliko pregrešilo, da so izza svojih ograj, vrat in oken opazovali in poslušali, kako se odvija proslava pri soli, ker so se bolj zanesli na svoje oči in ušesa kot pa na komentatorje, ki po dogodku prevračajo resni- co na glavo, da bi vse ilm boJJ osmešili in osramotili. Nad vse te slabosti prebival- stva iz Sel In okolice in nad njihove hiše je v višino zrastla nova, lepa šolska zgradba, iz katere vnašajo otroci na do- move duh zdravega, odločnega, svobodnega in zavednega rodu, ki se dan za dnem vidneje re- šuje iz navlake preteklosti, hlapčestva in vsiljevanega ob- čutka manjvrednosti in ki se vedno bolj zaveda svojih dolž- nosti in pravic v domovini, ki je postavljena na slavno zgo- dovino borbe in zmage delov- nega ljudstva naše domovine nad narodnimi in socialnimi zatiralci. Mladinski aktiv narodnega herofa Jožeta Lacka si je postavil veiike naloge Mladinski aktiv narodnega heroja Jožeta Lacka v Ptu]u je na svečam konferenci v čast VI. kongresa KPJ sprejel sledeče sklepe: Ena izmed važnih nalog, ki stoje danes pred vsem delov- nim ljudstvom, je vzgajati mla- dega človeka v naprednega pa- triota naše socialistične stvar- nosti. V zvezi s tem bodo v svojih vrstah vsakodnevno utr- jevali politično enotnost in kre- pili patiotično zavest mladine. Vzgajali se bodo ob izkušnjah SKOJ-a in Partije y duhu marksizma in leninizma. S skupnimi močmi se bodo borili za lik mladinca in Ljudske mladine kot politične organiza- cije. V svojih vrstah ne bodo dali mesta omahljivcem in mla- dincem, ki zavestno krnijo ugled mladiniki organizaciji. Vse take člane bodo izključili iz svojih vrst, v organizacijo pa bodo sprejeli pošteno mladine, ki je danes še izven mladinskih vrst. ima pa vse pogoje, da postane prav tako nosilec naše družbene stvarnosti. Mladinski aktiv naj bo spod- budnik vsega dela in aktivno- sti mladinskega izživljanja v mestu, zato se mora sleherni član boriti za vpliv mladinske organizacije kot politične orga- nizacije med vso ostalo mladi- no. Da bodo to nalogo čim laže izvršili, morajo člani biti poli- tično In kulturno razgledani, morajo biti za zgled ostalim mladincem in biti vsepovsod tam, kjer se ostala mladina zbira in izživlja, torej v raznih društvih, kot so kulturno pro- svetna, fizkulturna, gasilska itd. Novoizvoljeni sekretariat bo posvetil vso skrb politično ide- ološki vzgoji članov LMS. V ta namen bodo organizirali več raznih političnih in znanstve- nih predavanj, ki se bodo vršila v okviru mladinske ljudske uni- verze. Po predavanjih bodo or- ganizirali v okviru aktiva disku- sije in pogovore, na katerih bodo razčistili nejasne pojme po tej ali oni temi. Za preda- vanja bodo zainteresirali še vso ostalo mladino. Aktivno bodo sodelovali pri vseh proslavah državnih praz- nikov. Na čast VI. kongresu LMJ bodo organizirali mladin- ski dan s kulturnim sporedom. V zimskem času bodo začeli s pripravami za okrajni mladin- ski festival, ki bo spomladi na- slednjega leta. Vsi člani aktiva se bodo vključili v razna društva in sekcije ter pričeli z aktivnim delom. Stremeli bodo za tem, da se čim več mladincev in mladink vključi v društvo »Svoboda« in tam aktivno so- deluje. Uredili si bodo Narodni dom, kjer bodo imeli kulturne pri- reditve in kjer se bo odvijalo zabavno življenje mladine. Mladinske sestanke bodo imeli vsak mesec enkrat, ti pa nc bodo tako mrtvi in sunoparni kot je bilo do sedaj navadno. Odločno se bodo borili proti starim metodam in oblikam dela v mladinski oragnizaciji, Z ozlrom na nezdrave pojave med poedinci predvsem v mt- stu, bodo odlpčno nastopali proti malomeščanstvu, nemčur- stvu, nemoralnim pojavom, pi- jančevanju, kriminaliteti In po- dobnemu ter take primere na sestankih javno razkrinkovali. Odločno bodo nastopali proti vsem klerikalnim pojavom, proti sovražnemu delovanju re- akcije in ne bodo dovolili, da bi ta pri šibkih mladincih iskala svoje pozicije. Prav tako se bodo borili za to, da bi odteg- nili čim več neorganizirane mladine od njihovega vpliva. Od vsakega člana bodo zahte- vali, da odločno razi-'rinkujejo vse one, ki pod okriljem ver- skih čustev širijo šovinizem in vero uporabljajo v protiljud- ske, klerikalne, belogardistične namene. Vodili bodo računa o sleher- nem mladincu in mladinki ter' ne bodo nikoli dovolili, da bi mladino vzgajali tisti, ki za to nimajo nobene moralne pravi- ce, temveč jo bodo vzgajali sa- mi v organizaciji s pomočjo vsega delovnega ljudstva, s po- močjo Partije, ki je mladini pokazala jasno pot, po kateri naj hodi. Na dan mrtvih bodo položili na grob narodnega heroja Jo- žeta Lacka venec, ki ga bosta nosila dva najboljša mladinca aktiva. JLA so poslali pozdravno pi- smo z letne konference ter sklenili, da bodo z njimi trdno povezani v vsakdaniem delu. Mladinski aktiv Jože Lacko bo postal tako, če bodo ti sklepi izvrienl, eden od dobrih In re- volucionarnih mladinskih akti- vov, srce mladinske organizacije v Ptuju. V Gorisnici se ie začela volilna kampanja Goriš nI ca, 27, okt. (CD). V nedeljo, 26. t. m. se je vršil v Gorišnici prvi množični pred- volilni sestanek. Lepa udelež- ba (131 volivcev) nam je poka- zala, da vlada med člani OF za bližajoče se volitve že pre- cejšnje zanimanje. Na sestanicu je govoril ljudski poslanec tov. Alojz Donaj. V svojem krat- kem, a izčrpnem nagovora je obrazložil politično-gospodai'sko nujnost, ki je narekovala iz- premembo osnovnega organa naše ljudske oblasti. Govoril je o delavskih svetih, o prenosu oblasti od zgoraj navzdol, o svetu proizvajalcev. Nujno se je dotaknil tudi suše, ki tudi naši občini ni prizanesla in davka, ki je na našem območ- ju še dokaj znosen in progre- sivno pravilen v primeri z dru- gimi občinami in okraji. S svo- jim mirnim in jasnim izvaja- njem je vzbudil pri navzočih veliko zanimanje za volitve In sprožil diskueljo, ki pa z ozlrom na dejstvo, da je bil to šele začetek javnega razpravljanja o tako važnem koraku k poglo- bitvi naše resnične ljudske de- mokracije, ni bila dovolj široka, globoka in spro.ščena. Predstav- niki in tihi zagovorniki stare pi-edaprilske jugoslovanske de- mokracije ne upajo prav javno na dan, mali človek pa še ne upa govoriti, ker je bil vedno tlačen In odvisen od »gospodar- jev« In je strah še sedaj v njem. V imenu teh pa bomo govorili komunisti, ki se resnice ne bo- jimo oz. jim bomo pokazali, ka- ko naj govori svoboden človek, ki ga vodi edina svobodna par- tija sveta. V diskusiji so ee dotaknili navzoči raznih problemov vse od volitev, preko suše in dav- ka, socialne politike, prenosa lastništva nepremičnin itd. Itd., s čimer so pokazali bodočim občinskim ljudskim odborni- kom, da jih čakajo v zvezi s temi vprašanji poleg drugih ve- like in odgovorne naloge. Tov. poslanec je odgovarjal na vpra- šanja In pojasnjeval. Predsednik občinskega odbora OF tov. Stanič je ob tej priliki govoril navzočim o Organizaciji združenih narodov ter pokazal na veliko vlogo in odgovorno nalogo, ki jo vrši naše vodstvo v imenu jugoslovans^vih narodov v tej organizaciji. Uspehi naše delegacije na zasedanjih In tudi izven njih bodo tem večji, čim trdnejša in resnično demokratič- na bo domovina, v imenu ka- tere govorijo. Trdna In demo- kratična pa bo naša domovina, če jo bodo vodili vse od Go- rišnice pa tja do Beograda lju- dje, ki jim bosta resnica in pra- vica delovnega človeka edini zakon. V delokrog ObLO spada tudi precejšnja odgovornost pri obrambi domovine. Tov. Ravtcr, vodja tečaja predvojaške vz%o~ je deklet je apeliral na navzo- če zaradi tečaja, ki se bo začel v kratkem, da bodo ali sami, če so očetje In matere, aH pa kot sosedje in mogoče kot bodo- či ljudski odborniki skrbeli, da bo tečaj nemoteno potekal in dosegal uspehe, kakršnih smo Gorišnlčani navajeni v službi domovine. Komunisti so govorili o so- cialni politiki, ki jo bo moral zasledovati bodoči odbor, d^ se bodo odpravile oz. odpravljale velike napake, ki jih delajo ne- kateri posamezniki na račun hlapcev in dekel vseh starosti. Misel, ki- je bila izrečena, da se nai namreč onemogli reveži spravijo v »hiralnico« (mimo- grede bodi povedano, da to nI hiralnica, temveč Dom one- m.oglih!), je pobil sekretar KP dovolj temeliito in povedal lju- dem, da občina (to je skupnost delovnih ljudi) ne bo vzdrževa- la ljudi, ki so pustili vso svojo mladost In svoje moči na račun posameznih Izkoriščevalcev. (O nalogah socialne politike bomo še prod volitvami govorili in pisali!) Komunisti so govorili o podcenjevanju žene v našem gospodarstvu, s čimer delamo tem veliko krivico. Naloga vseh poštenih in trezno mislečih l,,udi je, da to krivico popravljamo in damo našim ženam in materam tisto mesto, ki jim v človeški družbi edino pripada, to je me- sto polnovrednega in enako- oz. večvrednega člana. Naše žene in matere bomo morali začeti spoštovati in jim izkazovati več ljubezni in vdanosti. Dotaknili so se tudi vzgoje narodnega ponosa in narodne samozavesti, ki je imajo naši ljudje vse pre- malo in padajo vse preveč pod vpliv raznih »amerikanskih pa- ketov«, spominov na »zlate sta- re čase« itd. Dejali so jim ko- munisti, da je možno tudi pri nas doseči tisto toliko opevano »Ameriko« (če vzamemo samo ta primer) z delom in vedno večjim delom za izgradnjo so- cializma. O vseh teh in tem podobnih primerih naj razmišljajo ljudje, prav posebno pa tisti, ki hre- penijo po oblasti (teh sta dve vrsti: eni za svoje interese, dru- gi s Čistimi nameni borbe za boljše življenje večine) in ne bo se težko odločiti, koga bodo predlagali in volili ljudje v svoj, res svoj občinski odbor. Ptuj, 28. okt. 1952 (NF). Ak- cija v zvezi s pravilnim ošte- vilčenjem hiš in označevanjem krajev in v zvezi z odstranjeva- njem okupacijske navlake, kra- jevnih označb in zelenih hišnih tablic s številkami, kaže mno- go več kot samo administrativ- no delo in izvajanje ukrepa oblasti v zvez! z ustvaritvijo pravega lica naše socialistične domovine. Pri pregledu po naseljih in krajih, kako se izvajajo navo- dila okrajne komisije za ošte- vilčenje hiš In krajevnih l', gledaliških prireditev vsega tega tukaj skoraj ni. Elite je premalo — komaj za predpustni plesek, če pa kleri- kalci prirede veselico za kmeč- ko ljudstvo, se vrši v nedeljo po večernicah in je komaj za- bavnejša od njih. Tudi pridige ne manjka in igrice so vklop- ljene.« Tako piše pisatelj dr. Alojz Kraigher v svojem ro- manu Kontrolor Skrobar o kul- turnilx razmerah v Slovenskih goricah pred nekaj desetletji. Ce opazujemo kulturno delo po naših vaseh danes, moramo ugotoviti povsod velik napre- dek. Po naâih večjih podežel- skih centrih ni več tiste elite (t. j. tako imenovanih boljših ljudi), ki je imela v vaški go- stilni svojo posebno sobo, v cerkvi klop pri oltarju, prire- ditve pa je prirejala samo za povabljence, kamor nista imela dostopa naš delavec in kmet. Kdor je obiskal v soboto in nedeljo, 25. in 26. oktobra pred- stavo operete Planinska roža v prosvetni dvorani pri Veliki Nedelji, je lahko z zadovolj- stvom ugotovil marsikaj dobre- ga in spodbujajočega. Ne bi se spuščal v natančnejšo oceno sa- me operete. Podčrtal bi le ne- katere stvari. 2e pri vstopu v dvorano objame obiskovalca občutek, da je res prišel v pro- svetni hram, ki je bil zgrajen in opremljen po sodobnih na- čelih. Da bo ustreženo vsem za- htevam, bo treba nabaviti še primerne sedeže in peči. Smotr- no je urejen oder s prosceni- jem pred zaveso in prostorom za orkester (ta je malo preglo- bok) ter z vsemi potrebnimi pri- tiklinami. Vsi, ki so se trudili pri tem in z njimi vsi Veliko- nedeljčani, so lahko ponosni na glepo dvorano. Dvorana je bila pri obeh predstavah polno zasedena, spe- voigro pa bodo igrali še tretjič 9. novembra. Lep je bil pogled na občinstvo: kmetje, kmetice, delavci, med njimi stari ljudje, največ pa je bilo seveda mla- dine. Opereta je bila za večino nekaj novega. Vse dogajanje na odru in pri orkestru so zelo pazljivo spremljali In razumeli, koliko truda in pazljivosti je treba za tako predstavo, ki za- hteva mnogo več, pa tudi spo- sobnosti od sodelujočih kakor navadna igra. Poleg tega pa še lepe obleke, maskiranje, pri- merne kulise, ustrezajoča raz- svetljava in celo zvezde na ve- černem nebu. Vse petje in glasbo je vodila le ena roka, katere senca se je slučajno gi- bala po zidu. Ljudje so bili na- vdušeni In so igralce nagraje- vali s prisrčnim ploskanjem ob odprtem odr4. Lepo je bil izve- den balet (ples), ki so ga ple- sale ob zvokih »Kopelije« zelo okusno oblečene deklice. Ne da bi hotel zmanjšati zasluge drugih igralcev omenjam, da sta se posebno odlikovala Ka- trca s svojim lepim glasom, ki je bil tudi v višinah prav prije- ten in pa njen partner. Ko smo zadovoljni odhajali Iz dvorane, sem bil prepričan, da je dala ta predstava našemu ljudstvu mnogo pozitivnega. To je bil začetek vzgoje našega podeželskega delovnega ljud- stva, vzgoje, ki oblikuje estet- ski čut (t. j. čut za lepoto). Melodije, balet, harmonične kretnje igralcev, okusna scena- rija, vse to bo našega kmečke- ga človeka vzgojilo, da bo znal ceniti pravo umetnost in da bo spoznal, da k materialni kul- turi spada nujno duhovna iz- obrazba. Igralcem dramatskega odse- ka, orkestru, baletkam in vsem, ki so se trudili, pa čestitamo k doseženemu uspehu in jih po- zivamo, da tudi v bodoče ne krenejo s te poti! 400.000 din je zadel , Ravnokar smo prejeli vest, da se je končno vendarle javil srečni dobitnik premije držav- ne loterije FLRJ. Iskali so ga 10 dni po časopisih, radiu, le- takih itd. Je to Anžel Franc, posestnik in gostilničar v Zbi- govclh št. 22. Denar, ki ga je čakal ves ta čas, mu bo danes izplačal zastopnik državne lo- terije brez vsakega odbitka. V prihodnji številki bomo obja- vili tudi njegovo sliko. -bor Sklepi seje OOOF Na osnovi referata In disku- sije je Okrajni odbor OF spre- jel nasledarstvo mnogo manj rentabilno kot tisto, ki se bavl Izključno z vinogradništvom in živinorejo. To vprašanje bo treba tudi pri nas temeljito raz- čistiti predvsem v Halozah. Pri vprašanlu prodaje vina nam je postal razumljiv tudi nagel razvoj vinogradniškega zadružništva, (katero je zajelo že večino malih in srednjih vi- nogradnikov. Tabelarični prikaz nas je poučil, kako kruto je izkoriščala in še izkorišča, kjer ji to uspe, vinska veletrgovina vinogradnika. Iz računa smo ugotovili, da ima vinogradnik pri prodaji 1 litra vina le 4 pfe- nlnge čistega dobička, veletrgo- vec pa 36 pfeningov. Po vsem tem se nimamo kaj čuditi, èe so vinogradniki z združitvijo v zadrugah sami vzeli v roke tudi šolanje in prodajo vina In niso več pripravljeni s svojimi žulji rediti kapitaliste. (Nadaljevanje prihodnjič.) V zadnji številki se je vrinilo v pKxJllstek nekaj tiskarskih napak, ki motijo smisel, zato jih popravljamo: V prvem stolpcu, kjer je govora o zele- nem gnojenju, odpade v stavku, ki glasi: »v zadnjih dveh le- tih.. « besedica »dveh«. V istem stolpcu se glasi zadnji stavek pravilno: »Zeleno gnojenje je gotovo najenostavnejši In naj- cenejši način .. «. V drugem stolpcu se glasi drugi odsta- vek: »Na parcelah so bile med vrstami zasejane vse tiste rast- line, ki pridejo v poštev za ze- leno gnojenje v vinogradu in sicer na dva različna nari;->.a: ali v vsaki vrti. kar pred-^.avlja čisto zeleno gnojenje...« Stran 4 •PTtlJSKl TEDNfK. Ptuî, 31. oktobra 1952 Teiajnice gospodinjskega teCaja v Majsperku so razstavile svoje izdelke Majšperk, 26. oktobra (PZ). V sindikalni dvorani Tovarne vol- nenih izdelkov je bil danes po- poldne zaključek gospodinjske- ga tečaja za delavke Tovarne volnenih izdelkov, ki ga je pri- pravila organizacija AF2, pod- prla pa sindikalna podružnica tovarne. Tekom treh mesecev so tečajnice izpopolnile ?voje znanje glede na našo družb^^no ureditev, zdravstvo, rhaterinstvo in gospodinjstvo, kar bo vsem koristilo v vsakdanjem življe- nju. Dne 15. julija t. 1. je začel gospodinjski tečaj AFZ v Maj- šperku, za katerega so se odlo- čile delavke iz Tovarne volne- nih izdelkov in nekaj kmečkih deklet kljub vsem materialnim težavam, katerim se tečaj ne bi mogel izogniti. S pomočjo sin- dikalne podružnice, ki je pri- spevala za tečaj 20.000 din, so bile težave večinoma odprav- ljene. Predavatelje je dala nižja gimnazija Majšperk, prostore za tečaj pa Tovarna strojil. Zna- čilna za tečaj je bila volja te- čajnic, ki so prihajale zjutraj ob 6. uri na delo, po delu pa so ostajale na tečaju do 8. ure in poznejše ure zvečer, pri čemer so vztrajale skozi 3 mesece. Za tečaj so dale same pobudo, za- vedajoč se, da zahteva sociali- stična družbena ureditev iz- obraženo dekle, ženo in mater, vzgojiteljico otrok in gospodi- njo ter zavedno sodelavko de- lavskega razreda. Uspeh tečaja, ki se je vidno odražal na pripravljeni razstavi z raznovrstnimi jestvinami, na- pravljenimi iz materiala, ki ga tudi sicer uporablja vsaka dru- žina, je navdušil vse obiskoval- ke razstave. Prav verjetno, da bo organizacija AF2 Majšperk pripomogla še novim interesent- kam, da si bodo izpopolnile svoje znanje, ki ga Imajo zdo- ma. PLZ v železniških vozov- nih delavnicah tekmuje v 6ast VI. kongresa PLZ v železniških vozovnih delavnicah v Ptuju je v pred- kongresnem tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ, ki jI ga je napovedala PLZ M.aribor- Studenci, dosegla že vidne uspe- he. V vrsti tekmovalnih točk (organizaciji strokovnih preda- vanj, pripravi praktičnih vaj, medsebojni 'povezavi, organizi- ranju študija, čiščenju zaklo- nišč, popularizaciji dela PLZ in v podobnem) je PLZ v ptujskih delavnicah v veliki meri poži- vela svoje delo. V torek, 28. okt. 1952 je bila praktična vaja vseh štirih od- delkov: sanitetnega, gasilskega, kemičnega in pomožno-tehnič- nega. Vse ekipe so pokazale ve- liko izurjenost in kljub temu, da predhodno niso bile obvešče- ne o vaji, predvsem o načinu njene izvedbe, pripravljenost in ekspeditivnost. PLZ v vozovnih delavnicah v Ptuju se tako v česilh nenajav- ljenih vajah, prtidvsem pa v vzgajanju v patriotičnem duhu po zaslugi predsednika tov. Cu- rina, pripravlja na obrambo železniških objektov ptujskih delavnic pred morebitnim so- vražnim napadom, V PTU.IU IMAMO LEPO UREJENO IZDELOVALNICO KLOBAS Ptuj, koncem oktobra. (FZ) Podjetje za promet z mesom in mesnimi izdelki v Ptuju je že večkrat tekom leta razpravlja- lo o ureditvi delavnice, ki bi higiensko odgovarjala za pre- delavo klobas. Na iniciativo delavskega sveta so se lotili dela. Bilo je potreb- no preurediti prostore in naba- viti potrebne naprave, ki so manjkale. Delo je bilo oprav- ljeno v rekordnem času. Sanitarna komisija si je pro- .4tore ogledala in ugotovila, da so ti primerni za obratovanje. Stalna komisija bo redno nad- zorovala delo in higienske po- goje. ki 50 Dri takšnem delu predvsem važni. Podjetje bo izdelalo dnevno do 300 kg klobas vseh vrst da bo v ntui.'íkih mesnicah vedno ПЗ za^o'^i dovolj klobas za vse potrošnike. Zamenjava vozniških (šoferskih) knjižic z razveljavitvijo Uredbe o voznikih motornih vozil je sto- pil v veljavo Pravilnik o voz- nikih motornih vozil (Ur. 1 FLRJ štev. 31/52 od dne 11. junija 1952). S tem Pravilnikom so predvidene tudi nove voz- niške knjižice, ki jih bodo iz- dajali Oddelki za notranje za- deve OLO, kraja stalnega bi- vališča. Za zamenjavo stare vozniške knjižice je potrebno, da »jro- silec vloži prošnjo na predpi- sanem obrazcu, taksirano po tar štev. 1 in 7 TZ din 180.—, zdravniško spričevalo taksirano po tar. štev. 27 TZ, dve sliki, staro vozniško knjižico, poklic- ni vozniki pa še odločbo o na- zivu oziroma prepis odločbe, ki naj bo overjen. Zdravniški pregled bodo vršili za to dolo- čeni zdravniki dr. Brumen Fran, dr. Piskernik in dr Praunseis Druga zdra4miška spričevala se ne bodo upošte- vala. Okrajni LO Oddelek za no- tranje zadeve v Ptuju bo pri- čel z zamenjavo starih vozni- ških knjižic dne 3. XI. '1.952 Prošnje se bodo sprejemale vsako sredo in četrtek do vključno 20. XI. 1952 od 8 do 12, ure. S tem dnem bo za- menjava zaključena ter se za- mudnikov ne bo moglo upo- števati. Za zamenjavo pridejo v po- štev vozniške knjižice, ki so bile veljavne še 10. junija 1952 po predpisih Uredbe o vozni- kih motornih vozil, to je, ka- tere so bile registrirane leta 1949, Ostale vozniške knjižice so po gornji Uredbi neveljavne ter morajo vozniki ponovno polagati vozniške izpite. K. D. ŠPORT ALUMINIJ ; DRAVA 4:1 (2:1) Ptuj, 26. oktobra. Današnja prvenstvena derby tekma rned ptujskima rivaloma se je kon- čala z zasluženo zmago Alu- minija. Tekmo je vodil sodnik Muravs iz Maribora, ki ni znal zatreti grobosti in surovih iz- padov obeh moštev. Ko je Alu- minij v 14. minuti povedel na 1:0 po Zaspanu, so pričeli po- samezni igralci obeh moštev z medsebojnim obračunavanjem, prav posebno Repič pri Alumi- niju in Mere pri Dravi. Nape- tost se je še povečala, ko je Aluminij povedel na 2:0. Šele v 40. minuti je edini gol za domače dosegel Hercog. Pričetek drugega polčasa je pripadel Dravi, ki se je tru- dila, da bi izenačila, saj je bila 15 minut v premoči. Toda po- tem, ko je sodnik v 27. minuti izključil igralca Drave šireca Maksa, je morala Drave popol- noma padla. Aluminij je po Zaspanu in Berliču dosegel še dva gola in se s tem revanži- ral Dravi za tri poraze v le- tošnjem tekmovanju. Dež je oviral normalen potek igre, saj je bil teren skoraj neuporaben za igro. Nad 300 gledalcev je delno neupravičeno protestiralo proti sodnikovim odločitvam. S to zmago se je Aluminij še bolj utrdil na drugem mestu mariborskega dela slov. nogo- metne lige. ŽELEZNIČAR (Mbr. pion.) : DRAVA (pion.) 2:1 (2:0) Ptuj, 26. oktobra. Danes so ptujski pionirji izgubili svojo drugo tekmo. Že v prvem pol- času so Železničarji povedli na 2:0 v glavnem po krivdi ožje obrambe Drave, v drugem delu pa so Ptujčani iz enajsterca znižali na 2:1, toda za izenače- nje je bilo že prepozno. -k SVOBODA (Varaždin) : DRAVA 19:6 (7:1) Zaostala rokometna tekma iz prvega kola se je odigrala da- nes. Varaždinčani so bili vse- skozi boljši in zasluženo zma- gali z visokim rezultatom 19:6. Prav po.sebno pred golom so znali Varaždinčani izkoristiti napake Ptujčanov, njihova igra je bila fair. -k ŽELEZNIČAR (mlad.) : DRAVA (mlad.) 2:1 (2:0) Tudi mladinci Drave so iz- gubili, čeprav so skoraj ves drugi polčas prevladovali na igrišču. Edini gol je dosegel za Dravo Andrič. -k Obvestilo! Društvo pravnikov LRS - po- družnica Ptuj bo prirejalo vsak prvi petek v mesecu ob 16. uri na sodišču diskusije O pravnih vprašanjih. Na diskusiji dne 7. nov. 1952 se bodo obravnavali upravni spori in drugo. Odbor. POIZVEDBE RDEČEGA KRIŽA Svojci padlega Fehksa An- koviča, roj. 10. V. 1926 pri Le- nartu — okraj Ptuj naj se ja- vijo na okrajnem Rdečem kri- žu v Ptuju. Ravno tako naj se javijo svojci: Stajnko Jožefa, roj. 28. i. 1905 v Kočicah, pošta Tomaž pri Ormožu. Vandrič Franca, roj. 31. VII. 1916 v Veliki Nedelji. Podatki svojcev so potrebni Nemškemu uradu za obvešča- nje za nadaljno poizvedovanje OO RKS Ptuj. Rezultati glavnega žrebanja Državne loterije FLRJ od 23. okt. 1952 Glavno premijo 500.000 din je zadela srečka številka 158328 Premijo 25Q.000 din je zadela srečka številka 116839. 100.000 din so zadele srečke s številko: 784705, 052405, 574649, 398475, 295449 50.000 din so zadele srečke s številko: 610363, 782630, 532046, 048848, 786616, 665406, 783629, 340026, 044777, 288115, 20.000 din: . 82016, . 12869, . 14647, .27106, .77113, .92497, .05485, .00532. 10.000 din: . . 3034, .. 4328. 5.000 din: .. 8644, .. 2515, . . 4902, .. 5392, . . 2914. 3.000 din: .. 2710, .. 5449, .. 0991, ..0838, ..4883, ..6233, .. 5847. 2.000 din: .. . 693, ... 491. 1.000 din: ....81. 500 din: .... 30. 400 din: .... 43 300 din: .... 60 200 din: .... 47. 100 din: .....7. Številke na srečkah morajo odgovarjati tukaj objavljenim številkam, tam pa, kjer so pike je vseeno, katere številke so na srečki. Prvo žrebanje je bilo objav- ljeno v prejšnji številki Ptuj- skega tednika. Pri žrebanju 35. kola so v ptujskem okraju prodane srečke zadele preko 1 milijon dinar- jev. Srečka štev. 654496 pa je zadela premijo 400.000 din. Prihodnje žrebanje bo zopet 18. in 23. novembra. Srečke so že v prodaji. Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter ali pomad v sredo, 29. oktobra 1952 Privatniki: motovileč 70, ra- dič 20, špinača 60, koleraba 20, peteršilj 50, solata (glavnata) 50, korenje 40, pesa rdeča 20, čebula 45—50, česen 150, so- lata (endivija) 35—45, karfijola 50, krompir 18—20, zelje 25— 30, fižol 50, buče 20, črna red- kev 20 moka (koruzna) 40, ka- ša (prosena) 70, proso 'O, ko- ruza 40, pšenica 40, gobe (sve- že) 50—60, gobe sivke 30, mle- ko 18—20, smetana 90—110, sir 50—70, maslo (surovo) 300— 350, jajca 13—14, kostanj 20, kislo zelje 40, kisla repa 20, hren 70, hruške 25—30, jabolka 20—25, orehi 80—85, purani (kom.) 400—600, kure 300—400, piščanci 150—200. Mestno kmetijsko gosvodar- stvo: krompir 18, solata 30—35. zelje 30, ohrovt 40, špinača 30, karfijola 40, ječmena kaša 40, moka 60, mleko 18. Drž kmet. gospodarstvo Dnr- nava: zelje 30, pesa rdeča 15, motovileč 60, redkev (črna) 15. kromnir 20, špinača ?0, zelje i^rdeče'» 40. ohrovt 30, zelena 30. notoi-íi'li 20 ko-enie ?0, paprika 25, pšenica 40, žito 35. Okrajno gledalište v Ptuju Nedelja, 2. nov. 1952 ob 20. (8.) uri: Friderik Schiller: »KO- VARSTVO IN LJUBEZEI^«, žaloigra v 5 dejanjih (osmih slikah). Vlogo Ferdinanda igra režiser Peter Malee. - Osmo predvajanje. Sreda, 5. nov. 1952 ob 20. (8.) uri: Cvetko Golar: »VDOVA RO SLINK A«, komedija v treh dejanjih. Premiera. Režija Petra Malea. — Premiere se udeleži tudi avtor, pisatelj Cvetko Golar. MESTNI KINO PTUJ Od 31. 10 do 3, 11 amer, film broadwayske melodije Od 4. do 6. 11. nemški film: strel skozi okno Zahvala Zahvaljujem se tov. Francu Potrču iz Strmca št. 3, pošta Desternik, da je odstopil od ka- zenskega pregona, zaradi ukra- denih jabolk, — ana malek, Jiršovci 31, pošta Desternik. Zahvala Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem nepozabnega očeta Martina Roaina iz pobrezja iz Pobrežja se zahvaljujem za izraze sožalja, cvetje in sprem- stvo na zadnji poti na poko- pališče v Vidmu. Obenem se prisrčno zahvalju- jem primariju ptujske bolniš- nice dr. Piskerniku in strež- nemu osebju, ki so mojemu očetu ob bolezni lajšali trplje- nje. Posebno zahvalo pa dol- gujem partijski organizaciji in uslužbencem ptujske bolnišni- ce za vence in izraze sožalja. Ptuj, 28. X. 1952. Žalujoča hčerka Hanika MALI OGLASI vinske sode od 500 do 700 1 prodam. Alt Ivan, Andraž v Slovenskih goricah. poštenega hlapca, ki je vojaščine prost, išče Prevoz- ništvo Ptuj h konjem. Naslov v upravi lista. ovojni papir po' 50 din za kilogram prodamo. Naslov v upravi lista.