Koroška osrednja knjižnica
"dr.France Sušnik Na oradu 1	,,
62390-Ravne na Korošxem
CELOVEC !J
/.
1553)
)VCU
tsort
M20
tmt'
furt

BHateralna
komisija
V zvezi z osebami, ki so jih ob koncu 2. svetovne vojne partizani odvedii iz Koroške, je novi šef slovenske viade Lojze Peterie na tiskovni konferenci v Ljubljani napovedal ustanovitev komisije, sestavljene iz strokovnjakov iz Slovenije in Koroške, ki naj bi razčistila ozadje in usodo teh oseb ter tudi razkrila vsa vprašanja nacionalsocialističnega preganjanja in nasilstva na Koroškem in v Sloveniji.
L.	4.:._	L		
			
			
„Giro" pod
celovškim
zmajem...
Prvič in zagotovo vsaj za več let zadnjič je včeraj na Koroškem gostoval kolesarski spektakel „Giro d' Italia". Najboljši profesionalci vsega sveta na čelu z vodečim Italijanom Bug-nom (slika zgoraj) so se pomerili na preizkušnji okrog Vrbskega jezera (levo). Dirko je spremljalo okrog 60.000 gledalcev!
SM/; Eggenberger
Neizpolnjene obljube - delava Obirja bodo ostati praznih rok
Sklep Haiderjeve koalicije v finančnem odboru koroškega deželnega zbora, da delavcem tovarn Obir in Magdalena ne bodo izplačali obljubljene finančne podpore iz večkrat obljubljenega socialnega paketa dežele, je povzročil ogorčenje skoraj 500 prizadetih delavcev teh dveh tovarn kot tudi sindikata, delavske zbornice, socialistične stranke ter Zelenih.
Finančni odbor je z glasovi ljudske in svobodnjaške
stranke izplačilo deželne finančne pomoči odklonil, tako da je pričakovati, da bodo prizadeti delavci, ostali praznih rok. Socialni paket je predvideva! 7,3 milijona šilingov (3,3 milijona za Obir, 4 milijone za Beljak) finančne pomoči nekdanjim delavcem.
Koroški sindikat je v tiskovni izjavi poudaril, da sklep finančnega odbora pomeni ravnanje z delavci kot s „šahovskimi figurami" in zahteval, da Haider uresniči svoje obljube. Predsednik
Unterrieder s tem v zvezi Haiderjevo koalicijo opozarja, da pri tem vprašanju ne gre za neko gospodarsko investicijo, temveč za ljudi oz. družine, ki so brez svoje krivde zašli v stisko.
Predsednik koroških socialistov in namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy je v zvezi z odklonitvijo finančne podpore govoril o „zlohotni igri" ter pro-tidelavskem ravnanju. Napovedal je, da se bodo socialistični poslanci na prihodnji
seji koroškega deželnega zbora zavzeli za uresničitev socialnega načrta, ne glede na to, ali gre za delavce iz Železne Kaple ali iz drugih regij Koroške. SPO bo na seji deželnega zbora predlagala tudi ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bi bilo možno pomagati odpuščenim delojemalcem.
Koroški Zeleni pa v tiskovni izjavi protestirajo in odločitev odbora ocenjujejo kot „neseriozno in nesprejemljivo dejanje".
TV-fHm o
Koroškem
p!ebiscitu
Na novinarski konferenci v Mariboru so mariborski sodelavci predstaviti projekt za skupen avstrijsko-slo-venski 60-minutni zgodovinski dokumentarni tv fiim z deiovnim naslovom Koroški obrambni boj in piebiscit 1918-20. Producent fiima je Degn Fiim TV in videoprodukcijska družba iz Saizburga. ORF, ki bo fiim baje odkupiia, za RTV Sio-venija pa tačas to še ni znano, naj bi ga predvajata ob piebiscitni 70-ietnici, 10. oktobra.
PREBERITE
2	Komentar osociainem pastirskem pismu avstrijskih škofov
3	Heute im Siovenski vestnik
4	Dvojezičnost najsevidi!-ietos v okraju Velikovec
5	Koroška vzrcaiu in kuiturne novice
6	Dobitniki Vestni kove veiikonočne nagradne križanke
8ŠahistiSŠZso sepobratiiis ŠD Piran
HawHčkova: "Razvijati manjšinsko šoistvo!"
„Še vedno se zavzemam za to, da bo dvojezična trgovska akademija pod streho slovenske gimnazije", je dejala zvezna ministrica za pouk dr. Hilde Haw!ičkova v razgovoru za Slovenski vestnik. Dodala pa je tudi, da bi bila ta zadeva že urejena, če ne bi ministrski svet moral obravnavo ustavnega šolskega zakona za avstrijske narodne skupnosti preložiti na svojo torkovo sejo: ^klepanje smo morali preložiti, ker je bil zastopnik Štajeske še premalo informiran. Žgradiščanskim deželnim glavarjem Sipotzem pa je vse jasno."
Zvezna ministrica, ki se je v sredo udeležila tudi otvoritve druge enojezične trgovske akademije v Celovcu, pa je bila soočena tudi z vprašanjem javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Najprej ji je skupnost staršev „ABCC" predala pismo, v katerem
ministrico poziva, naj odgovori na vprašanji, kje bo uvedena javna dvojezična ljudska šola v Celovcu in katere administrativno-organizacij-ske ukrepe in pedagoške priprave je že izvedla, da bi se pouk lahko nemoteno začel z novim šolskim letom.
V razgovoru za Slovenski vestnik je ministrica poudarila, da bo skupnosti staršev seveda posredovala pismeni odgovor, da pa ona v prvi vrsti ni pristojna za odločitev o lokaciji šole: „To je koroška zadeva. V to se nočem vmešavati!"
M/n/sfr/ca Hatv/zček je obiska/a tud/ kofm/rško šo/o.
Ministrica Hawličkova je tudi pristavila, da si razsodbo ustavnega sodišča razlaga kot nalog, da se javna dvojezična ljudska šola uvede na eni izmed obstoječih ljudskih šol v Celovcu, kljub temu pa ni izključila, da bi bila vendar lahko ustanovljena tudi na vadnici pedagoške akademije: „Potem bi bila seveda pristojna za to šolo, kar pa bi tudi rada sprejela. Prej pa bi bilo treba razčistiti pravno vprašanje, ali je taka rešitev sploh v skladu z razsodbo!"
V ostalem pa je ministrica menila, da želi razvijati manjšinsko šolstvo:	„Šo!stvo
narodne skupnosti ne sme propasti zaradi finančnih razlogov. Vesela sem, da je bilo v zadnjem času razvitih več novih učnih pripomočkov. Prav v tej smeri nameravam tudi v bodoče podpirati razne dejavnosti!"
Andrej Mohar
KOMENTAR GOSTA
FOJ/ŠO FOL/Š	/zAor/A tuJ/ suvereno Jržavo
TuJ/ novo/zvo/jena s/o- svojega naroda. MstanAo /o vensko oA/ast je JočaAa/a pa /e t/sto, Aar na/Ao// raz-svoj pr v/ meJnaroJn/ šAan- Aarja vse one, A/ se naAajajo Ja/. DunajsAZ /Veae /bronen 1/Ar pre J len!, Ja JoAončno Ze/tar:g/e prenese/ vesi/z M /zgaAJo svojo totaAtarno n; /Vevvs an J IFor/J /? ep orla, ne/eg/t/mno oA/ast. po Aater/ naj A/ s/ovensA/	Za ra J/ vsega lega /n
preJstavn/A/ ponuja// zlvs- mora/a nova s/ovensA.a tr:/7' zJruž/tev, zl vslr/je/ pa oA/ast reag/ral/ Jragače Aro/ na/A/toJomnevnoponaJAo je. /Ve Zn s/ne/a p/asno Z/a je zavrn///.	Jemant/rat/ vse le čaJne
ZJ/ se, Ja sp/o/: n/ naAr/jač- vesi/, pač pa J/ n; o ra/a ze/o je, Ja 37oveucem znova suvereno /n jasno poveJal/, n e Ar Jo posArasa poJtaAn/t/ Ja s/ pos/ej v ,S7oven;/7 ne ..avsiroogrsAr/ s/nJrom", AomovečJovo//'eva//, Janas ož/v/janje avslroogrsAre zaraJ/ lezenj po /nlegrac:j/ v monarAJe, saj se je s len:/ Evropo /n se poseAej v sreJ-oč/lAr/olepa/ažeslarao/z/asl, njeevropsAr/ proslor razg/a-tuJ/ AraJar je s/o za taAo šajo za reslavralorje črno-poz/l/vne projeAte Arol je žo/te monarAtje. Če n/č Jru-
^ VSrROOGRSKF SFFVDROM
sArnpnos! /1/pe-JaJran a// pa gega /a/:Aro znova pojasn/-z/msAe oAmpJsAe /gre !re/i /no, Ja je tuJ/ avslroogrsAra Ježe/. /Va/nen le/: oč/lArov pa monarA/ja Je/ naroJove je seveJa sArrajno prozoren. zgoJov/ne, Ar/ se n/ zače/a z Dog/nalsAre jagos/ovansAre /elo/n 7945, Ja s CanA^a/je/n s//e, slrnjene v oArv/re Aeo- ponov/mo, Ja je s/ovensA/ grajsAe čarš/je, /norajo najl/ Amet pač AA'ž/7 t/ro/sAemu Ar/vca /zven seZ/e za vse l/slo, Aol srZ/sAe/na /n Ja je ž/v-Aar so sa/ne zaAuAa/e. Za /jenjsAa resn/ca tuJ/ la, Ja l/ razpaJanje 7ugos/av:je naj je soseJ /a/iAo AA'ž/7 oJ Arata lorej ne A/ A:7 Ar/v M Jose v/- po Arv/. V lem irennlAa pa se čev sArajn/ un/tar/zem /n zJ/, Ja je soseJ tuj/ manj cenla/izem pač pa s/ovensA/ nevaren, separal/zem. 7opreJs!avos/ /čo A/ sAralAa In J/ nova AeograJ še poseAej že// s/ovensAa oA/asl /zAaza/a alrJ/i/ v meJnaroJn/ javno- laAšno samozavest Aol je s!/ zalo, Ja .S/ovencem ja ne Janes pr/solna pr/ Jržav//a-A/ uspe/o z nj/Aovo sog/asno n/A .S/ovemje, A/ vsaj AJo oj sprejelo zaAlevo po vzposla- nje na/ašč /aAAo zaAleva/ v/lv/ AonjeJera/n/A oJnosov pojasn/Zo o lem, zaAaj je v 7ugos7av;/7.	vprašanje možne /nlegrac:je
Dejstvo je, Ja je i/ovemj/ /Ivslnje /n .S/ovemje, a// pa Jej/n/l/vno uspe/ m/ren pre- sreJnje Evrope sp/oA spor-AoJ v JemoAracijo, samoza- no.
vesi njen/A Jržav/janov pa je Samo zam/s//!es/, Jo AaA-Janes laAšna, AaAršna je A//a šnega razAarjenja A/ utegnJo morja /e še /ela /97.5, Ao so pr/l/ v vrslaA AorošAega 77eZ-S/ovenc/ verje//, Ja so s/ z matJ/ensta/nvšfaAusrAsA/A zmago mn/ oAnpalo/jem nn/lar/slov.
SLOVPNSM
HEUTE
DieSeite
tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
VESTNIK
B<!atera!e Expertenkommission
Die Diskussion rund um AuBerungen des sloweni-schen Ministerprasidenten Lojze Peterle im Zusam-menhang mit von Partisanen verschleppten Karntnern (in der Mehrheit Nazis, die in der NSDAP und in der GESTA-PO organisiert und an der Aussiedlung der Karntner S!owenen beteiligt waren), kundigte Peterle nunmehr die Einsetzung einer bilateralen Experten- bzw. Histori-kerkommission zur Aufhel-lung des tatsachlichen Ge-schehens wahrend des zwei-ten Weltkrieges und zu Kriegsende an.
Im Rahmen einer Presse-konferenz in Ljubljana prazi-sierte Peterle seine gegen-iiber dem ORF getatigten Aussagen hinsichtlich der Verschleppten in der Form,
als der klarstellte, daB er eine Entschuldigung nur fur den Fali eines tatsachlichen und erwiesenen schuldhaften Verhaltens angekundigt hat-te. Im ubrigen sei er der An-sicht, daB hier nicht nur eine Seite gesehen werden dtirfe, sondern auch die andere gesehen werden mtisse. DaB er in dem Interview nicht darauf verwiesen habe, gab Peterle indirekt als Fehler zu.
Wie der „Slovenski vestnik" in seiner letzten Ausga-be berichtete, hatte sofort nach der Peterle-AuBerung der Karntner Partisanenver-band die Einsetzung einer bilateralen Fachkommission gefordert, die alte Fragen der nationalsozialistischen Ver-treibung und Gewaltpolitik in Karnten und Slowenien rtick-sichtslos aufarbeiten solite.
Zweisprachige HAK: iViinisterrat entscheidet erst am Dienstag
Unterrichtsminister Dr. Hilde Hawlicek erklarte in einem Gesprach mit dem „S!ovenski vestnik", daB der Ministerrat erst am kommen-den Dienstag liber das Min-derheitenschulverfassungs-gesetz abstimmen werde, da der Vertreter des Landes Stiermark diese Woche noch zuwenig informiert gewesen sei. Nach dem zu erwarten-den BeschluB sei auch die Frage der zweisprachigen Handelsakademie geklart: „!ch bin nach wie vor dafiir, daB die zweisprachige HAK
am Slowenischen Gymna-sium untergebracht wird."
Beztiglich der offentlichen zweisprachigen Volksschule meinte Dr. Hawlicek, daB die Standortfrage die Karntner Behorden klaren mtiBten. Sie wtirde aber auch einer Ein-richtung an der Ubungsvolks-schule der Padagogischen Akademie nichts in den Weg legen: „Vorher muBtejedoch rechtlich gepruft werden, ob eine solche Regelung nicht dem Erkenntnis des Verfas-sungsgerichtshofes zuwider-laufen wtirde!"
FUENS podpira celodnevni radio in nov voiiini red za Koroško!
To sta glavni zahtevi FUENS, mednarodnega združenja narodnih skupnosti, ki je prejšnji teden zasedalo v Mtinchnu. V resoluciji, naslovljeni na koroško in avstrijsko vlado ter na radijsko in televizijsko ustanovo ORF, se namreč udeleženci zasedanja izrekajo za to, da bi slovenska narodna skupnost dobila svoj celodnevni radijski spored, za kar zdaj obstajajo tudi tehnične možnosti, saj je na razpolago frekvenca 90,4 MHz, odkar so osrednji val 03 prenesli na drugo.
V drugi resoluciji, naslovljeni deželnim vladam Koroške, Gradiščanske, Štajerske in Dunaja, pa se FUENS izreka za uvedbo novega volilnega reda, s katerim bi bilo zagotovljeno zastopstvo narodnih skupnosti v politično-upravnem sistemu na deželni in zvezni ravni.
Sicer pa so na munchen-skem kongresu FUENS izvolili tudi novega predsednika združenja: Bretonca Pierra Le Moineja je v vodstvu organizacije zamenjal južni Tirolec Karl Mitterdorfer. Za podpredsednika je bil ponovno izvoljen dr. Regi-nald Vospernik. Na zasedanju pa so prvič sodelovali tudi predstavniki Nemcev iz Romunije, Rusije in Madžarske ter Lužiških Srbov iz Nemške demokratične republike.
Slovenski vestnik dvakrat tedensko
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
vabi na
krajevni
sestanek
Čas: četrtek, 7. 6. 90 ob 20.30 uri
Kraj kuiturni dom na Radišah
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm Vas bo informiral o aktualnem položaju v šolstvu, o perspektivah sodelovanja z NSKS oz. o Koordinacijskem odboru ter o stališču ZSO do desetooktobr-skih praznovanj.
Obvestiio
Zaradi binkoštnih praznikov boste prihodnjo števiiko Slovenskega vestnika prejeli v četrtek, 7. jnnija 199(1.
Uredništvo
Eo Jve/et/JA izčrp/JA razprava/: /c AJo tore; oAe/o-JaM/e/r/o .soc/a/no pa.sJr.sAo pi.w;o Aato/ZšA/A šAo/bv /t v.s/rje. foJ ria.sVovor/! „Č/ovcA /c pot ccrAvc" /Janez Pave/ //.) ic av.str/pA/ šAo/)'c aAvar/a/o z JražAc-/:://:: proA/cr/J, A/ .so y:A v .svo/en: pZsr/ia razč/cn/A na št/r/ pog/avJna pog/avja. Je/o /n go.spoJar.s:vo, Jrnž-Aa v so//Jarno.sf/ /n oJgovor-nosn, vprašan/a sn:/.s7a, vreJnote /n c:7/7, pot cer A ve.
Ze prv/ o.snatA/ .soc/a/nega pa.st/r^Aega p/.sn:a go po-vzroč/// števJne reaAcpe,' po.seAno Ae.sno /n oJA/o-nJno so reag/ra/e /nJn.strJ-sAe /n go.spoJar.sAe ustanove ter npAov/ govorn/A/ v /t v.str;).sA/ /y::J.sA/ .stranA/, A/ so v o.snatAn pa.st/r.sAega p/.s/na zavoAaA' .sAr/te /Je/e //:arA.s;zn:a ter teorZ/o raz-reJnega Ao/a, /neJte/n Ao so .soc/a/JemoArat/ ter ,s/nJ/Aa! poz Jrav//aA /a.sno opreJe//e-van/e cerAve v Aor/.st Je/av-sA/rn A/o/e/n /n š/AAon:.
.SeJa/ preJ/oženo /n sprejeto .s'oc;a/no pa.st/r.sAo p/.sn:o /e oč/tno Aon:pron:/.sna reš/-tev na te reaAc:/e,* n:eJte/n Ao z/ast/ v prvem Je/:: (s vet Je/a /n go.spoJar.stvaj na/Jemo povsem napreJne pog/eJe /n /:reJ.stave av.strJsA/A šAo/r/v.
KOMENTAR
dr.
FR-4/VC/J/4
ZMJ7TR4
i
SOCfALFVO
PASARSKO
PfSMO
A/ JoAaza/e/o, Ja so se resno AavJ/ .s proA/em/ Arezpo.se/-no.st/, prema/An/A mezJ /n p/ač, /zAor/ščan/a Aegnncev ter začasno v ta/Zn/ zapos/e-n/A Je/avcev, z Je/oma ne-č/ovešA/m/ Je/ovmm/ pogo-/7, A/ /7A šAoj/e ostro Ar/t/z/-ra/o /n oAso/a/o, pa se ven-Jar/e čat/, Ja so A/A pr/s J/en/ pr/znat/, Ja /e oAsto/eč/ go-spoJarsA/ s/stem - AZ/ttA naAazan/m s/aAost/m - ven-Jar/e na/Ao//š/, Ja več Aot samo enArat poJčrta/o pra-v/co Jo zaseAne /astn/ne, Ja se s/cer /zreAa/o za soc/a/no Jržavo, venJar /e v Jo/oče-n/A, ze/o ome/en/A oAv/r/A.
.S'oc:a//:o past/rsAo p/smo
se ža/ ome/a/e na naAazo-van/e JražAen/A Ar/v/c /n neenaAopravnost/, /zog/Aa pa se /asne opreJe/Ztve, AJo /e za te Ar/v/ce /n neenaAopravnost Ar/v /n AaAo A/ se Ja/e oJprav/t/. E//aA tema pa /e prav prv/ Je/, A/ /e posvečen Je/a m gospoJar-stva, še na//'asne/'š: /n na/Ao//' napreJen.
F vseA Jrag:A vprašanpA, A: tare/o JanJanašn/o Jraž-Ao, šAoj/e ne more/o presAo-č:t: /astn:A senc. .S7e/ Ao pre/ sta zan/e Jraž/na ter zaAon „ce/:'ca JražAe", A:/a/e treAa oAran/t: /n zavarovat/, vse Jrage oAAAe meJč/ovešAega /m meJspo/nega a/: ce/o ena-Aospo/nega/ sož;t/a so zan/e nespre/em//7ve. Ž^cnsAam s:'-cer pr:znava/o prav/co Jo Je/a /n enaAopravnost/, venJar Ja/o razumet/, Ja /7A najraje v; J:jo Aot matere v AuAZ-n/7.
F tem oAv/ra zan/m/vo /n tuJ/ presenet//7vo je jasno opreJeZ/evanje šAojov v pr:J vojašč/ne m s/uženja vojsAe. /V;t: z eram stavAon: ne omenjajo taJ: /eg/t/mne prav/ce Jo oprav//anja c/v//ne s/ažAe - čeprav se prav cerAvene ustanove te oAAAe ze/o raje pos/ažajejo.
/n oA Aonca. tuJ: AorošAt .S/ovenc/ smo - vsa/ posreJ-
no — v past/rsAem p/sma omenjen/. „DemoArat:čna zre/ost neAe JražAe se /zraža prav v njenem oJnosa Jo manjš/n, v AoAAor pr/zna /n pospešuje //; jz. j prav/ce /n Aa/turne poseAnost: etn/čn/A sAap/n. OA vsej aprav/čen: sArA: manjš/n za oAstoj n/7-Aov/A naroJnost: pa se AoJo tuJ: onepotraJZ/e, Ja pr/spe-vajo svoj Je/ež A sp/ošn/ JražAen; A/ag/n/7", se g/as: v soc/a/nem	past/rsAem
p/sma.
.S'oc/a/no past/rsAo p/smo avstr:jsA;'A AatoAšAJ; šAojov je neJvomno AoraA v pra-v:7no smer, proces nastajanja tega p/sma pa je JoAa-za/, Ja so se šAoj/e Aončno /e zAa/t /astnega poguma /n uAra/: pot najmanjšega oJ-pora; zato tuJ: ne začaJ/ Ava/:sar:je soc:a/nega p:sn:a s stran/ zveze /nJustr:ja/cev ter gospoJarsAe zAorn/ce; tem Ao/j pa preseneča ap/avz soc/a/JemoAratov, s/nJ/Aata /n ce/o Aoman/stov - oč/tno n/so Ara// past/rsAega p/sn:a, temveč samo t/sAovna poro-čJa „AatApress", s/cer A/ A/A mora// spoznat/, Ja JoAa/ poseAno nov/A spoznan/ a// zaAtev to p/smo ne vseAuje.
Za Jve/etne razprave - /n to oA pomoč/ svetega JuAa -JoAaj sAromen reza/tat.
Slovenija -Jugoslavija - sosedi
Politiki o aktualnih in bodočih vprašanjih
IZ LJUBLJANE POROČA IVAN LUKAN
C^/o/Ot! tv/! .s7ovOt!.sko poZ/Z/kf, O<7 pre&etjr!/ku F^puh/tAč ^Zovon/jo M//aptv 7ČMČa/!a, vs^h č/artov prot/^oJ^/pa, protj^čt/n/ku v/r;de AojZč/tt Po/or/o/u z t!t!jpot?!čt?!ht!^jyt7r:/ rn/n/s/r/ <7o prec/.SOc/u/kt! ^/o^O/!-skegu pur/umort/u <7r. Franci Fttčttr/Tt, je v torek /n sredo na //.skovrn/! kort/erertca/! predsluv/Z s/o-veu.sk/, jTtgo^/ovttu^k/ /n rueduurodr!/ juvuosZ/. G/avue /erue razgovorov z nov/nar/7 so h//e pr/hod-uos/ ^/oven/je v a// zanaj Vago^/avZ/e, oduos/ s sosed/ /n s /apno /er ne nazadnje nedavne /zjave pre<7^e<7n/Aa AS Fe/er/e/a v zvez/ s /uko !7nenova-n/m/ „odvedeuc/" na ForoiAem /er vprašanje no/ranje s/oveuske naro<7ne oprave.
V zvezi s svojo izjavo o osebah, ki so jih partizani v maju 1945 odvedli - večina njih so bili zavestni nacisti, organizirani v NSDAP in GESTAPO in povzročitelji psihičnega in fizičnega genocida nad koroškimi Slovenci v prvi republiki in med drugo svetovno vojno (op. ured.) -, je Peterle pojasnil svojo, ne le na Koroškem, temveč tudi v Sloveniji, sporno izjavo. Poudaril je, da je v intervjuju za slovensko oddajo ORF (ki jo je njen urednik potem posredoval uredništvoma tv-oddaje v nemščini „Koroška danes" ter centralnega tv-dnevnika „Čas v sliki", ne pa jo vključil, kot je bilo dogovorjeno, v oddajo Dober dan, Koroška!) izjavil tole: „Če bo komisija ugotovila, da se je to res zgodilo, tako ali tako, potem čutim moralno dolžnost, da se opravičim". Priznal pa je, da ni hkrati opozoril, da so se krivice dogajale na obeh straneh.
Peterle je na tiskovni konferenci napovedal bilateralno komisijo, v kateri naj bi sodelovali tako strokovnjaki iz Slovenije kot tudi iz Koroške. Ta naj bi po strokovnih merilih raziskala dogodke, ki obremenjujejo odnose med Slovenijo in Koroško. Dejal je, da o imenih članov komisije še ni razmišljal, toda zgodovinar prof. dr. Bogo Grafenauer bi sodil v tako komisijo.
Ustanovitev bilateralne komisije zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, ki naj hi poleg vprašanja tako imenovanih odvedencev, raziskala tudi celotno dogajanje med in ob koncu druge svetovne vojne na Koroškem in Sloveniji, je predlagala tudi Zveza koroških partizanov oz. njen predsednik Janez Wutte-Luc takoj po sporni Peterletovi izjavi pretekli teden.
K vprašanju odnosa Slovenije do vseh teh vprašanj so
na tiskovni konferenci zavzeli stališče tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan ter člana predsedstva dr. Matjaž Kmecl in akademik Ciril , Zlobec. Kučan je na tozadevno vprašanje g. urednika Slovenskega vestnika odgovoril, da mora Slovenija definirati svoj odnos do vseh teh vprašanj, ki že dolgo obremenjujejo odnose s Koroško, pri tem pa poudaril, da gre pri tem za obojestranskost nerazjasnjenih dejanj in ne le s strani Slovenije. Glede zgodovinske komisije, ki naj bi ugotovila resnico o dogodkih med vojno in neposredno po njej, je Kučan dejal, da podpira njeno ustanovitev, „ker je edina, ki lahko da objektivne odgovore in končno razkrije resnico". Član predsedstva dr. Matjaž Kmecl je poudaril, da je sprava zelo zapleteno vprašanje, ki se skozi zgodovino vleče kot narodni spor. Pri tem je glede zgodovine na Koroškem dejal, da po plebiscitu „ni bilo leta, ko ne bi kakšen slovenski duhovnik kot voditelj te slovenske manjšine, kije bila poražena, postal žrtev preganjanja". Dejal je tudi, da se je treba vprašati, kaj je s tistimi slovenskimi družinami, ki so jih nacisti leta 1942 izselili v .,Reich" in od katerih se več kot sto članov ni nikdar vrnilo. Poudaril je, da ozadja vsega tega ni raziskala nobena avstrijska komisija, čeprav je bilo v preteklosti veliko možnosti, da se stvari razčiščejo, ter da se Avstrija nikoli ni opravičila tem žrtvam tako kot tudi ne sedanji deželni glavar. Spomnil je tudi na obglavljene selskc žrtve in menil, da se sedaj začenja neko poglavje, „ki pomeni v bistvu bolj politično nekrofilijo kot pošteno dejanje kakršnegakoli humanizma".
Član predsedstva Ciril Zlobec pa je glede ..iniciative"
predsednika IS Peterleta zelo odkrito izrazil svoje individualno stališče. Dejal je: „Ne podpiram njegovega koraka tako kot je bil storjen in sicer zaradi tega ne, ker sem za spravo. Tako kot je to bilo storjeno, pa vzbuja postopek, ki pomeni iracionalne poskuse prekvalifikacije krivde (beri v okviru).
Glede bodočega položaja Republike Slovenije v Jugoslaviji sta tako predsednik predsedstva Milan Kučan kot tudi predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle poudarila, da je treba najprej sprejeti republiško ustavo, s katero bi Slovenija jasno in, kot je napovedal Peterle, z referendumom izrazila svoje pogoje, pod katerimi je kot samostojna in suverena republika pripravljena vstopiti v Jugoslavijo kot konfederacijo. Kučan je s to izjavo nasprotoval stališču novega predsednika predsedstva Jugoslavije Borisava Joviča, ki meni, da je primarna zvezna ustava.
Glede jedrske elektrarne v Krškem je predsednik Zelenih Slovenije in član republiškega predsedstva dr. Dušan Plut menil, da je leto 1995 za zaprtje JE realističen datum, da pa bo treba takoj začeti z alternativnimi koncepti za proizvodnjo električne energije ter uvajati ukrepe, s katerimi se bo zmanjšala poraba te energije. Poudaril je tudi, da bo Slovenija potrebovala tudi strokovno pomoč sosednjih držav, posebno Avstrije.
Na vprašanje, kaj bodo v „novi Sloveniji" počeli s spomeniki npr. Kidriču, Titu, itd., sta tako predsednik Milan Kučan (ZKS-SDP) kot
S/ovenska v/ada bo za novega genera/nega konzola v Ce/ovcu pred/aga/a dr. /-/obeda Požarnika.
tudi član predsedstva Ivan Oman (Demos) odgovorila, da ne mislita na odstranjevanje oz. rušenje teh spomenikov, saj so priče določenega obdobja slovenske zgodovine. Drugačno stališče do osebnosti iz slovenske preteklosti je formuliral edinole novi minister za šolstvo dr. Peter Vencelj, ki je najavil, da bo predlagal preimenovanje ..Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani" v „Uni-verza v Ljubljani". Pravtako je napovedal spremembo nekaterih ideološko obarvanih imen osnovnih šol v Sloveniji.
K vprašanju vojske oz. jugoslovanske ljudske armade je minister za obrambo Janez Janša poudaril, da se bo slovenska vlada zavzemala za lastno ali za nobeno vojsko. Minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel pa je dejal, da se hoče slovenska vlada v zunanji politiki preusmeriti od politike neuvrščenosti na politiko nevtralnosti. Rupel je nadalje napovedal, da namerava slovenska vlada odpreti tudi lastna predstavništva v tujini, na primer v Bruslju, v Miinchnu itd. Dejal je, da se vlada tudi ne strinja s predlaganima osebama za generalna konzula v Celovcu in Trstu in na naše vprašanje odgovoril, daje kot zunanji minister Slovenije predsedniku vlade Peterletu ter predsedstvu Republike Slovenije predlagal, da Beogradu predlagata za generalnega konzula v Celovcu dr. Huberta Požarnika (SDZ). Na vprašanje o srečanju s Haiderjem pretekli vikend v Celovcu je Rupel srečanje ocenil kot koristno in zavrnil kritiko Socialistične zveze Slovenije, ki je to srečanje ocenila za provincialni nivo. Zavzetost, s katero je Rupel skušal braniti oz. postaviti Haiderja v boljšo luč, ni presenetila samo mednarodni sestav novinarjev, ampak očitno tudi predsednika Peterleta, ki se je v svojih izjavah v zvezi s srečanjem izrazil bolj previdno in poudarit, da bo Haiderja ocenjeval po dejanjih, ne pa po njegovih besedah in napovedih.
Novi minister za notranje zadeve Slovenije Igor Bavčar pa je novinarjem sporočil, da Služba državne varnosti ne posega več na politično področje in zagotovil, da zaradi političnih razlogov ne prisluškuje več nobenemu državljanu Slovenije.
Novinarj/ /z vse Jugos/a v/je, sosednih držav /er vseh na/pomembne/šib mednarodnih tiskovnih agencij so se zbraii na tiskovnih konferencah predsedstva, v/ade in skupščine S/oveni/e v Ljub/jani.
Čiri! Z!obec o odvedencih in spravi
„Nenadoma /e slovenski partizan posta/ krivec vseh z/očinov, ki so povezani po vse/' verjetnosti, kot vemo, s s/eherno vojno in z vsakim oboroženim spopadom. Vprašam se, zakaj se to doga/a prav v odnosa .Slovencev do svojih sosedov.
Francozi in iVemci so si biii v zadnji vojni nasprotniki. Nemci so v Franciji zagreši/; stevi/ne z/očine. Fudi v okupacijski coni iVemči/e, ki je bi/a zasedena po Francozih, se je v prvih Zetih po vojni zgodiio veiiko hudega in ve/iko žrtev /e bi/o v koncentracijskih taboriščih, z/asti tam, kjer so bi/i ese-sovci in so mnogi jetniki zaradi Zakote in zanemarjenosti tudi pomr/i. /n vendar, niko/i se ne prešteva, ko/iko mrtvih je bi/o v Franciji in ko/iko v nemški coni, ki so jo zased/; Francozi, Ang/eži a/i Američani. Fostav/ja se mi vprašanje, zakaj se prav v odnosi/; med majhnim narodom, ki je bi/ vso zgodovino v podrejenem po/ožaju, zapostav/jan, okupiran, izkoriščan, postavlja vprašanje krivde, medtem ko si tega vprašanja ni niko/i zastavi/ nobeden od ve/ikih narodov. /n če abso/utiziram vprašanje.* tistega, ki je sproži/ drugo svetovno vojno, bi danes Zahko upravičeno obtoži/i, da je kriv za 50 mi/ijonov mrtvih v Evropi. Vendar ne postav/jamo te zahteve, da bi se mora/ danes, 45 Zet po končani vojni, kesati, se posipati s pepe/om, in to tiste generacije, ki dejansko niso krive za vojno. Pri .Slovencih pa naj bi ce/ narod prevze/ neko krivdo za indivi-dua/ne z/očine a/i neka druga z/a dejanja, a/i pa dejanja, ki jih je zagreši/a vojska, ki je bi/a sp/ošno-jugos/ovanska. Zakaj? .Samo zaradi tega, ker se je to dogaja/o na .Slovenskem a/i na ozem/ju v neposredni b/ižini, bi se mora/ danes s/ovenski narod samovo/jno, v nekem smis/u iraciona/no obremenjevati kot krivec? .Sprava je mogoča, če se stori križ nad pretek/os-ijo, ne pa če se iz nje v/n-čtjo posamezni primeri in se skuša prekva/i/tcirafi krivda. Fo je spodbujanje ponovnega sovraštva, s tem se individua/izirajo bridki in bo/eči spomini na pretek/ost".
Dvojezičnost
naj se vidi!
Na binkoštni ponedeljek, 4. 6. 1990, bomo okrasili nekatere zgolj nemške napise in kažipote. Ne bomo jih poškodovali - le dopolnili jih bomo. Na papirju napisana slovenska imena krajev bomo z vrvicami pritrdili pod nemška imena, tako da bodo lahko vsi spoznali zatajeni del koroškega bogastva.
Pred trinajstimi leti je začela veljati odredba k zakonu o narodnih skupnostih, ki predvideva dvojezične krajevne napise samo še na eni tretjini dvojezičnega ozemlja. Po 7. členu ADP pa bi morali biti taki napisi povsod tam, kjer živi dvojezično prebivalstvo.
Republika Avstrija petintrideset let po podpisu Avstrijske državne pogodbe obveznosti do slovenske narodne skupnosti še vedno ni izpolnila. S kolesarsko akcijo
hočemo opozoriti na to pomanjkljivost.
Vedno znova se poudarja, da narodna skupnost predstavlja posebno obogatitev za državo. Narodna skupnost pa ne more preživeti, če ni enakopravna večinskemu narodu - samo strpnost ne zadostuje. Dvojezični napisi nikomur ne škodujejo, vendar pripadnikom slovenske narodne skupnosti dajejo občutek, da jih priznavajo tudi nemško govoreči sodeželani. Na dvojezični značaj Koroške naj bi bili ponosni, zato - dvojezičnost naj se vidi!
Vsakogar, ki ima kanček dobre volje in nekaj kolesu podobnega ter mu dvojezičnost v javnosti ni zadnja briga, vabimo, naj se udeleži kolesarske akcije po Podjuni.
Slovenske mladinske organizacije
Kdaj smo kje?
Wann sind wir wo?
Velikovec/V olkermarkt, Škocijan/St. Kanzian, Šentprimož/St. Primus, Železna Kapla/Eisen-kappel- 10.00 Sinča vas/Ktihnsdorf 10.30 Dobrla vas/Eberndorf, Žitara vas/Sittersdorf 11.00
Globasnica/Globasnitz
12.30
Šmihel/St. Michael 13.45 Pliberk/Bleiburg 14.15
Suha/Neuhaus12.00 Žvabek/Schwabegg 12.15 Dob/Aich 13.30 Pliberk/Bleiburg 14.15
Zaključna prireditev bo v Pliberku! Die Schlubver-anstaltung Hndet in Blei-burg statt!
Zweisprachigkeit kann ach sehen lassen
Am Pfingstmontag, den 4. 6. 1990, werden wir einige nur mit deutschen Namen be-schriftete Ortstafeln und Wegweiser verzieren. Wir werden sie nicht beschadi-gen, sondern nur vervollstan-digen. Die aui Papier ge-schriebenen slowenischen Ortsnamen werden wir mit Schnuren unter die deutschen Aufschriften hiingen, so dali alte den verleugneten Teil des Karntner Reichtums erken-nen werden konnen.
Vor dreizehn Jahren trat die Verordnung zum Volks-gruppengesetz in Kraft, die zweisprachige topographi-sche Aufschriften nur noch in einem Drittel des zweispra-chigen Gebietes vorsieht. Nach dem Artikel 7 des oster-reichsichen Staatsvertrages sollten solehe Aufschriften
tiberall dort zweisprachig sein, wo gemischtsprachige Bevolkerung lebt. 35 Jahre nach der Unterzeichnung des osterreichischcn Staatsvertrages ist die Republik Oster-reich ihren Verpflichtungen gegentiber der slowenischen Volksgruppe immer noch nicht nachgekommen. Mit unserer Aktion wollen wir auf diesen MiBstand auf-merksam machen. Es wird immer wieder betont, daB die Volksgruppen eine Bereiche-rung ftir das Land darstellt.
Zweisprachige Aufschriften schaden niemandem, ge-ben aber den Volksgruppen-angehorigen das Geftihl, mit ihrer Sprache in unserem Land anerkannt zu sein. Man solite stolz darauf sein.
Slowenische Jugend-organisationen
7ajn/k /nž. Kanc//of/n predsedn/k zveze p/sa/e//ev Nowofny s ku/furn/m referentom dr. Ambrozijem (z /eve prof/ desn/j
Breze 90 v tud političnih sprememb in varstva okotja
Zveza koro.sk/k p/^afef/ev (Karntner ^ckrf/t^feffervcrhanJ) /c o/? koncM nt/nnfega tedna /od četrtka do neJef/e) v //reza/; na zgornjem Koročkem pr/redda 79. mednarodno p/.s'are//'.sko srečanje. 1/de/eždo ^e ga je nad sedemdeset p/.sate/jec /z Zvezne repnkffke /Vemčtje, /Vernike demokratične repnh/tke, 5v/ee, Francije, /rafije, Madžarske, Pofj.ske, ./Mgo.sfavi/e, Čečke, Lnxemharga, Romunije in Avstrije.
ANDREJ KOKOT
Zbrane pisatelje je v imenu prireditelja pozdravil predsednik pisateljske zveze Walther Nowotny, medtem ko je srečanje odprl kulturni referent in namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy. Srečanje, ki si je v minulih letih pridobilo sloves dialoga med pisatelji iz Vzhoda in Zahoda, je zaradi nastalih korenitih družbenopolitičnih sprememb v vzhodnoevropskih deželah v zadnjem letu izgubilo vlogo posrednika dialoga pisateljev iz tako imenovanega vzhodnega oz. zahodnega bloka, saj so medtem padle železne zavese, bil je odstranjen berlinski zid, posamezne države dobivajo demokratično izvoljene vlade. Kljub temu ali prav zato je bilo srečanje še bolj zanimivo kot marsikatero izmed prejšnjih. Zbrani pisatelji so si imeli povedati marsikaj. Kdor misli, da so
politični preobrati pisateljem prinesli vsestransko izboljšanje, je v Brezah moral spoznati, da temu ni tako.
Največ pozornosti so bili deležni pisatelji iz Romunije, kjer je politični preobrat nastal z odstranitvijo in usmrtitvijo diktatorja Ceausesca. Iztočnico je z branjem odlomka iz svoje knjige dal švicarski pisatelj Frank Geerk, ki je pred petimi leti napisal roman Diktatorjeva smrt, z resničnim poročilom o položaju pisateljev v Romuniji pa romunska pisateljica Nora Juga. Ta je dejala, da položaj pisateljev v Romuniji še ni tak, kakršen bi moral biti. Res je, da imajo več svobode, vendar sedaj izdajajo manj (ali skoraj nič) knjig kot poprej, ker so pisatelji postali uredniki časopisov, pomanjkanje papirja pa ovira tisk leposlovnih knjig. Tudi kar zadeva potovanje v inozemstvo, ovire niso več v domači deželi, ampak jim jih posta-
vljajo zahodne dežele z uvajanjem vizumov in garancijskih pisem. Med njimi je tudi Avstrija. Problemi so sicer drugačni, vendar še obstajajo. Težka je tu domača situacija, saj se dežela bori z inflacijo, nerazvitim gospodarstvom itd. Pisatelji tudi niso zadovoljni z novo politično ureditvijo. Pisatelj bi torej tudi v novih okoliščinah v Romuniji in tudi drugih deželah moral spet postati vest družbe in ne, kakor je naglasila Nora Juga, politik ali oblikovalec javnega mnenja, temveč pisatelj, umetnik, ki svoji deželi ustvarja kulturno podobo.
Druga tema srečanja v Brezah je bila posvečena varstvu okolja oziroma pogledu pisateljev na onesnaževanje našega planeta. To je brez dvoma nova vsebina njihove obravnave, vendar povsem upravičena in aktualna, saj svet doživlja zaskrbljujoče ekološke katastrofe, ki jih povzroča zlasti industrializirani svet z brezbrižnim zastrupljanjem vode, ozračja in zemlje. Pisatelji v Brezah so zahtevali, da je treba nemudoma kaj ukreniti ter svet in z njim človeštvo rešiti pred neizbežnim propadom.
A. Kokot
Romunska p/safe///ca	/-až/gkosrbsk/ p/safe// Jun) Koch (sred/na) v pogovoru s
Nora Juga	ko/eg/
KULTURNE NOV!CE
SALZBURG. -	V
založbi Grauwerte	je
Delovna skupnost Region-Kultur izdala pravo novost za avstrijske razmere: Pod nemškim naslovom „Rad bi bil vojak svobode" so namreč zbrali več demokratičnih pesmi za avstrijske vojake, cilj knjižice, ki stane 60 šilingov, pa je, da bi tudi mladi vojaki začeli razmišljati o pojmih kot so „vojna, borba in herojstvo", ter jih nadomeščali z vrednotami kot so to demokracija", „mir" in „svo-boda". Pesmarica sama je razdeljena na štiri poglavja: demokratične tradicije, upor proti fašizmu, vsa ljudstva si prizadevajo za mir, za skupno petje. Med pesmimi iz časa upora najdemo tudi pesem slovenskega vojaka neznanega avtorja „Pobič sem star".
CELOVEC. - Thea-trum Germanicum Emo-nae, gledališka skupina oddelka za germanske jezike na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, je pred kratkim gostoval v Celovcu. Študenti in študentke nemščine so v Uni-kumu uprizorili najnovejše delo štajerskega avtorja Reinharda P. Gruberja „Der hinnige Sohn und das Publikum". Skupina je predvsem jezikovno presenetila, saj so igralci večji del igre govorili v narečju, in to z najširšjo alpsko intonacijo. Komad sam je „kr-voločna farsa", ki obra-
čuna s podeželsko idilo, vsebuje pa tudi precej zakritih razmišljanj o teatru samem. Publika postane del dogajanja, igralci oživijo in postanejo realni, videz in stvarnost sta neločljiva. Ob vsem tem pa seveda ne manjka hudomušne komike in gledalci so se odlično zabavali.
CELOVEC. - Tudi letos so študentje anglistike celovške univerze -znani in razvpiti pod imenom INEPT - naštudirali igro v angleškem jeziku in z njo nastopili v Celovcu, Gradcu in Ljubljani.
Priložnost ogleda igre v tujem jeziku so izkoristiti tudi številni dijaki slovenske gimnazije, ki so si pod nadzorstvom profesoric Česnovarjeve in Kampu-ševe ogledali dramo o britanskem vojaku, ki ga ujame Irska Republiška Armada in ga navsezadnje ustreli.
BILČOVS. - Pred cer kvijo v Želučah bo igralska skupina SPD Radiše prvič na prostem uprizorila ljudsko igro „Domov" Felixa Mittererja. Predstava bo v soboto, 2. junija, ob 20.30 uri. V primeru slabega vremena bo predstava v avli ljudske šole v Bilčovsu.
BARCELONA. - & dneva poezije v Barceloni se bosta udeležila tudi Gustav Januš in Janko Ferk. Avtorja vabi italijanska založba Edizioni Brai-tan, ki je že izdala knjigi omenjenih avtorjev.
M/acf/ g/asben/k/ med koncertom.	sw<a. Mohar
Sproščen uvod, klasičen finale
Krščanska kulturna zveza je v sodelovanju z deželnim mladinskim sekretariatom in Glasbeno mladino na Koroškem prejšnji petek pripravila poseben koncert: v gosteh je bil namreč simfonični orkester Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane, ki ga vodi Franci Rizmal.
V nabito polnem Domu glasbe pa dijaki višjih razredov raznih celovških gimnazij niso bili deležni samo ubrano podanega klasičnega simfoničnega koncerta, temveč tudi svežega, šaljivega in nagajivega začetka: simfonični orkester je namreč izvedel poseben del sporeda, ki naj bi mladini olajšal razumevanje klasične glasbe. Ta del se začenja s predstavitvijo posameznih glasbil, ki vsako zaigra svojo melodijo, konča pa sc, ko dirigent zaprosi najbolj pogumnega obiskovalca, da prevzame dirigentsko palico. Tako je zagotovljen dober začetek, tako je mladina bolj zainteresirana, zato pozorneje sledi koncertu klasične glasbe. S tem pa so člani simfoničnega orkestra uspeli tudi v Celovcu - in poželi bučen aplavz za skrbno pripravljen in odlično odigran spored.
Pog/ed na 40 f/rov ranžirnega ko/odvora Brnca. swta. osa
Otvoritev hrupnega ranžirnega kolodvora
BRNCA. - Pred kratkim so svečano odprli veliki ranžirni kolodvor Beljak-vzhod, ki se nahaja v industrijski coni na Brnci. Zvezni minister dipl. inž. dr. Rudolf Streicher je pri tem poudaril, daje na Brnci nastal eden najsodobnejših kolodvorov te vrste v vsej Avstriji. Gradili so ga enajst let, skupni stroški so doslej znašali 3,47 milijarde, do popolnega dokončanja vseh del (ukrepi proti hrupu, remontni oddelek,...) pa bodo porabili še 340 milijonov šilingov, dodatna dela
pa naj bi bila zaključena do leta 1992.
Posebno potrebni pa bodo še gradbeni posegi, ki naj bi zmanjšali obremenitev bližnjih stanovalcev s hrupom. Kot smo že poročali, je na ranžirnem kolodvoru posebno hrupno, kadar po drči razvrščajo vagone in sestavljajo nove kompozicije. Direkcija OBB zdaj načrtuje, da bo ta problem rešila s pogubnimi nasipi in zagradami proti hrupu, dodatno pa nameravajo urediti tudi več zelenih pasov vzdolž tirov.
Turizem stagnira...
CELOVEC. - Statistični urad je objavil pregled zimskega turizma v letošnji zimi, v kateri je bilo zelo malo snega. Kljub temu pa se število prenočitev ni znižalo, temveč ostalo v bistvu nespremenjeno (porast je znašal le 0,1%). Skupaj so našteli 2,3 milijona nočitev, poraslo pa je predvsem število nočitev inozemcev. Največ tujcev pa je prišlo iz Zvezne republike Nemčije. Hudo je le, da so zmanjšanje utrpeli turistični obrati z majhnim številom sob.
Prepovedana vožnja
LJUBELJ. - Okrajno glavarstvo v Celovcu sporoča, da je ob vikendih odredilo dodatne prepovedi vožnje za tovornjake. Nova odredba bo trajala od L junija do 8. septembra, veljala pa bo za tovornjake z več kot 7,5 tone skupne teže ter tovornjake s prikolicami. Po novi odredbi je za te tovornjake dodatno prepovedana vožnja na odseku med Kožentavro in državno mejo tudi od petka (14.00) do sobote (15.00). Izvzeti so tovornjaki, ki dostavljajo robo.
Govorilne ure zadevah kmetijstva. Za
za naše kmete Kr ^
Diplomirana inženirja oddelku Zveze slovenskih Štefan Domej in Hanzi zadrug v Celovcu, Rožan-Mikl imata vsak torek ska cesta 85, telefon redne govorilne ure v (tl 463) 51-23-65-0.
Kmečko gospodarska zadruga Železna Kapla
vabi vse člane na
redni občni zbor,
ki bo v torek,
5. 6.1990 ob 19. uri
v društveni sobi nad zadrugo.
OGLAS
Za šolsko leto 1990/91 iščem (poceni) stanovanje za dve osebi v Celovcu ali bližnji okolici (avta nimam), ker bom opravljala učni prakti-kum na ZG za Slovence. Ponudbe na: Mojca Jenko, 1200 Dunaj, Denisgasse 44/18, telefon 0222/3588862.
Koroški otroci tudi ietos spet na morje
CELOVEC. - Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju, ki vsako leto odpelje mlade Korošce na kopanje in zabavo na istrske plaže, pripravlja tako letovanje tudi za letos. Kot sporoča, bo spet v Poreču, in sicer v času od 14. do 23. julija. Cena za desetdnevne počitnice, vključno z bivanjem (prehrana in varstvo) ter prevozom iz Celovca v Poreč in nazaj, znaša 2000 šilingov. Prijavite in informirate se lahko pri Milki Kokot, kije v službenem času dosegljiva na telefonski številki 0463/ 514300-40.
Koordinacijski odbor pa tudi sporoča, da še išče vzgojitelje in vzgojiteljice, ki bodo spremljali otroke na letovanju. Prijave pošljite na Koordinacijski odbor, Tarviser-straBe 16, 9020 Celovec.
V predoru skozi Karavanke nižja tarifa za domačine?
ŠENTJAKOB. - Šentjakobski občinski svet je na svoji zadnji seji sklenil resolucijo, s katero od deželnega referenta za ceste Ramsba-cherja in direktorja Turskih avtocest Justa zahteva posebno tarifo za potovanje skozi karavanški predor. Taka ureditev bi bila namreč kar dvakrat utemeljena: prvič, prav Šentjakobčani bodo morali prenesti največ hrupa, in drugič, z znižano cestnino za Šentjakobčane bi lahko okrepili tudi obmejno sodelovanje in trgovanje.
Po najnovejših informacijah je zahtevo šentjakobskih občinskih odbornikov že podprl tudi pristojni referent za občine, namestnik deželnega glavarja Ambrozy, ki pristojne poziva, naj ustrežejo upravičeni želji oziroma zahtevi prebivalcev te rožan-ske občine.
VABILO
Posojilnica-Bank Celovec, rzzoj., 9013 Klagenfurt/Celovec, BahnhofstraBe 1
vabi svoje člane na
redni
občni zbor,
ki bo v petek,
8. junija 1990 ob 18. uri
v Miadinskem domu SŠD v Ceiovcu, Mikschaiiee 4.
Predsednik upravnega odbora
Siovenski vestnik dvakrat tedensko
Datum	Kraj	PRiREDiTVE	Prireditelj
Petek	v farni dvorani	KONCERT-gostuje APZ ..ToneTomšič"	
1.6. 20.00	vžetezni Kapti	iz Ljubtjane. Dirigent: Jože Furst	
Sobota	vžetučah	Mitterer: DOMOV (igra na prostem)-gostuje	SPD .Bitka"
2.6. 20.30	pri cerkvi	SPD ..Radiše" (v primeru stabega vremena bo predstava v avti tjudske šote)	
Ponede!jek priRieptnu		LOVSKA MAŠA - na binkoštni	Lovski zbor
4.6. 14.00	v Koprivni	ponedetjek	
Sreda	grad Porcia	..GOSPODIČNA, PLAČAM!"	CIE
6.6. 19.30	vSpittaiu	O vtogi žensk v turizmu. Predava: Monika Kircher-Koht	
Petek	farna cerkev	KONCERT za vioiino in harfo	SPD
8.6.	na	izvajata: tgor Kuret (vioiina) in	Žita
20.00	Ziijski Bistrici	Barbara Faiman (harfa)	
Petek	pri Joktnu	LITERARNO BRANJE - Maruša Krese	KD.Pri
8.6.	v Ceiovcu	bere iz svoje knjige „Danes" in iz	Joktnu",
20.30		še neobjavtjenih det	Zatožba Drava
Sobota	pri Joktnu	OTROŠKA PRIREDITEV	KD.Pri
9.6. 17.00	v Ceiovcu	gtedatišče ktovnov Mimo	Joktnu", Bettandona
Sobota	pri Mekvavcu	ŠTORIJE IN BALDORIJE - koncert	SPD
9.6. 20.30	naTešinji (Šentjakob)	tztok Mtakar (na instrumentih David Šutigoj)	..Rož"
Nedetja	v farni dvorani	KULTURNA PRIREDITEV nastopali bodo	Društvo
10.6. 14.00	v Šentjakobu	Suški oktet, Ansambet Korenika iz šmiheta in instrumentatni trio upokojencev iz Šentjakoba. Zajed in pijačo je poskrbtjeno!	upokojencev
Četrtek	Dom prosvete	KLAVIRSKI KONCERT-Chung	Sodalitas
14.6. 20.00	v Tinjah	Lee igra dela Franza Schuberta in Franza Liszta	
Sobota	Drabosnjakov	DRABOSNJAKOV PAS!JON - nastopajo:	KKZinSPD
16.6.	dom	igraici iz Roža in z Gur;	.Drabosnjak"
20.30	na Kostanjah	režija Franci Končan Nadatjnje predstave bodo: v nedetjo, 17.6. ob 20.30, v soboto, 23.6. ob 20.30. Predstave bodo na prostem. V primeru siabega vremena bodo pretožene na 30. junij in 1. jutij ob istem času.	
Sobota	pri Ftorijanu	POLETNA NOČ -za ples igra	MePZ
16.6. 20.30	vVogrčah	ansambet ..Metos" iz Stovenije	.Podjuna-Ptiberk"
RAZSTAVE
Celovec
-	Dom umetnikov - Zoran Mušič, risbe, akvareli, gvaši. - (do 24. 6.) - Pri Joktnu - Franz Sem, mešane tehnike - Mestna hiša - Razstava dobitnikov natečaja Romerqueiie (do 10. 6.), Dežeina gaierija - Bruno Gironcoli, dela (do 30. 6.) - Gaterija 61 - Giorhio Guarini, mešane tehnike (otvoritev 6. 6. ob 18.30).
Rožek
-	Galerija Rožek - Christine De Pauli, slike (do 16. 6.).
Tinje
Gaierija Tinje - Betka Tomšič, likovna dela (do 14. 6.) - Uršula Opriessnig, akvareli (otvoritev 14. 6. ob 19.00).
			§		''F	2 F	J (7	**F		0	6 .E	7 F	8 F	9 F
			F	§	70	(7	F	(7	A 1		77 *r	F	/	o
				-'2 M	/E	E	/	F	O	A/	(7	C	A/	F
					/7	(7	c	F	A	/		A?		a
						1/	Al		A	E	F	A/	F	F
			H	V	L	^	e	V	A)	F	A/	/	A/	F
21 ^ F	22 F	23	24 A	F	A/	F	6	29 Al	/V	F	5)	e	26 /	F
	Č7	F	/	F	O			25 A/	F	/	29 F	30 /	C	
(7	F	/	/	(7	6*	32 *F	e		33 F	"F	/	F	F	e
	/	F	/				36 (j	e		37 (7	A/			$
	F		39	41 /	e	42 /E	(7	43 L		44 A/	17	43 4	46 F	97 A!
	Al	A? F			33 (7	F7	d	A		77		A/	/	A
92 /1	F	F		4	L	Al	/	A/			F	(7	A/	41
Izžrebati smo dobitnike!
Dobra stvar pač dlje traja! Tega reka smo se držali tudi pri žrebanju dobitnikov Vestnikovih velikonočnih križank za najmlajše in nekoliko starejše. Danes pa objavljamo izid: iz velikega kupa pravilnih rešitev smo izvlekli srečne dobitnike, katerim k lepim nagradam iskreno čestitamo!
Najbolj vesela bo prav gotovo Jožefa Hus iz Vinogradov pri Miklavčevem, saj kot glavna dobitnica prejme „zdravo" nagrado: za tri dni se bo namreč lahko odpeljala v Medijske toplice, kjer bo lahko koristila polni penzion ter vse ugodnosti - od bazena do podvodne kopeli. Seveda pa čestitamo tudi vsem ostalim dobitnikom, še posebej najmlajšim, ki bodo prejeli knjige oziroma kasete.
Vsem, ki jim tokrat sreča ni bila naklonjena, pa obljubljamo, da bodo imeli še večkrat možnost za nagrado pri Vestnikovih nagradnih križankah!
	1 A	2 /	3 A	4 A
5 E	o	A		A
6 F	A	<7	J	F
7 J	r	A	A	A/
Na jmlajši dobitniki:
1.	Danica in Milena Reichmann, Bilčovs
2.	Sandra Lubas,
Železna Kapla
3.	Rima Salman, Maribor
4.	Rene Fuhrendorfler, Železna Kapla
Odrasti dobitniki:
1.	Jožefa Hus, Miklavčevo
2.	Alojz Krištof, Šmihel
3.	Milan Wieser,
Kotmara vas
/van Do/enc
Za dolar človečnosti
Tri tedne sem prebil v največji samoti s knjigami, ki sem si jih bi) prinesel iz mestne knjižnice. Premislil sem znova Odisejo, Izgubljene iluzije, Zapiske iz mrtvega doma, Idiota, Temo sredi dneva, Martina Edena, Smeh v džungli, Ovidove elegije iz izgnanstva, Legendo o velikem inkvizitorju, Don Kihota, žaloigra o Willyju Lomanu. Iskal sem še neke druge naslove, a jih knjižničarka žal ni imela v seznamu.
Vsak dan sem po eno uro prelival Bogokletje Allana Kenta v slovenščino. Nekaj
za vajo, nekaj pa zato, ker sem to čudno Ca!dwe!!ovo pripoved šele zdaj prav razumet.
Prevzel me je občutek, da se mi je Kanada nekje na poti izmuznila iz objema. Doslej sem bil spoznal samo njeno življenje na dnu. Utrip tega najnižjega kroga se mi je zdel nategnjen po vzorcu nestalne in zdolgočasene Marjorie: tudi ona se je kazala pravo damo, dokler je bila še našminkana, napudrana, naparfumirana in oblečena.
Moj Maribor pa je bil v tistih samotnih prerijskih
urah tako zelo daleč - niti v sanjah nisem mogel upati, da ga bom še kdaj videl.
Torontska „Sloga" je v začetku novega leta objavila samo tri moje najpobožnejše želje:
Že/e/ b/ s/ natančen nas/ov f/sfega kanadskega pred-sfavn/šfva v Ang////, k/ v škotskem //s tu Fd/nburg Even/ng Netvs nu/no /šče kvat/f/c/rane de/avce za Kanado. Ta nas/ov b/ kot dobn //ud/e mora// pnporoč/t/ vsakemu /zmed sto t/soče v naš/h brez-pos/en/h //ud/, k/ tukaj zaman /šče/o svojemu znanju pn-merno zapos//tev. Mogoče j/m posredova/n/ca v Ang//// odkr/je t/sto, za č/mer se sam/ v Kanad/ zaman oz/rajo na vse stran/.
Že/e/ b/ s/ drobnega poja-sn/Va o govoru našega m/n/-stra za /m/grac//o v č/kaškem ženskem at/etskem k/ubu; A// vab/ vnašepr/seZ/enske vrste amer/ške pod/efn/ke, da b/
nas na kanadsk/h t/eb zapo-s//V/ vsaj za t/sto kratko dobo, dok/er s/ z naš/m de/om ne nagrab//o dovo// kanadsk/h do/a/jev, a// pa ve//a vab/7o amer/šk/m de/avcem? Če gre za zadnje, b/ pobožno reke/, naj ostanejo kar doma. V Amer/k/ je podpora za brez-pose/no znatno v/šja kot pa v Kanad/.
Že/e/ b/ s/, da moj/ štev/Jn/ znane/ po kanadsk/h urad/h ne b/ kaza// ob srečanj/h tako s/adkega obraza /n tako ve//-kega zan/manja za mojo skromno usodo.
/Vj/hove pr/jazne besede res /epo zven/jo, pa m/ vedno zb/ed/jo, ko v/d/m, da so nj/-hove m/s//po deset /n dvajset m///, /očene od nj/dovega ubog//7vega te/esa...
Proti koncu belega meseca sem spet šel med ljudi. V mestu je bilo vse tako kot lani, ko sem stopil iz vlaka. Razloček je bil samo ta: pri Kitajcu čanu ni bilo na hrani
nobenega priseljenca. Ali sta Šandor in njegova žena povedala novodošlim v Win-nipegu, kako je bilo z nami tukaj? Bogve, kje sta zdaj? Se otroka še vedno jočeta?
Vsak dan sem nestrpno čakal poštarja. Ženina pisma so mi bila bolj potrebna od konzerv, ki sem jih segreval na kuhalniku, da ne bi do kraja obnemogel v svojem brezdelju. Pomenila so mi vse na svetu. Samo zaradi njih sem še vedno redno listal po prerijskih dnevnikih in s svinčnikom v roki iskal med malimi oglasi delovno ponudbo, ki bi bila natisnjena zame.
Vsako jutro sem slišal poštarja, postaranega in osivelega državnega uslužbenca, ki je bil vedno nagnjen nad svojo veliko torbo, obešeno okrog vratu, kako je odpiral vratca in vrgel pošto v nabiralnik pred hišo.
fJa/jc pr/hud/zj/č)
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV SLOVENIJA
TE DN!NATELEV!Z!J!
PE 1.6.	9.30 Ruščina; 10.30 Pot navzgor; 12.25 Notranjepolitični report; 13.15 Aktualno; 14.05 Mali plavalec; 15.30 Spored za otroke; 16.00 Oddaja za najmlajše: 18.00 Mi; 18.30 Dom za živali; Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15 Nerazkriti zločini; 21.20 V časih kot teh; 22.10 Pogledi s strani; 22.20 Za ljubitelje filmov; 22.50 Tujec brez imena.	15.55 Leksikon umetnikov; 16.00 Kolesarska dirka po Avstriji; 16.25 Report z borze; 16.40 Dediči ljubezni; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Wur!it-zer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Look; 21.20 Znanstveni report; 22.00 Čas v sliki 2; Šport; 22.55 Kratki film o ubijanju; 0.25 Doba Harveja Milka.	9.00 Spored za otroke: Boj za obstanek; Ptice na Kosovu; Vnovič v Bridesheadu; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.50 Tednik; 17.55 Spored za otroke: Avtoštoparka; Pol-trona expres; Noro, norejše, norišnica; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Rumena reka; 21.15 Zakon v Los Angelesu; 22.05 Dnevnik; 23.40 Melanholija.
SO 2.6.	9.30	Angleščina; 11.00 Dediščina Guldenburgovih; 11.45 Ferdinand Rajmund; Aktualno; 14.25 Fini bratec; 16.00 Otroški VVurlitzer; 18.00 Panoptikum; 19.00 Milijonsko kolo; 19.30	Čas v sliki; Šport; 20.15 Družinski praznik; 21.55 Muha; Aktualno; 23.35 Mož v pragozdu; 1.20 Exlibris; VValther Reyer bere Huga von Hofmannsthala.	14.45 Leksikon umetnikov; 16.00 Pogled v deželo; 17.00 Točke, metri in sekunde; 17.45 Kdo me hoče?; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Renegade; 21.50 Športna reportaža; 22.20 Benny Hill; 22.45 Solo večer Petra Lodinskega; 23.30 Rochin' video; 0.20 Exlibris.	9.00 Spored za otroke: Radovedni Taček; Lonček, kuhaj; Ciciban, dober dan; Aliča v deželi risb; 10.40 Ovčar Hobo; 11.05 Periskop; 12.30 Zgode iz školjke; 14.25 Cirkum Musiča; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Ca!!owayevi; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Utrip; 22.05 Dnevnik; 22.40 Grehi; 23.30 Več kot samo flirt; Videostrani.
ME 3.6.	9.05 Avstrija II; 10.40 Ta teden se je zgodilo; 11.00 Svet in mi; 12.30 Orientacija; 14.00 Nova pustolovščina s Flipperjem; 17.00 X-large; 18.30 Dom za živali; 19.15 Loto -žreb; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Alpski kralj in sovražnik ljudi; 21.50 Vizije; 21.55	La serva padrona (opera); 23.55	Glenn Gould - ekstaza in inteligenca; Aktualno; Ex!ibris.	9.05 Kulturni tednik; 11.15 Tipi in scene iz ljudskega življenja na Dunaju; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Sinha Moča; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 James Bond - Strogo zaupno; 22.30 Živeti, ljubiti, smejati se; 23.45 Vigred vse poletje dolgo.	9.00 Otroška matineja: Živ žav; Pol-trona expres; Noro, norejše, norišnica; 10.15 Grehi; 11.00 Alo, alo; 11.30	Alpski večer - Bled '90; 12.00 Ljudje in zemlja; 14.15 Formula 1; 16.30	Dnevnik; 17.10 Malteški sokol; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 M. Begovič: Brez tretjega; 21.10 Zdravo; 22.30 Dnevnik; 22.50 Videostrani.
PO 4.6.	13.20 Sinha Moča; 13.45 Herbie je znorel; 15.15 Prometna vzgoja za najmlajše; 15.20 Donald Duck se razjezi; 17.40 X-!arge; 18.30 Dom za živali; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Šport; 20.15	Sam o sebi: Hans Moser; 21.15	Ob vsaki uri ga najdem; 22.00 La grande notte a Verona; 0.40 Poročila.	9.35 Zakladi avstrijskega filmskega arhiva; 11.20 Kompjuterska animacija; 12.00 Bilo je; 13.55 Matere; 15.45 Moja najljubša pesem; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Prepir o sliki; 20.15 Kraj zločina; 21.45 Mojstri kuhajo; 21.55 Polarno; 0.55 Zahodno od Santa Feja.	9.00	Spored za otroke; 9.30 Utrip; 9.45 Zrcalo tedna; 16.35 Zdravo; 18.00	Dnevnik; 18.05 Poslovne informacije; 18.10 Mozaik; 18.40 Spored za otroke: Radovedni Taček; Aliča v deželi risb; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 L. Kaštelan: Adagio; 22.05 Dnevnik; 22.15 Poletna noč: Murphy Brown; Kdo je Bourne; Črni gad; Videostrani.
TO 5.6.	9.30 Angleščina; 10.30 Renegade; 12.15	Bangladeš-deželaBengalov; 13.10	Vas brez duše; 15.30 Otroški spored; 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Dom za živali; Novo v znanost); 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15	Vrnitev v deželo jezera Tur-kana; 21.07 Giulia; Pogledi s strani; 22.10	Pustolovci; 0.00 Aktualno; 0.05 Povsem nora družina.	11.00 Teniško prvenstvo Francije; 16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Izdelano v Avstriji; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Šport; 22.40 Klub 2.	9.00	Spored za otroke: Zgodbe iz školjke; 9.30 Mozaik; 9.45 Osmi dan; 15.25 Žarišče; 15.55 Poletna noč; 18.00	Dnevnik; 18.10 Spored za otroke:	Lonček kuhaj; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Oče bom; 20.50 Operne zgodbe; 21.55 Dnevnik; 22.05 Poletna noč: Murphy Brown; Kdo je Bourne; Črni gad; 0.05 Videostrani.
SR 6.6.	9.30	Francoščina; 10.30 James Bond - Strogo zaupno; 12.30 Zunanjepolitični report; 15.30 Otroški spored; 17.35 Mini-klub; 18.00 Mi; 18.30	Dom za živali; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; Šport; 20.15 Drombuschevi; 21.45 Pogledi s strani; 21.55 Zakonodaja v Los Angelesu; 23.35 Podite dr. Shee-ferja; 1.15 Zahodno od Santa Feja.	11.00 Teniško prvenstvo Francije; 16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Argumenti; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Toto - pregled; 22.30 Kako nemška je Avstrija; 23.30 Jour fixe - po marksizmu?; 0.30 Aktualno.	9.00 Spored za otroke: Norčije v živalskem vrtu; Pamet je boljša kot žamet; Oče bom; 15.25 Žarišče; 15.55 Poletna noč; 18.00 Dnevnik; 18.10 Po sledeh napredka; 18.40 Spored za otroke: Desetnica; Ciciban, dober dan; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Veliki tek, poljski film; 21.45 Dnevnik; 21.55 Murphy Brovvn; Kdo je Bourne.
RADtO KOROŠKA Petek, 1.6.	6.30-7.00: Duhovna misel Pisateljski srečanji	(p. Roman Tkauc) na Bledu in v Brezah	18.10-18.30: ..Kraljevič cr.hr.*=. s n	išče mamico"-zvočna oKfmld. pesmi-	slika, v.grška mladina od srca do srca	Torek, 5.6. Nedelja, 3.6.	Partnerski magazin 6.30-7.00: Praznična	Sreda, 6.6. (P. Zunder)	Glasbena sreda: gost 18.10-18.30: Praznična	Franc Smrtnik iz Kort (P Zunder)	Večerna: ..Odprtost za Ponedeljek, 4.6.	Evropo ali regionalna Dobro jutro na Koroškem	izolacija?"		Dober dan, AorošAa Spored za 3.6.1990, ob 13. uri, TV A2 predvidoma z nasiednjimi prispevki: *	Ovrednotena vloga koroških Slovencev v dobrososedskih odnosih *	Komemoracija v spomin vetrinjskim žrtvam *	„Umor v katedrali" - premiera dramske skupine SPD „Zarja" *	„Gremo v ves" - akademija slovenske gimnazije *	Sodobna slovenska literatura v pariškem Centree Georges Pompidou *	Video „Hudič odnese plesalko"	
Kljub dobitku mu nič ne ostane
Petek, 1. 6.1990, TV Al, 21.20 - Danes se končuje avstrijska serija, ki si brije norca iz vsega in vsakega. Sicer se lahkotna zgodbica za glavnega Junaka" konča dosti usodno, saj tudi senzacionatni dobitek v kazinu ne uspe zaustaviti njegove vožnje v propad, saj ga finančno žuii tako dejstvo, da se je [oči) od Genevieve, kot tudi zavest, da mora zdaj skrbeti še za Larisso. Vsekakor hvaležna vloga za Ludwiga Hirscha (desno), ki sicer slovi tudi kot pevec kritičnih pesmi.
Strogo zaupno
Nedelja, 3. 6. 1990,
TV A2, 20.15 - Se še
spominjate:	igralci
legendarne vloge tajnega agenta James Bonda se sicer menjajo kot drugi perilo, toda vzorec je vedno enak.
Tako tudi v filmu Moon-raker-Strogo zaupno, v katerem ga pooseblja Roger Moore. Kogar vsebina ne more zadovoljiti, naj bi jo nadomestila vsaj golota žensk.
Cike) filmov Waita Disneya
Sobota, 2. 6. 1990, TV LJ1, 16.45 - Ljubljanska televizija začenja cikel Walta Disneya s filmom „Callowayevi", ki je od vseh v svojem sporočilu najbolj temeljit v osveščanju gledalcev; opozarja na nujnost sožitja človeka z neokrnjeno naravo. Številni drugi igrani filmi Disneyeve proizvodnje so pogosto zlagani v svoji sentimentalnosti, toda v „Callowayevih" se je dovolj spretno izognil prostemu prikazovanju poenostavljene idile. V okviru Disneyeve proizvodnje je tako ustvaril nadpovprečno angažiran film (ožigosa neusmiljeni lov na gosi), ob katerem gledalci ne ostanejo ravnodušni.


Odpadnik povsem svoje vrste
Sobota, 2. 6. 1990, TV A2, 20.15 - Imenuje se Luke Renegade, pooseblja pa odpadnika posebne vrste: Terence Hill, sicer znan pretepač v italijanskih parodijah na western filme, se odpove sicer urejenemu življenju in je skupaj s štirinajstletnim fantom na poti skozi Ameriko. Oba hočeta doseči Green Heaven (zeleni raj), toda vožnja tja je povezana s težavami, seveda pa tudi s pretepi, kakor se za Hilla spodobi...
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 30.5.1990			
		dobite (šil.)	plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	11,55	12,15
za 1 angleški funt	S	19,90	20,90
za 100 franc, frankov	f	204,50	214,50
za 100 ital. Hr	Lit	0,935	0,985
za 100 dinarjev	DIN	90,00	110,00
za 100 švic. frankov	sfr	823,00	847,00
za 100 holand. guldnov	Hfl	615,00	634,00
za 100 nemških mark	DM	694,00	712,00
Posredujeta: Posojiinica-Bank I—Zveza-Bank, Celovec			

nobene šestice
10 petič z dod. štev............ 351.550,-
338 petič ....................... 15.601,-
17.049 štiric .......................412,-
291.756 trojk ........................30,-
tdvanajstica ................... 2.153.533,-
28 enajstič ....................... 38.455,-
373 desetic ........................ 2.886,-
Po!et v Dubrovnik
ob 15-letnici SPD „Valentin Polanšek" na Obirskem. 26. do 28. 10. 1990, cena 2500 šil., prijave na tel.: 04238/ 26102 (Marta Polanšek).
SLOVENSKJ Nadstrankarski
VESTNIK
Uredmštvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blatflinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBe 16.9020Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16. 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Pobratenje šahistov v BMčovsu
„T/.s7;'na p o/) ra fen ja oAvezu/e o/? e JrMŽfv/, Ja v^e.sfran.s&o razvfjafa /n Arep/fa meJ.veAojne oJno.se, z/a.sff z fzmenjavo fzAa.senj na v.seA poJroč/fA Jrasfvene Jejavno^J", pfse na JoAamenfa, A/ ^fa ga v neJe/jo poJpfsa/a preJ.sfavn/Aa .saAov-.sAe ^eAef/e 5/orcu.sAc ^porfne zveze fn saAov.sAega Jra.sfva P/ran-Porforoz, seAepsA; voJja /van P. LnAan m preJ^eJnfA Prane P/M. Do poArafenja je pr/.s/o po za.s/ag/ ..zananjega rn/n/-sfra" ^Z, ravnafe/ja /vAa Perma, A/ že v.sa /efa sArAf za pr/ja-fe/jsAe .sJAe .s sa/n.sJ s Pr/mor.sAega.
Vez med šahisti Koroške in Pirana zdaj pogiobijena
Slovenski šahisti iz Koroške se že dolga leta redno udeležujejo turnirjev, ki jih prireja Primorska šahovska zveza. Ivku Fermu je vedno spet uspelo sestaviti močno postavo z igralci SŠZ in slovenskimi šahisti iz drugih koroških klubov, zlasti iz Bekštanja. Ljubitelji kraljevske igre se poznajo s teh turnirjev, vedno znova pa se srečujejo tudi na turnirjih obmejnih mest. V zadnjem času pa te osebne prijateljske stike uradni organi - v
Avstriji nemški, v Italiji seveda italijanski - skušajo vključiti pod okrilje obsežnega pojma „Alpe-Jadran".
Da slovensko govoreči šahisti v takem razvoju ne bi bili prizadeti, sta se piransko društvo in sekcija SSZ Celovec odločila svoje vezi tudi tako rekoč formalno utrditi. SŠZ je piranske in portoroške rojake povabila za dva dni v Bilčovs, kjer je bila pri Miklavžu krajša svečanost s podpisom listin pobratenja.
Moški zbor SPD „Bilka" je zapel nekaj domačih pesmi, prisotna pa sta bila tudi županja Štefi Ouantschnig in podžupan Franc Gasser.
Primorci pa v Bilčovs niso prišli praznih rok. Ivanu Lukanu so predali sliko s stiliziranim petelinom, znakom občine Piran, ki bo visela pri Korenu v Kajzazah. Ravnatelju Fermu pa je Ivan Zabukovec v imenu Zveze telesno-kulturnih organizacij izročil Zlato plaketo, najvišje priznanje ZTKO.
Da bi prijatelji iz Slovenije spoznali Koroško, jih je študent umetnostne zgodovine Gorazd Živkovič spremljal po Gosposvetskem polju, osrčju Karantanije, do Jedvovca (Pyramidenkogel).
Seveda pa so se šahisti obeh klubov pomerili tudi v prijateljskem dvoboju. V dveh kolih po 25 minut je na osmih deskah slavila SSZ s tesnim izidom 8,5:7,5 (posamezni rezultati:	Kovač-
Veber 1:1, Mullneritsch-Treursič 0,5:1,5, Legat-Godnjavec 1:1, Ott-Zabukovec 0,5:1,5, Feichter-Milunovič 2:0, Gallob-Niko-lič 1,5:0,5, Zivkovič-Simič 1:1, Rulitz-Flis 1:1). Hitropotezni turnir dvanajstih igralcev je dobil Kovač (11) pred Treursičem (10) in Zabukovcem (8).
Franc Rulitz
/vAo Ferm je preje/ najf/šje od/ičje ZTKO Piran za pr/zadevanje pr/ orpan/zac/j/ medsebojnih srečanj.
Korošci in Primorci med pnjafe/jsAim dvobojem na šf//7//išesfdesef/h po//7b.
ŠPORTNE NOVICE
Spet nastov za Milana Hribernika
Radiški karateist Milan Hribernik, ki je dosegel uspehe na prvenstvih karateja že v minulih letih, je uspel tudi na letošnjem avstrijskem državnem prvenstvu. Nastopil je v kategoriji do 74 kg in ubranil vse poskuse nasprotnikov - in to v finalni tekmi celo kljub poškodbi na kolenu.
Prvi dve tekmi je Hribernik povsem gladko in prepričljivo odločil v svojo korist, v polfinalu pa je s 5:3 premagal celo bivšega evropskega prvaka, toda prav v tej tekmi se je tudi poškodoval, zato je v odmoru pred finalom potreboval celo zdravniško pomoč, toda z izvrstno tehniko je Hribernik uspel tudi v finalu.
S to zmago si je Hribernik zagotovil tudi mesto v avstrijski državni repre-
zentanci, tako da lahko upa tudi na nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu.
M/7an /-/r/bem/A
Tri Wro!ichove sijajne uvrstitve
Peter Wrolich, odlični mladinski kolesar, ki nastopa za beljaški klub RLM Coca Cola Shimano, je minuli vikend opravil kar tri prizkušnje in na njih dvakrat zmagal, enkrat pa je zasedel drugo mesto.
Najbolj prepričljivo je uspel na mednarodni tekmi RC Waldhauserja, saj je na 68,2 km dolgi preizkušnji drugouvršče-
nega Simona Soosa (Murska Sobota) pustil za seboj kar za dve minuti. Naslednji dan je v Sloveniji zmagal v vožnji na 20 krogov: z 19 točkami je premaga! tudi Uroša Kosmača (Kranj), ki je dosegel le 17 točk. Drugo mesto pa je Peter Wrolich osvojil v Stallhofnu, kjer ga je na skoraj 50 km dolgi proti premagal le Hannes Gern-groB (Kidberg).
Prvi teniški nastop - prva zmaga
Teniško društvo v Bilčovsu je bilo ustanovljeno šele pred nekaj meseci, minulo nedeljo pa je odigralo svojo prvo prvenstveno tekmo. Bilčovščani igrajo za začetek v 5. razredu A, torej v najnižjem razredu, toda v prvi tekmi je bil njihov nasprotnik kar izkušeno moštvo z Bistrice v Rožu. Seveda so bili Bilčovščani na Korenovem teniškem igrišču v vlogi izzivalca, ki mu nihče ni pripisoval možnosti za zmago. Toda igralci so odlično zaigrali in tako presenetljivo slavili kar 7:2. Točke za Bilčovs so dosegli: Joži Partl, Hanzi Sablatnig, Gunther Schaunig, Kristian Eberhart ter dvojice Joži Partl/Gunthcr Schaunig, Hanzi Sablatnig/Kristian Eberhart in Wollgang Bcr-ger/Alexander Stiegler.
Prihodnjo tekmo bodo Bilčovščani odigrali pravtako na domačem igrišču. V nedeljo, 10. junija od 9. ure dalje bo njihov nasprotnik ekipa TC AHround Celovec.