t-
Our Write Us Today
Advertising
are .
REASONABLE____
GLAS NARODA
ZA
List slovenskih delavcev v Ameriki,
L;LEFH0NE: C Be i sea 3-1242
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost na
SVOJ DOM (iz vsemi nedelj praznikov).	ii
- NA I FTfl NAH 17nA 1 a
nn iiidi v nnv «/vv iwiw ff
blcrvd m 8itw< Om* IUIt«r September 2lit IMS at the P«4 Office M Htm !«ri N. f.
Ael *f CoocreM «f March Srd. 187».
Ko. 244. štev. 244.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 20, 1939 — PETEK, 20. OKTOBRA, 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVll.
'URŠKA POGOIBA1 ZAVEZNIKI
1
,1
f
telo važna diplomatska zmaga Anglije ;
LONPON, Anglija, 20. oktobra. — Turčija,1 [jvajka Dardanel, je z Anglijo in Francijo skle-|ila pogodbo za medsebojno vojaško pomoč. Po-•odba je bila sklenjena za let.
i	Poslanci so burno ploskali, ko jim je Chamber-kin naznanil, da so pred pol ure v Ankari podpi ili pogodbo zastopniki Anglije, Frar_~;je in Tur-je.
OGODBA HUD VDAREC ZA NEMČIJO IN SOVJETSKO RUSIJO
: Pogodba je hud vdarec za Nemčijo in tudi Rusi-> ter >rva velika zavezniška diploimatska zmaga sedanji vojni, kajti določa medsebojno vojaško fomoč v Sredozemlju. Pogodba je stopila takoj v eljavo, ko je bila podpisana.
TURČIJI NI TREBA ITI V VOJNO PROTI
RUSOM
Po določbah pogodbe Turčiji ni treba iti v voj-10 proti Rusiji, obvezana pa je pomagati Angliji ln Franciji, ako bi bili primorani iti v vojno zara-
ii	Romunske in Grške.
RUSUA IN TURČIJA STA PRIJATELJICI
Navzlic temu, da je Turčija sklenila z Anglijo n Francijo pogodbo za medsebojno vojaško po-noč, sta si sovjetska Rusija in Turčija izmenjali Zagotovila "nekaljenega prijateljstva."
[rURCUA NI MOGLA SKLENITI POGODBE
S SOVJETOM
Francozi zatrjujejo, da se turški vnanji minister r,5ukri Saracoglu, ki je bil v Moskvi skoro en meneč, z rusko vlado ni mogel sporazumeti, ker je Rusija zahtevala, da ji Turčija dovoli, da sme i-^nrieti na Grškem in v Turčiji svojo armado in aeroplane. da bi bile Dardanele zaprte zavezniškim pojnim ladjam. Saracoglu pa je to zahtevo od loč-po odklonil, vsled česar so se pogajanja razbila.
Francozi so se umaknili
NEMŠKA ARMADA SE JE VSTAVILA NA FRANCOSKI MEJI
BERLIN, Nemčija. 20. oktobra. — Nemški ge neralni štab je naznanil, da je "prva faza vojne kon-ičana," ko so se Francozi umaknili iz nemškega o-[zemlja. Nemška vojska pa Francozom ni sledila čez mejo, temveč se je vstavila na meji, kar kaže, da Nemčija se vedno upa, da se bo Francija slednjič prepričala, da vojna «ni potrebna, ker Nemčija od Francije ničesar ne zahteva.
DO SEbAJ SO BILE SAMO "PRASKE" MED
STRAŽAMI
Nemški generalni štab skoro smešno naznanja, da ves čas vojne ni bilo velikih bojev, temveč je prišlo samo do "malih prask" med stražami. Po tem zatrdilu je bil na 100 milj dolgi fronti, kjer Rena meji med Nemčijo in Francijo, ves čas ubit samo eden nemški vojak, na ostali fronti, med Luksenburgom in Karlsruhe pa so Nemci do 17. oktobra imeli 196 ubitih, 356 ranjenih in l 1 4 pogrešanih.
Po poročilu nemškega generalnega štaba so Nemci izstrelili 46 francoskih in 12 angleških aero-planov, sami pa so jih izgubili I I.
ITALIJANSKI KRALJ PROTI VOJNI
IjONDON, Anglija, 19. okt. —• Neko poročilo iz Ženeve mi londonski 44 Daily Mail*', pravi, da je italijanski kralj Viktor Emanuel pred nekaj dnevi 44nekeniu ministru'' rekel, da ITALIJA NE BO NIKDAR ŠLA V VOJNO PROTI FRANCIJI.
44Dokler boni poglavar savojiske kraljeve hiše," je rekel kralj, 44Italija ne Ibo nikdar 'prijela -za orožje proti Franciji."
VODITELJI NA KONVENCIJI CIO V SAN FR ANCISCU, CALIF.
Ford je zapodil Ruse
Ruski inžlnirje so baje skušali se polastiti važnih načrtov. — V njegovi tovarni so bili nad devet let. — Zanikanje pričevanja priče.
DETROIT, Mich., 18. okt.— nikov, hoteč se polastiti važ-Vo<lstvo Fordove tovarne v' nih podatkov glede strojev, River Rouge je odslovilo št»-1 priprav in >surovin, ki jih •srna-
rideset sovjetskih inžinirjev in enajst lokalnih komunistov", ker so skušali podkupiti nekatere Fordove uradnike v inv-inen, da se polaste važnih načrtov. Inžinirji so bili s Fordovim dovoljenjem v tovarni že nad devet let ter so proučevali način ameriške produkcije. Vsi so člani Autostrog divizije Armtorg korporacije, znane sovjetsko-ameriške trgovske agenture. Enajst " lokalnih komunistov" je vršilo službo tolmačev.
44Lokalni komunisti" so sku-
tra Fordova družba za tajnost Prvi ruski inžinirji so pri -šli k Forlu leta 1930 in njihovo število je v šestih letih naraslo na štirideset. Neki uradnik je pričal, da mu je bilo po-nudenili $1200, če bi jim izro čil par važnih načrtov.
Ko so vprašali časnikarji Ivana Švarcova, ravnatelja Autostrog divizije Armtorg korporacije v New Yorktr, krj mu je znano o stvari, je odvrnil, da ne ve ničesar.
— Jaz sem tukaj šele nekaj mesecev. Znano mi je bilo, da
Glavni uradniki na konvenciji Kongresa industrijskih organizacij. Od leve na desno so: — John L. Lewis, predsednik; Sidney ILillman, podpredsednik in R. J. Thomas, predsednik unije United Automobile Workers.
Delavske in gospodarske vesti
šali širiti propagando v tovar- jedilo pred devetimi leti nekaj ni ter so tekom spora me-J j ruskih inžinirjev pri Fordu, Fordovimi uradniki in člani nisem pa vedel, da so še sedaj CIO Automobile Workers uni- ■ tam.
je meseca maja 1937 širili med] Peter Aleksejev, član Arm-delavstvom ■propagandne ie j torg gospodarskega depart-take.	imenta, je odločno zanikal pri-
Takrat Fordova družba ni če vanje neke priče pred Dieso-
nastopila proti tem agitator-
vim odborom, da ima Armtorg
jem. Nedavno se je pa izvedo • poseben vojaški department, ki lo, da so skušali podkupiti ne ;Ke skuša polastiti tajnosti a-kaj manjših sovjetskih urad- j meriškega letalstva.
Nemci morajo domov
Nemški poslanik na Finskem jih je pozval, da odpotujejo y Nemčijo. Mnogi ne marajo oditi.
Cena mleku
WASHINGTON, D. ('., 1^. okt. — Poljedelski department je včeraj odločno zanikal, da so bili newyoiski farmer j i pri določitvi enotne cene za mleko 44presleparjeni Na podlagi pogodbe s pristoj nimi oblastmi v Washingtonu in Albany je bila določena cena $2.08 za sto funtov mleka, dočim je ncwyorski župan La Guardia zahteval $L\lo. New vorški župan je brzojavno zahteval od poljedelskega de-partmenta natančnejših pojasnil.
' Vsled stavke bo prizadetih 22 nadajo velikih naročil in so v j tisov delavcev.	J ta namen že povečali svojo
i Pri glasov anju ji; bilo odda- j produkcijo. Kaj se bo zgodilo, J nih 1.5,7.~>1 glasov za štrajk, |če se vojna iznenada konča? proti štrajku pa le l-"-!l gla -sov. Delavski voditelji izjavljajo, da se ravnatelji družbe niso hoteli udeležiti pogajanj.
Nastal bo nov polom z v.-emi svojimi strašnimi gospodarskimi posledicami.
* ♦ *
Zaposlenje pri Inland Steel
Papirja ni treba plačevati
TRENTON, N. J., 19. okt — Charles Read, načelnik u- jdiana Steel Company v Indi-rada za mere, je izjavil, da bo Harbor s polno paro. Dru-kazensko
CHICAGO, 111., 17. okt. — Prvič v zgodovini obratuje ln-
HELSINGFORS, Finska, 19. oktobra. — Nemško poslaništvo je pozvalo Nemce na Finskem, da se prostovoljno vrnejo v Nemčijo, predno ho-do primorani odpotovati.
BERLIN, Nemčija, 19. okt. — Preselitev 40,000 Nemcev, ki žive v baltskih državah, ki so prišle pod riuski vpliv, je v polnem teku.
Po nekem poročilu peljejo
Tajnik finsko-nemŠke trgov-■ trije parniki po 1500 do 2000 ske zbornice dr. von Zwehl je 'baltskih Nemcev v Gotenha-odprl (posebni urad, da bo po-! ven, prej Gdinija. V pristani-magal 4000 Nemcem na Fin- jšču bodo ostali toliko časa, da govska pogodba kionala pet let
zasledoval vse mesarji', ki z mes«»m vred prodajajo t ii« i i papir. — Nekateri mesarji imajo navado, — je rekel Read, — zaviti meso v debel papir ter zavoj pre vezati z motvozom. Nato položi* vse skupaj na tehtnico. Čemu naj bi kupec plačeval tudi z:i papir in motvoz isto ceno kakor za iiiiNi.
Pogodba z Argentino
WAiSHINUTON, D. C., IS. okt.—Glede trgovske pogodbe z Argentino si nazori poljedelcev in industrijalcev tako v Združenih državah kakor tudi v Argentini zelo nasprotujejo. Tako je včeraj sporočif poseben odbor državnega depart-inenta. ki daje pojasnila glede trgovskih pogodb.
E. P. Thomas iz New Yorka, ki je zast^nik National j,nil,,U!1,lja> ,,„ jc vsle(, tl,jstva, ki jih ni ...o«oče po-
* , 1*1*	*	» * I •	*	A 'I I I 1I)I\1W\ 1'
Razširjenje Wrightove tovarne
PATERSON, N. J., 1!). okt.
žba, v kateri je sedaj delav stvo stoodstotno zaposleno, je največja neodvisna proizvajalka jekla v Columet okraju.
Slično je z Youngstowu Sheet and Tube Company. Pri obeh podjetjih je zaposlenii» IS, t KM) »delavcev, kar predstavlja rekord.
* * •
Weir proti vladni kontroli cen
E. T. Weir, predsednik Ani. Iron and Steel Institute, je rekel: — Stroški in cene v in-
Wriglit Aeronautical Cor- Jdustriji jekla so trda, negibna
reign Trade Councila, pr, da bi ameriško-argentinska tr-
I obiliee vojaških in ju ivatnili1 Ijubno izpremiujati po željah naročil primorana razširitiwashingtonskih gospodov. Ce-
delo
skem, da uredijo svoje premo-1 jim. oiblasti preskrbe ženjske in trgovske zadeve, j pridobljenem poljskem o z e-
Mnogi pa se ne marajo izse- mlju.
liti. Svoje domove, v katerih1 Nemci, čijih družine so ži so njihove družine živele več j vele v baltskih državah vec, vam fctoletij, nočejo zapustiti. Mno-1 stoletij, so postali žrtev nem-gi ne morejo razumeti, zakaj ško-ruske pogodbe, ki je dolo-
trajajoče prizadevanje 'vlade | "V0-",/<lV:,n!.0 za za odpravo carinskih omeji- jdnitnili eex ljev.
tev. Take trgovske pogodbe bi,	* * *
res zajamčile slogo med drža
300,000 kva- llJl .iL>klu ^ še ni povišala, pa se bo ^kratkem, kajti surovi-
i ne se draže od dne do dne.
bi bilo potrebno, da se preselijo v Nemčijo.
HIMEN
Severne, Južne Amerike.
Centralne
/
ni
V soboto, 28. okt. se bo poročil v Dimelen, N. J., Mr. Andrew M. Cvetkovich z Miss Rusije oditi "domov" v Nem-
čila vplivne sfere obeh držav. Ti Nemoi bodo naseljeni na o-nem delu Poljsk, ki jo po pogodbi (z Rusijo pripadel Nemčiji.
BERLIN, Nemčija, 19. okt. — Ru.^ka vlada je privolila, da smejo Nemci iz sovjetske
Martho Barnoski. Mlademu; Čijo. Za sedaj pa je odrejeno,	Workers (CIO), je odbril1 gubi. Naravnost nerazumljivo
paru iskreno čestitamo, ženin da se izselijo samo Nemci iz	stavko v Dodge tovarni, ki je j je, kako še more kdo nadat.i
je sin znane napredne družine j Volhinije, ki je del podkarpat-	ena najvažnejših - podružnic | od vojne kakšnih dobrot. Neka-
Mr. John Cvetkovicha.	Uke Ukrajine.	Chryslerjeve korporacije. teri ameriški industrijalci se
Stavka pri Chrysler ju
DETROIT, Mich., 19. okt.—
Industrija naj bo oprezna
CENENA NAJEMNINA
Posredovalni urad države Mi- ja!ee, naj se z vsemi štiri bo-chigan izjavlja, da bo najbrž re proti draginji, posredoval v stavki Chrysler-j — Nihče, ki se udeležuje
Te dni je govoril v New Yor-kit Havuld (r. Moulton, preti->esln!k Brookings Instituta in
elan "War Resources Boar- troita je dal ameriškemu poda"' ter pozival veleindustri- nlaništvu v naiem svoiem veli-
LONIK)N, Anglija, 18. okt. — Horace E. Dodge iz ye-
najem svojem ko posestvo St. Leonards v bli-/ ni Windsor parka. Na pose-
, -------7 —	-.....- "j -.stvu bi imelo ameriško posla-
jevih delavcev. R. J. Thomas, vojne, ni na dobičku, — je iz- ništvo svoj glavni stan, če bi predsednik United Automobi e jabil, — ampak vsi so na iz-; bil poslanik Kennedy iz var-
nostnih razlogov prisiljen za-1 »ik^titi London. Najemnina, znaša samo dvajset centov na leto.
«G£X§ VlfiDDF.Ket Y«HE
Friday, October 20.
SL6ViŽltt5 (fUeOSLAV) ©AI

"GLAS NARODA
99
(TOKI 9P TUB flOriJ)
ruiusuNti cuMTiia
(A Corpora tioa)
•kf
of iboT* officer«: NEW YORK, N. J.
t I	46th	t Year
MJftUBD EVER I	DAT EZGEP	P 8UNDAI8 AND HOLIDAYS
idmtlme« od Airmoi		
la Ciuudc ...... Zrn pni teta______	.........£So -_____flAC	Ea New T or k ia rolo loto .. $7 00 Za pol teca ................98.80 Ca InMnuti* mu eoto loto .. I?0*> Ea pol teta ................$8JW
	■■t.nlpll..	H-
DU« NARODA"	IZHAJA VSAKI UAN IZV3CEMŠI NEDELJ I« PRAZNIKOV	
«ULA* N4IODI'
ti«
: CBcIm fc—ltO
NEW TOKI. M. V.
Glavo ji je odsekal, raz-,vici se je zagovarjal fuvmo/ni ... „	j kmet Pavel Dorn iz Rume. (M>
mešani in zazgai. ,tožiiica ga je obtoževala, da je
v-	j	, . ! letos 22. julija v nekem hufetu
Na go-iHidarskeiu i*islopju i 0 .	. . ,
t«. • .	••	, , - v Humi z nožem zabotlei svo-
btaninura Miskovica, nedaleč" - ^
od vaei Krupaje pri ^a.^ubici^i
je Svetolik Stankovih in razinesaril svojo I »i v
Matija 'do smrti.
a. !j«' druge žene razdedil Maiija. ■ • i . V1-., ..	zt °hiua iz iprvega zakona. Zaradi
Milojo .M tskovu-evo iz Kncim ici,	v , ' , ... , .. .
. .	.	. r i^'ga s<* zc leta l)t 11 v družini nn
nato >pa h* zaznal *rosiM>.larsk<> ,	, ,
, - , . . .-it dnevnem redu hudi prepiri, poslopje da .hi tako -a k rit zlo ~ ....	, ,	. .
V. ' . ... . , . . .. . kri tirnega dne -ta se oee m c:u. Svetolik it* do lam živel ■ - ,	i , .. <
.	,	m-. - . s»n sreeala v nekem bufetu
v divjem zakonu z Milno, nato-., .	, ..
... .	.	, jKuiiii ter se sv»et -sprla. Ko i o
pa je iziiiral novo izvohenko.1	.v , ... .... .
i, -	— . . . i Dorn prieel grozit- Matni ie
neko Mariano Minia. ki je.	• iti
|ta razmah! prsa, in zakhi-a!:
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LISTsietn, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi ča*a. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
ZAČELO SE JE ZARES
ml ' «» 1 II/.. «11! I I I .->11 ,	lil
a na omeiiieiio gospo- ..r, x ,.M. n \ .	...	1 I "Za'bodil" Dorn ie
darsko po-lop.je je venomer
pretila novi izvoljenki, da jo *	,	. i-> c,
. ... . .. v , , .» da le eez pol ure izdihnil. Sobo ubila ni n zaznala liiso.
Slednje j«» res tudi skušala izvršiti. Zanetila je požar in agorelo je precej sena.
Zdaj j«* Svetolikova nova iz-voljenka Mariana nagovorila
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
Peter Zgaga
NKKOC IX SEIU.J
Ne 'ho m trdil, da sem kdo ve pogosti, toda vprašam vas/ kakšen nasprotnik zdravniške j dandanes ljudje večno »ivej vede, bolnišnic in zdravnikov.1 In kilo si drzne trditi da toda skoro hi rekel, da je bilo!še stare matere ni-o ziJ prejšnje ease lepše bolj pri- zuravitiNjihova uomača I jetno, k zdravniška veda ŠOjkarna je bila kaj prepros
amika, tavžentrože, gomil
leer, di^ so bi-li takrat smrtni si ura j i bolj
a i bila talko v sest ransko napre-dovala. Rrs je sicer, da, so bi-
Služkin ja je našla zaklad.
potoni
nož in zaibode! .sina > tako -ilo JO d;
d išče ga je po kratki racsp^nvi obhodilo na štiri leta jere, ^tiri h'ta izyrnh«* rastnih oravie, na plarilo otlškodnine vdovi, pokojneira >ina v znesku K din in na plar<lo 4."UM>0 din kot
Svetolika, da jo mora mašeeva- \"zdrževalnino za tri ni'-no o
\!«h| o^vajanjrm Poljske in še ^po njenem zavzetju so se vršil" na zapadni fronti 1h malm kostne praske, katerim nista uiti zavezni'ka niti Neinei pripisovali po>eJme važnosti. Na zapadu imajo Francozi Maginotovo, Nemci pa Siegfriedovo <"rto — milje in milje dolgo vrsto utrdb, zaklonišč, topov in drugega orožja. Nasprotnika ne moreta drug drugemu kaj prida škodovati, ker veljata obe ohranfbni <"rti za nezavetni in nepremagljivi.
Prava vojna se šele <l*o, oziroma se je te dni pričela.
"Mirovna ofeirzrva", ki so jo uvedli prejšnji teden Ner.i-in Rusi, s** j«* izjalovila. Hitler j<* začel izpolnjevati svojo obl jubo, da lw> ta vojna -trašnejša in grozotnejša kot si jo more prestavljati svet.
NVm^ki liomibiiiki vprizorili zračni napad na Firth of Forth na Škotskem, kjer važna angleška mornariška baza. Nera-ki submarin je potopil angleško vojno ladjo "Royal Oak'' ter torpediral križarko 4tRepul-e,\ Nemčija ima na zapa^lnem bojišču baje nad milijon vojakov.
Hitler bo rekel, da »ta tega krivi francoska in angleška via-da. K temu je Vil prisiljen, ker so Francozi in Angleži zavrnili njegove mirovne pogje. In najbrže 'bo dostavil, da so tudi Združene države sokrive tega uničevanja, ker niso hotele posredovati.
Poglejmo torej, kako si* je ta "mirovna ofenziva'* začela, vršila in Icončala.
Jlitler je v dveh svojih govorih ponudil zaveznikom n.ir pod ]Higojem, da priznajo njegova dosedanja zavojevanja in da mu dovole nekoliko preurediti razmere v baltiških m v balkanskih državah.
Takrat se je tudi Rusija oglasila, češ, da bi zavezniki ne storili ničesar napačnega, če bi sprejeli njegovo ponudbo.
Chamberlain in Daladier -ta odgovorila, da jima ni mogoče sklepati miru samo na golih ob I jirthah, pač pa da mora Hitler z dejanji dokazati svojo dobro voljo in svoj resen namen.
Kot je javnosti dobro znano, ni stavil Hitler zaveznikom nobene diioktnc, formalne ponudbe. Mirovna ponudba je bila vsebovana le v dveh njegovih javnih govorih.
Diplomat je bodo sedaj stopili v ozadje in čakali boljše., ugodnejše prilike. Zdaj bo izpregovorilo orožje. Vsakdo ve, da ho to nekaj strašnega, blaznega. In nihče se ne čudi, čemu se bo to zgodilo.
To je pač Hitlerjeva metoda.
v
Židi se bodo naselili v Abesiniji
Italija je dovolila, da se 5 miljonov Zidov nadeli v Abesiniji. — Naseljeni bodo ob Tana jezeru.
RIM, Italija, 19. okltibra. — Italijanska vlada je tlv načelu*' privolila, da je v Abesiniji ob Tana jezeru vstanovljena naselbina za 5,000,000 Židov.
To je naznanil Frank Gildemeester, predsednik mednarodne organizacije za pomoč židovskim 'beguncem, na Dunaju. Gildemeester je rekel, da mora še mini-strs4d predsednik Mus-* isolini osebno odobriti načrt, nakar bo mogoče ž njim pričeti. Pogajanja za ta sporaizum so se vršila na Dunaju med židovskim odborom in italijanskim vzhodno-afriškim ministrstvom.
Potrebni sklad za selitev Židov v Abesiniji upa odbor zbrati s prodajo delnic po $10.00 v Severni in Južni Ameriki. Za javedbo tega načrta bo potrebnih 50 milijonov dolarjev.
Italijanske oblasti »o hotele naseliti Žide malo dalje proti zaipado od Tana jezera, toda slednjič je prišlo do sporazuma, da bodo naseljeni po rodovitni pokrajini v Irikotu med Tana ^—--in Modrim Nilom,
ti. Svetolik se je odpravil na lelo. Ko je našel Milijo v njenem -kronwiem bivališču, jo je prisilil, da je (položila glavo na klado, nakar ii je glavo s se-koro odsekal. Brezumnemu zločincu pa iše to ni zadostovalo. Rtuzmpsaril je svojo žrtev, potem je delo njenega trupla odnesel v sobo, zložil ga na posteljo. potem pa zažgal poslopje, da bi za'kril zločin. Ko pa so stene poslopja bih' ledene in Htrop zelo slab, se je vse
t roke.
Ciganom je zažgal hišo.
V Šarengradu v Brenm je kmetovalec Ant mi Vir dobro prodal pridelke- nato pa j«1 začel pijančevati Ko se je vinjen vračal domov, je sreč i1 cigane in jih je pozval, naj ira z mu zrko opremijo domov, kakor je v ondotnih krajih navada veseljakov. Cigani pa <o odbi-
. . . ,	,li lxivjvhilo. ker so sodili da jim
skupaj kmalu zrušilo na raz-	-i i i
1	'piian elovk ne bo nii -sar Pia-
V Dubrovniku j«* M i rja na Farči-eeva, >lužkinja pri profesorju Bu-i>noi'u zgodaj zjutraj
na vrtu okojiavala rože. Xa-1 V PARADO NA SVETOVNO enkrat je v zemlji zadela ob že-
Jezen lonec, v katerem je našla polno ko raid ter zlatega in sre-bmega nakita. Sodijo, da so te dragocenosti h t are več stoletij. Posebna arheološka komisija ho ugotovila starost dragocene najdbe.
RAZSTAVO.
Prihodnji ponedeljek, v,ne 23. oktobra, ob 8.1"> zvečer vrši velikanska para la različnih narodov na newvorški Svetovni razstavi. Slovenci, Hrvatje in Suhi bomo zastora-
mesarjeno zeno m so sie«tovi zločina ostali neuničeni.
Se v teku noči so Milijini sinovi j>ogrešili mater. Zjutraj so se podali na pogorišče ter •o s krempl ji in motikami razkopavali, dokler niso našli razmesarjeno truplo matere. Zločinec Svetolik Stankovič je bil kmalu nato prijet. Nekaj časa se je obotavljal, naposled je pa do podrobno-ti priznal svoj grozni zločin.
Prijatelju odgriznil uho.
Kniiet Stevič v Velikem (Jra-dištu se je zaradi neke maleiu kosti spri s svojim prijateljem kmetom M i kičem. Ko je obema zmanjkalo besed, sta se spopri jela in med ruvanjem je Stevič Mikiču odgriznil levo uho. Mikič je od strašne bolečine padel v nezavest. Stevič se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi hude telesne poškodbe.
Štiri leta jece za uboj sina.
Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Sremnki M it ro-
čni. Vir jih je z?čel zmerjati. nakar so <ra cigani nabili. Da se jim! maščuje, je pohit-1 Vir domov, vzel steklenico i»e-troleja. polil hi'šo ciganin jo zažgal. Zadovoljno je ogled.j-val požar in poslušal obupno vtoitje cigank, dokler ni.;o prišli orožniki ki so iru -pirvil« v zapor, kjer bo imel časa. »la se iztrezni.
TOM MOONEY V . BOLNIŠNICI
PITTSBURGH, Pa., 18. okt.
— V neki tukajšnji bolnišni< i se nahaja znani delavski voditelj Tom Moonev, ki je bi; -.'> let ponedolžnein zaprt. Boleha na že J ode u in se bo moral najbrž podvreči operaciji. V Pennsylvaniji je nameraval i-meti več predavanj, ki so (bila pa včeraj zastrau njegove bolezni preklicana.
lopat i ka, pri-adna repa, lr čaj, 'beago ve jagode, srn med ill vosek, brinovo t loarijaceljHke kapljice in j bečeva injwt, — to so bila v hližno vsa z.Iravila, s kater; so pa znale ustvarjati čudi!
Zoper jetiko in putiko je lo solnce, zoper prehlad in [ llje v želodcu pa brinovec, se je po dolgi bolezni'-bolnj na bolje obrnilo, so mn da, kurje juhe in močnega vi sknb za zlomljene ude je 1
v naših'krajih-poverjena Kiiij cu, za odprte rane pa koni
li n nišo domovino Jugoslavijo \u\.a	rau" i>a K
v tej velečastni paradi.	'' .
Torej Slovenci in Slovenke, . lo Jc' ljll°. ^ }n .kak
POZABLJIVKA S SREČO.
V »volj
kateri imate narodne noše, pridite vsi! < 'innveč nas bo. tem lepša ho povorka, kar se od naše strani tiče. Bodite v narodnih nošah od 7..'!0 do 7.4f) na Svetovni razstavi pri vhodu TRT. in BMT. Lines. Pri tem vhodu se bomo zbrali Slovenci, Hrvatje in Srbi. Moramo biti pa v<i pripravljeni za povorko najkasneje oh s. uri v, ponedeljek zvečer. Naprošeni
kakor .
ceno, >o v tistih časih neka ri bolniki umrli, nekateri soj ozdraveli, kar se tlogaja t dandanes, v dobi vitaminov kalorij, visokega in nizk« krvnega pritiska, N-žark stetostkopov, bacilov, opt cij, hormonov in žlez.
Kaj je vedelo naše p rep sto ljudstvo pred štirimi petimi desetletji o operacij; V mojem rojstnem kraju
je vsakdo, da si to zapomni, j bil človek, ki je prestal v 1
ter naj hode točen.
jbljanski bolnišnici težko
Milijonar — berač.
V Kni lovcih je zadnje dni prosjačil od hiše do hiše razcapan berač, v katerem pa je neki stražnik spoznal bogatega posestnika iz neke vasi pri Karlovcu. Starec Lma doma veliko poselsvo in živi v izobilju. N jegovo premoženje cenijo na več kot milijon din. Večkrat na teden se je starec |>o-javljal v Karlovcu kot berač.
Pri zaslišanju se je zagovarjal da ga neka -trast žene od hiše in iuu veleva nabirati denar kot berač. Doma ima res vsega v izobilju, toda ima tudi sinove in kako bi mogel živeti ako bi ga sinovi pognali od hiše.
DARILNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo
100 Dinar. — 200 Dinar. — 300 Dinar. — 400 Dinar. — 500 Dinar. —
$
* 2.60 5.00 7.25 9.50 1 1.75
ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše zve/-za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa »no dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreti in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker so stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje.
Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti.
ZA NUJNO POŠILJATEV POSLLŽ1TE SE "CABLE ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $2.— 7.A VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : potniški oddelek : ::
216 West 18th Street, New York
A' londonskem predelu Siio-reditehu je šla neka gospodinja "popoldne nakupovat. Spotoma si je v javni knjižnici izposodila neko knjigo in med njene strani vtaknila bankovec, da bi ga imela pri nakupovanju bolj pri rokah. Komaj je zapustila knjižnico, ji je šinila v glavo misel, da bi si rajši izposodila neko drugo knjigo. Vrnila se je in knjigo zamenjala, ,pri tem pa pozabila na bankovec. .
Šele v trgovini je v svojo grozo opazila, da ga nima. Medtem so bili knjižnico zaprli in šele naslednji dan se je lahko vrnila tja, da pogleda za bankovcem. Po nesreči pa je bila medtem »pozabila spet na naslov knjige. 'Knjižničarji so pregledovali vsepovsod, niso pa mogli najti knjige, ki bi v njej tičal bankovec, f'ez nekoliko dni je prišel v knjižnico nekdo, ki se mu je mudilo, in je knjižničarja prosil, naj mn izbere kakšno knjigo. Dobil jo je, malo jo je prelistnl in iz nje je padel bankovec. Knjižničar je sedaj lahko pozabiji-vi ženski vrnil denar, o katerem je že mislila, da je za vedno izgubljen.
JETIKA NAZADUJE, —
RAK PA NARAŠČA.
Že n^nogi zdravniki so trdili, da je jetika že davno izgubila svojo nekdanjo strahoto. Specialist za ,pljučne »bolezni, ameriški zdravnik in učenjak dr. Edgar Mayer pa pravi, da je to bolezen, ki ibo v nekoliko letih nemara (popolnoma izginila.
Dr. Maver, ki se mudi trenutno v Parizu, pravi, da je zlasti razvoj roentgenskih cevi odločilno vplival na nazadovanje te nevarne bolezni. Se nred 15 leti je bila tuberkuloza v Združenih državah kakor v ninogih drugih deželah, na prvem mestu med boleznimi, sedaj pa se je pomaknila na sedmo mesto. Leta 1900 je v Ameriki izimed 100,000 oseb umrlo 172 za tuberkulozo, lan-! ^ko leto pa sanio £e 54. Kakor drugod na je opažati, da število bolnikov z jetičnimi pljuni naizaduje. nasprotno >pa naraščajo jpjynwK rakastih pljuč.
Parada bo trajala približno; racijo. Par let se mu je -pr dobre pol ure. Nato se bo.'bibro godilo. Od oštarije
vsakdo povoljno udeležil —: oštarije je hodil in pri pove* seveda brezplačno -- raznih val, kako so ga mrevarili. L plesov v raznih dvoranah. Alijdje so ga zvedavo poslušali pa si boste lahko ogledali raz- mu kupovali pijačo. Za kloi ne druge veiezantinive stvari,jso ali golaž je bil pripravi, kakor bo kdo želel. Po para-j pokazati "šrumr'. Kmalu di nimamo nji Slovenci m.oe-[dobil še enega konkurenta nih drugih obveznosti.
Kličem vam, pridite v obilnem številu, ne bo nobenemu žal. ker preipričan Rem, da tako velečastne in velikanske parade niste še nikdar videli, ali se"je imeli priložnost udeležili. Vsakdo bo dobrodošel, ki ima narodno nošo.
'Uve rje n sem, da naše krasne slovenske narodne noše hodi; napravile najlepši vtis na vse druge narode, poseimo pa Američane.
Toiej ne pozabite v ponedeljek 23. oktobra biti ob 7.:i0 do 7.4."i zvečer pripravljeni pri vhodu na razstavo I RT in BMT Lines.
Pozdrav in na svidenje!
Anthonv Svet.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
Za f 0.30 ....................Ur 100
$ 12.— ....................Lir 200
9 2».— ....................Ud 600
f 57.— ....................Ur 1000
»112.60 ....................Ur 2000
fl67,— i..................Lir 3000

JEER SE GENE SEDAJ HITRO MENJAJO SCJ NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
nujna nakazila i^vrsu. &jemo po cable letter za pristojbino »1—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) Bit W: 18th ST.. NEW YORK
i s ........ ,1 i "jy- a ^LiSZttttlsM
je bil istotako operiran. ma se je dobro godilo in jim manjkalo niti jedi niti pija . is vet se je pa izpremenil, daiioane- je že težko dobiti č veka, ki ni prestal take ali ke oj>eracije.
V našem bloku poznani ži sko, ki se vsako leto najin.* enkrat podvrže zdravnikove liožu. Pravi, da se je že t: navadila in da drugače ni zd va. Kaj hočemo, okusi so r lični. V sedanjih modernih sih so nekaterim ločitve za' na, nekaterim pa operacije ž Ijenski <-ilj.
Nekje ->em čital (nevem, č< res ali ne) da so operacije z priporočljive tudi z ekono skega stališča. Ne toliko zai nike kakor za zdravnike.
K zdravniku pride človek mu potoži o bolečinah na de strani. Bolečine na de>ni st ni opozarjajo v največ slu jih, da ni s slepim čreves nekaj v redu. Če je vnetje ne, zdravnik dostikrat niti s. ne ve. Izplača se pa pogle« ti, kar stane bolnika v naju. dnejsem slučaju od sto do s petdeset dolarjev.
Zdravniška obrt zelo posy šujejo tudi razne zdravnis: knjige, v katerih so natanč in sipretno opisane vse bolez
Prijatelj, če si zdrav kak riba, kar začni prebirati ta dohtarske bukve. Ko boš pi čital do konca, ti garantira da boš olbla goda r jen z vse pečtilencami, kar jih premo zdravniška znanost.
Tn če knjigo dvakrat ali t krat iprečitaš, ti navaden zdr nik sploh ne -bo več zadostS val. Obrniti se boš moral špecijalista.
Sama sreča, da je mode,' čas s specialisti tako doni preskrbljen. Po nekaterih v<| komestnih predelih so kar j trije ali štirje na vsakem J gain.
wnmiTpi
*
J LAS NARODI"« New Yorf
Friday, October 20, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
ČARODEJNI MLINČEK
^Kitajska pravljica.)
juIm viimj j«- iti vol na tajskem rvven kuli, ki mo j** > Lute Tjwin. Tako reven >il, da pod milim božjim ne H* iti i mej drugega kot ko-na. v kaU it-ga je bil oble-Stanoval j** v hlevu boga-I - t « «ila V«-Hmiira. I*a <V v je moral <xl zor*1 «lo n-akn jMititi, da ni ji- pii>lužil r-ek kruha, je bil vendarle i e rotil d ob iv volje. ImeJ pa je Tjerdn brata, ki bil prav tako reven kot on. je nekega dne umrl in je zu-»til ieni-vdovi tri niajiim* »ke. Vdova ni vedela, kaj in kako, na je pri romala z fro ki k Tjesinu in ura prosila, t| vknbi aanje. ljubko si mi-jte, v kakšnih škrifN-ili je bil i<»ogi Tj«*in. Komaj je pre |V^jal	fio-lej pa je i loral
[e/ivljali >e bratovo družino. \iraI je kot erna živina, a iilb temu <o morali stradati i.
|\Vs potrt je Tji^in neke-dne napotil v gozd po t-uli-jul. Hotel jo je pro lati in z Mipu'kom nakupiti /iv^/a. [•i >e mu je zdajci nriknznl ra-itljiv stareek z ličnim mline-n> v roka}). Tiesin se <ra je •e^trašil, da je vrgel bntero f.i tla in hotel zl»-»žati. Star-fk pa ga je nagovorih
41 Prijatelj, ne ln>j s**! Jaz -in gqrski duh Kiangšo. Pri-I seiifc, tla ti t»oniagam iz -ti-Ue in zadrege. V/.eini ta mlin-'•k. (h* ima earodejno moe. 'r«-ba ti je samo reei: Melji, hiineck, melji — pa t« l*o za eel I.ileti ('into ><»1. Ce pa zaklieeš: j»toj mlineek, *toj! — bo pri >riei nehal mleti. Vsemi ga, ►rin«H-.e| ti )w> sreeo/'
To rekši. je sta reek izginil, afkor da bi -e \>\\ v zemljo drl.
TjVm n je ve« ir^Vn stekel roti domu. Planil je v hišo in rple*al i>o sobi. da ^e je vse lad i I o. Vmes pa je kri eni: Zda i smo bogati! Zdaj smo
Bratova žena in njeni otroci ^a pn-stra^eno gle<lali. Rili
j so ipreprieani, da »-e mu je zine-	spet prinesel Vu-Hangu vreče f šalo. .	nazi.j, mu je V u-Hang za eel Tjesin je iptivtavil mlineek prigovarjati, naj mu proda rana mizo Hi stekel k bogatemu	rodejni mlinček. s<,Mtlu Vu-liangu. .	"X;#k, juliru-ka pa za vse na *• Kaj hočeš?" ga je in-jevolj-	svetu ne prodmu," je oilgovo-: 11 •» v prašal Vu-Han«r.
"Daj. posodi ipi lieRaj vree.
OD VSEPOVSOD
Pošteno ti jih bom vrnil," ga
je zaprosil Tjesin.
'Vu-Hang je bil na vso moe
-kop in lakoiuen iikuž. Skoda i *
udi je zdelo starih vri*«" in odgovoril je:
"uoujlotl Boglonaj je žp zdavnaj umrl. ( e lioee.š vreee, J mi jih plaeaj, ali pa si jih prisluži z delonv."
Tji^-in pa sa je toliko rasa -iro'-il, da se je trdosreni Vu-Hawg nazadnje vendarle vdal. Poso lil mu je nekaj starih, nič vrednih vreč in Tjesin j'h je ve- vesel odnesel <1 onto V.
ril Tjesin.
Lokavi Vu-Hang pa je začel harantati kot £i<l in ponujal je za mlinček zmerom več. Nazadnje je rekel:
"Svojo hišo in vse svoje premoženje ti dam zanj!"
Ta visoka odkupnina je Tje->ina premamila. Mislil si je na tihem: če imam hišo in polne mošnje denarja, mi mlinčka ni več treba. IMaril je v roko in kupčija je bila sklenjena. Izročil je mlinček Vu-Hangu in se tako preselil z družino rajnkega brata v njegovo hišo.
A kaj je storil lakomni Vu-llangf Bal se je. da bi mu ča-rodejni milinček na kopnem i ; kdo ukradel, pa je z neko j
SMODNIK SE JE VŽGAL ČEZ DVAJSET LET.
Iz Bembunga na Nemtškem poročajo o nenavadni nesreči. Pred -dvajsetimi leti so izvrtali v ondotnem rudniku luknjo v rov. ki so jo nabili s smodnikom in opremili z zažigal 110 vrvico. Dvajset let je naboj počival. Pred dnevi j^ neki delavec slučajno udaril s kladivom j>o vrvici in nastala je eksplozija. Naboj je raznese 1 kameu in oslepel nekega delavca na obeh očeh, njegovega tovariša pa je hudo ranil na trebuhu. . .
FINSKI AALAN OTOKI
KOBILICA LOVI MIŠI.
Neka angleška odipiava je v Kongu odkrila ogromno kobilico, ki se je ravno spravila nad miš, da jo zadavi. Kobilico so raziskovalci ujeli in jo z mišjo vred (preparirali ter poslali na Angleško v muzej. Kobilica je tolikšna, da lahko lazmesari miš s svojimi močnimi čeljustmi. Baje krade ta kobilica tudi mlade ptiče iz gnezd in jih potem použije.
Ze dolgo časa se više pogajanja med sovjetsko Rusijo in Finsko. Delegati posebno razpravljajo o Aalan otokih, katere hoče Rusija utrditi.

Doma je Tjesin svečano za-! klical:
**Melji, mlinček, melji!"
fn glej čudo božje — mlinček je re> začel mleti in si pa t i iz soiie lepo. kot sneg belo sol. Tjesin je hitro nastavil vrečo in kmalu je bila do vrha polna. Ko je tako napolnil Še dru y;e vreče, je zak!;cal.
"Stoj, mlinček, stoj!"
Tn mlinček je pri priči nehal mleti. Tjesin si je natovoril polne vreče na voziček in jih od|K>Ijal v mesto na trg. Sol i«1 prodal, vreče je pa vrnil Vu-Hamru. <ez nekaj dni se je sf?et zgla-il pri njem in ga zaprosil, naj tiui posodi vreče za nekaj ur. Vu-Hang je bil
zvit mož. 1'.vedel je bil med j [je Besede, ki jih je skopuh ten*, da jo T jesin v mestu pro-j ixrekeK niso bile prave. Mlel dajal sol. Izročil mu je vreee ^ in	4ja j(J S(), Vu-Hangu
in se naskrivaj »plazil za njim. da bi dognal, kje dobi sol. O-prozoval je pri oknu in je videl in slišal, kako je Tiesin zakli-cal' 4'Melji mlinček, melji!" in kako se je iz čarodejnega mlinčka vsipala lepa, kot sneg
ladjo odpeljal na visoko morje da bi tam nemoteno mlel sol in jo prodal v neki drugi deželi onkraj morja. Ta ladja je bila la>t morskih razbojnikov.
Ko >o bili že daleč od obale, se je Vu-Hang potihoma splazil v svojo kabino in ukazal mlinčku:
Melji, ml;nček, melji!"
Tn mlinček je mlel in sipal iz sebe tako lepo in čisto sol. da se je stari skopuh kar na-gledati ni mogel. Ko ne mu je zdelo soli za prvo sito dovolj, je zaklical:
"Zdaj pa nehaj!" A glej. mlinček je mlel da-
NORV£SKA VOJNA MOKA.
Državni žitni urad na Norveškem je uvedel novo mešanico moke pod imenom "splošna moka za kruli." Moka sestoji po polovici iz pšenice in rži, ki nista popolnoma zmleti. Kruli iz te moke je malo temnejši nego dosedanji, pravijo pa, da je tečen in redi len.
PTIČKI SI Z NOČNO LUČKO SVETIJO V GNEZDU.
V
es
kmalu segala do kolen, prestrašen je zakričal:
i4Nehaj že vendar, nehaj!"
A mlinček se ni zmenil za njegove besede. Mlel je in mlel in sol je Vu-Hangu kma-
PRAVI ODGOVOR.
•Francoski kralj Henrik IV. je imenoval Ro he spi era za poslanika v Madridu. V svojem poročilu o sprejemnih slovesnostih je dejal diplomat:
. . in jezdil sem na najmanjšem oslu sveta."
"To je bilo lepo videti," pravi kralj, "največji osel na najmanjšem oslu."
JFtoihespiere je nato hladno odgovoril:
"Bil sem zastopnik Vašega Veličanstva!"
Neki znanstvenik je dognal čudovito odkritje v svetu živali in sicer nočno lučko v ptičjem gnezdu. Pri tem menijo nekega ptička, prekrasnega J m-rja ki se imenuje amadina in »•Vpada v vrsto ščinkuvcev — tkalcev. Hrbet in perutnice tega ljubkega ptička so prosojno zelene barve, ki se spreminja proti temnemu" koncu repa v nežno sinjo barvo; na vratu ima -ličen moder trak. zraven črno, žametasto progo in ble-stečo se svetlo rjavo čepico, ki mu pada globoko po licih in se prekrasno odraža spričo slonokoščene t tel i ne kljuna in črnega grla. Po prsih je prekrasno lilasto perje, in vsa barvna skladnost >e spopolnjuje z najlepšo temino rumeno barvo po trebuhu.
Razni zoologi so že zdavnaj postali pozorni na to, da imajo mali, še negodni mladiči teh in sorodnih pisanih ščinkavcev v kotu Kljuna na obeh straneh precej debele, ven štrleče kroglice, ki jih pa odrasli ptiči nimajo. To je torej posebnost detinske dobe teh mladičev. Iz-
kazalo se je, da se te male kroglice svetijo kakor nočne lučke v človečkih otrdških sobah. Gnezda teli ščinkavcev so namreč popolnoma zaprta, tako da je v njih tema. Odrasli ptič ne bi ime! nobene luči za pitanje mfladičev, Če se ne bi svetile male lučke, ki jih je Previdnost namestila tam. kjer najbolj kažejo pot prehrani: to je v kot malih kljunčkov.
Kakšna pa je ta razsvetljava v otroški sobi ščinkavcv? Na to je bilo mogoče odgovoriti ko je bilo razrešeno vprašanje o svetlikanju živali v pri rodi. Saj ne razširjajo samo kresnice in svetlobni infuzorji v temini rezkega svetlikanja, ampak je to svetlikanje tudi v različnih živalskih očeh, kakor pri lmrčkah in sovah. Do nekako pred 100 leti je znanstveni svet menil, da ima mačje oko svojo posebno luč. Šele znanstvenik Provost je dokazal, da je svetlikanje v očesu pri mački le slučajno odbojna prikazen za gledalca, k? pa ni z lastno svetlobno močjo živali prav nič v zvezi. To d o črna nje
se je najprej zazdelo tako neverjetno, da ga je še veliki fiziolog J. Mueller moral s posebnimi poskusi dokazati.
Bden najbolj bisiroumlnih učencev Muellerja. Brucke, je mogel jprvikrat ipokazati, da se tudi človeštko oko spričo o-pazovalca svetlika če ga kdo v temnem prostoru obseva z močno svetlobo. .
Drugi veliki fiziolog Raymond Bois, v čigar očeh so prvikrat pokazali mačjo luč, je razširil ta poskus in ga« opisal v medicinskih listih. O tem pojavu je še več znanstvenikov objavilo svoja opazovanja zlasti še glede na svetlikanje v človeških očeh. Tudi močna lučka omenjenih ščinkavcev se torej -veti po načinu mačjih oči. Majcene modre "žarnice" ki razsvetljujejo temno gnezdo ščinkavcev, vplivajo kakor kak žaromet. Slabotne praške mračno luči v popolnem temnem gnezdu ta "žaromet" zbira in jih razsvetljene sPet odbija. Najčudovitejše pri toni pa jo. da jo ta od-jbojna luč v službi posebne koristnosti in jo prižgana lo ta-l krat. kadar mladič sprejema hrano iz kljuna svojih starišev.
bela sol. Pol a konmi 1 -o ie ca- ju seu-a]A pasu
čarodejneira mlinčka in na tihem -klenil. da ga mora dobiti v svojo la«d.
Ko je Tjesin proti večeru
VA2NO ZA NAROČNIKE
Polff aasJora je ratviouo do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomen* meaee, druga dna In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebuega del« in atrodkov, Vaa proaimo, da ikuftate naročul-no pravoAaauo poravnati. PoMjlte naročnino naravnost nam ali Jo pa |4ačaJ*» u«emi aaatoimlka v VaAem krajo ali pa katerem« Izmed laaloiHilkov, kojih Imena m tiskana s dUtflimi črkami, ker «o oprav!-če ni obiskati Oki; druge naselbine, kjer Je kaj nafttb rojakov naseljenih. ZaNtdpalk ko Vam l«ročU potrdilo aa plačano naročnino.
iJO^iroiiNIA: Han i rucia-o, Jacal
>i»HAlX): Ptteljlo, Peter Culi«. WalaeulMurg, M. J. I
(DIANA: Indians pol la. fr.
LUNOIS: CUtago, J. BevOk Clcaro, J. raUm <Gk
ilca«. O Illinois)
Jollet, Jennla Bs^liirfc
SnJia. J. BpeUck Maaooctan, ITrank luftiiUe
Wortb Cblcaco in	' ~
ISLAND: KltsmiUer. Jfr. Vadopivas CHIOAM; L
. J.
Virginia, mak HrraiSc* (ONTANA:
Ely. Joa. I. Bvetock, Loot« (Ma
OHIO:
Barherton, Fi Cleveland, Anton Bobe k.
linger, Jacob Keanlk, Job- Hiapnis Oirard, Anton Nagod* Lorain, Louts Bala at. Jobc KumJs YoangstowD, Anton KlknU
OIUDOON:
Oregon City, J. Koblar
PENNSYLVANIA :
Beaneaner, Jobn Jevattp BroogUton, Aston Ipaveo J.
Mrs. I vi
ruiiy
* f rf>r\ Jovan ......
Milwaukee. Went Allls, ¥t. flfask WTOaCINQ: A - 1 ^
"».Moj ljubi, ntoj dragi mlinček, nehaj mleti!'T ga je prosil in rotil rdari "lakomnež, a bilo je vse zaman. Sol se je kopičila in segala j<* Vu- Hancru do vratu. Hotel se je rešiti, pa ni imel več moči. Sol je rasla in ga kmalu pokopala pod seboj.
A mlinček ^o ni nehal mleti Sol je vdrla iz kabino na krov Mornarji so ko najprej začudili, potem pa ntočno prestrašili. Xiso in niso mogli dojmati, odkod toliko soli. Mlinček je mlel, sol «o je grmadila in napolnila ladjo do vrha. Ladja ni mogla prenesti tolikšne teže in potopila se je na dno morja. Z njo pa se je potopil tudi čarodej ni mlineek. A še na lnu morja ni nehal mleti. Mlel je in mlel — in melje še dandanes. Kdor ne verjame, naj se potopi na dno morja, pa bo videl. Kdor pa so ne upa v morje potopiti, naj poskusi morsko vodo in videl bo, da je slana. .
i"<ui,u.iiiiimi||li,|tfMiiii,l .!,iiiiiiiil| .umu imun^tiiiifiiiiifiiuirfiiii^uiimmniittu,,,!,
•*• te"
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
'GLAS NARODA"
pc^iijamo V staro do-
** m
fVio4ni)c* ali prijate-j i je. to l^hko stori. — fšlarocnina za stari
—. V
kTie polt- ,
* r.r:
lUiu, ,|linilH|i(j!i|llllll||||il|||lllll||||^IIIIHIII
,ttfili>.liiilltUri«>lliiil|iaii«»lUil|lliiiiHtit|i„|lii|
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRI2EM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kaksj sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jezidl
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DE2ELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA:
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju.
Cena $1.50
Naročite jih lahko pri'
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN IŠKARIOT
1 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta* — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani
VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za iivljenje. —> Nšo-či, lepa Indij anka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
ŽUTI
4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
»OLII VXBDDP-N«<f Yc«t

A '1'* l
f* -» . ! E »
Friday, October 20, 1939
_ _ j
SLOVENE (YUGOSLAV) DA:
lil^llllllllllllllli;^
je si bil tako dolgo?
Roman U življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H.
52-"
ŽIVLJENJE V PARI2U.
Francoska prestolnica se je že po^K)lnoina privadila novemu življenju. Ljudje hodijo mirno po svojem jmjsIu in si z enako mirnostjo poiščejo najbližji zaklon, kadar zatulijo si-
M
<lič
te
Ustnice Kurta Weyersberga s« lahno zganejo, Rut pa ga napeto pogleda. i Klaus pa ostane zvest svojemu diplomatskemu izgovoru, se (prikloni in pravi mimo:
"Pričati Jiiorem, in jkkI prb-ego potrditi, gospod sodni svetnik, da m-iii jaz edini, ki sem od ekispedicije <*stal pri življenju."	'
Riizburjeno m iliti gosipod Kurt Weyersberg s svojimi rokami |m> zraku.
4*Tukaj sami slišite, gospod sodni svetnik, in sedaj "mora vendar biti ena pot, 'ki me bo bre zovire pripeljala do inoje de<kM*ine."
S<*lni svetnik mirno pogleda razburjenega moža. "Žal mi je, da \am moram povedati, da ni nobenega pojavnega t^rwlstva, |ki katerem bi mogli pred potekom deseta h let jm> smrti pokojnega gospodarja dobiti na razrpolago njegovo dedščino."
"Za vraga vendar, zakaj pa ste pravnik, če take neumno-ne morete spraviti s sveta.'' Sodni svetnik skomigne z rameni.
"Za-topam pravno pravico, ne pa da bi se ji umaknil.'* "To mora vendar znu*šati možgane. Sem postavni de-toda do dedšeinc ne morem."
44Dovolite, da vas boljše poučim. fcele čez deset let bo-rnogli mir-1 upi t i to dediščino. Sedaj .-te samo oskrbnik na (iravei:>teinu — to se pravi — rjpn»»tite — pravzaprav je, kolikor je meni znano, gospica FaHcnerjeva oskrbnica in po-Jeg tega m* prav posebno dobra."
4 * To ne spada sem. Sicer pa, Rut, naj te to nikar ne zadržuje <*1 tvojega dela — tudi tebe ne, Marija, kar tukaj razpravljamo, ne zanima
Svoji hčeri ne re reče iti ven. toda Tduna se dolgočasi,|be padale na južni strani moker je dobro izprevidela, da sedaj še ni mogoče ničesar doseči, sta in obratno, širili so se naj-Tako tudi Iduna vstane in gre z materjo in Ruto iz sobe. Tudi Klaus vstane in vpraša uljudno: 44 Mene tudi menda več ne potrebujete, gospod Weyers-' kajti v Parizu je zaradi veli-Lerg!"	jkih razdalj navadnemu mešča-
Weyersbeig pa ga prime za ramo in ga potisne na stol. nu skoraj nemogoče kontroli-44Pro>»m, samo ostanite, gospod doktor, nvogoče bo go-;rati vesti o bonibah v drugih -pod - 4 1 n i -vetnik še imel kako vprašanje za vas. Bo še in i delih mesta. Osobito v današ-.*e nH>ra najti kaka |K>t, ki mi bo dala pravico do dedšeiae" njih prilikah je ta možnost
4 Oprostite, go-fk><1 AVeversJbei-g, — na noben način niste opravičeni že sedaj smatrati dedščine za svojo. V oporoki je izrecno določeno:	#
44Prvič: če i>e <leset let po moji smrti moj sin Klaus ne vrne. naj bo moj bratranec Kurt Weyersberg postavljen za mojega dediča. Ako hoče do tedaj prevzeti oskrbni-štvo (Jravensteina, naj T>rejema dohodke od Gravensteina kot odškodnino za trud, toda pravice do dediščine nima pred potekom desetih let in tudi nobene pravice do kakega mojega drugega premoženja."
INato še pridejo, kot vam je znano, natančni pogoji, kako ;e treba porabiti dohodke Gravensteina, kaj mora najprej biti plačano in kako <mora biti vse drža no v redu. Tudi dolga ne mete napraviti na posestvu. Ker sem jaz izvršitelj oporo
rene. Izkazalo se je, da 8<) orjaških siren, ki vse zaženejo svarilni žvižg naenkrat, le ne zadostuje za vse ogromno prostranstvo pariškega »pomerija. Varnostna oblast je zato uvedla nov način obveščanja javnosti o preteči nevarnosti. Poleg siren in policijskih signalnih naprav, bodo odslej pri a-larmtn sodelovali posebni avtomobili z m ločnimi zvončki. Ti bodo vozili po ulicah in zvončki 1k><1o gromoglasno pozivali orehivalstvo k onrezno-t-ti. "Ugasnite luči! Zaprite plinske, električne in vodovol-ne števce! .Hitite v zaklonišča!" Ti avtomobili so že stopi'i v akcijo in jih je javnost odobrila kot zelo primerno in koristno uvedbo.
K splošnemu pomirieiju je mnogo daorineslo odločno zi-^otovilo oblasti, da sovražnik doslej še ni vrgel niti ene bombe na Pariz. Pri dosedanjih poletih sovražnika nnd francosko prestolnico, so bili kraji na severu prepričani, da so bom-
derne vojne na prosluli \Yes-tenplatti, .kjer je imela |>oljska posadka v Gdansku svoja mu-nicijska skladišča in utrdbe. Ta čas p< spravljajo poljski vojni ujetniki razdiralne posle-dice bojev na tej točki, trajalo pa ltf> še precej dolgo, preden bodo pokrili vse granatne lijake v tleh. med katerimi so poedini tako veliki, da bi v njih bilo prostora za majhno hišo
Bolj nego 28 centimetrske granate z nemške šolske ladje "Schleswig-Holstein" pa so vplivalo na poljsko posadko, ki se je žilavo branila, težke bombe iz nemških letal. Ena izmed bomb je zadela betonsko zaklonišče in ga dobesedno 'mečkala. Njegova TKsadka je bila položna v množenstven srnb. V celoti so Poljaki izgubili 60 mož posadke. Poljaki so štiri dni in noči preživljali p"aA*o peklo, končno so se marali vdati, ko jim je žo zmanjkalo hrane, vode in streliva.
MMBHBBBBMBnHBBnBMBBnHBnRnffl
■■imm nnnaMnnuu i
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KAJLIJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE
Kmil Adam if—1C JlOOSLO VANSKIH NAHODNIII PESMI /a moški
zbor.........................
SEST NA KODNIH PESMI za moški zbor ....................
ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor ....................
NOTE ZA KI.AVIR Al l HAR-
.50
M
ž*
Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV
/a glas s klavirjem ..........1.25
ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L—
AIJUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir L—
Franc Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
MEHKO VEZANE KNJ1C
različ-nejši glasovi. ki so seveda nahajali lahkoverna ušesa.
lo omejena. Toda časa je bilo dovoij, da je pariško prebivalstvo spoznalo neresni/most vesti o strahotah bombardiranja. Vendar pa je kljub vsemu zelo oprezno in ni človeka brez plinske maske. V garderobah kavarn. gostiln, kinematografov itd... lahko vse odložiš, samo masko moraš imeti vedno pri sebi.
Premiikanje čet se v središču mesta ne opazi. Osrednji del mesta je na priho«! angleških
PARADIŽNIKI IN RIB J K OLJE ZOPER NOČNO SLEPOTO.
Tako zvana nočna slepota z znanstvenim izrazom "heme-ralopija", je lahko prirojena, povzroča pa jo tudi nedosta-janje vitamina A. Purpurno barvilo v očeh. ki omogoča ir!e-danje v tentf. )>otrebuje kakor so r>okazala novejša raziskovanja za pravilno delovanje brezpogojno te važne snovi.
Stanje nočne slepote se da popraviti, če dobiva pacient hrano, ki vsebuje dovolj vitamina A, Tosra je posebno dosti v paradižnikih, šninači, korenju, ribjem olju itd. Tz tega razloga »zapisujejo zdravniki zoper nočno slepoto dandanes noleg druirih pripomočkov tudi primerna dleto iz teh živil in ribjega olja.
r'erdo Juvanee—IZ MLADIH LET, moški zbori .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ..............
.65
.(ft
j*'
Jfe in upravitelj cele zapuščine, mi je natančno znano, da i čet v Francijo reagiral s tem,
»mate vi in vaša družina na Gravensfeinu prosto stanovanje in hrano in da vam il>o na leto izplačanih okoli dvajset tiisoč Ttiark. Zato ne razumem, kako morete še govoriti o težavnih razmerah.. Tako veliki dohodki pri popolni oskrbi vas more Tešiti vseh skrbi. Zato po mojem mnenju nimate prav nobe-nega povoda zahtevati kako predčasno izprememibo. Ravno nasprotno, v resnici mora vam biti popolnoma prav, da je tukaj na Gravensteinu držano vse v najlepšem redu in da se obstoj*«"* premoženje z obrestmi povečuje."
R leče<ra, jeznega obraza maha Kurt z rokami.
4'Te litanije ste mi po nepotrebnem že dostikrat molili, j/ospod sodni svetnik in se jprav rad odrečem še nadalinim takim pojasnilom Toda prav odločno in nujno vam rečem, mi nočete pomagati do mojih pravic, tedaj si morarrr poiskati drugega pravnega »zastopnika. Potem sami sebi pri-f išite. nko vam ibo odpadlo nekaj vaših dohodkov."
Sodni svetnik pa mirno skomigne z rameni.
"Tega vam nikdo n£ more ibraniti. Ko bi kaj manj držal na postave, bi vam seveda mogel reci: Dobro, poskušal l»om zavzeti se za vaiš.0 stvar. Potem pa bi imel kaj lepo pobudo in bi pri tem dobro zaslužil. Vem tudi, da boste mogli dobiti drugega pravdnega izaistopnika, ki bo z veseljem z ju-t o pal va-e zadeve. Toda dobiček bo tekel v žerp pravdnega zastopnika — vi pa s tem ne boste prav nič dosegli.*'
Kurt Weyersberg razburjen skoči na noge. Poželjivost |»o ded*čini -mu gori iz oči in divje hodi po sodi.
44To bomo videli, to bomo videli!" vpije in preteče maha 7. rokami po zraku. ,
Klausu je sKar zelo mučna. Najiajse bi vse na mestu skončal s tem, da bi se dal spoznati. Toda o tem se hoče se prej s sodnim svetnikom med štinni očmi pogovoriti. Skrivaj izmenja pogled z notarjem, ki nru ga tudi odgovori, kot
bi hotel reči:
44Samo mirujte!"
ICoz nekaj časa se ima Kurt Weyersberg zopet v oblasti ter se hropeč vrže v naslonjač.
"Xikakor mi ne smete zameriti, ako si bom pravico poiskal kje drugje," oravi malo bolj mirno. .
"Prav gotovo ne, gospod Weyen-tberg; morete storiti, kar hočete. Ako imate kaj preveč denarja, da vodite prav brezuspešno pravdo, potem samo storite. Pri veliki stvari, ka-koršna je. boste imeli velikanske stroške. Mogoče pa si bojte se enkrat pošteno premislili in se najprej prepričajte ,na kakem drugem kraiu, predno se Česa lotite."
Jezno potegne Kurt Weyersberg z roko skozi redke la^e. Toda se nikomur ne vda, oetudi pomisli na drago pravdo; bil je namreč zelo ponosen. . -
{Nadaljevanje prihodnji«.)
da je postala zelo priljubljena angleška popevka "Dolga je pot do TLpiperarvja." Kdor ima priliko da potuje le malo iz mesta, poroča o neprestanih traniportih črnih in rumenih čet od juga in zapada Francije proti vzhodu.
Mobil izi ranči že pišejo z fronte in Pariza ni kažejo drug drugemu tn pisma, ki so nekaki tajinstveni teksti, iz katerih ni mogoče razbrati, kie je pisec in s čim se "bavi. Vendar se oretehtava vsaka beseda, ki bi morda imela skrit pomen.
UČINKI BOMB IN GRANAT.
ZAŠČITA ŽIVAT.I PRED NAPADI IZ ZRAKA.
Xcmiške odredbe za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi svetujejo ljudem, naj v primeri zračnega napada takoj izprežejo konje in jih postavijo v najbližjo vežo. Hišni lastniki se temu ne smejo upirati, konje pa je privezati.
Pse in mačke ljudie ne smejo jemati v zaklonišča, pač pa jih je postaviti v zaboje, ki vanje strupeni plini ne morejo I vdreti in ki so opremljeni s filtrom zoper te pline, ('e je kdo med zračnim napadom na cesti s svojim psom. mora stopiti ž njim v najbližjo hišo in sra tam varno privezati. V zakloniščih se lahko z dovoljenjem čuvaja vzameio manjše ptice, kakor kanarčki, papige itd.
Moški zbori
OSKAR IlE V:
Bart"-i« a: '»j, moj	^e Pot;
K: i m ml. fiiutjf, Ui?t v vas poj-
demo .......................20
OSKAR ItEV:
.Srw'nn, IjulM-n moja: Ko pti^J-
ca na tujf jjiv; Soči; Moj <W-ka 'ma ktmjifk'i «!vu ; l>«»l»iv s«*m pi-seuirt*; SIoto; Je vdihnila luč .10
EMU. ADAMIČ:
M«i«lra devojka (h»»l«)kranjska. ..20
\ so «<»£ jiri {MitiM-l ............2IJ
Jarjt" a .......................25
IliHli Mi^-ka <lom»; Kaj »lrujit1-ga hočem; Zdravica .........2fl
VASI 1.1J MI UK in A. CUOKMINO: Vetrič; Pc »rradini ..........
M0WIK0
L SLOVENIAN DANCE
V AN DA POLKA ________________ JS
2.	PO JEZERL'
KOLO ...................................... JU
3.	barCica
MLADI KAPETANE _______ J5
4.	OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA ................ J«
5.	TAM NA VRTNI <;REDI* MARIBOR WALTZ .......... M
SPAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ .................. Ji«
DEKLE NA VRTU
OJ, MAKlOKA. PEOLA4 ......... 55*
ŽIDANA M ARE IA (polka)
VESELI BRATCI (mMurka)___ 35«
DEKLE NA VRTC
O.J, MARlCKA, PE(iL\J __________ JU
SPAVAJ, MILKA MOJA SIROTEK ........................................ iS
IZ STARE ZALOGE pa ima
mo še naslednje pesmi, katerim
sme znižali cene:
Ameriška slovenska lira, (Iloltnar) -51
Orlovske liimne < Vodopivej) ........
Slovenski akordi, 22 mešanih in
moških zhurov (Kari Adamič) .15 Trije mešani zlniri ((Glasbena Matica) ........................................ J«
V pepelnirni noči, kantata za Mil«,
zbor in orkester, (Sattner).... -50 Mladini, pesmi za m'adino s klavirjem (E. Adamič) .................... .60
Dve pesmi. (Prelovec) za m<»ški
zlnir in »olo............................... .20
Naši himni, dvogla.siio ................... .25
(jurski odmevi. (I*ahariiar>, 11.
zvezek, moški zbori _____________ Ji
ZA TAMB1 RICE:
NA GORENJSKEM JE F LETNO, pod f »o uri >lo-venskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk...............?5
.slovenske narodne pesmi za lambu-
raški zbor (Rajuk) .................75
Hum šel na planince, (ICajuk),
podpuri ...................................
ZA CITRE:
l*4Mluk za eitre. — 4 vvezki —
(Kozeljski) .............................. 2.—
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Koračnica —......20
Josip Pavčič: NAROD POJE
(za mlade pianiste)
81 slovenskih narodnih |**snil m klavir In z Im-mmUIoiu ........ $1.35
M\.azprodaj>
K N J11

Da napravimo pros za novo zaloga smo.; žali cene teh knjig, vsakemu jih je mog* ^ naročiti. Storite to še nes, ker bo zaloga km iztekla.
FERDO JUVANEC:
Zjntraj .............
Slovanska -.........
. .20 ...1*1
PETER .TEREB: Pelin roža; VASI-
LIJ Ml KK : Pod okni ca .	........20
ZORKO 1'KKLOVEC:	
Ko so fantje proti vasi	511.....2«
I>e enkrat se .........	.......X)
Slava delil ...........	........20
Hit. VOLA KI : Rožmarin;	J OS.
PAVČJlC: Potrkan ples	.......35
2.
4.
5. 6 7.
9.
10. 11. 12. 14. la.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
24.
20. 28.
29.
30.
NAJNOVEJŠA
P O S T r, J A T E V SLOVENSKIH PESI*I1
PESMARICA GLASBENE MATICE
lo:: moški zltori, uredil A. f'erin $1.85 Slovenske narodne pesmi, .lanko Žirovnik
I.	zvezek. 1'JTi jtesini 7.a moški ali ženski zhor ............ 1.S5
II.	zvezek. 77 jM-snii zji moški in mešani zhor ................1.25 i 35
100 narodnih pesmi za moški in
meš-ani zbor, Emil Adamih ....1.— FANTJE NA VASI. IS narodnih
za moški zl«»r, Ciril Pregelj..
31.
32.
33.
34.
Naročilo pošljite na:
WINDSORSKI VOJVODA NI VEČ MARŠAL.
Na povabilo tiskovnega oddelka nemške vlade in vrhovnega poveljstva, si je skupina dopisnikov tujih listov iz Ber- AnsrleS-ki kralj je pozival svo-lina lahko gledala učinke mo- jega brata, vojvodo Windsor-
€€
Glas Naroda
99
216 WEST 18th STREET	NEW VORK. N. Y.
^—iiijjjjn^rrrrrrT::-!:! i-nrasiiir!; : v. ■..::; ■:;;.,; •: • . -iiMCCTiai'ia^
...... i
skega, naj odloži čin feldmar- hočeš |h> njem obraniti kolikor šala, ki ij-a je imel še kot bivši j toliko jariio glavo. Se la j ^0 kralj Etlvard VIII. Namesto,zdravniki tudi znanstveno pre-
36.
37.
38.
Andrej Mofer (Junaški vodja Tirolcev
Bel^rajski Biser (Viloj Je!« lieneška Vedežrvalka Boj in Zmaga (Josef SpHiu Božični Uaruii (Rudolf Vr ' Burska Vojska
Cvetke	(II. M a
Bedek je pra%il (Julij Sla|>št lieviea Orleanska l>ve sliki	( K saver Me;
Buliovni boj (Lovreue Sku| Era Biavolo Fran Baron Trenk
(G juro 1'anduric) Gozdovnik, L zvezek Gozdovnik, II. zvezek (II. Mn Hudo Brezdno (Fr. ErjaJ Humoreske, Groteske in Šalit
(Azov in Teffl t Korejska Brata, frtiru iz mb
nov v Koreji (Josef Spillui ; Krvna Os veta
Mesija	,I>r. Jeg!
Mladim Sreem, ik»v«-sH Ta
mladino	(Ksavor Meš
Maron, krščanski deček z Li
nona Musolino
Oh 50-Letniri dr. Janeza Ev.
Kreka Parižki Zlatar
Patri a, Povest Iz Irske Juna: dobe	(H. Ked*»r
Paberki iz Roža (Ivan Atbrel Popotniki, novele in črtiee
(MIlan PugelJ) Požiralec
Pravljice	(H. Maj;
Pravljice in pripovedke za r dino	iS. KoSuti
Povesti in Slike (Ksaver Meš Ptice Selivke	(Tan«
Praški Judek	(Josip V«
tega naj bi sprejel čin generala britske vojske, s katero mirili oditi na fronto. Vojvoda je temu pozivu ugodil. .
KUHINJSKA SOL PROTI MAČKU.
Vsak pro vnet i pivec piva ve, da so močno sol jene redkve in dobre slane preste neobhodno potreben dodatek k pivu, če
izkusili učinke kuhinjske >011 v zvezi £ "mačkom." Ob vsakem močnem dovajanju tekoči ne v telo se iz njega preko obisti in znojnic izloči nrnogo soli. V skoraj obimnih primerili zastrupitve z alkoholom so dosegli z vbrizgavanjem raztopine .soli sijajne uspehe. Navadnemu "zmernemu" pivcu pa zadostujejo rlane preste ali slaniki. .
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo' umetni-skih slik. Naročite jo ie vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —	t
n:
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
5 -i
Bonlajiko jjssro
216 WEST 16th STREET, NEW YORK
40.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49. r»o.
51. .»J.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 6!. 63.
84.
Praprečanove Zgodbe, Povesti
(Anton Stražnr)
Prst Božji, I. zvezek Prst Bužji, II. zvezek
(Anton Kell
Preganjanje Indijanskih misi. liftrjev	(Josef Splllui.
Rdeča in bela vrtniea
(Anton Huond
Revoiurija na Portugalskem S'sto s Šesto	(H. Fedei
Skozi Širno Indijo Spisi Krištofa Šmida Atudent naj bo (M. Fin?.k Strahote vojne
Suneski Invalid (S. KoSuti
Sveta Notburgm
Tri Indijanske povest
(Josef Si>IUmnn) Večerna pisma (Marija Kmet* Vrtnar	(Tago
Volk Spokornik In druge po v za mladino (Ksaver MeSl
Vnjnimlr ali Poganstvo in k
(Josip Ogrinec Zadnja Kmefka vojska (August Šenoa) Zadnji dnevi nesrečnega kralj .
S. KoSutnlk Zbrani spisi za mladino
(Engelbert Oangl) Zbirka narodnih pripovedk za mladino	(J. Planlns
Zgodovinske anekdota
(Dr. SaratH Zlat okopi	(Josef SplUma ■;
Zmaj Iz Bosne, povest I z bos; ske zgodovine (S. Košuto«
(Težava nekaterih knjig je od le-nja nekoliko izkažtna.)
Ako ima kaka knjiga več zvt kov, se šteje vsak zvezek knjigo.
P O Z O R I
Ker imamo nekaj teh knj v omejenem številu, navef te pri naročilu več knjig, Vam moremo postreči-
KNJIG URNA
Glas Narode
216 WEST 18th STREE' NEW YORK