PeStnina plačana v gotovini. Leto XIV.. štev. 136 Ljubljana, sreda 14. junija 1933 Cena 2.— Dir o pi člvuiolvo: L.juoijan&, tvaaa.)jeva ulica 5. — TeJefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratnl oddelek: .Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien 51. 105.241. M&roCnuut znaša cuc&ccuu um zo.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 61. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Obnovljeno avstrijsko domoljubje Notranje politični razvoj v Avstriji stoji v znamenju prečudnega pojava, ko si vsi vladni činitelji na vso moč prizadevajo vzbuditi novo avstrijsko domoljubje. Še nedavno je Avstrija plavala v vodah nemškega nacionalizma in misel priklopitve k Nemčiji je bila nekaj samo po sebi umevnega. Predočiti si je treba, da so avstrijski socialisti bili iskreni pristaši te misli, ker so se nadejali, da bo socializem v Nemčiji po zedinjenju močno podprl avstrijsko socialno demokracijo, pa tudi protestantski del Nemcev bo prilil mnogo vode v bojeviti krščansko socialni klerikalizem. Tako močno so se zanašali na berlinsko socialistično centralo in misel na pri-klopitev je bila v vsej republiki tako silna, da se celo pokojni kancelar Seipel, dasi načelni nasprotnik združenja z Nemčijo, ni upal odločno nastopiti proti anšlusu. Gotovo še danes, dve leti po smrti tega odličnega avstrijskega državnika niso pozabljene njegove besede: Vsako zvezo bomo sklepali v sporazumu z Nemčijo, nobenega koraka ne bomo storili brez nje. Po zmagovitem Hitlerjevem nastopu v Nemčiji pa so se tudi na Dunaju prilike temeljito izprem-enile. Krščanski so-cialci in socialni demokratje so naenkrat izgubili vsako željo po anšlusu, zato pa iščejo pota in načina, kako bi krenili v nasprotno smer ter v ljudstvu zopet utrdili mnenje, ki so ga sami toliko pobijali, da je namreč tako v interesu Avstrije kakor v interesu nemštva, ako ostane Dunaj sam zase. Kapital avstrij-skega patrioiizma je bil temeljito zapravil že cesar Franc Jožef in lahko se trdi, da je bilo med Nemci vsaj toliko ogorčenih neprijateljev monarhije, kakor med ostalimi nenemškicsi narodi. Po raz-sulu se je to še stopnjevalo in v Avstriji sami so le še pričakovali trenutka, ko bo republika po prirodnem za konu omahnila v naročje Nemčije. Politični interes velikih avstrijskih strank sedaj zahteva temeljite revizije te miselnosti. Pokazala se je potreba po samostojnosti Avstrije in vladni krogi so se z vso vnemo lotili ustvarjanja novega domoljubja. Patriotska formula pa je nekaj tako novega, da bo treba silnega napora, preden bo objela ves narod. Osobita težava je v tem, ker vsakdo spoznava, da ima novi patriotizem služiti v prvi vrsti krščanskim socialcem in Heimivehru. Patriotska fronta je začela svoje delo s tem, da poziva ljudstvo k vstopu v svoje vrste; radio, časopisi in lepaki, obrobljeni s starimi babenber-škimi rdeče-belo-rdečimi barvami, so dvignili veliko agitacijo za pristop k stranki. Prvi so se prijavili k novemu domoljubju življi, ki so služili doslej večinoma v posmeh in ti staroavstrijei so nehote precej kompromitirali gibanje. Predvsem so pristali na novo misel le-gitimisti vseh vrst, med temi razna dru-š;va, o katerih je javnost doslej malo vedela. Zveza Deutschmeistrov, zveza Alt-Osterreich, Društvo bivših poklicnih podčastnikov, zveza Neu-Osterreicb avstrijsko ljudsko gibanje, avstrijski ljudski »šturm«, udarne čete Ostmarke, skavti Ostmarke, državna zveza Avstrijcev, akademski društvi Athesia in Otto ln še cela vrsta sličnih udruženj, ki v javnosti pomenijo še manj nego zgoraj našteta. čeprav je zelo dvomljivo, ali pomenijo ti pristopi bogve kakšno pridobitev, vendar ni dvoma, da se je avstrijska misel zelo okrepila že do sedaj. Zasluga za to gre v prvi vrsti zveznemu kancelarju dr. Dolifussu, ki hoče novi patriotizem navezati na staro avstrijsko tradicijo in se kaj rad pokaže v uniformi tirolskega cesarskega strelca s krivcem za kapo in 7. očnico na ovratniku. V zvezi s tem je vzpostava dajčmajstrske godbe v starih uniformah in napoved, da bodo v avstrijski vojski zapet uvedene nekdanje »slavne« cesarske uniforme. Kancelarju se ne more odreči taktične spretnosti, v sedanjih težkih časih ima pa poleg tega tudi srečo, ko socialistična opozicija ne more nasprotovati njegovemu prizadevanju, saj je sama potisnjena v enako defenzivo proti hitlerjevcem. Dollfuss je smeio zrušil socialno zakonodajo, ki preveč obremenjuje kmeta in malega obrtnika. S tem si je pridobil kmetsko ljudstvo, obrtnike, trgovce in hišne posestnike. Ker je industrija skoro na tleh in ni več glavni steber države, je delavski sloj izgubil veliko svojega političnega vpliva. Vlada si je pridobila male trgovce z ukrepi proti veletrgovskim podjetjem, obrtnike z olajšanjem zakonskih določil o delovnem času, čezurnem delu in kolektivni pogodbi in z ostrimi ukrepi proti nekoncesioniranim in neizučenim izvajalcem raznih obrti. Zaščita najemnikov se je zrahljala v prid hišnim posestnikom, pristaše monarhizma pa vabi odločno postopanje vlade s Hitlerjevimi agitatorji. Tako se širi domoljubna fronta. in mora se reči. da ne vselej z najslabšimi življi. Za nezaposleno mladež namerava vlada ustanoviti 100.000 mož ODLOČILNA BITKA V AVSTRIJI Hitlerjevci nadaljujejo s terorističnimi atentati — Vlada je poza* prla vse njihove voditelje — Izjemni varnostni ukrepi Dunaj, 13. junija, r. Notranjepolitični položaj v Avstriji se je zaradi teroristične akcije narodnih socialistov v zadnjih 24 urah izredno poostril. Vsa javnost je v največjem razburjenju in v stalnem strahu pred novimi bombnimi atentati, ki se pojavljajo po vsej državi. Vlada je zaradi tega izdala stroge ukrepe proti narodnim socialistom. Danes se je vršila nad 5 ur trajajoča seja ministrskega sveta, na kateri sta bila sklenjena delni razpust narodno-soci-alistične stranke in prepoved vsakega sodelovanja državnih in samoupravnih uradnikov v hitlerjevskih organizacijah. Zaradi izredno napete situacije je vlada pozvala zveznega kancelaria dr. Dollfussa, naj se nujno vrne iz Londona. Zvečer je prispelo poročilo, da prispe dr. Dolliuss jutri dopoldne z letalom. Najbolj napeta je situacija na Dunaju, kjer pozivajo narodni socialisti javno k revoluciji in groze z nadaljnjimi terorističnimi dejanji. Zato je vlada danes odredila aretacijo vseh narodno-'socialističnih voditeljev ter imenovala razen tega za vse dežele posebne varnostne ravnatelje, ki so direktno podrejeni vladi in imajo najširša pooblastila. Novi atentati V pretekli noči Je bil okoli 3. zjutraj Izvržen nov bombni atentat na veliko trgovino »tisoč drobnarij« v Favorlttenu, enem izmed zunanjih okrajev Dunaja. Eksplozija je elcer povzročila veliko ško-'do, vendar pa na srečo nI zahtevala člove- čkih žrtev. Tudi o storilcih tega atentata še ni nobenega sledu. Kakor sklepajo, sta atentat izvršila dva nezmerna moža, ki sta malo pr&ri eksplozijo blizu kraja atentata najela šoferja s taksijem ter ga z revolverji v rokah prisilila, da jih je odpeljal iz onega okraja. Ko je hote! šofer poklicali policijo, sta ga zopet z revolverji prisilila, da je vozil počasneje, nakar sla oba skočila iz avtomobila. OpoMne je dobila polt-cija poročilo, -da so neznani storilci tudi za danes pripravili sličen atentat kakor včeraj v Mei, :iingii. Na srečo je našel ibombo neki siprch8>.'ec in jo je pozneje .policija odstranila. Bomba je bila položt-na v drevoredi' ob zidu schonbrunnskega gradu. Davi je policija v Salzbunru prijela dva mladeniča, ki sta se zapleta pri zasliševa-njo v razna nasprostva. tako da se ve/no bolj potrjuje sum, da ota v zvezi z dunajskimi atentati. Aretacije hitlerjevskih voditeljev V nizu varnostnih ukrepov, ki jih je izdala vlada, je bila že snoči odrejena aretacija narodnosocialističnih voditeljev v vsej Avstriji. Policija ie ta nalog izvršila z vso doslednostjo ter je aretirala ne farno strankarske funkcionarje in voditelje hitlerjevskih napadalnih oddelkov, nego tndi vse občinske svetnike ter deželne in državne poslance, ki pripadajo narodnosooialistični stranki, kar je izzvalo med narodnimi socialisti silno ogorčenje. Poslance so danes po zaslišanju zopet izpustili, vendar pa so postavljeni pod stalno policijsko nadzorstvo in brez dovoljenja oblas>ti ne smejo zapustiti svojih domov. Pričetek splošne debat® na londonski konferenci Debata bo trajala le tri dni — Ameriški zastopnuc ni hotel govoriti — Praktičnih predlogov še ni nobenih London, 13. junija. AA. Drugo sejo svetovne gospodarske konference je otvorU Macdonald ob 10.30 dopoldne. — Zbor je soglasno odobrili, da se splošna debata omeji na tri dni. tako da bo končana že v četrtek, govori se pa omeje na največ 15 minut. Nadalje ie konferenca sklenila, da bo zasedala od 10.30 do 12.45 i.n od 15. do 18. Nato je Macdonald prečita! pozdravno brzojavko ženevske mednarodne konference dela, ki opozarja na svojo nedavno sprejeto resolucijo. Ko je otvorjl debato, je Macdonalid sporočil, da so se zaenkrat prijavili k besedi zastopniki Zediujenih d.ržav, Francije, Italije in Južne Afrike. Ker je bil ameriški delegat Hu.1'1 odsoten, je stopil na govorniško tribuno med splošnim pritrjevanjem in vziklikanjem predsednik francoske vlade Daladier. V uvodu je na kratko podal sliko gospodarske krize sveta, nato pa začel navajati sredstva, ki jih predlaga franc. delegacija za. omiljeaje krize. Ce hočemo postaviti na razvalinah nov svet, je izvajal, moramo najprej napraviti konec valutni vojni in nestabilnosti denarja, dati trgovinski izmenjavi blaga neobhodno potrebno jamstvo denarne vrednosti, ter ohraniti odnosno obnoviti svobodo gibanja zlata. Razen tega bi bilo treba organizirati kontrolirane dogovore med proizvajalci, da bosta njihov trud in delo racionalna, strogo odvisna od de-ianj>ski'h potreb konzuma. Človeškemu delu in prizadevanju se mora vrniti njegovo nek. danje dostojanstvo. Napraviti Je treba iz stroja človeškega hlapca, ne pa iz človeka Hlapca stroju. Prav tako zahtevajo razmere znižanje delovnega časa, n. pr. na 40 ur na teden. Izkušnje 19. stoletja so poka- močno pagraniono stražo, kar bo zopet dober ukrep in teh 100.000 mož bo obenem prav lepa garda nove fronte. Odkar avstrijska vlada nima več na vratu prepirajočega se parlamenta, je njeno delo vseskozi uspešno in energično. Novi Avstrijec, ki ga goji in ustvarja Dollfuss s svojimi sotrudniki, bo imel svoje korenine v cesarski Avstriji brez cesarja, nova stranka pa bo obstojala iz nemško-avstrijsikih množic brez Hitlerjevega vodstva. Načrt je nedvomno dober, ker upošteva staro avstrijstvo. ki je v širokih slojih ljudstva še močno živo. Gotovo je tudi, da razen hitlerjev-cev ni nikogar, ki bi se postavil po robu vladnemu delu. Hitlerjevci se tudi dobro zavedajo grozeče nevarnosti, zato postaja njihova borba vedno bolj nasilna in obupna. Oni vedo, da je položaj za nje vsak dan bolj neugoden in da s političnimi sredstvi »malemu diktatorju« ne bodo kos. Zato morajo govori i oombe in revolverji. Ali bodo zlomili pritisk »prerojene Avstrije« ali pa mu bodo podlegli, se mora pri sedanji, do skrajnosti napeti situaciji pokazati v najkrajšem ča~u. zale, da morejo velika javita dela mobilizirati tezavrirane kapital« in vzpodbost! aktivnost narodov. Mednarodni urad za delo je izdela! obširen program, ki je vreden, da ga vlade temeljito prouče. Vlade morajo delati vzajemno ln v medsebojni harmoniji, da preprečij-o gospodarsko vojno. Narodi se bodo rešili le tedaj, če bodo vsi pokazali trdno voljo za obnovo medsebojnega zaupanja z lojalnim in nesebičnim sodelovanjem. Izjave predsednika francoske vlade so izzvale splošno odobravanje. Ko so jih prevedli na angleščino, je začel govoriti italijanski finančni minister Jung Takoj v počefiku je naglasil, da je splošna in defimitivna ureditev problema medvladnih dolgov neobhodno potrebna in nujna, preden se karkoli drugega ukrene. Na dnevnem redu konference so tri glavna vprašanja, zvišanje cen, stabilizacija valul v razmerju do zlata in odprava carinskih ovir. Vsi ti trije problemi so tesno zvezani med seboj. Jung je nato opozoril na protislovje, ker se na eni strani obsoja prevelika produkcija, na d.ruigi strani pa se zahtevajo nepremišljeno visoki krediti. Naposled se je Izrekel za stabilizacijo valut, brez katere se ne more pričakovati povratka nekdanjega blagostanja. Fašistična vlada, je zakiijučr! svoj govor, bo z vsemi močmi pomagala pri gospodarski obnovi sveta. Južnoafriški delegat general Smnts je izjavil, da mu sedanja konferenca ne vzbuja mnogo upanja na uspeh. Treba bi bilo pričeti s kontkretno akcijo, če res obstoja namen, da se doseže kak uspeh. Problem.', ki so na dnevnem redu, se morajo rešiti najprej tehnično. Ustanoviti bi se morala dva strokovna tabora, finančni in gospodarski, ki bi morala sestaviti vse potrebne konkretne predloge za ureditev vseh perečih vprašanj. Šele nato bi se morali s te,mi vprašanj.; baviti politiki, ker se med strokov njaki lažje doseže sporazum neifo med po'/itik\ Japonec Išii, glavni delegat, je rekel, aa je uspeh londonske konference vprašanje življenja aii smrti za ves svet. Podreti moramo mostove za seboj, potem bomo prisiljeni, da se zedinimo v novem konstruktivnem stremljenju. Treba ie razločevati med fcrajn mi cilji, ki naj jih konieretica doseže, in med ukrepi, ki jih je treba brez odlaganja izvesti. Japonska vlada je pripravljena \se storiti, da se izpolnijo nogoji za olajšanj* vrnitve k zlatemn standardu. dok'er pa se zlati standard def nitivno ne oživi, ie tre.Da poskrbeti, da se ustavi sedanje koiebanir valut. Na valutnem polju se uorav vsiljuje politika cenenega srebra. Zato hi bilo treon problem srebra temeljito proučiti. Na področju čisto gospodarskih urob'e-mov se Japonska zavzema za to, da se uo- Obenem le vlada odredila, da se zapro vsi hitlerjevski domovi, takozvane »rjave hiše« ter ostali lokali narodnosocialistične stranke. Prav tako so ra&pušceni vsi napadalni oddelki ter izpraznjene njihove vojašnice. Blizu Inomosta je policija odkrila tajno delavnico, v kateri so izdelovali bombe. Zaplenila je 250 že izdelanih bomb ter izvršila številne aretacije. Dramatična aretacija Hitlerjevega zaupnika Po nalogu vlade je snoči policija v Lincu aretirala nemškega narodnosociali6tičnega poslanca Habichta. ki je vrhovni voditelj vsega narodnosocialietičnega pokreta v Avstriji. Ze svoječasno ga ie nameravala avstrijska vlada izgnati iz Avstrije, toda Hitler jo je prehitel na ta način, da je imenoval dr. Habichta za tiskovnega atašeja dunajskega poslaništva in mu 9 tem izsilil eksterito-rialnoet. Ker pa je sedaj vlada dobila dokaze, da je Habicht kršil mednarodno pravo, fe kljub temu odredila njegovo aretacijo. Snoči je prišla policija v njegovo vilo, da bi ga aretirala. Habicht je bil očividno na to že pripravljen, ker je bil z več svojimi prijatelji zabarikadiran ter se je policiji postavil v bran. Šele po dolgih medsebojnih grožnjah in parlamentiranju se je vdal. ko j«» policija že s silo vdrla v vilo. Permanentna posvetovanja vlade Vlad« ima sftoraij permanentne seje ter razpravlja o ukrepih za zaščito javne varnosti. Prvotno so hoteM počakati z ukrepi proti narodnim socialistom, dokler se ne vrne kancelar dr. Dollfuss iz Loniona. Ker pa se je situacija izredno poostrila, se je vlada danes dopoldne ob 10.30 sestala k sedi, ki je trajala skoraj do 5. popoldne. Po telefonskem razgovoru z DoMfus-som, je vlada sklenila poenostaviti kazensko postopanje ter ustanoviti neke vrste nagla sodišča, fci bodo krivce za teroristična dejanja sodila po pravilih za pa-eki sod. V svrho .poenostavljenja ln večje okretnosti je bila koncentrirana vsa varnostna shižba tako, da razpolaga z vsem aparatom minister za javno varnost major Fey. Njemu so dodeljeni posebni varnostni ravnatelji, ki so bili na današnji seji imenovani za vse dežele razen Dnu a je Ti ravnatelji imajo izredno široka pooblastila ter lahko razpolagajo v primeru potrebe t vso oboroženo silo, (policijo, orožništvom in vojsko). Izredno osrtri ukrepi so bili Izdani za vse državno urartništvo. Državni uradniki, ki so člani narodno-socialistične stranke, bodo brezpogojno odpuščeni In nadomeščeni z zanesljivimi. Vlada je obenem Izdala nalog vsem podrejenim samoupravnim oblastem, dia izdajo slične odloke za svoje podrejeno uradmištvo. Skrajna napetost na Dunaju Na dunajski univerzi so danes zapečatili prostore narodnih socialistov ter aretirali mnogo dijakov In več profesorjev. Na-rodnosocialistični študentje so zvečer preplavili Dunaj z letaki, v katerih pozivajo prebivalstvo k revoluciji. Skupina dijakov je hotela vdreti pred palačo ministrskega predsedništva. Ker so nosili seboj posode s petrolejem in bencinom, mislijo, da so nameravali poslopje zažgati. Med njimi in policijo je prišlo do krvavega spopada. V večernih urah so se po vsem mestu pojavile demonstracije narodnih socialistov. V vsem mestu vlada nepopisno razburjenje. Policija si zaman prizadeva, da bi obvladala položaj in komaj razžene demonstrante na enem koncu, se že zberejo na drugem. Razburjenost je na vrhuncu in nihče ne ve, kaj prinese nocojšnja noč. polnoma odpravijo aH pa vsaj znižajo carinske meje. V ta namen se zdi neobhodn« potrebno vsaj kot predhoden ukrrp carinsko premirje. Dopoldanska konferenca j« bita končana ob 12.30. Nemški zunanji minister Neurath Na popoldanski seji je najprej govoril predsednik sveta mednarodnega urada za delo sir Attul Chatterjee, ki je predložil resolucijo o brezposelnosti, sprejeto na ženevski konferenci dela. Nato je naglasil potrebo stabilizacije denarja in takojšnje ureditve nivoja cen. Nemški zunanji minister Neurath Je med drugim izjavil, da bo mogoče gospodarske, posebno pa trgovsko-politične probleme rešiti šele tedaj, če se bo svet pred tem sporazumel glede temeljnih načel kreditnih in finančnih vprašanj Svet je doslej smatral, da pri vseh teh problemih interesi tu zastopanih držav niso popolnoma enaki. Dejansko se zdi, da so si nasprotni, če se vsak problem razmotriva posebej, toda ta konferenca je najboljši dokaz, da gre samo za dozdevna nasprot-stva. Če naj postane ta konferenca živ izraz tega spoznanja, bomo morali biti tudi tako pogumni, da bomo izvedli sklepe, ki so s tega stališča neobhodno potrebni. Ko bo to storjeno, se bo svet lahko lotil tudi političnih nalog, ki še vedne čakajo na rešitev. Poljski delegat Koc ■se Je odločno izrekel sa obnovo zlatega standarda, obenem pa proti vsakemu umetnemu dviganju cen. Priporočal je, naj se sklenejo direktni dogovori med prizadetimi državami, skupščina pa n«o ima nalogo, da dožene konkretne primere, kje bi se lahko začela medsebojna pogajanja. Ob 16.55 je bila seja zaključena. Prihodnja bo jutri ob 10.30. Nagajivi dolar London, 13. Junija, č. Razgovori med zastopniki angleške, ameriške m francoske emisijske banke o eliminaciji vsake osci:3-cjje tečajev valut v času svetovne gospodarske konference še niso zaključeni. Kakor vse kaže, finančni krogi ne pričakujejo, da bi se ta konferenca zaključila z uspehom Zlasti je včerajšnji ponovni padec dolarja napravil izredno slab vtis na pogajanja, vsi pa ugotavljajo, da bi na ta valutna pogajanja izredno dobro vplivala končna rešitev problema vojnih dolgov. Po brzojavki »Newyork-Heraldac iz Londona bodo Angleži baje podprli francosko kandidaturo za predsedništvo valutnega odbora. Za predsednika bi prišla v poštev Clement M'orem. je minilo 10 let, od kar je laneiena po »krvni,ku bolgarskega naroda« kakor še idanes imenujejo bivšega mimistr skega predsednika Aleksandra Cankova. UODruiinila v Bolgariji ona strahovita krvs-va revolucija, ki je tisoče in tisoče najboljših sinov bolgarskega naroda stala življ»-nje. Desetletnica mučeniške smrti voditelja bolgarskih kmetov, velikega Bolgara it/ velikega Jugosloven a, Stambolijskega pa je šele danes. Dolga leta po krvavem prevratu je bil svet prepričan, da je Aleksander Stamho-iij&ki storil smrt takoj ob izbruhu prevrat-niške zarote. Znan,o je bilo samo to, ca so ga zarotniški oficirji zajeli in umorili v njegovi rodni vasi v Slavovicah. Režim Cankova m vodstvo m a.k e*d on s t vu j ušč i h sta 6i ves čas prizadevala na vse kriplje da bi pred svetom zakrila strašen zločin. Izvršen nad velikim narodnim voditeljem in učiteljem. Šele sedaj, po 10 letih je knjiga znanega bolgarskega publicista Pe-\ra Dumanova razkrila »vetu, na kako 1 tračen način sta bila umorjena Aleksander Stambolijskl in njegov brat Vasilij. Ravno na današnji dan pred 10 leti so zarotniki po izdajstvu odkrili skrivališče ljudskega tribuna in državnika ter ga odvedli v Tatar Pazerdžik v vojašnico 27. •peš,polka, kateremu je poveljeval polkovnik .Stavejko Vasiljev, ki se je Stambolijske-mu, dokler je bil na vladi, vneto izdajal za Iprlstaša kmečkega pokreta. Polkovnik Va-■siljev je v resnici tudi skušal rešiti zaje-itega Stambolijskega pred podivjano za-votniško to lip o. V vojašnici pa so imeli j ■glavno besedo voditelji komitašev i,n ofi- j 14. junij 1923.« r.ato je izdihnil tudi on. Ponoči so morilci trupli obeh bratov grebli v vinogradu kakih 100 metrov od vile. Trupli je nekaj /mi pozneje našeil neki kmet ter ju najprej globliie zakopal da bi pozneje, ko se bo vse umirilo, ostanke mučenikov prenesel na kako drugo me- sto. Morilci so v svoji slabi vesti trupla spet izkopali in zagrebll v prod reke Marice. Glavi so odrezali in odnesli v Sofijo, da bi dokazali s tem svoje junaštvo. Narasla Marica je pozineje truipll vrgla na suho. Oče umorjencev, itari Stojmen Staimbolijski, je zbral razmesarjene uMe in na skrivaj pokopal na njivi nekega svojega prijatelja. To je bil tretji grob Alek-sanidia Stambolijskega in njegovega brata. Ostanki mučenikov so še vedno tam, tiC ve pa se, kje sta njuni glavi. Stari Stoi-men Stambolijski je do svoje smrti, ki ga je šele 10. t. m. zadela v visoki starosti 103 let, čuval ta grob. V 10 letih se je na Bolgarskem marsikaj spremenilo, šla je vlada Aleksandra Cankova, padla je *atdl vlada njegovega naslednika in pomočnika Ljaipčeva, ko je pri zadnjih volitvah z ogromno večin« zmagal narodni blok, v katerem tvorijo znatno večino pristaši stranke, ki jo je ustanovil Aleksander Staimbolijski. Veliko oblast pa so si še vedno obdržali v s rečmi bolgarski državi zločinci, ki so imeli glavni delež pri krvavem prevratu pred 10 leti. V teh 10 letih Je bilo Izvršenih nad 20.000 političnih umorov, kajti zarotniki, ki imajo na vesti Aleksandra Stam-bolijiskega, so positali krvniki in pijavke bolgarskega naroda in jih državna oblast ne more ukrotiti, tudi če bi imela za to še tako resno voljo, še 'danes prejema bolgarski državljan za plačane davke /po dve pobotnici, od katerih se glasi ena na ime oficielne države, druga pa na ime terorja, ki si je nadel ime makedonske revolucionarne organizacije. Temna senca komitaškega terorja se še vedmo razprostira nad življenjem v Bolgariji. To je posebno značilno opisal v zadnjem clelu slavni francoski novinar Alibert Londres. Mnogi oblastniki so se prerili na najvažnejša mesta v državi s pomočjo komitašev im krvnikov Stambolijskega, a tu-'di oni niso varni svojega življenja in so že mmogi postali žrtev is*'.h teroristov. Za-rotniški teror je rnpra cele Bolgarije. Albert Londres je v svoji knjigi »Teror na Balkanu« kot značilnost te more in njene posebne psihoze navedel primer, kako stoji otrok pred spomenikom kneza Batten-berga sredi Sofije ter vprašuje mamo: Kdo pa je to? Odgovor: O, to je bil veliki knez, ki ,pa je že davno umrl. _ Kdo ga je pa ubil? vprašuje otrok, ki je že iz svojega kratkega življenja naučen na morilsko senco, plazečo se okrog vseh prvakov Bolgarije —-- Prevratniki junija 1923 ln vsi njihovi zavezniki, ki se v nesrečo 'bolgarskega naroda in države udejstvujejo še dandanes, tvorijo krvav in gnusen madež ne samo v 2go'ovini bolgarskega naroda, temveč tudi v zgodovini sveta, ki pa bo vedmo izkazovala zasluženo priznanje m-učeniku Aleksandru Stambolijekemu Ln njegovim tovarišem. Borba za 40 urni delovni teden Večina držav je odklonila nujnost Izključen ne Ženeva. 13. jmmija A A. Na konferenci za Ae\vtič se je dane;s sestal s francoskim ministrskim predsednikom Daladierom, nato pa še s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Ed-vardom Bene-šem. Mattern v megli in dežju Moskva, 13. junija AA. Mattern'je včeraj odietel iz Habarovskega, zašel pa je preveč na sever in je preletel Ohotsko morje v gosti megli in dežju. Na njegovem letalu se je napravila debela ledena skorja. Najbrž je prodrl tja do zasnežene pokrajine gantarska. Zato se ie vrnil proti Ha-barovsku in priletel do Šofiskega. nad katerim je letal vso noč, da bi pristal. Silno utrujen je nato odietel nazaj v Habarovsk, odkoder bo brez prestanka letel v Nome na Aljaski. Tragična smrt beograjskega profesorja Beograd, 13. junija, p. Beograjski vseuči-liški profesor in slikar Miho Marink o vi d. je že dalje časa bolehal. Bil je v beograjski bolnišnici za živčne bolezmi. Danes je nenadoma skočil iz III. nadstropja bolnišnice in se smrtno poškodoval. Pri njem je biila njegova nesrečna soproga, ki je skočila za njim k otonu m ga nekaj sekund zadržal. Nesrečni profesor je zvečer ob 21. uri podlegel poškodba m. Francosko posojilo Avstriji Pariz, 13. junija d. Francoski ministrski svet je včeraj odobril avstrijsko posojilo. Finančni minister je bil pooblaščen, naj ga razpiše v času, ki se mu bo zdel na francoskem trgu najbolj primeren. Menijo, da bo francoski del posojila Avstriji razpisan v teku enega meseca. Danes so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Državna razredna Dne 12. .junija so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 100.000 Din srečka štev.: 23.660 80.000 » » » 19.631 10.000 » srečke » 60.599. 77.034, 94.853 8.000 » > » 181. 23.470. 36.392, 82.651. 87.016. 90.404 5.000 » » » 9.155. 12.558, 26 403. 27.293. 42.151, 43.046, 46.924, 52.581, 59.112, 83.615, 94.503, 95.747 3.000 » * » 4.6S3. 16.284, 27.627, 49 512. 73.293, 77.231, 88.653, 91.064, 93.249, 96.925, 2.282 Zadružna hranilnica r. z. z o. z,, Ljubljana, Sv, Petra c, 19 Konferenca JČ-Iig v Ljubljani Beograd, 13. junija, p. O priliki sokol skega zleta v Ljubljani se bo vršila tam tu di važna konferenca delegatov vseh juso-slovensko-češkoslovaških in češkoslovaško-jugoslovenskih lig, ki bodo pri tej prilik razpravljale o svojem bodočem vzajemnem delu za čimprejšnjo izvedbo sklepov Male antante v pogledu tesnejšega gospodarske ga sodelovanja. Dne 29. junija zvečer bo svečana seja, na kateri bosta govorila pred sednik Zveze jugoslovensko-češkoslovalkih lig g. dr. Kosta Kumanudi, predsednik Na rodne skupščine, in podpredsednik Zveze češkoslovaško-jugoslovenskih lig g. dr. Ka rol Baxa, župan Velike Prage. Dne 30. ju nija dopoldne se bo vršila plenarna seja delegatov, na kateri bodo razpravljali o praktičnem delu. Seja predsedstva JRKD Beograd, 13. junija, p. Zvečer ob 7. se je vršila seja predsedstva JRKD, na kateri so razpravljali o tekočih organizacijskih za devah. Glede na preložitev beograjskega manifestacijskega zbora, ki se bo vršil 2. julija, je bil v sporazumu z banovinskin odborom zetske banovine preložen tudi manifestaci jski zbor na Cetinju, ki se bo vršil namesto 12. še le 30. julija. Priprave za oba zbora so v polnem teku. Naši poslanci na Poljskem Varšava, 13. junija. AA. Drugi dan svojega bivanja na Poljskem so si jugoslovenski parlamentarci ogledali veliko tovarno umetnih gnojil v Moscicu blizu Tarnova, kjer so jim priredili tudi obed. Pri tej priliki sta imela topla nagovora bivši poljski minister za trgovino in industrijo Kwiat-kowski in jugoslovenski minister dr. An-gjelinovič. Nato so si gosti ogledali znamenite solne rudnike v \Vieliczki, potem pa so se vrnili v Krakov. Oprostilna sodba v beograjskem carinskem procesu Beograd, 13. junija, p. Kakor smo svoie-časno poročali, je vzbujal ogromno pozornost proces proti trem višjim uradnikom finančnega ministrstva, ki so bili obtoženi, da so z raznimi carinskimi manipulacijami omogočili carine prost uvoz nafte in drugih olj znani družbi Standard Oil ter s tem oškodovali državo za okroglo 60 milijonov Proces je trajal skoraj 14 dni Danes je bila proglašena sodba, s katero se vsi trije obtoženci, inž. Milena Beričeva ter bivša načelnika finančnega ministrstva Peter Bo-risavljevič in Slobodan Djakovič oproščajo vsake kazni. Seja finančnega odbora Beograd, 13 junija p. Finančni odbor se je po seji Narodne skupščine sestal k svoji seji ter je pričel razpravo o zakonskem predlogu poslanca 2eljkoviča glede znižanja sodnih taks za kmečke menice. Premestitev Beograd, 13. junija p. Z odlokom fin. ministra je premeščen carinski kontrolor Ivan Bukavec iz Beograda h glavni carinarnici v Ljubljani. Železniške ugodnosti za višinska letovišča Beograd, 13. junija. AA. Generalna direkcija državnih železnic je v svrho pospeševanja turistike v naši državi in za razvoj naših zračnih kopališč in klimatskih zdravilišč, ki jih razen domačinov v velikem številu obiskujejo tudi tujci, dovolila posebne popuste za obiskovalce teh zdravilišč. Popust je predviden v čl. 11. potniške tarife. Odstotek popusta za vožnjo je odvisen od letnega časa, v katerem se obiskovalci skušajo okoristiti z njim. Čeprav je težko klasificirati posamezne kraje in proučiti pogoje, ali se ti kraji morejo proglasiti za zračna kopališča ali klimatska zdravilišča, je vendar generalna direkcija državnih železnic zavzela stališče, da mora klimatsko zdravilišče izpolniti najmanj tri pogoje, da more priti v ugodnost-no tarifo. Ti pogoji so: 1. da ima absolutno morsko višino najmanj 700 m, 2. da ima neko minimalno frekvenco, in 3. da ima zadosti urejenih stanovanj (hotelov, pensionov in zasebnih stanovanj) za obiskovalce. Samo v posebnih primerih, kjer pogoj glede nadmorske višine ne ustreza, se lahko prizna popust tudi za kraje, katerih višina je nekaj manjša, samo da izpolnijo ostale pogoje. Na podlagi navedenih načel je prometni minister na predlog generalne direkcije državnih železnic odobril, da se vpišejo v ugodnostno potniške tarifo ta le zračna kopališča: Zlatibor, Divčibare, Delnice, Fužine, Skrad, Pale, Kranjska gora, Dovje. Rateče-PIanica, Kamnik. Jezersko. Kastel Sučurac. Bolgarski inženjerji v Zagrebu Zagreb, 13. junija n. Davi so prispeli v Zagreb bolgarski inženjerji, ki potujejo po naši državi. Na postaji so sprejeli bolgarske goste člani tukajšnje bolgarske kolonije ter zagrebški inženjerji. Kot zastopnik mestne občine jih je pozdravil irž. Saj, v imenu Bolgarov pa je govcril inž. Genev. Bolgarski inženjerji, ki so se nastanili v hotelu »Esplarade«, so si dopoldne ogledali, etnografski muzej, mestno tržnico in mestno klavnico. Opoldne je bil sprejem v JugoslovensKi akademiji, kjer je bolgarske inženjerje nagovoril predsednik akademije. SKupni obed je bil v Grad-skem podrumu. popoldne so si Bolgari ogledali katedralo. Maksimir in Mirogoj, jutri pa odpotujejo v Ljubljano. Mednarodni kongres odvetnikov v Dubrovniku Dubrovnik, 13. junija n. Tukajšnji odvetniki so imeli sestanek, na katerem so razpravljali o pripravah za kongres mednarodne unije odvetnikov, ki bo letos meseca septembra v Dubrovniku. I Azana sestavil vlado Madrid, 13. junija. AA. Azana je sestavil novo vlado, v kateri bo imel tudi resor vojnega ministrstva. Zunanje ministrstvo je prevzel socialist De los Rios, pravosodje radikalni socialist Albornoz, notranje zadeve republikanec Quiroga, javna dela socialist Prieto, ministrstvo za delo socialist Lar go Caballero, kmetijstvo pa Domingo. Lepa manifestacija prijateljstva z Biimunijo Narodna skupščina je včeraj soglasno odobrila 18 konvencij, sklenjenih z Rumunijo Beograd, 13. junija, p. Narodna skupščina je zasedala danes dopoldne in popoldne. Večji del današnje seje je bil posvečen razpravi o konvencijah, sklenjenih z Rumunijo, ki urejajo vsa še izza mirovnih pogajanj odprta vprašanja v duhu solidarnosti, ki veže države Male antante. Zastopnik zunanjega ministra g. dr. Albert Kramer je v svojem ekspo/eju naglasi! važnost teh konvencij ter podčrtal, da ju-goslovenska Narodna skupščina z njihovo ratifikacijo znova manifestira trdno povezanost Male antante in obenem ustvarja praktične vezi v duhu pakta Male antnnte. Narodna skupščina je pritrdila besedam g. ministra s tem, da je z aklamacijo odobrila vse predložene konvencije. Nato je b;l sprejet še zakon o zobozdravnikih. Popoldanska seja je bila kratka ter je bil odobren zakon, s katerim se prepušča beograjskemu sokolskemu matičnemu društvu imetje, določeno v ta namen. Jutri se prične razprava o likvidaciji agrarne reforme. Dopoldanska seja Dopoldanska seja skupščine se je pričela kmalu po 10. pod predsedstvom g. dr. Ku-manudi.ia. Po odobritvi zapisnika je predsednik poročal o predlogu zakona o beg-luški zemlji v bivši Bosni in Hercegovini, ki ga je predložil narodni poslanec g. Pet-kovič v zvezi z likvidacijo agrarne reforme in za katerega zahteva sedaj nujnost. Zakonski predlog je bil že dostavljen odboru za proučevanje zakonov, nanašajočih se na agrarno reformo, in bo prišel skupno z niimi v razpravo. Sledilo je čitanie več Interpelacij, med katerimi je vzbudila pozornost zlasti interpelacija narodnega poslanca Milenka Milutinovida, ki zahteva od ministrskega predsednika, naj v svrho omilienja brezposelnosti inteligence izda odlok, da se v najkrajšem času reducirajo vse ženske moči v državnih uradih. Interpelant navaja, da bi se na ta način dalo zaposliti celo vrsto družinskih očetov, dočim sedč sedaj v mnogih primerih v uradih ženske, ki niso odvisne od svojega zaslužka. Interpelacija pride na dnevni red, ko bo to sklenil« Narodna skupščina. Konvencije z Rumunijo Narodna skupščina je nato prešla na dnevni red ter pričela razpravo o konvencijah, sklenienih z Rumunijo. Poročilo odbora, ki je konvencije proučil, je podal narodni poslanec Miloje Sokič, ki je nagiasil važnost teh konvencii in priporočil njihov sprejem. Pri tej priliki se je zahvalil tudi novinarski Mali antanti, ki s svojim vzajemnim delom zelo pospešuje medsebojno zbližan je ter zasluži za to vse priznanje in podporo. Konvencije, sklenjene t Rumunijo, so: 1. konvencija o medsebojni pravni pomoči: 2. konvencija o preprečen ju dvojnega obdavčenja dvolastnikov; 3. konvencija o povračilu stroškov za izgone: 4. konvencija o ocenitvi in vrednosti naložb v pupi-larnih in varuških zavodih: 5. konvencija o ureditvi dolgov in terjatev v avstro-ogr-skih kronah; 6. konvencija o zgraditvi in vzdrževanju mejnikov med obema državama; 7. konvencija o socialnem zavarovanju; 8. konvencija o izvrševanju poklicev: 9. konvencija o ureditvi državljanstva in domovinske pristojnosti oseb, ki so zaradi razmejitve izgubile svoje dotedanje državljanstvo: 10. konvencija o taksah za vizume in potne liste; 11. veterinama in sanitarna konvencija: 12. konvencija o ureditvi administrativnih edinic. ki so bile razcepljene zaradi razmejitve; 14. konvencija o pokojninskih skladih razdeljenih županij; 15. konvenciji o depozitih: 16. convencija o vicinalnih železnicah: 16. kon- vencija o režimu obmejnih posestev; 17. sporazum o izvajanju točke 5. sporazume Jevtič-Titulescu; 18. konvencija o razdelitvi arhivov in 19. sporazum o definitivni določitvi državne meje med obema državama. Ekspoze ministra Kramerja j V zastopstvu zunanjega ministra je na-i to minister dr. Albert Kramer podal obši-! ren ekspoze. l/vodoma je nagiasil, da predstavljajo te konvencije, ki rešujejo mnoga odprta vprašanja še izza sklenitve miru, izraz solidarnosti, ki preveva Malo ant.m-to. Tako na naši, kakor na rumunski strani se je pokazala vsa dobra volja, da se vsa ta vprašanja, ki so kolikor toliko motila medsebojne odnošaje. čimprej likvidirajo. Na sestanku obeh zunanjih ministrov gg Jevtiča in Titulesca dne 20. in 21. decembra lanskega leta je bil dosežen načelen sporazum in takoj nato so bila po kratkotrajnih pogajanjih v najlepši slogi, ki more služiti za vzor mednarodnega sodelovanja, urejena vsa ta vprašanja. Veterinama in sanitarna konvencija ne obravnava samo strokovnih vprašanj, marveč odstranjuje tudi konkurenco v pogledu izvoza živine na evropska tržišča. Najvažnejše so konvencije, ki urejajo šolska vprašanja jugoslovenske narodne manjšine v rumunskem in rumunske narodne manjšine v jugoslovenskem Banatu. Mi imamo v Rumuniji 44 razredov z 2300 učenci, Rumuni pa pri nas 78 razredov s 5000 učenci. Tem šolam so v pogledu manj šinskih pravic zasigurane pravice, kakor jih ni priznala še nobena druga država svojim narodnim manjšinam. Tudi v tem pogledu se izraža duh solidarnosti Male antante. Zato apelira minister na Narodno skup ščino, n,tj tudi s svoje strani odobri te konvencije in tako poglobi prijateljske in zavezniške odnošaje, ki vežejo rumunski in jugoslovenski narod. Narodna skupščina je z viharnim ploska njem pritrdila tem besedam g. ministra ter v znak soglasnosti brez debate z aklama cijo ter z ovacijami Rumuniji in Mali antanti odobrila predložene konvencije. Druga točka dnevnega reda je bil zakon o zobozdravnikih, specialistih za zobnt in ustne bolezni ter zobnih tehnikih. Kakor znano, je ta zakon že bil v Narodni skupščini sprejet. Ker pa ga je senat izpremenil, je morala sedaj Narodna skupščina o njem ponovno razpravljati. Po poročilu odbora je skupščina predložene izpremembe brez debate odobrila. Seja je bila nato prekinjena ter se je nadaljevala popoldne. Popoldanska seja Popoldanska seja se je pričela ob 18. Po odobritvi zapisnika je kmetijsk' minister zahteval nujnost za zakon o likvidaciji agrarne reforme v južnih pokrajinah, kar je Narodna skupščina brez debate sprejela. Nato je sledila razprava o predlogu zakona, s katerim se prepušča beograjskemu sokolskemu matičnemu društvu posestvo, ki ga ima že sedaj v uporabi. Po kratkem pojasnilu ministra g. dr. Hanžeka je narodna skupščina zakon odobrila, nakar je bila seja končana. Danes pride na vrsto agrarna reforma Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem načrtu glede likvidacije agrarne reforme v severnih pokrajinah. Kakor smo že poročali, je bil zakonski načrt v skupščinskem odboru že odobren ter izvršene nekatere izpremembe. (Včerajšnje poročilo o tem zakonu je treba popraviti v toliko, da odbor ni znižal cene na 100 odnosno 120 Din, marveč količnik za določitev odkupnine.) Pričetek trgovinskih pogajanj z Avstrijo Otvoritveni nagovor ministra Šumenkoviča - Pogajanja naj se vrše v duhu londonske konference Beograd. 13. junija, p. Danes popoldne ob 16.30 so se sestali v zunanjem ministrstvu jugoslovenski in avstrijski delegati k otvoritveni seji pogajanj za revizijo obstoječe trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Kakor znano, je Avstrija po-krenila vprašanje revizije trgovinske pogodbe, češ da smatra to za nuino potrebno, ker je njena trgovinska bilanca z Jugoslavijo pasivna. Ker je avstrijska vlada v nasprotiu z določbami obstoječe trgovinske pogodbe izdala razne ukrepe, s katerimi je bil skoraj docela onemogočen naš izvoz v Avstrijo, je prišlo, kakor znano, do represalii in naposled do teh pogajanj za reviziio trgovinske pogodbe. Jugoslavija je že s tem. da ie pristala na ta oog2ian'a. pokazala vso dobro volio ohraniti s sosedno republiko priiateliske in dobre gospodarske odno=a'e. Avstriiski delegaciji na-čpljuie avstrijski podanik v Beogradu dr. Plrinnies, jugoslovenski na pomočnik trgovinskega ministra dr Todorovič. Otvoritvi pogaianj je prisostvoval tudi minister trgovine in industrije dr. Ilija Šuinenkovič. ki je v dališem govoru pozdravil delegate in nagiasil željo, da bi po(?aiania rodila kor?stne sadove za obe r?*vavi ter še okrepila obstoleče prijatel jske vezi kot plod dolgoletnega iskrenega sodeloval ;a. Minister ie daHe opozoril, da se pričenja:o pogaiania za sklenitev nove-s?a trgovinskega sporazuma skoraj istočasno. ka'-or londonska gospodarska konferenca. Kar se tam vrši v velikem obsegu, to naj skušata doseči obe delegaciji tu v malem obsegu, a to je: razširiti in poglobiti mednarodne zveze ter kar najbolj olaišati medsebojno izmenjavo dobrin. Jugoslavija je prežeta želje po iskrenem sodelovanju z vsemi narodi, a v prvi vrsti s svojimi sosedi in je zato pripravljena storiti vse, da se tudi z avstrijsko republiko še bolj poglobe trgovinski odnošaji. Če bo avstrijska delegacija pokazala enako voljo, ne bo težko doseči sporazuma. Zato pri teh pogajanjih ne sme prevladati egoizem, marveč želja po sodelovanju. Vodja avstrijske delegacije g. dr. Pl<5n-nies se je s toplimi besedami zahvalil mini- stru Sumenkoviču za njegove lepe želje ter s svoje strani podčrtal, da prihaja avstrijska delegacija z enakimi željami. Zato je prepričan, da bodo pogajnja rodila dobre uspehe v zadovoljstvo in korist obeh držav. Delegaciji sta takoj pričeli s podrobnim delom, ki bo predvidoma trajalo deset do štirinajst dni. Jutri dopoldne bo obe delegaciji sprejel zastopnik zunanjega ministra g. dr. Albert Kramer. Uspeh slovenske pevke na Dunaju Ljubljana, 13. junija. Komponist Slavenski je danes proti večeru brzojavil ravnatelju državnega konser-vatorija g. Mateju Hubadu, da je njegova bivša učenka solopetja gdč. Anita Mezeto-va dobila nagrado na prvi mednarodni pevski tekmi na Dunaju. Ta razveseljiva vest je tem bolj pomembna, ker priča o višini pouka solopetja na našem konservatoriju. kjer je bila gdč. Mezetova pet let učenka g. .Teanete Fodranspergove, pri kateri je dovršila šest letni kov, nato pa učenka ravnatelja Mateja Hubada. Letos se je učila pri profesorici ge. Danieli Rado na Dunaju. K njenemu uspehu, h kateremu je nesporno v veliki meri pripomogel tudi naš državni konservatorij, iskreno čestitamo! Vremenska naiwed Zagrebška vremenska napoved za danes: Zelo oblačno, .ponekod deževno, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Široka proga nizkega pritiska 83 je razširila nad vzhodno in jugovzhodno ter deloma tudi južno Evropo. Minimum nad Jadranom ja oslabel. Visoki pritisk prpvladuie nad Atlantskim ocianom ter sega do zapadnih obal Evrope. V naši državi je pritisk narasel v Primorju in Liki za 0.1 do 1 mm. v drugih krajih pa ie padel za 0.1 do 1.5. zlasti na vzhodu. Temperature so padle v srednji in za padni Hrvatski ter v južnem Primorju Dunajska vremenska napoved ia sredo: Malo spremembe; ponekod oblačno s krajevnimi nevihtami. kraji in ljudje Francoski senator g. Frede-ric Eccard v Ljubljani Ljubljano je posetil včeraj podpredsednik francoskega senatnega odbora za zunanje zadeve g. Frederic Eccard, zastopnik Alzacije-Lorene v francoskem senatu. Senator Eccard se nahaja na studijskem potovanju po Srednji Evropi, kjer namerava vsestransko proučiti razmere, v katerih se nahajajo danes države v podunavski iot lini. Pri tem je prišel najprej v Jugoslavijo, ki mu leži posebno pri srcu in ki je ni videl od našega uedinjenja. Zato pa je bil tembolj navdušen nad izpremembami, ki jih je našel od onih let, ko so bili ti kraji še del izginule monarhije. G. senator, ki namerava na svojem potovanju zbrati kolikor mogoče mnogo informacij in vtisov, je tekom dneva obiskal vse visoke dostojanstvenike v Ljubljani. Pred Napoleonovim spomenikom je s svojim spremstvom položil venec v počastitev jugoslovensko-francoskega vojnega brat-fctva. Popoldne pa je povabil k sebi tudi novinarje na prijateljski razgovor. Pri tem je g. senator omenil, da ga je Posebno ogrel sprejem, ki so mu ga priredili Ljubljančani, ter naročil, naj sporoče prijateljem Slovencem njegovo najiskrenej-so zahvalo za tople besede, ki so bile nanj naslovljene in ki kažejo, da so vezi med Jugoslavijo in Francijo nerazdružljive. Z veseljem je opazil, da ostajata navzlic težavam sedanjega časa. ki jim ni ušla nobena država, patriotična energija in zaupanje v bodočnost prebivalstva neomajni. Stel si bo v osebno zadovoljstvo, je pripomnil g. senator, da bo mogel svoji vladi in svojim tovarišem poročati o živih uti-sih, ki jih je odnesel iz Ljubljane, prvega stika z Jugoslavijo na svojem potovanju. Poudaril je tudi, da je prepričan, da bo ostalo sedanje prijateljsko razmerje med Jugoslavijo in Francijo trajno in neskaljeno. Pri tem se ni treba, je smehljaje pristavil, ustrašiti pakta štirih. Tudi on sam se je temu paktu protivil v njegovi prvotni obliki, toda sedaj, ko so mu populili zobe, predstavlja prav krotko orodje. Slednjič pa ne bi Francija nikdar dopustila, da bi se kdo dotaknil svetih pravic Jugoslavije, ki jih ima iz mirovnih pogodb. Danes dopoldne se odpelje g. senator n spremstvom z avtomobilom v Zagreb m od tam preko Bosne v Beograd. Iz Beograda namerava v začetku prihodnjega tedna odpotovati v Rumur.ijo ter preko MadžarsKe, Magda Schneider Georg Aleksander v veseli opereti po glasbi skladatelja OTONA STRANSKEGA PARDOII „ GOSPODIČNA Sodelujejo: Ida Wiist, Jakob Tiedtke, Kurt Lilien Kot dopolnilo: najnovejši Para-mountov zvočni tednik! Danes ob 4., y48. In 9.'4 zvečer! Globoko znižane letne cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 Avstrije ln Češkoslovaške nazaj v Pariz. Prepričani smo, da bo g. senator odnesel z vse Jugoslavije tako lepe utise Kaicor iz Ljubljane in da bo njegovo potovanje še bolj poglobilo vezi, ki danes vežejo >bs prijateljski državi in prijateljska naroda. Odličen poljski publicist v Ljubljani Ljubljana, 13. junija. Med številnimi odličnimi inozemskimi književniki, ki po dubrovniškem kongresu PEN-klubov potujejo po Jugoslaviji in izmed katerih so nekateri že obiskali tudi Ljubljano, je danes prispel v naše mesto znameniti poljski publicist, kritik in časnikar Tadeusz Nittman iz Varšave. Odlični gost se je nastanil za par dni, ki jih misli prebiti v Ljubljani, v hotelu »Union« ter se je v teku dneva sešel z nekaterimi slovenskimi znanci s kongresa in s predstavniki Jugoslovensko-poljske lige. Popoldne si je v spremstvu tajnika ljubljanskega PEN-kluba konservatorja dr. Steleta ogledal Narodno galerijo, muzej in druge znamenitosti mesta. Doslej se je g. Nittman v družbi z drugimi udeleženci kongresa mudil po Sroiji Južni Srbiji in Bosni. Po njegovih izjavah so odlični inozemci od povsod odnesli najlepše vtise. V Južni Srbiji gostje niso mo gli prehvaliti velikega kulturnega in materialnega napredka, ki ga je dežela doživela v zadnjih letih, tako zlasti lepe moderne ceste, stavbe, banske palače itd V Bosni so občudovali, da so tamošnji hoteli na tako dostojni višini. — Tadeusz Nittman je v Topoli govoril tudi z Nj. Vel kraljem. To srečanje je v poljskem publicistu za pustilo najlepši dojem. Po njegovi sodbi je naš kralj resnično demokratičen vladar. V četrtek se g. Nittman odpelje na Bled, odkoder bo najbrž obiskal tudi še Bohinj. Potem se bo preko Ljubljane, Zagreba in Beograda odpeljal v Bolgarijo, iz Sofije pa preko Bukarešte domov. Zvečer se je v Unionu vršil prijateljski sestanek, ki se ga je udeležilo lepo število članov ljubljanskega PEN-kluba in predsednik Jugoslovensko-poljske lige prof. dr Mole. G. Nittman se je prav toplo izražal o lepotah našega mesta in o ljubeznivosti Slovencev. Ostali člani poljske delegacije potujejo trenutno po Srbiji. Nemški pesnik Ernst Toller se mudi po Bosni in Dalmaciji, na svojem povratku v Švico pa bo po vsej priliki obiskal tudi Ljubljano. nr f • v v • Zasebni namescenci za svoje pravice Ljubljana, 13. junija. Preteklo nedeljo se je vršila v tukajšnji Delavski zbornici glavna skupščina Zveze društev privatnih nameščencev, te najmočnejše centrale organiziranih zasebnih nameščencev v dravski banovini. O poteku tega občnega zbora je priobčilo ponedeljkovo »Jutro« izčrpno poročilo. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Zemljič Jožko, 1. podpredsednik Čargonja Ladislav (Ljubljana), 2 podpredsednik Volčanšek Franjo (Trbovlje), 3. podpredsednik Gilčvert DTago (Maribor), tajnik dr. Janko Kosti, blagajnik I Lovšin Evgen, blagajnik II. Likar Ciril (vsi iz Ljubljane), ostali odbor pa sestavljajo: Ivan Tavčar iz Ljubljane in delegatje po edinih društev. Nadzorstvo sestavljajo: Pišof (Ljubljana), Gonelli Rudolf (Trbovlje), Velepič Ivan (Jesenice). Resolucija, ki so jo zborovalci sprejeli, zahteva: raztegnitev zakona o pokojninskem zavarovanju za trgovske sotrudnike. strojnike in zobne tehnike v Sloveniji in Dalmaciji, pokojninsko zavarovanje občinskih nameščencev iz vse države, predvsem onih, ki so že zdaj zavarovani, pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani; da je nosilec nameščenskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja v dravski banovini le Trgovsko bolniško podporno društvo odnosno njegova bolniška blagajna; takojšen razpis volitev v Delavsko zbornico pod nevtralno upravo in državnim nadzorstvom: ustanovitev nameščenskega odseka v Delavskih zbornicah z lastno finančno in administrativno samoupravo, dokler ne bodo priznane samostojne nameščenske zbornice; imenovanje nameščenskih zastopnikov v samoupravah javnih borz dela; takojšnjo uvedbo revizije vseh izdanih zaposlitvenih dovoljenj tujim delavcem in nameščencem pri nas po posebni komisiji, v kateri naj bodo tudi zastopniki zveze kot zastopnice nameščencev; takojšnjo uvedbo visokih taks pri izdaji zaposlitvenih dovoljenj tujcem na osnovi člena 67. finančnega zakona za leto 1933-34; ojačenje stvarnega delokroga referatov za inšpekcijo dela pri ban-skih upravah z učinkovitejšimi sankcijami; takojšnjo izdajo nove banske naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratov; pritegnitev zastopnikov nameščenskih organizacij pri odborih, ki organizirajo javna dela iz državnih ali banovinskih kreditov za podpiranje brezposelnih; zakonsko ureditev glede minimalnih plač in največ 40urnega delovnega tedna. Smrt priljubljenega Hrastničana Hrastnik, 13. junija. Včeraj se je po Hrastniku razširila vest o nenadni smrti priljubljenega rudniškega delovodje g. Franca Kristofča. V nedeljo dopoldne, ko se je počutM že slabega, je sicer še opravljal službo, popoldne pa so ga na riomu v soteski Boben nič hudega sluteči domačini zdr-.tv°'i 7 domačimi zdravili. Ob P>. pa je g. Kristofič. ki je bil star komaj 2.S let, nenadoma izdihnil in je rudniški zdravnik ugotovil srčno kap Službo je prevzel pred dvema letoma, opravljal pa jo je v veliko zadovoljstvo rudniškega vodstva, s svojo prijaznostjo m objektivnostjo pa si je pridobil tudi srca rokodelcev in delavccv. V vseh krogih je imel mnogo prijateljev, ki vsi globoko obžalujejo njegovo «;nrr K njegovemu mrtvaškemu odru so roinale ccle "-rste prebivalcev Hrastnika in okolice izražajoč globoko sožalje sta-šem, sestram in zaročenki blagega pokojnika. Pogreb pokojnega Kristofiča je bil danes popoldne iz Bobna na dolsko pokopališče. LTdeležilo se ga je več sto ljudi iz Hrastnika in okolice. Vencev je bilo toliko, da so jih morali peljati na posebnem vozu. kar se pri nas le redko zgodi. Ob mrtvaškem vozu so korakali uniformirani rudniški nameščenci in lovci s puškami, ker je bil pokojnik vnet član zelene bratovščine. Vodstvo rudnika sta zastopala ravnatelj inž. Drolz in inž. Karnovšek, pogreba sta se pa udeležili korporativno tudi društvo »Kovina« in Društvo Rudniških nameščencev. Pri hiši žalosti in na pokopališču sta zapela združena pevska zbora Glasbenega društva in Svobode v srce segajoči žalo stinki pod vodstvom učitelja g. čandra, lovci pa so se poslovili od svojega prijatelja s salvo iz pušk. Bodi pokojnemu ohranjen blag spomin! Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna »Franz »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpiiemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Krst planinske koče na Sv. Gori Jutri, na praznik bo na Sv. Gori, tej naj-mičnejši izletniški točki Zasavja, velika slavnost. Planinsko kočo, ki je bila zgrajena 1. 1931., bodo krstili in bo odslej nosila ime predsednika litijske SPD Ferdinanda Tomazina. Slovesnost se bo pričela ob 11., zatem pa se bo razvila ob sodelovanju godbe planinska veselica. Do Sv. Gore vodi dobro markirana pot s postaje Save pri Litiji, ki je dolga 10C minut. Planinarji, jutri vsi na Sv. Goro! Zvočni kino IDEAL TOM KEEN v senzacijonalni pustolovščini ZAPAD KRVAV? Borbe kovbojev na življenje in smrt Ob 4., 7. in 9. uri zvečer PREMIERA! NOVO! Razvitje prapora Sokola nt v Ljubljani Sokolska ideja napreduje in se razširja vse povsod. Po deželi in po mestih se ustanavljajo nova društva, da je Številnemu članstvu omogočeno delo po sokolskih načelih. Sokol HI. je eno najmlajših ljubljanskih društev. V nedeljo je dalo svojemu delu očiten poudarek z razvitjem svojega prapora, ki mu je kumoval ban dr. Drago Marušič. O slavnosti je ponedeljsko »Jutro« obširnejše poročalo. — Na sliki je pogled na letno telovadišče agilnega društva v bežigrajskem okraju ob času slavnosti razvitja prapora Gospodarski napredek v črnomeljskem srezu Črnomelj, 13. junija. Do nedavnega časa je v našem srezu vladalo še pravo mrtvilo zlasti na gospodarskem polju. Takoj po prihodu sedanjega sreskega načelnika pa so se začele razmere popravljati in urejevati. Ena najbolj zanemarjenih gospodarsko kulturnih panog v črnomeljskem srezu je bila vsekakor kmetijska. Ako omenimo ob tej priliki bivšo javno drevesnico v Črnomlju, leglo krvave uši, ki se je po vseh sadovnjakih v srezu razširilo, bo jasno, kakšne razmere so nekdaj vladale v naših krajih. S pospeševanjem kmetijstva se sploh ni nihče ukvarjal, pa tako v zadnjih treh letih niso delovali niti občinski kmetijski odbori, niti sreski. Pod odličnim in izkusnim vodstvom sedanjih odločilnih činiteljev pa se je to stanje zelo popravilo in ga sedaj niti primerjati ne moremo s prejšnjim. Kmet je dobil v vodilne može zaupanje, pa sedaj ob uradnih dnevih množice kmetovalcev prihajajo po strokovne svete na srez. Pred msecei je bil zaključen z odličnim uspehom gospodarski tečaj v Adlešičih, potem kmetijsko gospodinjski tečaj v Semiču, v kratkih dnevih pa bo zaključen odlično obiskovan kmetijsko gospodinjski tečaj v Črnomlju, ki je trajal tri mesece. Pripravljajo se osnove za organizacijo stalnih kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol. Izvršeno je bilo za ves srez licenciranje bikov in mrjaščkov. Tudi poljedelsko orodje nabavljajo in zbirajo sredstva za nabavo nove plemenske živine. Tudi valilnih jajc selekcionirane štajerske kokoši je bilo izredno mnogo nabavljenih. 22. t. m. pa prispe še potujoča kmetijska razstava in šola s predvaianjem zanimivega kmetijsko kulturnega filma v dvorani našega Sokolskega doma. Razstavo bodo obiskali kmetovalci iz vseh vasi našega sreza, po možnosti pa tudi predvajanje filma. Težavno bo le zaradi tega. ker so nekatere zelo obljudene vasi po več kot 20 km oddaljene od Črnomlja in železnice, nimajo pa niti avtobusnih zvez. Prebivalci se bodo na ta dan, delavnik, prav težko odločili na pot. Enako delujejo živo in neumorno v vseh ostalih smereh moderne kmetijsko pospeševalne službe. Živahno zanimanje za napredek kmetijstva posnešuje sedaj tudi naš sreski kmetijski odbor, ki deluje v podvojenem tempu na splošno zadovoljstvo vseh kmetovalcev. Strokovno vodstvo odbora je v odličnih rokah, pa smemo upati na znatnejši napredek še v teku letošnjega leta po umestno začrtanem programu. Veliko socialno zlo Beograd, 13. junija. Ker roparskega morilca Mihajla Markoviča listi označujejo kot direktorja in bankirja in ker prihajajo na dan še razne druge »direktorske« afere, prinaša današnja »Politika« članek, v katerem se samozvan-ci, ki so se vrinili v razna sumljiva podjetja in varajo javnost s svojimi direktorskimi naslovi, označujejo kot veliko socialno zlo. Članek poziva gospodarske kroge in posebej še denarne zavode, naj se na kak način zavarujejo pred sumljivimi tipi, ki zlorabljajo položaj in ugled važnih gospodarskih institucij. Kako naj bi se izvršilo to zavarovanje in kako naj bi se izvedla nekakšna perlustracija nevarnih samozvan-cev, pa ni povedano. Kakor vse kaže. to tudi ne bo izvedljivo, kajti posebno socialno zlo je namreč tudi v tem, da se da javnost tako lahko preslepiti od raznih samozvancev z visoko donečimi naslovi. Preslepiti pa se da zaradi tega, kar nevarni tipi, ki so se vrinili v tako zvane »važne in vplivne kroge, tako lahko najdejo za svoje pustolovščine raznovrstne pomočnike. Značilen primer tega zla je sedaj tudi razprava, ki se vodi pred sodiščem v Jagodini proti dolgoletnemu predsedniku paračinske občine, Milanu Popoviču in njegovima sinovoma, ki so uničili Paračinsko banko. Ta banka je bila delniško društvo, v njenem vodstvu pa so bili merodajni oče in njegova dva sinova. Listi prinašajo o razpravi obširne članke z naslovi »Bankirska rodbina, ki je uničila za 9 in četrt milijona tuje imovine«, »Razbojniki za šalterjem denarnega zavoda« itd. Oče in sinova so obtoženi zaradi vsakovrstnih zlorab, med katerimi so tudi fal-zifikati menic, fingirana posojila in razne sleparije pri vnovčevaniu menic pri drugih denarnih zavodih. Ta velika afera pa spet spravlja na dnevni red vprašanje, kako so mogli trije ljudje voditi za nos ne samo vse delničarje denarnega podjetja, temveč tudi veliko število premožnih ljudi, da so lahko uničili velikansko premoženje od 9 in četrt milijona. »Rdeča kapica«: obsojena Ljubljana, 13. junija. Dve prefriganki in delomržnici sta se danes predstavili malemu senatu. Ljubljančanka, črnolasa, mlada Micika Gorjančeva se je specializirala za tatvine po manjših trgovinah. »Torej, kako je bilo?« jo je senatni predsednik nagovoril po končanih formalnostih. »Priznate samo tatvino razpršilnika pri »Čehosteklo«. Veliko ste po trgovinah nabirala, pa malo vzela. Zlatarju Škopku ste vzela štiri zlate verižice v vrednosti 1000 dinarjev!« »Ne! Nikdar!« je ogorčeno odvrnila Micika. »Pri Škopku sem bila samo 15. februarja, potem nikdar več. Takrat sem vzela 5 zlatih verižic in sem bila za nje že sojena.« Micika je znana po Ljubljani pod imenom »Rdeča kapica«. Priča Marija Jesihova je živahno pripovedovala o mladi gospodinji, ki je prišla v njeno trgovino. Prejšnji dan je kupila malenkost. Drugi dan je zbrala mnogo blaga Nogavice za se, za otročička, za služkinjo in dežnik za moža. Hotela je nekaj posebnega. Stregla sem ji kar cele 3 ure. Vsega je zbrala za 500 Din.« Obtožena Micika: »Saj ni res. Računa je bilo za 250 Din. Možev dežnik je bil 85.« Priča: »To pa ne! Rekli ste mi: Moj mož vedno izgubi v gostilni dežnik, zato mora imeti posebno kljuko.« »Prvi dan sem bila kar vesela, če bi vsak dan prišla ena takale. Toda gorje! Ona je sunila nogavice.« In Micika Gorjančeva je bila obsojena na 1 leto in 3 mesece strogega zapora ter v izgubo častnih pravic za 2 leti Njena tovarišica Nežika je rezolutna in rezka. Predsednik: »Zakaj ste bili zadnjič obsojeni?« Nežika: »Zaradi lepeža s policaji«. Obtožena je bila, da je 16. maja na-hrulila dva stražnika Antona Junca in Josipa Udoviča, zadnjega je v veži policijske uprave celo ugriznila v roko. Nežika: »Vse je res. Stepla sem policaj?. Nisem fci-la v družbi moških. Zvečer sem hotela iti spat v Šiško.« Predsednik: »Kako ste prišli v Tivoli?« Nežika: »Z Dolenjskega peš. Hotela sem iti k prijateljici.« Predsednik: »Kje stanuje?« Nežika: »Ne vem. No tam v Šiški.« Predsednik: »Šiška je velika!« Nežika: »Seveda je!« Predsednik: »Ime prijateljice?« Obtoženka: »Rezika!« Predsednik: »Rezik je dosti!« »Čisto gotovo!« — »Kaj ste iskali v Ljubljani?« »Po obleko sem prišla!« »Kje jo imate,« »Tam v Vod-matu!« Predsednik: »Reziko v Šiški, obleko v Vodmatu!« Nežika, mlado 201etno dekle je bilo obsojeno na 3 mesece strogega zapora. KULTURNI PREGLED Nikolaj Malho Eden zadnjih koncertov Češka filharmonij v Pragi je bil umetniški dogodek, ki ga je treba zabelažiti z gorkimi in navdušenimi besedami. Nikolaj M al ko, Rus po rodu, a po občutju kozinopolit, je tip dirigenta. ki nas ne osvoji takoj v prvem hipu kakor Bruno Walter ali Bernardine Molinari. Izpočetka je Malko trd kakor vojak, ki stoji v spoštljivi pozi pr^d svojim poveljnikom. Kretnje so mu kakor odsekane, ostre in izenačen3. Toda ko odpravi prve stavke, se polagoma izpre-meni v živega, ognjevitega voditelja, ki zbira vs3 svoj 3 sile, da bi bil zmagal v odločeni bitki. Udarci taktirke so vse pogostejši. roke lažje, a telo gibčnejše kakor da je vanj prešel demon glasbe... S plastičnimi kretnjami nam pradočuje dramo, ki se razpleta z vstopom in izstopom poedimh instrumentov. Komaj 90 trobente premagale divji ples zvokov, že se oglašajo violine, da z valovitim fortissimom omilijo glasova pozavn. Kakor da bi z en? žica na drugo preskakovale električne iskre, ki jih je izkre-sal N. Malko e svojim navdušenjem! Nedosežen ie v polifoniji, ko orkester vre. kakor da bi iz njega tekel h idoiirnik akordov in melodii. Pizzieata. 9ekvence. imitacije, gradacije se vrste druga za drugo s tako gotovostjo i hitrostjo, da ta kar zagrabi ves ta vrtinec in ponese nekam ▼ — neznano. Pojavljajo se slutnje, želje, zanosi in te e svojim neubranljivim elanom sproščajo zemeljska težnosti. Ves letiš, val melodij te nosi in mu ni konca, a sam si preslab, da bi ga bil obvladal Slediš diru pihal in violin, ki ee v naglih skalah dvigajo in spuščajo, da se ob koncu spremene v magične roje pisanih lučk. ki krožijo nad teboj. Takšen je bil naš vt;sk, ko smo v dvorani Občinskega doma poslušali tretji stavak VI. simfonije P. J. Cajkovskega. Prihodnje leto ee bo dopolnilo 40 let, kar je ta veliki pesnik - glasbenik umrl v Petrogradu za azijsko kolero. Bal se ja smrti kakor redkoka-teri umetnik, in prav njema je usoda namenila tako strahoten konec •.. Toda tudi polifonik Malko ima svojo Ahilovo peto. Ponekod ja preveč preračunljiv in praveč siguren učinka, ki bi ga hotel doseči. V takih primerih ne posveča zadostne pozornosti melodiji. Tako dela hote, da preveč izloči detajle in da obvaruje^ enotnost dela. Zaradi linija in celote žrtvuje melodijo; njegove violine so včasih hladne, nedostaja jim prave slovanske toplote. Vendar so na srečo taki neplastični trenutki pri Malku redki. Po odlivu nastopa pri njim priliv. Z neodoljivo gesto poveljnika zgrabi godbenike in jih izmesi kakor kipar glino. Poteze so mu določene, roka se dviga in spušča s hitrosto leteče peroti; na mah se vzboči pred teboj fantastična arhitektura zvokov, ki se v drznih lokih vzpenja v nedogled. Nenadno pa se ves sijaj, vsa lepota linij porašita in zvalita v zevajočo globino popolne tišine. V teh kontrastih Nikolaj Malko elementarno čuti potresno s'lo dramatičnosti. V negovi nemirni, napadalni osebnosti je skrita prasila razdivjan:h prvin; v nji so združene vse skrajnosti in vsa protislovja sodobnega človeka. Malko si ni samo po naključju izvolil dveh, po svoji notranji dinamiki podobnih del. — L. van Beethoven v V. in Čajkovski; v VI. eimoniji dajeta duška svojemu tragičnemu občutju življenja. »El sentimen-to tragico della vida.« kakor pravi modri Unamuno. Čajkovski prihaja v »Patetični simfoniji« do sklepa, da je človek ubogo bitje. Rodi se, da umre. In naj se še tolikanj brani in suva okrog sebe. za nobeno ceno ne bo a tekel poslednji roki, zakaj smrt je človekova usoda. Izmed dveh strahotnih večnosti se je poiavila zavest, zableščala in ugasnila za vedno. Beethoven, ki je dosleden kot človek in kot umetnik, ne priznava svojega poraza. Tudi on pravi, da je bila borba okrutno težka, pozna zahrbtnost in podlost svojih mučiteljev, pa naj se to ljudje, priroda al' vsem i r. Bori se. a ne dopušča, da bi ga obup strmoglavil v prah. In v trenutku, ko je trpljenje najtežje, zakliče ta titan: bolečina je radost, ker je življenjetvornaI V peti Beethovnovi simfoniji je Izraženo rojstvo luči iz tame. Če ne bi bilo noči, ue bi bilo zarje in fatra. Dvomi so premagani, božanska volja je razbila vse negacije. Iz strahu pred ničevostjo se je rodilo solnce... Božo Lovric. Značilen glas. Francoski publicist baron Robert Fabre - Luce, ki je izrazit g erman o-fil, je v nedeljski številki lista »Kolnische Zeitung« odgovoril na ostro izjavo znanega pisatelja Romaina Rollanda o sedanjem položaju v Nemčiji, Romain Rolland, ki j a bil vedno prijatelj nemškega naroda in po vojni celo pristaš revizije mirovnih pogodb, obsoja hitlerjevstvo, zlasti še njegovo kulturno politiko. Baron Fabre - Luoe skuša hitlerjev-ce braniti in vidi v njihovi politiki najčistejši izraz nemškega narodnega bistva ter nadaljevanja linije, na kateri so se duhovno gibali Goethe, Kant. Nietzsche, Bach, Beethoven. Schubert in Wagner. Francoski germa-nofil ne vidi, kakor Romain Rolland, v bi-tlerjevstvj padca civilizacije v srednji vek, marveč nasprotno: njeHerrenvolka<) obsojene, da postanejo plen »rasno popolnejših« Nemcev. Kakšno nagrado naj dobi »čista rasa« za svoje stremljenje, nam bo takoj jasno, če povemo, da baron Fabre - Luce (ki se gotovo ni boril za Francijo, svojo domovino, v 1. 1914—1918), odobrava hitlerjavski rasistični program v zvezi z nujnostjo revizije mirovnih pogodb... Filmsko sodelovanje med poljsko in fe-škoslovaško filmsko industrijo. Kakor po snemamo iz »II. Kuri j are lodzien«ga«, so sedanje razmere v Nemčiji v zvazi s splošno tendenco sodelovanja med slovanskimi državami privedle do daljnosežnega zbližanra med poljsko in češkoslovaško filmsko industrijo. Pogajanja, ki so že n ekaj Časa tekla med Prago in Varšavo, so zaključena z lepim uspehom. Vrhu tega so se zastopniki obeh držav sporazumeli zaradi najnižjih carinskih postavk. Pri prvem poljeko-češkosio-vaškem filmu bodo sodelovali najboljši filmski umetniki obeh držav Pogorzaski, Dy-mosz. Dan s poljske. Vlasta Burian. režiser Mac Fric s češke strani. Scenarij za ta film iiace ves ♦ Izlet češkoslovaških častnikov v Jugoslavijo. Večja skupina češkoslovaških aktivnih hi rezervnih oficirjev se že dalje časa pripravlja na izlet po Jugoslaviji. Za bivanje y Jugoslaviji je bilo sprva določenih osem ioni, po splošni želji pa je ro.k podaljšan na drva tedna. Da ne bi bilo treba potovati skozi Madžarsko, je opuščena nameravana vožnja e parobrodom po Dumavu in bodo izletniki potovali z udobnimi avto-kari. Spored je že definitivno določen. V soboto 17. 1 m. 6e odpeljejo izletniki iz Prage preko Tabora na Dunaj, preko Gradca in Maribora 'bodo v nedeljo prispeli v Varaždin, od tam pa preko Osijeka v Beograd. Ves torek 2t. t. m. bodo posvetili Beogradu, naslednjega dne pa se preko Va-Ijeva in Višegrada odpeljejo v Sarajevo. Iz Sarajeva jih bo vodila pot v Dalmacijo, v torek 27. t. m. pa odpotuje ekskurzija na Plitvička jezera, od tam naslednji dan v Zagreb, v četrtek 29. t. m. pa iz Zagreba preko Ljubljane na Bled. Z Gorenjske pa se izletniki v soboto 1. julija vračajo v domovino. ♦ Potujoča kmetijska razstava, ki roma ls kraja v kraj, vzbuja z vsemi svojimi oddelki in z vsemi prireditvami, ki so z njo v zvezi, povsod veliko zanimanje. Med poučnimi filmi, ki sp na razstavi predvajajo m ki v resnici nudijo mnogo dobrih gospodarskih nasvetov in vodil, ki morajo zanimati najširšo javnost, je tudi lep film o perutninarstvu. Ta fifcn vsebuje lepe slike znameniti kokoši »Leghorn«, ki slovi kot najboljša jajčarica — na leto leže nad 200 jajc. Obiskovalcem potujoče razstave se ob tem filmu vsiljuje vprašanje, zakaj se pri nas od vseh odločujočih strani takn vneto forsira samo gojitev štajerske kokoši, ki po -donosnosti mnogo zaostaja za vrsto »Lesrhorn« (na leta leže samo do 150 jajc.) ♦ Borza dela za mornarje. Pri centralnem uradu borne dela v Beogradu se mudi že nekaj dni okžji krog predstavnikov Jastnikov ladij in pomorščakov zaradi itistanovitve borze dela za pomorščake. V ito svrho sta se vršili ze dve konferenci in ipo njunih sklepih naj bi bila borza dela za mornarje v Splitu v okrilju že obstoječe davne posredovalnice. Ideja centralizacije itakega zavoda pa je naletela na močan od- na visoko. Hude nevihte so bile tudi v nekaterih obmorskih krajih ter so zlasti na Rabu iin Knku napravile veliko škodo. V nedeljo pa je bil spet lep sončen dan. Okrog Karlovca so bile hude poplave istočasno kakor v Sloveniji, nevarne nevihte pa se ponavljajo tudi v zadnjem času. Pod vodo je bilo dolgo časa nad 2500 oralov njiv, na katerih je poleg krompirja in graha pooplnoma uničena tudi vsa koruza. V okolici Karlovca se ceni škoda na okrog 5 milijonov dinarjev. ♦ Nova grobova. V Kranju je uimrl v starosti 78 let posestni,k g. Anton Engelman. ki bo jutri ob 15. položen k večnemu počitku. — V Mokronogu pa je smrt ugrabila g Edjja Kolba, starega 67 kit Nijegov pogreb bo jutri ob 15. — Pokojcrlaoma blag spomin. žalujočim iskreno sožalje! ♦ Iz umetniške akademije v kaznilnico. V okolici Zemuna je bilo izvršenih v zadnjem času mnogo vlomov in tatvin in so naposileid- zalotili kot vlomilca nekega Jurija Jankulova, ki je že star znanec sodišč in jetnišnie. Mož je izdal tudi svoje pajdaše in je tako prišel pred sodnike tudi 30 letni Vinko Puklavec, doma iz Osijeka. Ta človek je značilen primer nesrečnega življenjskega brodolomca. V Gradcu je dovršil z dobrim uspehom kiparsko in slikarsko akademijo, govori perfelctno pet jezikov in ker se s slikarstvom ne more preživljati, se je naučil še knjigovodstva in stenografije, a mu tudi to ni prineslo zaslužka. Ves nesrečen in razočaran se je spafltdašil z vlomilci. Pred sodiščem je na kratko olpisal svojo življenjsko tragedijo z dostavikom: Pred seboj ne vidim ničesar razen temnice in smrti. ♦ Nenavaden vzrok bega Iz kaznilnice. •Iz kaznilnice v Sremski Mitrovici je pobegnil lani decembra neki Stapan Hitain-ger, doma iz okolice Slavonsike Požege, ki je bil obsojen zaradi tatvin na dve leti strogega zapora. Begunec se ni dosti elkri-val in je takoj zagrešil še nekaj vlomov i-n tatvin, da so mu kazen podaljšali na 5 let. Na vprašanje, zakaj je utekel iz kaznilnice, je odgovoril takole: »Dve leti sedeti v kaznilnici se mi ni izplačalo, ker bi se v tem času ne bil izučil nobenega ro.kodel- Gori v šumi tivolski zapel je drobni ptiček: »Boljše kapljice pač ni kot Slamicev je cviček!" Iz Ljubljane u_ Sklepna produkcija državnega konservatorija bo v petek 16. t. m. ob 20. v Filharmonični Idvorani. Nastopita absolvent srednje šole drž. konservatorija oddelka za čelo Bajde Oton in Gallatia Rein-hold (klavir). Spored je naslednji -.) Gallatia zaigra na klavirju Beethovnov Rondo v g-iduru in Brahmsov Sclierzo v es-molu. Drugo točko sporeda tvori Krealova sonata za čelo in klavir. Izivajata jo Bajde Oton in Galflatia Reinhold. V tretji točki nastopi zopet g. Gallatia ter zaigra Sukovo Večerno nastrojenje in Dvofakovo Humoresko v d-molu. Sklepno točko produkcije tvori Saint-Saensov I. koncert za čelo in klavir, ki ga izvajata Bajde O+on in Gallatia Reinhold. Bao-de Oton je iz šole prof. Bmerika Berana, Gallatia ReinhoM pa iz šole prof. Janka Ravnika. II. sklepna produkcija bo 19., tretja pa 21. t. m. v unionski dvorani. Sedeži po 5 Din, in stojišča po 3 Din, se dobe v Matični knjigarni. u— Match Ljublj. šahistovski klub — JNAD »Jadran«. Danes zvečer ob 8. se bo vršila v kavami »Evropi« med obema društvoma šahovska tekma na osmih deskah. Za »Jadran« bcuo igrali: Vidmar ml., Gabrovšek Ludcvik in Julij, Preinfalk, Sikošek, Cibic in Gosak. Moštvo LŠK še ni definitivno določeno, V poštev pridejo predvsem Vogelnik, Furlani, Krulc, C- Vidmar, šorli, Rupnik itd. Bsosnnn»n»««BBS»SBBflB«i | POPOLNA RAZPRODAJA « e razstavljenih k ■ ■ ■ ■ ■ a ■ I ss a i H 6VSSWSSS9KS9BVBm BS33EEVB RHB B <3 IN SEMEN edine specijalne veletrgovine J. BAUMGARTNER WIEN na velesejmu paviljon »J« .por v Dubrovniku in na Sušaku ter bo skušala sedanja konferenca v Beogradu zadovoljivo rešiti vprašanje ureditve borze idela za pomorščake. ♦ Društvo za vodstvo kopališča llldže pri Sarajevu je imelo te dni svoj občni zbor, na katerem je bila ponovno izvoljena dosedanja uprava, člani društva so razpravljali tudi o priključitvi kopališča k sarajevski občini, rešitev tega vprašanja pa je začasno od-ložena. ♦ Pasiva OUZD v OslJeku. Prvo letošnje četrtletje je zaključil OUZD v Osijeku e pasivo od 250.000 Din. Do te pasive je prišlo zaradi taja, ker je v veliki tovarni Ba-t'e v Borom dolgo časa razsajala dizante-rija in je moral OUZD na hranarinl, za ■zdravila, bolniške in pogrebne strošfee izplačati okrog 700.000 Din. ♦ Mnogoštevilne nesreče pri beograjskih stavbah. Organizacija stavb in sikih idelavcev v Beogradu je na svojem zborovanju ugotovila, da se je tekom lansikega leta na 'beograjskih stavbiščih ponesrečilo 187 delavcev, od katerih jih je 24 umrlo. Letos pa je bilo na stavbiščih že 15 hujših nesreč, med njimi tri smrtne. Organizacija je tekom lanskega leta pri delavski zbornici in pri sodišču vložila 3118 tožb proti starbiiLskim podjetnikom, ki dolgujejo delavcem, na mezdah. Zborovalci so sprejeli resolucijo, ki zahteva strogo kontrolo glede izvajanja osemurnega delavnika ln ureditve predpisanih varnostnih naprav na stavbiščih. ♦ Hude nevihte. V noči od sobote na nedeljo so nekatere pokrajine zadele spet hude elementarne nesreče. V okolici čakovca se je po hudi plohi vsula močna toča, ki je padala skoraj pol ure. Najhujše je toča poškodovala vinograde in sadonosnike v okolici štrigove. Hudourni oblaki so prišli od avstrijske strani in so se naposled preko Murskega Središča razvlekli na madžarsko področje. Toča je bila debela kakor orehi in je ponekod ležala na zemlji po 30 cm y centra Ljubljane primerno tudi za gro-sista, ugodno prodamo. Vsa pojasnila daje Pristavec, Ljubljana, Erjavčeva cesta 4 a, I. nadstr., levo 7418 stva. Pobegnil sem, da bi dobil večjo kazen, «e izučil kakega poštenega dela in potem posikusil novo življenje.« Igjavil je tmdi, da !bi najrajši posital tesar ali pa mizar. i * Obsodba zaradi tatvine tobaka. Iz mora opolskega skladišča v Belem polju so vodja sikladišča Nikola šapelj, njegov pomočnik Milovan Rado«vič, p od preglednik finančnega oddelka Jovan Vlah-ovič in trgovec Diab pokradli blizu -500 kg tobaka ter napravili diržatvi škodo od 65.000 Din. Trgovec Diab je takoj po razkritju tatvine •utekel, šapelj in Radovič pa sta bila od beranskega sodišča obsojena na drve leti 'težke ječe in na povrnitev škode. Jovan •Vlahovič je bil oproščen. * Izum, ki ga kaže g. Štefan Horvat, nezaposleni priv. uraidnik iz Celja, ima veliko praktično vrednost za vsako gospodinjo, za to se bo ta predmet našel s časom na vsakem ognjišču. Vsaka gospodinja in kuharica naj pomisli, kaka blagodait je ta izum, zakaj, odslej dalje si boido le še one kuharice opekle roke in prste, ki tega ročaja za premikanje vročih loncev in kase-rol n a ognjišču ne bodo imele. Je to enostaven ročaj s katerim primeš lonec ali kaserolo za roč in ga brez skrbi povlečeč po ognjišču sem in tja, ne ida bi se poparil in da bi se med premikanjem kaj polilo, ker je posoda z vsebino trdno prijeta z ro-čaije-m. Gg. celj-siki trgovci so g. Horvatu omogočili izidelavo tega izuma, kako*1 tudi, da je mogel razstaviti in priporočati svoj izum občinstvu na velesejmu, Razstavlja v paviljonu H-^636, kjer naj si vsaka gospodinja ta ročaj nabavi. ♦ Prijateljice me zavidajo zaradi las, ki pa od narave niso posebno obdarovani, so pa vendarle polni, mehki kakor svila po zaslugi rednega tedenskega umivania s Pixavonom. • Avtobusna izletna vožnja v Trst (prenočišče), Benetke (prenočišče) in Gorica (prenočišče). Odhod iz Ljubljane 27. t. m. ob 16., vrnitev v Ljubljano 30. t. m. zvečer. Točne informacije in program se dobi pri avtopodjetju Pepi Goričan, Tržič. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. POZOR! 6571 POZOR! 91 Vsak večer damska godba, u— Pevsko društvo »Slavec« poziva vse članstvo, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleži članskega sestanka, ki se bo vršil danes ob 20. v društvenem prostoru. Odbor se vabi k seji ob 19. uri. Predsednik. u— Koncert pevska društva Krakovo-Trnovo bo v petek ob 20 v dramskem gledališču. u— Akrobati. Danes ob pol 9. zvečer in jutri ob 6. in pol 9. zvečer se bodo vršile na Sv. Jakoba trgu velike akrobatske predstave na žici. Pri vsaki predstavi nov spored. u_ Združenje dimnikarjev naznanja svojim članom, da je umrl najstarejši član g. Franc Vrhovec. Pogreb bo id.anes ob pol 18. iz Rožne doline, Cesta VII. št. 16. člani ee vabijo, da spremijo pokojnega tovariša na njegovi zadnji -poti. PredseTinik. i u— Vpisovanje v ljubljanske osnovne »šole se bo vršilo 20. In 21. t. m. vsakokrat od 8. do 12. ure, na manjšinski osnovni šoli pa ofd1 11. do 12. pri upraviteljstvu vsake šole in sicer za novince ter vse dosedanje učence. Novinci se morejo vpisati le v one šole, kamor po določenem rajonu sroa-dajo. Pri vipisu novincev naj pradlože starši krstni list in izpričevalo o cep-ljenju koz, pri ostalih učencih pa letošnje izpričevalo (knjižico). Dne 21. t. m. bo od 16. dalje zdravniški pregla-i novincev na vseh onih šolah, kjer so se ti vpisali. u_ Peš k sokolskim prireditvam v Ljubljano je dopotoval iz svojega 'diomačega kraja Gnušta na Slovaškem m-la-di trgovski pomočnik in Sokol, Vojteh Kolesar. Potoval je pet tednov in je posetil že mno.ao naših Sokolskih društev, ki so se vpisala v njegovo popotno knjigo. u— Lubadar v tivolskih gozdovih 8e ume-rom ne miruje. Vkljub temu, da so v zadnjem času izsekali večje število dreves, je v tivolskem gozdu, zlasti pa v Klečah mnogo suhih smrek. DANESDRAŽBA moških oblek, hlač, površnikov i. t. d. v PREŠERNOVI ULICI ŠT. 54 Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. bo sestavljen na osnovi ruskega teksta, film bo posnet v Pragi, Krakovj in Gdyn,iji. Petrarca in slovenska književnost. V zborniku » Annali della Catedra Petrarcbesca« (Firenze) in v ponatisu je znani italijanski slavist univ. prof. Arturo Cronia (sedaj v Pragi) objavil dve izčrpni študiji: >La for-tuna del Petrarca nella Letteratura Ceca« in »La forluna del Petrarca fra gli Slavi liie-ridionali«. V slednji tudi podaja izsledke svojca proučevanja o tem. koliko ja veliki italijanski pesnik Petrarca vplival na slovensko poezijo. Med tem ko se v dalmatinsko - dubrovniški književnosti pojavljali njegovi vplivi že od zgodnjih začetkov, ee je v slovenski literaturi pojavil šele z romantičnim valom. Kakor je videti iz Čopovih pisem in kataloga njegove knjižnic?, je ta erudit poznal tudi Petrarco, vendar pri njem ni sledov njegovega vliva, saj je sam bil učenjak, ne pa pesnik. Tem večji vpliv je imel Petrarca na Prešerna, ki ga Cronia imenuje »enega najprikupnejših in najsponta-nejšib jugoslovanskih lirikov« Cronia označuj 3 podrobneje vpliv Pe-trarce na Prešernovo poezijo. Ta vpliv eo opazili tudi razni slovenski kritiki, in čeprav sodijo nekateri, da je Prešeren prekosil Petrarco. 's-ve-ndar noben ne zanikuje velike privlačnosti, ki jo je imel Petrarca na Prešerna in njegovega globokega in navdušenega občudovanja tega italijanskega pesnika.« Prevajal pa je Petrarco B. Bevk (že za življenja nepriznani in danes pozabljeni goriški prevajalec in sicer , v knjigi: »Soneti. Prevodi iz raznih tujih iz- j virnikov.« Gorica 1911). Andr6 Maurois je izdal pri »Editione des Cahires libres« novo knjigo: »Intraduktion a la methode de Paul Valery.« Psihoanalistična študija o Edgarju Poeti. Marie Bonaparte je 9pisal obsežno psihoanalitično studijo o ameriškem pisatelju Edgar-ju Poeu. Izšla je v dveh obsežnih zvezkih z uvodom Sigmunda Freuda. Francoski literarni lieti označujejo ia spis za literarni dogodek. L. 1900. in danes. Pariške »Les Nouvellee Littčraires« so priredile anketo o vprašanju, ali je re9 med 1. 1800. in 1. 1933. popoln prepad in katera izmed teh dob je srečnejša in bogatejša intelektualnih vrednot? Prvi odgovori pravijo: »Ni mogoče kar en bloc občudovati ali proklinjati neke dobe. Vsekakor ie v obeh marsikaj dobrega in slabega. Okrog 1. 1900. je bilo marsikaj smešnega, a (nič manj kot je danes, pa mnogo plemenitega in lepega, česar danes ni. Sicer pa ee mi današnje moralne grdosti zde znatno pre-sunljivejše kakor estetske grdosti okrog 1. 1900.« (Reinald Hahn). — »Ne vidim razlike med 1. 1900. in 1933. Vojna ni ničesar bistveno predrugačila, izvzemši za one, ki so mrtvi. Kar se tiče bogastva intelektualnih vrednot: tudi okrog 1. 1900. je bilo nekaj takih mož in jih utegne biti n e k a i tudi danes.« (Wan Dougm). Oh priliki slovaških slanosti v spomin kneza Pribine bo izšel v redakciji mladega slovaškega jezikoslovca in pisat. dr. Jana Stanislava »Zbornik znanstvenih spisov o Veliki Moravski«. Med eotrudniki sta tudi Slovenca prof. dr. M. Murko in prof. dr. Milko Kos. Študija o Pobjedonoscevu. V založbi Ost-Europe je izšla nemška stadija Friedricha Steimanna in Eliasa Hurvvicza ^Konstantin Petrovitsch Bobjedonoszew, der Staatsmann der Reaktion iinter Aleksander III.« Richard Strauss v Bejreuthu. Kakor poročajo iz Wagnerjevega Beyreutha, ee je mojster Toscanini odločil, da ne bo več dirigiral na ondotnam festivalu. Njegovo meslo je zavzel znani operni skladatelj Richard Strauss. V znamenja »Glciehschaltung«. Znani bei^ linski tednik »Die literarieche Welt«, ki ga je ustanovil in izdajal esejist Willy Haas, se je po zmagi hitlerjevcev občatil v negotovem položaju. Tudi pri tem listu, ki je bil mnogo čitan v inozemskih literarnih krogih, so izvršili »Gleiechaltung« in piše sedaj v hitlerjevskem duhu. Kot izdajatelj in vodilni urednik podpisuje Kari Rauch. Tempo časa zahteva da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri Zavarovalnici „TRIGLAV" ŠVAJGEB ne ordinira do 10. julija u— Divje račke na Barju. Ljuidje, ki malo zabredejo po barjanskih travnikih, te dni pogosto naletijo v travi na prijetno senzacijo: trumice mladih divjih račk, ki so se komaj izlegle in so še premajhne, da bi šle v vodo ali ida bi letele, se tu pa tam splašijo pred človekom, planejo in izginejo kakor da so se uidrle v zemljo u— Nezgode in poškodbe. Nad 70 let stara občinska uboga Ivana šuibic, stanujoča pri Sv. Joštu nad Vrhniko, je včeraj dopoldne tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. — Posestnik, 50 letni Janez Birk iz češnjice pri Moravčah se je včeraj tudi zatekel v ljubljansko bolnišnico, da bi mu na kirurgičnem oJ-delku ozdravili močno poškodovano in otoki o roko. Že 10. t. m. se je spri s svojim sinom, ki ga je v jazi udaril z rovnico po desni roki. Sprva se Janez Birk ni nič zmenil za poškodbo. Le domača zdravila je rabil, kakor so mu jih nasvetovali sosedje. Poškodiba na roki Pa se je inficirala in zato je moral iti v Ljubljano. u— Zanimivosti s trga. Hladno in deževno vreme izredno neugodno vpliva na dozorevanje prvega sadja in gozdnih sadežev. Iz Brčkega so te dni prispele še v mali množini bosanske češnje, ki so na debelo po 5, na 'drobno 6 do 7 Din kg. Dovoz lepih dalmatinskih češenj, ki se prodajajo na debelo po 10, na drobno po 12 -do H Din, je minimalen zaradi slabega vremena. Uvoz goriških, vipavskih in istrskih češenj je sploh izostal, ker so te češnje predrage. Ga.mbovcev je na trgu še vedno par košar po 10 Din kg. Neka kmetica je prinesla na trg prve borovnice, ki so bile liter 5 Din. Ta teden je bilo na trg prinešenili že več košar gozidmih rdečih jagod. Prodajalke so prvotno za nje zahtevale kar 12 Din za liter, pozneje pa so znižale cene na 10 Din. Trnovčani so se p-ričeii sistematično baviti z vrtnarstvom in zelenjadarstv-om. Tvrdka Štele & Pielick je posredovala, da je neki Trnovčan prinesel na trg in prodal prve lepe zelijnate glave. Glava je bila 4 do 5 Din kg. Ta trvndtka je v svojih novih ln zračnih prostorih, ki se nahajajo v fekofij-ski (palači na Pogačarjevem trgu, organizirala dnevno razstavo vsega najboljšega sadja ln zelenjave, kakor tu-di povTtnine. Novi - Patru na Medvedjem selu in 79 letni občinski revež Blaž Pezdevšek iz Sopot pri Podčetrtku, včeraj pa so umrli 78 letni hlapec Andrej Zagorc iz Trbovelj, 72 letna dninarica Marija Nendlova s Kalobja in 59 letna 'dninarica Antonija Ožkova iz Laškega. e— Cvetlični dan bo priredil Rde« križ v Celju 17. t. m. i e_ Ukinitev električnega toka. Falska elektrarna bo v nedeljo 18 t. m. od 7. do 14. zaradi popravil ukinila dobavo toka za Celje in okolico. e— Lastniki blclklov In fijakarsklh voz v celjskem srez-j, ki so prljarvili 6voja vozila in oddali prometne knjižice pri sreskem načelstvu v Celju, naj čim prej 'dvignejo evidenčne tablice v prstojnem občinskem uradu. e— Dve nesreči. Ko je šel 52 letni dninar Peter Hauipr.man na Mali Mislinji v nede-lflo 11. t. m. zvečer na kozolec, da bi prenočil v senu, je izgulbil ravnotežje In padel s kozolca. Pri padcu si je poškodoval prsni koš. _ 9. t. m. se je 34 letnemu dninarju Mihaelu šmer;a v št. Rupertu nad Laškim doma v veži sprožila lovska puška, ki jo je imel v rokah. Naboj je zadel šmer-ca v prša, desno ramo in obe roki. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v celjsko bolnišnico. e_ Tatvina kolesa. V nedeljo M. t. m. okrog 22. je neznan tat izmaknil nekemu posestniku od Sv. Primoža pri št. Juriju ob južni železnici Izpred neke gostilne na IPonikvi okrog 1000 Din vredno, črno ple-sikano moško kolo -znamke »Waffenrad« št 13,100.935. Iz Maribora a— 70-letnico je v krogu svoje družine praznovala te dni ga. Jožefa Stefančičeva. Rodom je iz Podhoste pri Toplicah na Dolenjskem, poročila pa se je s čevljarskim mojstrom Dimitrijem Stefanovičem, ki je bil eden od prvih Srbov, ki so se naselili v Sloveniji. Ker so bili njeni starši trdni kmetje proti tej poroki, je Dimitrije Stefanovič odpeljal ponoči v dogovoru s svakom nevesto brez vednosti staršev, da sta se v žakanju pri Karlovcu v tamošnji sta-rokatoliški cerkvi poročila. Zakoncema se VSTOPNINA BIH 5.—. PO 19. URI VSTOPNINA NA VINSKI ODDELEK TUDI ZNIŽANA, ^25 Ikrompir in grah sta se zaradi obilice blaga pocenila. Novi krompir je sedaj na debelo 4, na drobno 5 Din, grah pa na debelo 2.50 ma drobno 3 d-o 4 Din ks. u_ Razstava ukradenih stvari. V pisar-mi državnega tožilstva je bila včeraj pravcata razstava raznih pokradenih stvari. Policijski sluga je prinesel razne zaboie. polne gramofonskih plošč in raznih delov gramofonskih aparatov, -dalie večji zavoj Sladkorja. Ta zavoj so dobili pri nekam .Tonetu P., ki je prišel na prav premeteno imisel. Kupil je kristalni sladkor in začel tž njim špekulirati. Okrog ga je ponujal za saharin. Nekaj oseb je opeharil za par sto (kovačev. u_ Tatvine poštnih pisem, že druga razprava se je vršila pred malim senatom zaradi tatvine poštnih pisem. Pogoste tatvi-kofla, Jenkovo »Molitev«. Zbor je sodeloval tuidi pri vsej nadaljnji alavnosti. a— Cercle fran^aise. Francoski otroški vrtec bo zaključil šolsko leto 16. t. m. ob 16. v Vesni z otroško slavnostjo. Na sporedu so recitacije, pesmi in mali prizori v francoskem jeziku, nato pa čajanka. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za delo mladine. Vstopnine ni. a— v poročilu o »Pomožni akciji«, ki smo ga objavili preteklo nedeljo, je pomotoma izostala med naštetimi večjimi darovalci tudi postavka; Avtoklub v" Mariboru 5000 Din in tvrdka Pinter & Lenard 2000 dinarjev. a— Uradni dan Zbornice za TOI, ki bi moral biti danes, je Zbornica odpovedala, a— Velik proces proti mesarjem bo v petek 16. t. m. ob 8.30 dopoldne v bivši Porotni dvorani okrožnega sodišča. Več mesarjev je obtoženih zaraidi nelojalne konkurence in navijanja cen. Za proces vlada v Mariboru in okolici veliko zanimanje. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pocnenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm, — Tamperatara: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 13. junija Ljubljana 7, 758.0, 13.4, 88, SI, 8, 2.8, de?; "Ljubljana 13, 256.2, 21.0, 56, SW1, 9, —, 'Maribor 7, 757.3, 14.0, 80, NW1, 10. 6.5, «3ež; •Zagreb 7, 757.2, 14.0, 90, NE1, 3.0, 4.0, dež; »Beograd 7, 756.1, lC.0, 90, SE1, 10, 0.3, dež; •Sarajevo 7, 757.2, 13.0, 80, mirno, 10, 0.2, •dež; Skopi je 7, 756.9, 16.0, 80, E2, 10, 10.0 •dež; Split 7, 757.0, 17.0, 90, mirno, 4, —, _; (Kumbor 7, 755.8, 16.0, 90, NW1, 8, 10.0, dež' •Rab 7, 757.8, 15.0, 90, mirno, 6, —, —. Temperatura: Ljubljana _, 12.4, 22.0, — Maribor 20.3, 12.0; Zagreb 25.0, 12.0; Beo-tgrad 22.0, 14.0; Sarajevo 23.0, 12.0; Skop-Oje 18.0, 10.0; Split 22.0, 14.0; Kumbor 15.0; Rab —, 13.0. Gospodarstvo še jutri bo velesejem • l_ >Ljudska somopomoč« v Mariboru Je imela v nedelijo dne 11. t. in. t Gambri-novi dvorani svoj redni letni občni zbor, ki je bil izi'er'mo dobro obiskan, kar je znak velikega zanimanja za to važno socialno institucijo. Občni zbor je vodil njen načelnik g. notar dr. šorli, ki je v uvodu orisal trud in skrbi zaradi novih pravil, ki bodo potrebna na zahtevo oblasti. Tajniško poročilo je podal g. F. Zinauer, ki je omenil, rta slavi letos »Ljudsika samoipomoč« stvojo petletnico. V tem razdobju je narasla v mogočno institucijo, ki je imela ob koncu lansikega leta 37.222 članov in je izplačala 6,960.292 Din na podporah. Blagajnik g. Leskovar je poročaj o blagajniškem prometu, ki znašal letno okoli 22 milijonov in o bilanci, ki izikazuje 1,166.669.71 aktiv. Društveno premoženje se je od prejšnje bilance zvišalo ca 160.000 Din. Posebno burna je bila razprava o novih pravilih, ki ee morajo sestaviti na zahtevo oblasti. Člani so ogorčeno protestirali proti previsokim mesečnim prispevkom, ki so pač potrebni za zavarovalnice, ki morajo svoj delniški kapital obrestovati, ne pa za dobrodelna društva, oziroma pomožne blagajne, ki ne rabijo >dividend. K sklepu je blagajnik pozval člane naj ostanejo zvesti svoji »Ljudski samopomoči«, da bo mogla izvrševati še naprej svoje idealno delo. Občni zbor je pooblastil odibor, da naj nadaljuje svoje idelo za končno ureditev zavoda t obojestransko zadovoljstvo. a— Ogenj. Včeraj popoldne js nenadoma izbruhnil požar na stropu livarne zivonov inž. Bubla t Motherjevi ulici v Melju. Takoj obveščeni gasilci so bili že čez neka; minut na kraju požara in ogenj pogasili. Skoda ni velika. a— Dve nezgodi. V ponedeljek se je z gorečo bakljo občutno opekel na rokah 23-ietni delavec Franc Slaček iz Zavrha. Istega dne je nekdo udaril po nesrečnem naključju 28-letnega šoferja Frica Gločnika iz Studencev z lestvo tako močno po glavi, da ga je nevarno poškodoval. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. a— žrtev požara. Pred dnevi je izbruhnil ponoči požar na hiši malega posestnika strmška v Hošnici pri Laporju. Hiša je zgorela do tal, še preden so prispeli tjakaj poljčanski gasilci. Pri gašenju je pomagala tudi domača gospodinja, kateri pa se ie vnela obleka in je ženska zadobila nevarne opekline po vsem obrazu in obeh rokah, strraškova se zdravi v mariborski bolnišnici. Iz Kamnika ka— Zupan! kamniškega okraja so imeli pred kratkim v Kamniku svoje zborovanje, na katerem je poroča! tajnik županske zveste g. Gorkič. Okoliški župani so se prav živo zanimali za vsa vprašanja občinske uprave, ki so se obravnavala na zborovanju. Posebno živahna debata se je vnela o vprašanju odmere banovinskega kuluka, o čemer so dobili župani zadovoljiva pojasnila. ka— Francoski krožek. V Kamniku vlada velika nevera v vsako novo stvar, vendar pa je baš francoski krožek dokazal, da se da marsikaj doseči tudi brez prepirov in razprtij. Od novega leta ie imel v lokalu, katerega je prepustil dekan g. Ri-har, celo vrsto predavanj in konverzacij-skih vaj, ki so pokazale, da bo krožek lahko uspeva1. Za svoje dosedanje živahno delovanje se mora predvsem zahvaliti gospe prof. Klavdiji Zvokelj-Gabrijelčič, ki je imela 22 predavanj, gospa Barica Ruso-va eno predavanje, lektor g. Lacroix pa je imel dvoje skioptičnih predavanj. Po potrditvi pravil je imel krožek pred kratkim občni zbor, na katerem je bil izvoljen za dve leti uoravni odbor, ki mu predseduje gospa prof. Klavdija Zvokelj-Gabrijelčič. ka— Ponočnjak!. Pred kratkim so se neki mladi ponočnjaki, katerim je alkohol preveč razgrel možgane, zapodili proti Mekinjam ln divjali kot tropa vandalov. Poškodovali in premaknili so vse, kar jim je prišlo pod roko ob poti od mekinjske brvi do Zduče. Na lesenem mostu preko Mlinščice so nodrli ograjo in jo vrgli v vodo ter izruvali mostnice in jih položili na cesto. Če bi v temi privozil po cesti kolesar ali avtomobilist. bi se lahko pripetila največja nesreča. Ob poti so ruvali fižolovke in poškodovali 22 do 10 let starih sadnih dreves s^ tem, da so jim polomili vse ve je Tin f<1 vrt nr\nn1nr»r«/i ___I _ 1 Včeraj jo naš velesejem posloval prvi dan izven prvotno določenega programa. Ze popoldne se je na živahnejšem posetu poznal vpliv znižane vstopnine od 10 na 5 Din. Kakor je podoba je velesejmska uprava napravila dobro taktično potezo, da je za dobo podaljšanja znižala vstopnino. Zlasti na praznik v četrtek pričakujejo raz-stavljalci in seveda tudi naši • gostilničarji z veseličnega prostora prav obilen poset. Kupčije se razvijajo tudi še nadalje. Zadnje dni so bile zabeležene prodaje domačih hladilnih omar in hladilnih naprav ter Schneiterjevih turbin iz Škofje Loke. Nadaljnje kupčije beležijo tudi razstavljalci industrije lesnih izdelkov, praktičnih strojev, furnirjev, kos, stavbnega materijala itd. Našo javnost naj še opozorimo na krasr ne prizrenske filigranske izdelke iz srebi-ne žice, ki so letos na velesejmu posebno odlično zastopani. Iz Prizrena je na velesejmu tudi domače tkano svileno platno v najrazličnejših vzorcih, pozornost pa vzbujajo že od početka velesejma krasni vezeni južnosrbski ženski telovniki (Skoplje) iz rdečega blaga, črnega baržuna in klobuče-vine. Zastopani pa so tudi naši cipelarji z juga, nadalje prodajalci pirotskih preprog in prodajalci raznih okrasnih in praktičnih izdelkov v nacionalni ornamentiki. Od naših domačih producentov moramo še imenovati izdelke iz galalita (glavniki), ki so mnogo cenejši nego inozemski in domače Lutzove peči, ki se sedaj izdelujejo skoro izključno z našim materialom. Omeniti bi bilo morda še domače stroje za brušenje žag, ki so izdelek Fr. Lončarja iz Ljubljane in izum inž. Remca, ki je na enostaven način v zvezi z običajnim štedilnikom rešil problem tople vode v stanovanju. Seja obrtnega odseka zbornice za TOI Obrtni odsek Zbornice za TOI v Ljubljani je imel dne 12. t m. svojo redno sejo, V uvodnem poročilu je podal odsekov načelnik m podpredsednik zbornice g. Josip Rebek pregled važnejših gospodarskih dogodkov v času od zadnje seje, omenjal je zlasti težke posledice krize za obrtništvo, med katerim se širi vedno hujša brezposelnost. Zbornica je posvečala vprašanju zaposlitve obrtništva posebno pažnjo, na drugi strani pa je s svojimi intervencijami skušata čimbolj zaščititi obrtniško delo pred konkurenco šušnuarstva. Trudi se, da bi izposlovala omiljenje davčnih bremen s tem, da se pridobnina za malega obrtnika pavšalira tako, da bo plačal primeren fiksni znesek brez posebnih napovedi in ocenitve. Posredovala je v številnih primerih rubeži obrtnikov zaradi neplačanih davkov. Glede socialnega zavarovanja obrtništva je zoornica uvedla zbiranje statističnih podatkov. Na številnih zborovanjih se je ugotovilo, da je obrtništvo proti takojšnji izvedbi tega zavarovanja, ker zaradi krize ne more prenesti novih bremen. Delo zbornic« zelo narašča Obrtni relerent dr. Pretnar je podal poročilo o podrobnem delu zborničnega urada v obrtniških zadevah, v obrtnem referatu je delo zbornice izredno naraslo glede na nove obrtne predpise. Razen udeležbe na številnih obrtniških sestankih ln zborih ter ustmenih in pismenih informacij in konzultativnega dela je bilo v dveh mesecih rešenih še 247 primerov obrtnih prijav. Mojstrske izpite je v letošnjem letu delalo 379 kandidatov, od katerih je izpit prestalo 327. Mojstrski izpiti znatno zadržujejo nove prijave obrtov, kar je prišlo do izraza tudi v številki obrtnih prijav v letošnjem letu. Stališče obrtnega odseka glede sklepov konference zbornic v Zagrebu Zelo zanimiva je bila razprava o sklepih, ki jih je napravila konferenca obrtniških zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic v Zagrebu. Po obširni debati, v katero s oposegli poleg poročevalca g. Re-beka še gg. Zadravec, Bricelj, Ambrožič, Krapež, vrečar, Voik, Bureš, Ho!y in drugi, je obrtni od? o k ugotovil, da delegacija obrtnega odseka Zbornice za TOI ni pravočasno dobila najvažnejših referatov na omenjeni konferenci, ki so se nanašali na pravilnik o sodelovanju zbornic in zborničnih obrtnih odsekov, na vprašanje javnih del v zvezi z zaposlitvijo obrtništva in na vprašanje socialnega zavarovanja obrtništva, kateie referate je imela Zanatska komora iz Beograda. Pogrešalo se je, da na dnevni red te konference ni bilo stavljeno pereče vprašanje zaščite obrtništva pred nelegalnim obratovanjem in pred konkurenco državnih, občinskih in drugih podobnih delavnic, kazuilnic itd., dalje vprašanja olajšanja davčnih bremen. Ugotovilo se je, da objavljene resolucije konference zbornic v Zagrebu niso bile sprejete soglasno in da osobito v nekaterih točkih nasprotujejo interesom in zahtevam slovenskega obrtništva. Obrtni odsek ie soglasno odobril stališče delegatov obrtnega odseka ljubljanske zbornice na omenjeni konferenci, ki so se izjavili proti centrali zbornic v Beogradu, ker bi taka centrala ogražala avtonomijo in neodvisnost obrtniških zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic v poedinih banovinah izven prestolnice; nadalje proti temu, da bi se ustanovila centrala obrtniškega zavarovanja, ker bi to dovedlo do enakih težkih izkušenj, kakor jih je imelo obrtništvo s centralizacijo delavskega zavarovanja, in proti temu, da bi se takoj izvedlo obrtniško zavarovanje; odobril je, da je delegacija predlagala posebno resolucijo glede zatiranja šušmarstvaj, kv>rjkurcinc*s raznih delavnic v državni in samoupravni režiji ter opozorila, da je nujno potrebno, da se na takih konferencah razpravlja tudi o davčni razbremenitvi obrtnika in da se da zbornicam v bodoče prilika, da bodo mogle pred konferenco zaslišati o poedinih predmetih dnevnega reda obrtniška predstavništva svojega okoliša. Obrtni odsek je nadalje razpravljal o raznih ohrtnopravnih zadevah ter rešil večje število prošenj za podpore in prireditve tečajev v okviru Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI. svojega dela pri proučevanju predlogov m pri sestavljanju elaborata, na podlagi katerega naj vlada potem izda primerne ukrepe za sanacijo našega denarništva. Sredi tek. tedna se bodo člani odbora znova sestali v Beogradu, da zaključijo delo. = Madžarska znižuje železniške tarife. S 1. julijem bo na Madžarskem stopila v veljavo tarifna reforma, ki pomeni precejšnje znižanje skoro vseh prevoznih stroškov. Tarifa se zniža pri kmetijskih pridelkih večinoma za 6 do 7 odst. pa tudi za več, pri živini za 10 do 20 odst., pri določenih mlevskih izdelkih za 20 odst. Tudi za nekatere industrijske izdelke, ki jim je zadnja leta cena hudo padla, se občutno zniža tarifa. Končno se znižajo vzporedne pristojbine, zlasti vagonske pristojbine in stojnine. =a Dobave. Gradbeni oddelek direkciji državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m- ponudbe glede dobave 1100 kg žič-nikov, 1000 kg cinkaste pločevine, 100 kg spajalnega kositra, 1000 kg svinčenega mi-nija, 150 ke mizarskega kleja, 600 kg črne pločevine in 2000 kg pocinkane pločevin e. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. junija t. m. ponudbe glede dobave 100 komadov rudarskih žag, do 6. julija glede dobave 2000 kg strojnega olja in 2000 kg olja za dinamo. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 1 ventilatorja in 50 metrov motornega kabla; do 3. julija glede dobave 2000 komadov kožic iz platna za kape, 1000 metrov organtina in 8000 komadov medeninaste žice; do 5. julija glede dobave 1050 kg masti za parkete. 9000 kg paste za čiščenje kovin in "000 steklenic tekočine za čiščenje kovin, do 6. julija glede dobave 10 kg težkega motornega olja. 5 kg posebno finega olja. -00 kg petrikove paste, 500 kg masti za orožje, 70 kg masti za usnje. 30 kg masti za dežne prevleke in 5 kg čebelnega voska, do 8. julija gl-%de dobave 900 kg angleškega kamenja, 130 komadov pločevinastih lopatic. 1500 kg naftalina, 3<00 kg sode, lnO kg plav-ca, 500 kg '.irinola. 150 kg rumenih gob. 100 zavitkov praška za čiščenje, 100 zavitkov vate za čiščenje. 1000 pol papirja za polira-nje, 17.000 pol steklenega papirja in 17.000 pol smirka na platnu in papirju; do 10. julija glede dobave 600 kg kompresorskega in 500 kg ricinovega olja: do 11. julija pa glede dobave raznega orodja. = Dobave. Dne 19. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave živil (testenine, sočivje, olje. mast. kav ne konz-erve, ječm°n. zelje, repa itd). Dne 4. julija se bo vršifa pri ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Beograd i ofertna licitacija de dobave tiskarskih barv. Dnnaj. (Tečaj! ▼ priv. kliringu.) Beograd 11.43, London 30.66, Milan 47.09, Newyork 733.76, Pariz 35.52, Praga 25.44, Curih 174.06, 100 S v zlatu 127.50 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 200 bi., 7 odst. invest. 44.50 do 46, 8 odst. Blair 35 do 37. 7 odst. Blair 32 do 34, 7 odst. Drž. hip. banka 47 do 49, 6 odst. begluška 33 den.. 4 odst. agrarne 26 do 27. Zagreb. Drl vrednote. Vojna škoda 197 do 201. 7°/o invest. 44 — 46. 4°/» agrarne 25.50 den.; 7°/o begluške 32 den.; bančne vrednote: Nar. banka 3725 _ 3950, PAB 220 — 225; industrijske vrednote: Šecerana Osijek 130 — 145, Trbovlje 175 bi.; Isis 30 bi. Beograd. Vojna škoda 200, 198.50 zaklj.. 7®/o invest. 45 zaklj., 6fl''o begluške 33.75, 33.50 zaklj.. 7°/o Blair 3SO0 — 3S50, PAB 224. 222 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.30, Državne železnice 15.75, Trboveljska 15.75, Alpine-Montan. 12.60. Zborovanje gostilničarjev iz drav« banovine in jih tako popolnoma uničili. Poškodoval-ce sc izsledili, škoda pa je bila ocenjena na 500 Din. Sledila bo eksemplarična kazen. Iz Trbovelj t— Upanje na več dela. Kakor se sliši, se pogaja TPD za oddajo gotove količine premoga v inozemstvo. Pogajanja potekajo baje ugodno in je upati, da bo pogodba v kratkem sklenjena. Oddaja tega premoga bi povečala število delovnih dni za 1 dan v tednu. t— Cvetlični dan Rdečega križa bo v nedeljo 18. t. m. Prosimo prebivalstvo, da ne zavrača prodajalk cvetlic, ker bo društvo uredilo meseca julija ferijalno kolonijo za revno rudarsko deco. t— Poroka. Poročila sta se obratovodja g. inž. Schneider in gdč. Elza šulnova iz znane ugledne trboveljske družine. Čestitamo! — Sokolsko gledališče. Jutri na praznik ob 16. uprizori Sokolsko gledališče zadnjič v sezoni velezabavno burko »Rodoljub Iz Amerike«. Vstopnina 4, 3 in 1 Din. Kdor se hoče izborno zabavati, naj poseti igro. Ali ste že uporabljali to divno, učinkovito URAN balzam kremo Nikar ne pojdite brez nje na sonce, kopanje, hribe, ampak si jo preskrbite takoj!!! PARFUMERIJA URAN LJubljana 7432 ~~ ■ - ■ Včeraj dopoldne se je vršilo v dvorani hotela »Metropol« v Ljubljani veliko zborovanje gostilničarjev ki ga je sklicala Zveza združenj gostilničarskih obrti za dravsko banovino. Navzočih je bilo blizj 400 delegatov vseh gostilničarskih zadrug iz naše banovin e. Zbor je otvoril predsednik zveze gosp. Majcen, ki je zlasti pozdravil zastopnike zadrug iz oddaljenejših krajev Slovenije, nakar je razpravljal o trošarinskem vprašanju, ki je bilo glavni predmet zborovanja. S^sedanjim trošarinskim zakonom niso ogroženi le člani iz vinorodnih okolišev, temveč po vsej banovini. Trošarinski zakon še vedno ni izpremenjen navzlic neštetim intervencijam, ki so se jim pridružili celo oni, ki so zakon ustvarili z namenom, da koristijo vinogradniku. Zaradi zakona je upropaščen tudi vinogradnik, ker je izostal največji kupec — gostilničar, in so zato padle cene vinu in tudi njegova kvaliteta. Vlaki so nabiti prenašaleev vina. zlasti pa prevažajo vino železničarji in njihovi svojci, ker imajo režijska cene za vožnjo. Gostilničarji plačujejo 34 različnih davkov in davščin. Nekatere naredbe sicer ščitijo gostilničarja, vendar s-e pa le redko upoštevajo. Ko je govornik obširno utemeljeval zahteve resolucij zaradi izdajanja koncesij za vinotoče, bifeje in zajtrkovalnice, zaradi prestroge policijske ure in plesnih taks itd., je konsiatiral, da imajo gostilničarji sedaj 70 odstotkov prometa manj kakor prej. Oblasti imajo sicer volta pomagati, zlasti se trudi Zbornica za TOI, vendar pa uspeh ni mogoč zaradi tro-šarinskega zakona. Po silnem aplavzu je govoril zastopnik Zbornice za TOI dr. K o c e, ki je ugotovil, da je Zbornica za TOI zato za gostilničarje, ker v narodnem gospodarstvu mora biti red; trošarinski zakon je ustvaril nevzdržne razmere in nered, ki je v škodo vsega gospodarstva. Gostilničarji sami so podpirali upravičene težnje vinogradnikov, zato pa sedaj morajo tudi vinogradniki podpirati zahteve gostilničarjev, ker drugače morajo t.idi oni propasti. Posebno je govornik nastopil proti prevelikemu številu vinotočev in bifejev. Ce gostilničarji spoštujejo zakone, jih morajo tudi drugi! Zbornica za TOI bo vedno z gostilničarji, ki jih je 6000 v banovini. Zastopnik brežiške zadruge Kralj je opozarjal. da so vinsko krizo zakrivili tudi slabi tereni vinogradov, kjer bi bolje uspevala koruza ali krompir, zato naj se ti vinogradi zasade z drugimi kulturami, da ne bomo več producirali vina. ki s svojo slabo kvalitelo kvari ugled dobrim vinom. Velik uspeh je žel s svojim govorom tudi gostilničar Zebal z Rudnika, ki je opozarjal, da je bil trošarinski zakon sprejet v dobri uri, zato se pa v eni uri lahko tudi iz-premeni. Ko je govornik obdelal vse točke resolucije, je burno pozdravljen govoril podpredsednik Zveze V a 1 j a k iz Maribora, ki je opozarjal, kako je to nemoralno, da so vsi. predmeti povsod enako obdavčeni, edino od vina nekdo plača davek in trošarine, drugi pa ničesar. Zaradi gospodarskega propada gostilničarja trpe tudi državne, banovinske ter občinske finance in vse narodno gospodarstvo. Da se ukinejo krivice, je pozival k slogi in delavnosti. V enakem smislu sta govorila tudi predsednik okoliške zadruge šušteršič in ravnatelj Zveze Petelin, ki je v svojem govoru pozival gostilničarstvo k samoobrambi. Nastopili so tudi še drugi govorniki z enakimi zahtevami, nato so bile pa med največjim navdušenjem, ki je izražalo skrajno odločnost gostilničarskega stanu, sprejete resolucije, iz katerih posnemamo naslednje; Zborovalci ugotavljajo z ogorčenjem, da se trošarinski zakon, ki je prinesel toliko škode vsemu našemu gospodarstvu in je uničil že velik del gostilničarjev, še ni prav nič spremenil. Novi trošarinski predpisi naj bi omilili vinogradniško krizo, dejansko pa je bil z novo ureditvijo trošarine na vino odvzet vinogradniku najboljši odjemalec. Pojavili so se krošnjarji, ki se množe kakor gobe po dežju in prodajajo vino kar že neovirano, ne da bi plačevali davščine in občinske trošarine. Pretežna večina teh so železniški uslužbenci in njihovi svojci, ki izrabljajo ugodnost prosta in režijske voznine po železnicah. Zborovalci kličejo oblast, naj jih i^ščiti kot enakopravne državljane in zatre z najstrožjimi kaznimi krošnjarjenje. Banska' uprava je izdala lani naredbo glede točenja lastnega pridelka pod vejo. V nji je rečeno, da se smejo izdajati pooblastila samo vinogradnikom, ki nimajo nad 3 ha vinograda, ki se preživljajo pretežno od vinograda in so zaupanja vredni; toda pooblastila se izdajajo tudi drugim. Tako je uredba položaj gostilničarjev še poslabšala. Točilna taksa je bila odmerjena v dobi živahnega gospodarskega življenja in današnjim razmeram ne ustreza. Tako plačuje gostilničar zdaj glede na skrajno slab promet neprimerno višjo takso in z nje združeno trošarinsko takso, kakor pred leti. Narodni poslanci naj predlože Narodni skupščini čimprej spremembo tar. post. 62 taksnega zakona, tako da bi odpadla gru-pacija točilne takse po različnih krajih in da bi se razdelila na 12 razredov. Gostilničarji odločno ugovarjajo, da bi morali plačevati po inkorporiranju občin prizadeti v Mariboru in Ljubljani na račun troša-rinske takse osemkratno dosedanjo točilno takso, čeprav bi se jim gospodarski položaj nič ne izpremenil. Gospodarske vesti = Nova češkoslovaška carinska tarifa. Kakor poročajo iz Prage so med povišanimi carinskimi postavkami naslednje: jajca 140 Kč (doslej 40), sirovo maslo 240 Kč, perutnina 450 Kč (doslej 300), mleko 600 (400), pogodbeno nevezana carina na vino v sodih pa znaša sedaj 420 Kč (doslej 420). — Posvetovalni odbor za sanacijo naših kreditnih razmer pri trgovinskem ministrstvu pretekli teden še ni mogel končati Borza 13. junija. Na ljubljanski borzi je deviza Ne\v York znova nekoliko popustila. Tudi Trst je bil nekoliko slabejši, dočim se je Berlin za malenkost dvignil. Avstrijski šilingi so se v priv. kliringu trgovali po 8.90 (v Zagrebu po 8.8250, v Beogradu po 8.78, 8.7850). Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda znova okrepila in se je trgovala po 200. V ostalih državnih in tudi zasebnih papirjih ni bile prometa. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2308.46 — 2319.82 Berlin 1342.36 _ 1353.16, Bruselj 799.96 _ •803.90, Curih 1108.35 — 1113.85, London •193.97 _ 95.57, Newyork ček 4630.49 _ 4658.75, Pariz 225.90 _ 227.02, Praea 170.79 - 171.65- Trst 298.24 — 300.64 (premija 28.5 °/o). Zagreb: Amsterdam 2308.56 do 2319.82, Berlin 1352.36 do 1353.16, Bruselj 799.96 do 803.90, London 298.24 195.57, Milan 298.24 do 300.64, New York kabel 4652.59 do 4680.75, New York ček 4630.49 do 4658.75, Pariz 225.90 do 227.02, Praga 170.79 do 171.65, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih: Pariz 20.38."0, London 17.54, New York 421, Bruselj 72.17, Milan 27, Madrid 44.30, Amsterdam 208.25, Berlin 121.25, Dunaj 57.55, Stockholm 90.10. Oslo 88.30, Kobenhavn 78.10, Praga 15.41, Varšava 5S.05, Bukarešta 3.08. Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borza (13. t. m\ Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona tramov. + Chicago, 13. junija Začetni tečaji: Pšenica: za julij 77, za september 79.25, za december 81.50: koruza: za julij 45.25, za september 4-8.375, za december 51.125; oves: za julij 28.875, za september 30.12% za december 32.25; rž: za september 64.75, za dec. 67.75 -j- Winnipeg, 13. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 64.50, za oktober 67. za december 68.25. ŽITO + Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 3r» dni: pšenica (po mlevski tarif;): baSka 76 kg po 277 do 282.50. baška 77 kg po 295—297.50: koruza (po mlevski tarifi): baška promntna po 112.50 — 115. za maj no 120—122-50; moka: baška »0< po 425 _ 430. banatska po 435 — 440. + Novosadska blagovna bona (IS. t. m.). Tendenca stalna. Promet 94 vagonov. Pšenira: baška. okolica Novi Sad. Sombor, sremska, gornjebaška. sredniebaška. baška ladja Begej 207.50 _ 210: baška potiska. baška ladja Tisa 210 — 212.50; gor-njebanatska 205 _ 207.50. — Koruza: baška in sremska 63 _ 65; za julij 66 _ 8S; slavonska 67 — 69; banatska 61 — 63: baška, okol. Sombor 63—65: baška, ladja Sava ali Begej 67—69; ladja Tisa. Dunav 68—70-Oves: baški, sremski, slavonski 90 — 92. •Ječmen: baški. sremski. 64/65 kg 95—97.50. pomladni 66'67 kc 100—102.50 Moka: baška in banatska »0« in >0gg« 340 — 355; >2« 320 — 330; »5< 300 - 315; >6« 230 do 285; »7« 180 — 190: »8< 65 — 67.50 — Otrobi: baški 52.50 — 57.50. + Somborska blagovna borza (13. t. m.). Tendenca stalna. Promet 64 vagonov- Pšenica: baška. okol. Sombor, gornjebaška. banatska 205 — 207.50; sremska in slavonska 200 —. 205; baška potiska 210 do 212.50; banatska notieka 207.50 — 210. — Koruza: baška 63 — 65; za junij - julij 66 — 68; baška bela 63 _ 65; baška ladja Dunav aii Tisa 67 — 69. Moka: baška banatska »0g« in gg« 340—355; »21 320 —335; »5« 300—315; »6« 270—2S0; »7« 170 —200; J>8« 65—67. -f- Budimpeštanska terminska borza (13. t. m.) Tendenca prijazna, promet ustaljen. Pšenica: za junij 12.05 do 12.0S, za oktober 10.68 do 10.70; rž: za oktober 6.69 do 6.70; koruza: za julij 7.92 do 7.94. za avgust 8.10 do 8.11. ŽIVIVA. + Mariborski živinski sejem. Na včerajšnji sejem za živino ie bilo prignanih 520 glav živine, in sicer 14 konj. 300 krav. 18 bikov. 16 telet in 182 volov. Prodanih je bilo 335 glav. Cene živini so bile naslednje: debeli voli 4—4.70 Din, poldebeli 3—3.50, voli za rejo 3. — 3.80. biki za klanje 2.75 — 3.25. debele krave 2.25—3.25. plemenske 2.50 do 3.50, klobasarice 1.50—2, molznice 3.-3.75, mlada živina 3—4. teleta pa 4—5 Din za kg žive teže. Cene mesu so bile: voli I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telet 5—7, teletina I. vrste 10—12, II. vrste 6—8, sveža svinjina 10—16 Din za kg. Starostno zavarovanje v Ameriki in priseljenci V Ameriki ima 24 držav starostno zavarovanje, od katerega pa so Izključeni nedržavljani, če tudi plačujejo zanj Cleveland, julija Vn rašanje starostnih zavarovanj je letos igralo veliko vlogo v državnih legislaturah in je na svojih zasedanjih 37 državnih le-gislatur razpravljalo o tem vprašanju. V 14 državah je šlo za spremembe že obstoječih zakonov, v eni se je skušalo starostno zavarovanje odpraviti, v nekaterih pa se šele uvaja. Od teh zakonov inozemski delavci ne bodo imeli koristi, kajti novi in stari zakoni o starostnem zavarovanju, iz-vzemši samo dveh primerov, nudijo pomoč le ameriškim državljanom. Do lani je imelo zakone o starostnem zavarovanju 17 držav, tekom letošnjega leta pa se je število držav s starostnim zavarovanjem zvišalo na 24. Najstarejše starostno zavarovanje in sicer od leta 1925., je v državah Monta na, Nevada in \Visconsin. V 24 državah nudijo torej večjo ali manjšo pomoč starim, za delo nezmožnim ljudem. Starost, ki upravičuje do pokojnine, je različna. V 12 državah se zahteva starost od najmanj 70 let, v enajstih 65 let, v eni pa 68 let. Povsod se zahteva gotova doba bivanja v detični državi. Dobe so različne. Tako se v državi Arisona zahteva 35 letno bivanje, v nekaterih drugih državah 10, v ostalih pa celo le 5 let bivanja. Zneski pokojnin so različni. V večini držav znaša pokojnina največ po en dolar na dan, 250 dolarjev na leto je maksimalna pokojnina v državi Kentukv, 150 dolarjev pa v North Dakoti. V Indiani se ne daje več kakor 15 dolarjev na mesec. Starostne pokojnine pripadajo le ameriškim državljanom ter tvorita izjemo samo državi Arkansas :n Deiawaie. Zakoni teh dveh držav zahtevajo le petletno bivanje v državi in ne delajo nobene razlike med državljani in priseljenci, ki še niso dosegli državljanstva. V večini ostalih držav so do starostnih pokojnin unravičeni le oni starci, ki so bili državljani ves čas za dosego pokojnin predpisanega bivanja v državi, v nekaterih državah pa zadostuje državljanstvo tekom zadnjih 15 let če je prosilec še pred dosego državljanstva prebival v državi. Davke ali pr'spevke za starostno zavarovanje pa morajo v vseh državah v enaki meri plačevati tudi priseljenci, ki še nimajo državljanstva. Izključitev izseljencev iz starostnega zavarovanja je posebno občutna zaradi tega. ker tvorijo inozemci velik del starejših ljudi. Veliko večino priseljencev so tvorili odrastli ljudje, sedaj pa, ko priseljevanja takorekoč ni več, tvorijo tujerodci velik odstotek starih ljudi in bo ta odstotek vedno večji, dokler ne izumrjejo. Tudi pri pokojninskem zavarovanju se torej vidi staro načelo, da so priseljenci »gnoj« za Ameriko. Izkoriščajo se do skrajnosti, v sedanjih težkih časih pa niso deležni niti navadne pozornosti, kaj šele kake zaščite. To se vidi v vsakem večjem mestu. Tudi v Clevelandu je depresija te kom treh let napravila velike spreme-nbe, pri katerih so v največji meri trpeli priseljenci. Normalna rast mesta in okolice se je ustavila in preračunano je, da ima Cleveland danes 56.000 prebivalcev manj, kakor pa bi jih imel v normalnih gospodarskih razmerah. V oktobru lanskega leta je bilo v mestu in okolici praznih devet odstotkov stanovanj. Stanovanja je opustilo po uradnih ugotovitvah 12.635 družin ter se zateklo k sorodnikom in rojakom v druge kraje. Mesto nazaduje tudi v stavbnem oziru, kr-jti lani je bilo 86 poslopij več po rušenih, kakor pa zgrajenih. Nič manj kot 29 odstotkov pisarniških prostorov je brez najemnikov, v mestu je 25 praznih gledališč in 11 odstotkov industrijskih delavnic in tovarn je zapuščenih. Papirnate kabine Papirnate kabine so praktičen izum, ki se je letos udomačil v angleških kopališčih Imajo obliko velike zložljive včere iz oljnatega neprozormega papirja in so slične na vadnim lampiončkom. Kopalci, ki se slačijo ali oblačijo v takšni kabini, jo potem zložilo kakor harmoniko in odnašajo pod pazduho Iz življenja in sveta Zadnja pot umorjenega poslanika Nevaren kruh V železni rešetki, ki ima podobo krogle, izvajata akrobata na motociklih svoje vrato-lomnosti. Majhna nepazljivost, majhna odpoved motorja ali živcev in produkcija se mora končati s katastrofo — tudi takšne nevarnosti tvega človek v borbi za vsakdanji kruh »Ljudje, ki živijo daleč zadaj" Praznoverje in mračnjaštvo izpodkopavata življenjske temelje primitivnih rodov Ol^bes je eden največjih in najbolj pasi nh otokov Holandske Indije, toda njegova notranjost z neskončnimi pragozdovi in mogočnimi jezeri je temna in nevesela. Neprestano romajo deževni oblaki in deževne vihre nad njegovimi gorami in vodnimi gladinami. nebo je črnosivo. Ta barva, ta mračnost je usoda duševnega življenja maloštevilnih, izumirajočih rodov, ki živijo v teh ozemljih. Energični in vedrejši rodovi, ki prodirajo v to ozemlje iz bleščečega jugovzhoda in jugozapada. so jim dali značilno ime >To Bela«, »ljudje, ki živijo daleč zadaj Čudno je, da ne izumirajo toliko zaradi M^n3 oslabelosti, kolikor zaradi svoje du-ševnosti, ki bi jo lahko točneje označili z izrazom »duševna izkoreninjenost«. 0 primitivnih rodovih, ki izumirajo vsepovsod. v Ameriki, v Južnem morju, v Afriki, pravijo, da jih pokončavajo importi civiliziranega sveta: alkohol, bolezen, sifilida. Toda to so zunanji činitelji, ki pečatijo le usodo notranje oslabelih ljudstev. Vsekakor pa ti zunanji činitelji ne uničujejo To Belov. Zadnje priprave za svetovno gospodarsko konferenco, > i > ' ' iy i * t z * X J i i: :>. .• »• .? i. - r O ~ * 2*' ki se je med tem že otvorila. Ženske obrobljajo ogromno preprogo za sejno dvorano v londonskem Geološkem muzeju Odkar so Holandci (1. 1907.) osvojili notranjost Gelebesa, so spravili v to ozemlje red in mir, prenehale so neprestane medsebojne vojne, prenehal se je strašni lov za sužnji in glavami, kužne bolezni, ki so razsajale med temi rodovi, so pod naporom vladnih zdravnikov prenehale razsajati, misionarji skrbijo za pouk in bogočastje, ljudje sami imajo z nabiranjem ra®nih smol in z drugim delom dovolj zaslužka. In vendar izumirajo! To je mogoče razlagati le z duševne strani in najbolj čudno je to, da je baš izkoreninjenje temnih in groze polnih predstav, česar ne morejo ti ljudje preživeti. Življenje teh ljudstev izpolnjujejo namreč predstave o nestevilnih, po ogromni večini zlobnih silah. ki obkrožajo človeka od vseh strani. Nič vedrega in veselega ni v verskih predstavah teh rodov, kakor ni vedra in vesela njih dežela. Njih prva dolžnost in najgloblja potreba je, da tešijo zlobns »anitujec (demone) s tem, da jim polagajo človeške žrtve, oziroma človeške glave. In značilno za njih brazdanje mračni značaj je to, da jim niso potrebne baš glave v odkritem boju ubitih sovražnikov, temveč da zadosrtujejo tudi glave zahrbtno umorjenih žensk in kupljenih sužnjev! Ti darovi pomirjajo duhove in prenašajo na morilca telesno ali duševno silo umorjene žrtve. Odkar so holandskj oblasti ustavile lov za glavami, ni potemtakem nič čudnega, da se ti primitivci ne čutijo ve8 varne pred zlobnimi silami in smatrajo, da jim je odvzeta tudi možnost za regeneracijo telesnih in duševnih moči. To naziranje pa jim je odvzelo voljo do življenja in potomstva. Značilna poteza teh ljudstev Je njih praznoverje in mitologija. Volkodlaki, Čarovnice in črni magi imajo tu glavno ulogo. Volkodlak je Slo vek, ki nosi v sebi brez svoje vednosti strašno, nevidno bitje. To bitje ostav-Ija ponoči ali tudi podnevi svojega nosilca in napada na samotnih krajih popotnike, jih hipnotizira in Jim požre jetra. Potem zašije telo s svojim dolgim, leplivim jezikom in človek brez jeter se vrača, ne da bi vedel, kaj »e je ž njim zgodilo, domov in umre čez nekoliko dni. Se hujše je s čarovniki in čarovnicami. Ti imajo sposobnost, da si ponoči snamejo glavo, ki odleti potem v hiše, napada ljudi v spanju in jim izsrkava kri. Na teh poletih jih nosijo ušesa, ki zrase j o kakor krila. Zjutraj pa se glave vračajo k svojim lastnikom. Nekemu misijonarju eo pripovedovali o bogatem možu, ki je potoval s svojim sužnjem. Ponoči se je nekoč zbudil in je opazii, da manjka sužnju glava. Misleč, da so jo snedli krokodili, ji vrgel truplo ▼ vodo in spet zaspal Zjutraj pa ee je glava sužnja - čarovnika vrnila in ko ni našla svojega telesa je sedla gospodarju na ramena, tako da je imel sedaj dvj glavi. Od žalosti je ta potem skočil ▼ vodo in utonil. D. F.: Vzorni zakon »Najboljše jamstvo za zakon je to, da nimata zakonca nobenih medseboj« nih skrivnosti,« je rekla Aneta, ko smo sedeli v treh v slaščičarni. »Janko in jaz bi nikoli ne bila tako srečna drug z drugim, če bi ne vladala med nama največja odkritosrčnost.« »So pa tudi resnice, ki bolijo in ki jih je bolje zamolčati,« je pripomnila Lizi. »Ne, odkratosrčnost za vsako ceno — to je najino geslo. Danes so mi de* jali, da je tako dražestna ženska ka* kor jaz upravičena zahtevati svoj avto in da mora biti Janko zelo nesposo* ben, če mi ga še vedno ne more ponu* diti. Vem, da ga bo zelo bolelo, a ven* dar mu bom morala zvečer to pove* dati.« »To se mi vidi skrajno grdo!« je vzkliknila Lizi ogorčeno. »Kaj pa naj storim? Včeraj sem se morala premagati, ko sem mu poroča* 3a, da ga smatrajo za zelo slabega igralca bridgea. Bil je besen, kajti na svojo igro je zelo ponosen.« »Ali ti tudi on pove kakšne nepri* jetne resnice v obraz?« je vprašala Lizi. »Seveda, med večerjo mi vedno po« ve. kaj njegovim sorodnikom na meni ne prija,« »To bi meni pokvarilo tek«, lem se oglasil. »Zato pa živiva v vzornem zakonu. A sedaj moram iti!« Dala je Lizi po« ljub, pozdravila in odšla. »Tukaj nekaj ni v redu,« je menila Lizi zamišljeno, ko sva ostala sama. »Ne, nekaj ni v redu,« sem odgovo« ril. »Kajti vem, da je šla od tu na se« stanek in o tem Janku gotovo ničesar ne pove.« »in če bi ji Janko v resnici vse po« vedal,« je dejala Lizi, »tedaj bi mi za slovo gotovo ne dala poljuba . . .« Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, za-stajanja krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, Če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo ča-šico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. Nevarni izumi Ugleden španski veleposestnik je sklenil postaviti v svoji gražčiui spomenik največjemu dobrotniku človeškega rodu. Po dolgem ugibanju se je odloČil za mr. Gilleta, znanega izumitelja varnostne britve. Plemeniti Spanec je imel najbrž veliko posla z lastno brado. A razen tega je imel še druge vzroke. Vsi izumitelji so človeštvu povzročili veliko gorja. Utemeljitelji verstev so izzivali verske vojne, medicinska odkritja imajo na vesti neštevilna življenja, mož, ki je izumil tisk, je odgovoren za vso bedarijo, ki jo moramo čitati. Skratka, izmed vseh je največji 5a mr. Gillette, ki je človeku omogočil naglo in varno britje. Kje in kdaj je povzročil nesrečo?! Spomenik je bil zgrajen. A kmalu potem so priobčili dnevniki kruto vest. Neki mladenič v Avstriji je fevršil samomor s tem, da je požrl Gilletovo varnostno rezila Izumitelj je onečaščen . . . Najbrž bo neizprosni Španec sedaj razdrl njegov spomenik. Res ni nobenega izuma, ki ne bi utegnil na la ali oni način postati za človeka usoden! 350-letnica velikega državnika Krsta s truplom poslanika Sindaha Mohameda Afiza Kana, ki ga je v Berlinu umoril neki afganistanski dijak, prenašajo na berlinski postaji svečano v vlak, da ga odpelje v njegovo domovino. Umorjeni poslanik je bil, kakor smo že poročali, brat afganistanskega kralja Na Švedskem bodo proslavili te dni 350-letnico, od kar se je rodil grof Axel Oxen-stjerna, ki je bil za regenta v mladih letih kralja Gustava Adolfa in kraljice Kristine. Igral je v svojem času veliko ulogo in je s kraljem Gustavom Adolfom ustvaril švedski tisti prevladujoči položaj, ki ga je imela za časa 30-letne vojne in še dosti pozneje. Dal ji je tudi ustavo Zemlja zasula delavca in pet otrok Pri plevni na Bolgarskem se je zrušil rov, v katerem sta dva delavca kopala Ilovico, baš v trenutku, ko je stopilo vanj kakšnih deset otrok, ki so hoteli opazovati to delo. čeprav so na krike takoj pritekli ljudje, ki so začeli ponesrečence izkopavati, so našli enega delavca in pet otrok že mrtvih, ostale pa so odpeljali v resnem stanju v bolnišnico. Pogrešani učenjak Britski konzulat v Kašgarju v Vzhodnem Turkestanu je javil, da so našli že sedem mesecev pogrešanega člana Hedi-rtove centralnoazijske ekspedicije, mladega švedskega astronoma dr. Nilsa Ambol-ta. Ta čas se mudi v Hotanu, večjem kraju ob južnem robu puščave Taklamakan, od koder bo odpotoval preko Karakoruma in Indije v Peking. Dr. Ambolt je poldrugo leto, deloma čisto sam, potoval po velikih delih neznanega severnega Tibeta, jih preiskal, karto-grafiral in odkril veliko število novih jezer, gor, dolin itd. Hotel je potem skozi centralnoazijske puščavne predele v Peking, potovanje, ki ga ni do danes napravil še nihče. Po velikih težavah je priSel do južnega roba puščave Taklamakan, a od tam ni mogel naprej, ker so roparske tolpe imele v oblasti ozemlja, skozi katera bi moral potovati. Zadnjo vest so prejeli od njega 25. novembra, potem nič več. Sven Hedin je po dolgih mesecih čakanja začel pripravljati rešilno ekspedicijo in dr. Norin, ki Je z Arnboltom skupno raziskoval centralno Azijo, je odletel iz Pekinga proti jugozapadu, da poišče svojega prijatelja. Med tem je prišla vest, ki je razkrila tajno njegovega bivališča. Skrb za usodo Amerike Posta angleškega prestolonaslednika Neflta priletna dama iz Glasgowa pošilja princu Walpekemu že deset let vsak dan pisma z izpiski iz Razodetja sv. Janeza. Policija jo zaman išče. Neki dopisnik Iz Ham-burka pošilja princu vsakega prvega banker vec za 100 mark. Denar dobivajo reveži, ker pošiljatelj ničesar ne piše o namenu. Dosti prismodežev razodeva princu, da so njegovi bratranci ali da imajo več pravic do prestola kakor on. Drugi mu zopet priporočajo razne izume ali čudovita zdravila. Nabiralci podp:sov, preroki in berači so neštevilni. Lani je dobival princ vsak dan ovitek iz časopisnega papirja s konopcem in slabim tobakom. Prihajal je iz nekega londonskega predmestja in policija ni znala ugotoviti pomen teh daril. N*ki modni list fe letos poročal, da bo prestolonaslednik jeseni obnovil svojo garderobo. Njegovi tajniki so nato prejeli neštevilnj prošnje vojnih udeležencev, ki bi hoteli imeti stare obleke. Morali 60 objaviti v tiska, da dobiva vce obleke samo bolnišnica v Whitechapelu, ki jih pot?m razdeli revežem. Prezident Rooseveit pri Igri patience, ki dokazuje, da je vodja ameriške politike mož velike potrpežljivosti Japonska reklama Rumena javnost zahteva učinkovite pretirane reklame. Zato čitamo v japonskih dnevnikih oglasi, ki niso slični našim. »Topovska krogla je počasnejša kakor naš sel, ki vam dostavlja blago na dom.« — >Naš papir je močnejši od slonove kože.« »Tudi žolč najhudobnejše, hudiču podobne tašče ni tako močan kakor naš vinski vis.« Milejši izrazi niso sposobni zamikati japonske kupce. Zviti tat Tovorni avtomobil, ki je peljal denar iz neke londonske banke, je obtičal v gneči na prometnem križišču. Nepoznan tat je izko-ristil priliko in sunil platneno vrečo z bankovci v vrednosti 300 funtov sterlingov. To 9» je zgodilo podnevi in izjemoma ni bilo niti obvezne londonske megle. Velika tropa ljudi je pričela zasledovati begunca. A tat si je znal pomagati. Vzel je iz vreče sveženj bankovcev po en funt in jih pričel metati v zrak. Vsi so hiteli pobirat denar in tat je srečno pobegnil z večino plena. Svileni oklepi Tokijski dnevniki poročajo, da je Izumil lastnik neke predilnice v Osakl za krogle baje neprodirno svilo. Blago Je kljubovalo puški tudi pri strelu Iz neposredne bližine. Vlada je dala izum preizkusiti, če se bo obnesel ,bodo dobili vsi japonski vojaki svilene oklepe. En meter tega blaga stane okrog 14 Din. Geološki muzej v Londonu, kjer zboruje svetovna gospodarska konferenca Praporščakov izum Praporščak britske vojne mornarice An-drev,- Drevvs je prejel uradno zahvalo od mornariškega ministrstva za dokaj preprost izum. Letalci so se stalno pritoževali čez galebe. Ce je prevažala katerakoli bojna ladla letala, so se večkrat vsedle ptice na letalna krila in osta vi le na njih očitne sledove. Letala so bila vedno umazana, ker nobeno čistilo ni bilo snofobno odpraviti t? madeže. Drevvs je za vselej prestrašil galebe. Opremil je krila letal s podobo mačke, ki jo je i zre zal iz navadne pločevine. Zdaj b<>do okrasili s temi mačkami vse britske voin^ eno- in dvokrovnike. Čebel na kile Števila čebel v posameznih panjih šs niso menda nikoli prešteli, pač pa so ga _ pretehtali. Seveda so kakor pri ljudeh tudi pri. čebelah številnejša in po številu sla-botnejša ljudstva, a kot povprečje so smatrali 10.000 do 30.000 čebel na ponj. Po novejših raziskovanjih je videti, da je to število veliko prenizko cenjeno. Računati je, da gre na kilogram kakšnih 10.000 če-l>el, roječih čebel, ki so založene z medom, pa kakšnih 9000. Opazovali so panje, ki so oddali 3—4 kg rojev. Ti roji' sami so šteli 27.000 do 36.000 čebel, če upoštevamo, da ostane v panju običajno več nego polovica čebel, tedaj moramo računati, da je štelo vse ljudstvo 60.000 do 75.000 »duš«. Umetna megla kot obrambfio orožfe Prizor z zadnjih angleških zračnih manevrov pri Hendonu. Skupina treh letal proizvaja za seboj gosto meglo, ki naj zakrije važne predmete sovražnemu zračnemu bro-dovju Anekdota Mati: »Videla sem, kako t« le gospod Pepe poljubil. Nikoli si ne bi mislila o tebi, da si bo drznil kaj takšnega!« Hčd: »Jaz tudi ne, mama. Stavila sem b njim celo škatlo bonbonov, da si ne bo upal.« Vsak član ena '/S Dekle, ki se je bilo nekoč seznanilo s šoferjem. Organizacija sanitetne in zdravniške službe — Prijave za zlet zaključene Ljubljana, 12. junija. V okviru zletnega odbora za pokrajinski zlet t Ljubljani se je med drugimi odseki osnoval tudi zdravniški odsek, čigar častni predsednik je prof. br. dr. Edo Šlajmer. V odboru so: predsednik dr Jenko Ivan, tajnik dr. Arkn Venčeslav, šef kirurgičnega oddelka dr. Mirko Cernič, primarij dr. Alojzij Zalokar. mestni fizik dr Mavrici j Rus. direktor higijenskega zavoda dr. Karel Petrič, dr. Franta Mis. dr. Marjan Ahčin, dr. Franio Ciber in dr. Josip Fon. Zdravniški odsek je imel že več sej. Ta ko i ko prestopijo gostje in telovadci meje dravske banovine, bodo že v oskrbi oz. pod okriljem zdravniškega odseka. Na vseh večiih posta iah bodo društveni zdravniki onravliali na kolodvorih nadzorno službo ob prihodu sokolskih vlakov. Vsi zdravniki bodo imeli na rokavu trak z rdečim križem. Vodniki vlakov nai se no potrebi obrnejo na zdravnike. NTa ljubljanskem slavnem kolodvoru pa bo ob prihodu vlakov posloval permanentna kolodvorska ambu-lanca. Vodniki vlakov nai javijo službujočemu zdravniku vse primere nenadnih obolenj med potuiftčimi. Na kolodvoru bodo na razpolago tudi sanitetni avtomob;li. Glavna ambulanca z dnevno in nočno službo pa bo noslovnla na mestnem fizikatu v Mestnem domu, Krekov trg. Med tekmami oz. nastopi bo poslovala ambulanca na zle-tišču in bo označena z zastavo Rdečega križa. Med novorko na bodo organizirane stalne in leteče ambulance. Ambulance med tekmami, nastopi in povorkami bodo na razpolago ne samo telovadcem, temveč tudi občinstvu. Zdravniki bodo opravljali na laHe tudi rajonsko službo, kjer bodo nastanieni udeleženci zlcta. Raionski zdravnik bo v določenem okolišu opravil zjutrai zdrivrnJk5 pregled. Njegova skrb bo nadalje higiietia rrenočišč in gostiln v njegovem okolišu. Vsaka nerodnost, bodisi glede kakovosti ali cene hrane, nai se taVoj javi dotienemu zdravniku. Za nenadno obolele in ponesrečene bo rezervirano gotovo število po-steli v splošni in ženski bolnici. Akcija oziroma organizacija zdravniškega odseka je zamišljena velikopotezno, za kar gre zahvala onim činiteljem. ki so nudil zdravniškemu odseku vso svojo podporo in naklonjenost, v prvi vrsti banu dr. Dragu Marušiču. županu dr. Dinku Pucu, direktorju higijenskesa zavoda dr. Karlu Petriču, mestnemu fiziku dr. Mavriciju Rusu. lekarniški zbornici in vodstvu Rdečega križa v Ljubljani. V prihodnjih dneh izidejo natančnejša navodila zdravniškega odseka v svrho in-forr acij telovadcem in občinstvu: ta navodila nai se brezpogojno upoštevajo. Dosedaj je zdravniški odsek organiziral sanitetno službo na sokolskem taboru v Vižmarjih in na prvem predzletnem dnevu pri nastonu dijaštva ter svojo težavno nalogo brezhibno izpopolnil. 29.286 prijavljenih Tehnični odbor Saveza SKJ je dobil prijave od vseh žup našega saveza. Prihajajo pa še vedno nove. katerih pa ne more več sprejeti, ker so prijave definitivno zaključene. Iz vseh žup SSKJ je prijavljenih za I. pokrajinski z>et: telovadcev 9.378, tekmovalcev 1.585, telovadk 3.780. tekmovalk 654. starejših bratov za proste vaje 940. članov v kroju 5.533, članov v civilni obleki 9.520. članic v kroju 518, članic v telovadni obleki 3.107. članic v civilni obleki 1.264. Skupaj vsega članstva 20.286. Godb oz. fanfar za povorko je prijavljenih 14. Za II. pred-z etni dan — dan naraščaja, dece in vojaštva — je prijavljenih naraščajnikov 3.2^8. naraščajnic 2.006 ter moške in ženske dece 5.106, skupaj tedaj sokolske mladine 10. tOO. Vseh udeležencev iz našega saveza bo torej 30.686, to je število, ki ga na dosedanjih zletih v Jugoslaviji še nismo videli. Nastop naraščaja in dece Skušnje oboje dece za nastop na narašča jskem dnevu 18. t m. so določene za ljubljanska in bližnja okoliška sokolska društva že na soboto, 17 t. m. ob 17. uri na zletišču. Ob 16.15 mora biti vsa deca zbrana v slačilnicah na velesejmu. Po omenjeni uri bo takoj zbor in ureditev v kolone. Deco morajo pripeljati k skušnjam njeni vaditelji f-cej, in sicer ta dan v soboto v ci-vilni obleki. Ker bo tvorila deca iz Ljubljane in okolice čelo vsake kolone, je udeležba pri skušnjah v soboto obvezna. V nedeljo, 18. t m. bo glavna skušnja za obojo dcco ob 7.30 zjutraj. Po tej uri bo vhod v slačilnice zaprt ter ne bo mogel n hče k skušnjam, seveda tudi ne k popoldanskemu javnemu nastopu. Zato opozarjamo vse vodnike (ce) na točnost. K skušnjam mora priti vsa deca, tudi ona, ki je bila pri skušnjah že prejšnji dan, t. j. v soboto popoldne. H glavni skušnji mora priti deca v predpisani telovadni obleki. Sokolska deca ne bo korakala v sprevodu, temveč ga bo samo gledala in pozdravljala. Za dcco ljubljanske in novomeške sokolske župe je določen prostor na Gosposvetski cesti pred kavarno »Evropo«. Po mimohodu je treba deco takoj odpeljati k obedu. Vedno in povsod mora deco spremljati vodnik ali vodnica. Razdelitev izletov in tur Z nakupom izletne legitimacije (ena 6 dinarjev), ki bo upravičevala do vseh ugodnosti po železnicah in planinskih postojankah, bo brošuro vsakdo brezplačno prejel. Avtobusni l-zleti: Enodnevna izleta na Jezersko; v Bohinj. Dvodnevna izleta v Kranjsko goro; v Novo mesto — Brežice. Tridnevni izlet v Maribor — Logarsko dolino. — izleti z vlaki in avtobusi: V Rogaško Slatino (poljubno), v Maribor — Gornjo Radgono (2-dnevni islet). Lažji izleti in ture. Enodnevni izleti: Skozi Vintgar na Bled; v Planico; v Kranjsko goro; v Mojstrano in Vrata; Gozd Martuljek — Kranjsko goro. Dvodnevni izleti: v Kamniško Bistrico; na črno prst in Bohinjsko jezero; v Kranjsko goro, Vr-315 ln Planico — Težje ture: Dvodnevni turi v Kamniško Bistrico — Kamniško sedlo — Okrešelj — češka koča ln Jezersko; v Rateče in na Jalovec. Tridnevne ture v Kranj, go^o, na Prisojnik, Mojstrovko in v Planico; v Kranjsko gore, čez Križ-ko steno in gkrlatico v Vrata, štiridnevna tura v Mojstrano, na Triglav in mimo Triglavskih jezer v Bohinj, štiri ali peddnev-na tura v Kamniško Bistrico, čez vse vrhove od Ojstrice do Kočni na Jezersko ali sestop preko Krvavca v Kamnik. Izleti na Jadran: 8-dnevni izlet v Zagreb - Sušak - Split; 6-dnevnl izlet v Zagreb - Sušak - Split - Plitvička jezera -Zagreb; ll-dnevni izlet v Zagreb - Sušak -Split - Dubrovnik - Kotor - Cetinje - Mo-star - Sarajevo - Beograd. — 30. junija bo priredil »Putnik« posebni vlak iz Ljubljane v Bohinj in na Bled. Vsi navedeni izleti so zamišljeni iz Ljubljane in nazaj v Ljubljano. V zletnih dneb bo poslovala posebna pisarna v avb »Narodnega dom«, kjer se bodo izdajale izletne legitimacije in kjer naj se vsak interesent za izlete čim prej prijavi. Poleg takse za zletno legitimacijo se mora v naprej položiti tudi znesek, ki bo za vsak izlet označen v ^Seznamu izletov«. Za izlete po Jadranu, katere bo priredila potovalna pisarna »Putnik« v Beogradu, se mora vsakdo prijaviti na zletno pisarno v Ljubljani najpozneje do 20. junija ter P Nadaljevanje liginega tekmovanja Zanimiv gost Primorja — Vojvodina iz Novega Sada V nedeljo ima Primcrje v Ljubljani zanimivega nasprotnika. Prvič gostuje v Ljubljani moštvo znanega in popularnega dosedanjega saveznega kapetana, inž. Si-monoviča, Vojvodina iz Novega Sada. Moštvo, ki uživa velik ugled zaradi lepih zmag v liginih tekmovanjih, nad odlično beograjsko Jugoslavijo in nad nepremagljivim majstorom sa mora« splitskim Hajdukom. Poleg tega beleži odličen rezultat proti praški Sparti, ki ji je podlegla s pičlim rezultatom 3:2. Moštvo ima v svojih vrstah enega najbolj talentiranih vratarjev mlajše generacije, Kostica, ki je bil letos večkrat predlagan v državno reprezentanco, in sloviti napadalni trio bratov Markovič, ki so svoje znanje črpali pri BSK v Beogradu in ga skozi več let izpolnjevali v Franciji (Parizu in Mont-pellieru) v družbi z znanima našima zvezdama Sekuličem, Bekom itd. Primorje naleti v Vojvodini na izredno trd oreh! Nahaja S2 sicer pred Vojvodino z eno točko naskoka, toda odigralo je tri tekme več. Ako hoče utrditi svoj položaj v tabeli in se rešiti iz nevarne cone, mora spraviti obe točki pod streho. To je dolžnost enaj-storice, ki naj vloži vse svoje znanje, sposobnost in voljo, da v letošnjem liginem tekmovanju dostojno in častno reprezenti-ra slovenski nogomet. Nočna tekma na kopališču Ilirije V soboto ob 20.30 uri Običaj plavalnih tekmovanj zvečer pri umetni razsvetljavi je ne samo v kritih bazenih, nego tudi na odprtih plavališčih v vseh večjih športnih centrih sveta v rabi že dalje časa. V naši državi ga je uvedel prvi splitski JSK Jadran na svojem olimpijskem plavališču na Balunih, lani pa je na svojem kopališču uredila odlično svetlobno instalacijo tudi naša Ilirija in nočne plavalne tekme so takoj tudi pri nas postale privlačnost prvega reda. Za letošnjo sezono pripravlja Ilirija celo vrsto večernih plavalnih prireditev — gostovanj prominentnih plavalnih klubov iz naše države in iz inozemstva. Kot prvega protivnika si je izbrala zagrebško Concordio, v plavalnem športu prav za prav malo znan, mlad klub, ki pa se more tudi v tej športni panogi ponašati s prav zadovoljivimi uspehi, odličnim napredkom v zadnjem času, pa tudi s staro, slavno tradicijo. Ilirija se vneto pripravlja na svojo težko, a častno nalogo, zastopati naš plavalni šport čim uspešnejše v državnem prvenstvu, ponoviti, če le mogoče še bolj prepričevalno. svoj lanski uspeh. Kljub skrajno neugodni sezoni in obupno skromnim prilikam za trening so njeni tekmovalci že v prav dobri formi in so nekateri v treningu dosegli že odlične rezultate. V samo organizacijo prireditve bo uvedena novost: točke programa se bodo vršile brez odmora druga za drugo, v sred:ni programa pa bo pavza 10 minut, ki bo služila v oddih gledalcem in tekmovalcem. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening ?.a prvo skupino. V četrtek moraio biti ob 10. pred nebotičnikom: Janežič II., Habiht IL. Bervar, Legovič. Na oraznik igra prvo moštvo s SK Reko ob 17.30, ju-niorji na z iuniorii Reke ob 15.45. SK Iliri ia (table-tenis). Seja odbora danes ob 20 SK Grafika : VSK Triglav. Zanimiva prijateljska tekma med gornjima kluboma bo na praznik, jutri ob 17. na igrišču Ilirije. Popularna vstopnina. SK Reka. Jutri ob 15. morajo biti na igrišču Primoria: Jaka. Dane, Petrovčič, Oiuha, Korli, Kokalj, Rozmane, Laznik, Torkar. Erjavc, Cesnik Stane, ob 16. Bojan. Nani. Nino. Korle, Drage, Pino, Zin-ke, Broni. Ane. Eržen. SK Jugoslavi ja v Celju bo imela danes ob 20. sestanek v svojih prostorih v Samostanski ulici. iatočasno nakazati za trodnevnl izlet 420 dinarjev za IU., ln 530 Din za IL razred; za šestdnevni Izlet 925 Din za m., in 1120 Din za H. razred; za enajstdnevni Izlet 1840Din za m., In 2120 Din za n. razred. V vseh cenah Je vračunana vsa oskrba ln vožnja Posebej opozarjamo na poseben vlak Ljubljana - Bohinj ln na parobrod SuSak -Split Oba izleta sta v režiji >Putnikac Prijave za ta dva izleta sprejema poleg »Putnika« tudi izletna pisarna. Izletnl odsek ljubljanske sokolske župe priredi razne Izlete po dravski banovini. Potrebuje več zanesljivih vodnikov, člani ljubljanskih sokolskih društev, ki bi bili voljni prevzeti to nalogo, naj se zglase 20. t. m. ob 20. v dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Efektivni stroški za izlet se bodo vsem vodnikom poravnali. Prehranjevalni odsek zletnega odbera prosi gostilničarje, ki še niso prijavili za I. pokrajinski zlet v Ljubljani,, naj takoj javijo, koliko naraščaja 18. junija ln članov 28. in' 29. junija lahko sprejmejo na hrano za zletne dni. pisarna posluje na Miklošičevi cesti 13. pritličje, od do 12. ter od 14. do 18. ure. Odhod naraščala in dece Iz celjske sokolske župe v Ljubljano je po sporočilu celjske sokolske župe določen takole: Pro?a Rogatec—Grobelno prihod v soboto 17. tega meseca ob 9.52 na Grobelno, odhod ob 11.04, prihod v Celje ob 11.23. odhod ob 11.33. V Celju se priključijo udeleženci iz Saviniske doline, ki prispejo v Celie ob 10.30. Prihod na Zidani most ob 12.08. Tam se priključijo udeleženci s spodnjega Po-savia. ki prispejo na Zidani most ob 11.34. Odhod z Zidanega mosta ob 12.18, prihod v Ljubljano ob 14.15. Odhod iz Ljubljane bo v ponedeljek 19. t. m. ob 8. zjutrai, prihod na Zidani most ob 9.20. odhod proti Brežicam ob 14.03, prihod v Celje ob 10., zveza proti Velenju ob 12.30. Vsakdo naj vzame s seboj jedilno orodje. Potuje se v kroju. Citajte ostala navodila v dnevnikih in Sokolskem glasniku. Občni zbor Mariborskega zimskosportnega podsaveza V soboto je imel MZSP svoj 3 redni letni občni zbor. Vodil ga je predsednik g. Roglič ter pozdravil uvodoma zastopnike oblasti in številne delegate v MZSP včlanjenih klubov ter se spominjal lani umrlih članov. Nato so spregovorili podžupan mariborske mestne občine g. Golouh, okrajni glavar g. dr. Ipavic, g. dr. Jehart v imenu škofa g. dr. Tomažiča in Aljaževega kluba ter ravnatelj g. Pišek v imenu SPD Ruše. Vsi so v vznešenih besedah pozdravili občni zbor ter želeli tudi v bodoče kar najboljše uspehe. V svojem poročilu je g. predsednik na-glasil, da pretekla sezija ni bila naklonjena zimskemu športu. MZSP je imel pri velikih zasnovanih programih članov in MZSP samega le malo prilike izvesti jih oziroma so ti programi prišli le delno do izvedbe. Prelaganje terminov in iskanji snega, to sta bila znaka pretekle sezije. Dobro je uspel Mariborski zimskosportni teden, ki ga je organizral MZSP. Sicer so tudi morali preložiti dva termina, vendar si je MZSP previdno zavaroval hrbet s tem, da je prvič v Mariboru priredil propagandno drsanje na ledu. In ravno ta prireditev je bila najlepša in najboljša glede finančnega uspeha. Priprave za to prireditev so bile težke, ker niti JZSS, niti MZSP nista člana mednarodne drsalne organizacije. Tudi tekma na 16 km za pod-savezno prvenstvo je bila gladko izvedena, le s skakalno tekmo MZSP ni imel sreče. Celoten efekt vseh prireditev pa je bil vsaj finančno toliko dober, da je MZSP mogel tudi letos odplačati precejšnjo vsoto na račun investicij. MZSP je bil prisiljen organizirati zimskosportni teden, ker kljub vsemu prizadevanju MZSP ni uspelo iz-poslovati pri JZSS, da bi se vršile mednarodne državne tekme v Mariboru. Ze samo iz razloga, da se omogoči vsaj za bodočo sezijo državno prvenstvo ▼ Mariboru, je MZSP moral ponovno investirati znatno vsoto ▼ skakalnico na Betnavi. Naloga bodočega odbora MZSP bo ta, da se v prvi vrsti pobriga za to, da bodo v tej seziji tekme za državno prvenstvo v Mariboru. 3rezhibna organizacija mariborskih prireditev, najboljši finanči uspeh in zanimanje na tujskem prometu interesiranih mariborskih krogov so vzroki, ki dokazujejo upravičenost zahteve, da se prvenstvo izvede v Mariboru. — Nato je g. predsednik govoril o kvalitativnem napredku smučarjev na področju MZSP ter o težkočah, ki ovirajo napredek smučarjev MZSP. Vprašanie kvalitativnega napredka smučarjev MZSP bi se dalo rešiti s tem da bi savezni trener v bodoče imel svoj glavni stan tudi na področju MZSP. Nadaljnji vesel pojav v smuškem pokretu je ta. da je v pretekli sezoni tudi naša vojska v vseh svojih gar-nizonih počela z intenzivnim delom v smučanju. Tudi v sokolskih vrstah je smučar-stvo zavzelo ogromne dimenzije. MZSP je posebna dolžnost, da se zahvali za naklonjenost in podporo banu g. dr. Marušiču, ki je ob raznih prilikah nudil vso svojo pomoč. MZSP izrazi posebno veselje in zadovoljstvo na tem. da je bil ban g. dr. Marušič na letošnjem občnem zboru JZSS izvoljen za predsednika naše celokupne organizacije. Nadalje se MZSP zahvaljuje mariborski mestni občini in županu g. dr. Lipoldu, ki je bil v pretekli sezoni velik podpornik MZSP. Zahvala gre tudi okrajnima glavarjema g. Makarju in dr. Ipavcu, Tujsko-prometni zvezi v Mariboru, Gostil-ničarski zadrugi. Trgovskemu gremiju in vsem tistim, ki so intenzivno podpirali prireditve MZSP. Iz tajniškega poročila ge. Rogličeve je razvidno, da ima MZSP verificiranih 300 tekmovalcev. Število v MZSP včlanjenih klubov je 23. Blagajniško poročilo je podal g. Parma. Denarni promet je znašal 245.9°2 Din. Cisto premoženje MZ^P znaša 20.701.43 Din. Sledila sta še poročili gospodarja in tehničnega referenta g. Goluboviča Po poročilu nadzornega odbora, ki je podal g. inž. Mis, so sledile volitve. Novo upravo smo že objavili v ponedeljskem »Jutru«. Pri raznoterostih je bilo sog'asno sklenjeno, da bo MZSP za zimsko sezono nastavil plačanega tainika. za katerega mora vsak klub plačati 80 Din. Sreda. 1-1. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče. borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30; Angleške plošči. — 19: Junaki današnjega časa. — 19.30: Literarna ara. — 20: O naši državi. _ 20.30: Pevska solistična ura: pojeta gdč. Gnusova in g. Pirnik. — 21.30: Čas, poročila. — 21.45: Radio orkester ii) jazz. Četrtek, 15. junija. LJUBLJANA 9.15: Poročila. — 9.30: Prenos zvonenja. — 10: Pogovor a poslušalci. — 10.30: Ozanam in Dant3. — 11: Radio orkester. — 12: Cas, plošče. — 15.30: Gospodinjstvo kot poklic. — 16. Koncart tambura-Škesra sekseta. _ 17.30 Plošče. — 20: Komorni trio. — 21: Prenos iz Prage. — 22: Cas, poročila, radio - jazz. BEOGRAD 11.50: Orkestralen koncert. — 16.30: Lahka godba. — 20: Prenoe programa iz Ljubijane. — Plisna glasba na ploščah. — PAGREB 12: Cerkvena glasba na ploščah. _ 17: Popoldanski koncert! — 2.30: Plošča. — 21: Prenos iz Prage. — 22.40: Plesna glasba na ploščah. _ PRAGA 19.15: Vojaška godba. — 20.10: Ruske pesmi. — 21: Jugoslovenska glasba. — 22.15: Lahka godba. _ BRNO 19.15: Zborovsko petje. — 19.50: Godba na pihala. — 21: Koncert iz Prage. _ VARŠAVA 17.15: Simfoničen koncert. — 20: Orkestralen ln pevski koncert. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 10.10: Orgls. — 11.30: Simfoničen koncert. _ 12.30: Lahka godba. — 17.55: Prenos \Vagnerjeve opera »Somrak bogov« iz gledališča. — 22.2250: Koncert na ploščah. _ BERLIN 20.05: Pregled sodobna operete. — 21: Slušna igra. — Plesna glasba. — K0NIGSBERG 20.05: Grisgov večer. — 21: Slušna igra iz Berlina. _ MOHLACKER 20.05: Koncert vojaške godbe. — 21.30: Mešan glasbeni program. _ 22.45:.. Nočni koncert. — BUDIM-PEŠta 17.30: Ciganska godba. — 20: Odlomki iz operet. —„23: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Simfoničen koncert. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 14.: Okenci. Sreda. Četrtek, 15.: Zaprto. Petek, 16. ob pol 21.: koncert pevskega društva Krakovo - Trnovo. Sobota, 17. ob 14.: Srce igračk. Mladinska predstava. Znatno znižane cene od 1" Din navzdol. Ob 20. Tartufe C. OPERA Sreda, 14.: Jim in Jill. Opereta. B. Četrtek. 15.: Manon. Izven. Znatno znižan- cena od 30 Din navzdol. Petek. 16.: Jim in Jill. A. Sobota. 17. ob pol 20.: Gorenjski slavček Mladinska predstava. Znatno znižane ceni od 20 Din navzdol. ★ Foersterjeva opera »Gorenjski slavčefc* bo v soboto ob pol 20. v opernem gledališču, k^r zaradi nestalnega vremena predstava na prostim ni mogoča. Parterni sedeži 90 p< 20. 18, 15. 13. 11 in 9.50 Din. na balkonu po 13.50, 11.50 in 9.50. na galeriji po 7, 6 in 5 Din. dijaška stojišča 4 Din. gaierij.-^.a 2 Din. vsa loža 68 Din. Predstava ji namenjen?, predvsem sokolskemu naraščaju, ki bo v soboto in nedeljo v Ljubljani- Pismena naročila sprejema gledališka uprava, Vstopnic; so pri dnevni blagajni v operi. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 16. Četrtek, 15.: Pastirček Peter in kralj Bri Ijantin. Uprizoritev Dramatičnega dru štra v Celju. Se li brigate za svoje zdravje? tod* mislite tmdi m idravj« trro jt«o< oraio doTrie<»o«t la a*-ikodljivofct t kakovosti, kar j« t veji poti n&jt>o!j uujno potrebno im poleg tesra veliko nbi.ro v barvnih mijansah. — Bourjois-parfuTneui •e trudi nenehom-a. da vas ohra.nl lopo io mlado. BOURJOIS PARFUMEUR tidelovai*^ svetovno i n » n i b rde&l ia. lice: CENDRE DE ROSE IN ROUGE MANDARINE. Med mestom in deželo posreduje >Jutrov« znali oglasnik. □nnnnGnnoDDcnr- E Gospodu m advokatu dr. Vinku Zorcu v Beogradu ■ ■ S K izrekam Javno zahvalo za njegovo uspešno posredovanje v g J zadevi moje pokojnine. | i 741« Terezija Cvar, bivša učiteljica v Ribnici. £ B f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš nad vse skrbni soprog, oče, stari oče, stric, gospod danes 13. junija ob 5. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti po .dolgem mukapolnem trpljenju v 67 letu starosti boguvdano preminil. Pogreb nenadomestljivega nam rajnika se vrši na praznik 15. junija ob 3. uri popoldne na farno pokopališče. V Mokronogu, dne 13. junija 1933. 7424 Žalujoči ostali. .' .-V Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube naše nad vse ljubljene soproge, matere, sestre, tete in svakinje, gospe dvgustine Sevnico ve kakor za poklonjeno prekrasno cvetje in vence se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. Franti Misu za požrtvovalncfet in zdravljenje, g. ing. Stanku Soncu za udeležbo pri pogrebu, stanovskim tovarišem za poklonjeni venec, delegatu »Strokovne zveze« g. Kravosu, hišnim sostanovalcem za udeležbo ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 13. junija 1933. Globoko žalujoči soprog JOŽE ZEVNIK ter hčerkica GUSTICA in vse ostalo sorodstvo. 7431 Zahvala Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja in so-žalja, ki sva jih prejela ob smrti našega nad vse ljubljenega edinega sinčka VANJO ŠUMRADA kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje in vence se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujeva. Posebno zahvalo sva dolžna čč. duhovščini in učiteljstvu, gg. zdravnikom in vsem, ki so ga obiskovali in tolažili za časa njegove bolezni. Končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji peti. Vsem najina ponovna hvala. KozarSče, dne 13. junija 1933. 7429 Žalujoči starši JANKO in TEREZIJA. James OUver Curwood: 26 Hči divjine Roman »Vclk.« je reke! oče Roland in pokimal Davidu. »Cujte!« Od zadaj jih je dosegel drug glas. Bari je lajal. Krenili so dalje in zavili okoli mesta, kjer je bi'l vihar podrl nekaj dreves. Rahel veter je stresal vrhove smrek in cedrovcev in mehke gruče snega so se jim usipale na glave in ramena, kakor da bi jiih nevidne roke metale iz zraka. David je spet in spet prestrezaj urno, pošastno plahutanie snežnih sov; trikrat je začul volkovo tuljenje im enkrat Bariijev žalostni, brezdomni laj; nato so zdajci prišli iz gostega gozdnega mraiku na svetlejšo, sito jaso. Dvajset korakov od nj>ih je stala koča. Psi so obstali. Oče Roland je izvlekel svojo veliko srebrno uro m si jo podržal pred oči. »Pol petih.« je dejal. »Prav zgodnji ste za začetnika, David.« Zažvižgal je. Kar veselo ga je bilo slišati. Psi so cviliili in bevskali kakor razposajena ščeneta. ko jih je Mukolti izpregel. Tudi Krijec sam je b:l videti nekam dobre, smejave volje. V zraku je bila velika zadovoljnost. nedoločljivo navdahnjenie je razsvetljevalo mrak. David se vsega tega ni jasno zavedal, a čutil ie, da je tako. Spoznal je šele tedaj, ko mu ie rekel oče Roland čez sani, ki jih je razkladal: »Kar dobro de človeku, da je spet na poti. David.« To je bilo tisto — na poti! Delo enega dne je bilo pri kraju. Ozrl se je na kočo. ki je stala temna in nerazsvetljena na jasi, pokrita z debelo sneženo kučmo. Vzlic svoji mrkobi ie bila prijazna videti. In zdajci ga je prevzela želja, da bi pomagal Mukoki iu in misiionaniu pri njunem delu. Hotel je pomagati, ne zato, ker bi bil prisojal svoji pomoči kako vrednost, ampak le, ker so se oglašale v njegovi krvi in njegovih možganih nove želje. Stresel je smuške z nog m stopil z Mukokijem skozi vrata koče. ki so bila zapahnjena z lesenim klinom. Ko sta stala v njej. je nejasno razločil predmete: ognjišče, stol, zaboj, majhno mizo in skrinjo, ki je bila potisnjena k steni. Mukoki je pravkar praznil peč, ko ie stopil v kočo oče Roland z zvrhanim naročjem. Spustil je svoj tovor na tla, in David se .ie vrnil z njim k sanem. Ko je bilo vse zneseno v kočo, je ogenj že ulil v peči, in Mukoki je bii obesil nad mizo prižgano svetilko. Tedaj je vzel oče Roland sekiro, potiipal s palcem, ali je ostra, in rekel Davidu: »Dajva, nasekajva si posteljo, preden se stemni.« Nasekajva si posteljo! Misijonarjev široki hrbet je kaj pomembno izginil skozi vrata; David je vzel drugo sekiro in krenil za njim. Mlade balzamne jelke, dvakrat tako visoke kakor odrasel človek, so rasle okoli koče. in oče Roland je jel klestiti veje z njih. Te veje sta na rokah nosila v kočo, dokler ni bil pograd visoko nastlan z njimi; Mukoki je bil med tem pristavil pet ali šest loncev, kotličev in ponvic, in debele rezine jelenjega mesa so prijetno cvrčale v masti. Še neka i minut, in David je jedel, kakor da bi bil ves dan stradal. Navadno ie imel prepečene zrezke rajši; a nocoj je požiral palec debel kos, ki ie plaval v svojem lastnem soku in je bil znotraj še ves rdeč. Ko so končali, sta si z misijonarjem prižgala pipi in šla nakrmit pse; vsakemu sta dala po ribi. Brezmejno zadovoljstvo se je polaščalo Davida. Bilo mu je, kakor da bi nekaj mehko predlo v njem. Ni se trudil in iskal temu raziage. Sprejemal ie dejstva, kakršna so bila. Nekam večjega in močnejšega se je čutil nocoj, kakor da bi se mu širila pljuča in prsi. Strah ga je bil minil. Ničesar takega ni več videl v tej beli divjini, da bi se bil bal. Mudilo se mu je, da bi krenil dalje in prišel do Tavisha. Ves čas, odkar ga je bil oče Roland omenil, je rasla v njem ta želja. Tavish ni bil samo prišel s Stiikine Riverja, ampak je bil celo živel ob Firepanskem potoku. Neverjetno se mu je zdelo, da ne bi česa vedel o dekletu. Kdo je? Kje živi? Zakaj je tam, kjer je? V tej oddaljeni deželi je bilo malo belih ljudi. Tavish je mo-ral gotovo kaj vedeti o njej. Namenil se je bil, da pokaže Tavishu sliko, pri tem pa zamolči način, kako je prišla v njegove roke. Hči nekega prijatelja, tako jima poreče — Tavishu in očetu Rolandu. Hči prijatelja, hči znanke — to bi bilo še bliže resnici. Oče Roland je govoril tisti večer o marsičem, preden je omenil Tavisha. David je čakal. Nj mu bilo do tega, da bi pokazal kdo ve kako ž.ivo zanimanje. Hotel je. da bi stvar sama našla svojo pot, sluteč, da ne bi mogel pojasniti svojega položaja in svojega čudnega, čedalje večjega zanimanja za dekle, če bi misijonar po naključju odkril vlogo, ki jo je igral v prigodi na vlaku. »Strah, velik strah ga preganja vse življenje.« je rekel oče Roland, ko je jel nazadnje govoriti o Tavishu. Sedel je na kupu jelovih vej. z nogami iztegnjenimi po tleh in hrbtom naslonjen na steno, kadil pipo in zamišljeno gledal Davida. »Bojazljivec. menite? Ne vem. Videl sem ga, kako je poskočil, ko je vresnila vejica. Videl sem ga. kako je trepetal za prazen nič. Videl sem ga. kako se je zadrževal v temi — in spet sem ga videl, kako je v črni noči prišel do mene. Norec? Ne. tudi tega ne bi rekel. Težko je verjeti, da bi bil strahopetec. Ali bi strahopetec živel tako sam, kakor on? To se mi zdi nemogoče. A strah ga je vendarle. Ta strah mu je neprestano tik za petami, posebno ponoči. Preganja ga kakor lačen pes. So časi, ko bi prisegel, da to ni strah pred kako živo stvarjo. Baš to je — vznemirljivo. Pošastno je. Zona obliva človeka, če premišljuje o tem.« Misojonar je pomoičal, kakor da bi se bil zamislil. Nato je počasi nadaljeval: Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auto-moto«. »Kapital*. »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Strofi*, »V rednote«, »Informacije*, »Živali*, »Obrt« in »Les* ter pod rubrikama »Trgo\'ski potniki* tn »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri og'asih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Kri.« išče me*io ; •>>; mita. piaCa z« tj.ik« bt*sed,> .XI f«.*u: ta dn-;■» rije naslova aii ia šifro 3 Din. — Kdor sprejema por.n:ke, r,la ča be>ed.o po 1 Diu; Za da;anje naslova a!: iifro :« 5 Din. (5) Potnike rffww.*n*a tirne. ISOem «« pr.-dajo j«te.mnega šefa ca prahu in modrih gumbov. K« ro::še plačii«. Čhapero. Tvrševe 36. 18202-3 Potnike k' obiskujejo Sh-iije in krojače. sprejme T. Kune. Sv. Petra cesta 4 II. za proda-jic prve strokovne knjige »Toaleta«. IS. 97-5 Kdor i i i t zasluika, plača u vs«Vr besedo 5ar: ia naslov ali Šifro S Din. - Kdor n i 4 i «•.-«!užek. pa za v«ik« bese-do l Din. m dajanje našteva aii za »ifrn t>» 5 Din. (31 Serioznog zastupnika n-ved^nog kod biiuterijske gaanterijske radnje, traži m o m Savs-ku ba novinu — »"■dišite Ljmbljana. »Ingoiiit« Beograd, M atišumina 21. 18! fO-3 Službo dobi Vsaka beseda 30 par: za da*ati'» naslova ali t* iifro na 3 Din. (1) Frizerko perfefct.no delavko, proti dobri plači sprejni>m takoj. Nes'ov v oglasnem odde>:&ij »J u>tra« 18167-I Samskega mlinarja zmožnega samostojno vo-d, :.: kmečki m'in. spre»jine takoj Ferdo Lazivk. Radeče. lS'.56-l Brivskega pomočnika dobrena in hitresa delavca, zmožnega i e m i 5 i-n e. sprejm"tn v stalno *'užV>. — imajo p-ednost. Frizerski »a1 on »Liniza«, Ptuj. 18168-1 Mlajša frizerka »možna vodne ondtiilaeije "ti manikiranja. diobt st«I no s nj, bo. — Ponudbe na oj'a«, oddelek »Jutra« pod >r».>hra moč 181«. 181(59-1 Skladiščnika ■iprejunern v veletrgovino s ko^onijel-nim blagom. — Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Skladiščnik 111«. 18170-1 Spretno kuharico i nekaj kavcije, išče Ljudska kuhinja v Zagorju ob Savi. Na»'-w 1. iulija t. I. 18C&5-1 _______ Servirko :zveibano. z znanjem nemškega jezika, staro do 24 et. mk:fto kuhinj, pomočnico 'Ek-stramitdel), ki je f.e bi-la v hotelu ali večja restavraciji — in samostojno kuharico spre:me botel »Centra'« na Bledu. Ponudbe s sliko 19164-1 Šofer, šola E. Čeh Tyrševa ' Dunajska) cesta šil 36. Zahtevajte prospekt. Prodam Ottlasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za Šifro 5 Din. - Uglasi socialnega značaja vsa ka beseda 5(t par; za dajanje naslova ali za šifro p» 8 Din. (6) Pisalno mizo išmmie-o in posteljno mre-fco. vse skoraj novo. prodam. Naslov v og'asnfm oddelku »Jutra«. 18:83-6 Kuharico dobro, ppid-no in snažno, sta-o 45 let. z dobrimi priporočili, išilem za dvorec v S''veniji. pontndbe n« n-no-ld»!ek »Jukl zlet sprejme bufet »Tivoli«, dnevno o* 5 Din. K«! Srebrne krone staro zlato in srebro kopij« rafinerija dragih kovin v Ljubljani, [lirska ulica štev 36 — vbod :i Vldordanske ceste, pri go »tilmi M ožina. 70 IVsaia beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (20) Hišo v Kranju v lepem kraju blizu tovarn, pripravno za vsako obrt, proaam. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod »Nirk« cena«. 18173-20 Družabnika (-co) vzamem v svrho povečanja staroznane trgovine s kapitalom cd 300—500.000 Din. Posedujem sam v .premoženjii tn gotovimi 1,500.000 Din. 178A5-16 Hranilne knjižice Kreditne banke in Mestne hrarailmice ljubljanske kupim proti gotovini. Ponudbe na oglaisni oddelek »Jutra« pod »Dober plačnik 73«. 18174-16 Hranilno knjižico po .jtrbnega denarnega zavoda, d.o lOO.Oim Diu. kupim od najnižjega ponudnika. — Ponudbe pod značko »Gotovina 22« na oglasni odd&lek »Jutra* v Ljubljani. 18166-16 Za hranil, knjižico Zadružne gospodarske, i vlogo 35—10.000 Din, ali za prenos dobroimetia na tekočem računu plačam 65 do 70 % v gotovini. Ponudb" na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sii«. 18223-16 | Vsaka beseda 1 Din; j za dajanje naslova ali j za šifro pa 5 Din. (191 Bufet v Zagrebu v centru, blizu kolodvora, z opremo, stanovanjem in pohištvom prodam zaradi odhoda. Ponudbe na naslov; Alois šurotar, Zagreb, Hatzova štev. 22. 18163-19 Pisarniške prostore tri lepe sobe s predsobo takoj oddam vrs-a-vi« glavne pošte. — NTa»lov v •glasnem oddelku »Jutra« 17773-19 Lokal in pisar, sobe na Miklošičevi cesti po z-e!« ntefci ceni odda drogerija Hermes. Miklošičeva cesta 30. 18194-19 Bufet z inventarjem prodam po Naslov pove ugodni oglasni ceni. oddelek »Jutra 18190-19 Speciialno trgovino v Ljubljani prodam. Po-oudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Brez-konkur&nčao«. 1819S-i9 Okrnim Vsaka beseda 1 Din; za da.j-a.nje naslova ali 7-a šifro pa 5 Din. (17) Gositiino z vnventarjpm tako} od d.a.m v najeim. Vzamem tudi hranilno knjigo. NTa-e-lov pove oglasui oddelek »Jutra«. 1S213-17 Vsaka boseda 1 Di.n: '-a dajanje naslova ali t« šifro pa 5 Din. ;331 Fižol koks-prepeilčar, zbran, zadnje leUne, dobavlja po najnižji ceni tvrdka Franjo Soper, Hrastnik. 13020-33 Fižola e-z počitn:ce. Takojšnje ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro -Pr>- ■'M«. 18209-23/a »Pension Jelisava« Otok Krk — Aleksandrovo v krasni legi biizu kopa lišča. Vsa oskrba Din 50. 17818 38 Pension Školaris »Pod Stoom«. Žirovnica, krasna planinska lega. dnevno vsa os-krUi im so ba Din 40.—. Sama hra ua od 20 Din dalje doe-v no. Daje informacije za stanovanja.. 1J&22 38 'J'I št. 68. 18187-^7 Zatekel se }e čmo-rjav, kodrast pes (Aireda le-Terrl er). Zna mi a št. 319. Najditelj se na-proše, da vrne na naslov; Mirko Jelačin, Skrab če v a 43. 18203-27 Opremljeno sobo takoj ugodno oddam na MItJiu, Lepi pot štev. 19 18225-23 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali r.a šifro t» 5 Din. (30) Vsaki bnseda 1 Di.n; ra daja.nje naslova aH za šifro |>a 5 Dwi. (31) Trisob. stanovanje komfortno, soinčna lega, v I. nadstropju oddam s 1. avgustom. Pojasnila med in 3. uro popoldne vz-vzemši nedelj in praznikov, daj« hišnik. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18186-31 Trisob. stanovanje s konfllnico in vrtom oddam z avgustom. Ogledati m-ed 1 -j 4. in H> 6. po]>oldne r.a Bleiwei.sovi cesti 9'IT. levo. 18199 21 2 opremljeni sobi veliki, sol.nčni, parketlra-ni. e posebnim vhodom e stopnjic in elektriko oddam sku-pnio ali posamezno na Napoleonovem treu 6/II 18152-23 Lepo, solnčno sobo s posebnimi vhodom, oddam takoj za čez počitnice po nizki ceni — na Miklošičevi ce«ti. Naslov v »giasnem oddelku Jutra 18180-23 Opremljeno sobo a posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam v sredini mesta. N«s'ov pove oglasni odd'>V »Juit.ra«. 18230-23 Sobo lepo opremi.'eno. s smipo rabo kopalnice oddam na Miklošičevi cesti. Nasov v oglasnem oddelku Jutra 18200-33 Opremljeno sobo s posob. vhodom in eVk-trko oddam stalnemu go spod-u. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18224-23 Glasbila Vsaka beseda 1 Dia; za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (26) Pianino »roda Ru'tter, Gajeva nlica št. 3/II. 1750O 26 Vsaka be.seda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Avtotaksi št. 64 se vljudno priporoča, tele ton »90. 15093-30 Vsaka beseda 1 Din; za (lajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) V Sevnici od Sokolskega doma do postaje sem 11. junija izgubila zlato zapestno uro katero naj najditelj proti nagradi odda pri podruž niči »Jutra« v Celju. 18315-2« Aleksandrovo otok Krk Najtopleje se priporoča pen sion »Jelisava« ob morju 2 minuti od ko>pa!ii£ča — 50 Din. 17441 -37 Drva in premog pri rv. SCETCJMI Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Vsakovrstno zlato kupuje po aaj-višjih cenab CFRNE - juvelir Specijelnl ente! oblek, aiuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljufelfaita poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih menogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnlc. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 Broj: IS.489-1933. 7417 OGLAS LICITACIJE. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu raspisuje drugu javnu pismenu ofertalnu licitaciju za Izvedbu slr-pih podo-va i parketa, keramičarskih, staklarskih, moh-rskih i farbarskih radova na novoj zgradi u Skoplju. Licitacija če se održati kod Okmžnog ureda za osiguranje raunika u Skoplju dne 3. jula 1933 god. Detaljni oglas licitacije obnarodovan je U Službenim Novinama, Kraljevine Jugoslavije broj 128 od 10. juna 1933 god., što se zainteresovanim stavlja na znanje. Uslovi i predračuni mogu se dobiti kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju i Srcdišnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. -— AZ. Središnji Ured za Osiguranje Radnika u Zagrebu. Prenehajte s prepogostim pudranfem — Lepa hiša s tovarn, poslopjem in velikim vrtom v Dom Žalah — kakor tndi lepa biša z delavnico m veliik.im vrtom, na Ja-vorniku ob državni cesti ugodno naprodaj. Vzamejo »e tudi hranilne knjižice. Vprašati pri društvu posestnikov, Ljubljana. Sa iendrova 6. 18196-20 Hišo ali vilo kupim v Ljubljani. Po uudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kupni n« do 500.000 Dn«. 18178-20 Nobea«mu možu ni prav, če sc žena pred vsemi pudra. Pa ne samo to, tudi strokovnjaki potrjujejo, da prepogosto pudranje škoduje koii. Po zaslugi iznajditeljske ideje na področju pudra ostane puder Tokalon celo na mastni koži štiri krat tako dolgo, kakor vsaka druga vrsta pudra, ki ste jo doslej uporabljali. Puder je pripravljen na poseben tajnosten način, odpravlja pa sijaj ter daje koži največjo nežnost in redko naravno lepoto. Puder Tokalon se pripoji licu in ostane na njem kljub potenju, vetru ali dežju. Poleg tega zožuje tudi razširjene znojnice. Karkoli delate, vedno »t« lahko prepričani, da je puder Tokalon edini puder za lice, ki Vam daje podai«Yi aii p« pri umetni svetlobi naravno polt divn« !»poJutra« Adoil ftibmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarnarja Franc Jezeršek. Za tnserauu del je odgovoren Aioj2 Novak. Vsi v Ljubljani.