štev. 123. O LJubljani, u petek, dne 31. mola 1901 Velja po pošti: /(a 0 m Leto xxxu. Inserati s tnostop. petitvrsta (72 mm)i Oš enkrat „ 13 h U dvakrat , 11 „ ta trikrat 9 „ za \>e{ ko trikrat 8 „ V reklamnih noticah stane rnostopna garmondvrsta * 26 h Pn jeikratnem ob-iavljtnji> primeren popust izhaja 'sak dan, izvzemSI nedelje > praznike ob pol 6. url popoldne Političen list 20 slovenski narod -^»t^rsr FUlllMil m m iiuiuu ....... Volitve na Gorišliem. Gorica, 28. maja. Z izidom volitev smo lahko zadovoljni. In to vsled tega, ker so te volitve pokazale, da stoji za našo stranko na Goriškem ogromna večina ljudstva in drugič, ker bodo te volitve vlile novega življenja v naše politično življenje. Lahko rečemo naravnost, da je naša stranka edina zastopnica slovenskega ljudstva ua Goriškem. Zmaga dr. Gregorčičeva v gorah je bila nad vse sijajna in ie pokazala, da so naše gore politično najbolj zrele. Dr. Gregorčič je zmagal z nad dvotretjinsko večino kljub temu, da so liberalci z gotovostjo upali, da ga vržejo. Gabršček je hotel staviti na Gregorčičev poraz kar 10() steklenic šampanjca. In potem tak poraz. Jako zanimive so bile volitve v goriški okolici, kier so stali proti našemu kandidatu trije nasprotniki. Tudi tukaj je zmagala naša stranka nad vsemi tremi nasprotnimi kandidati. V Goriški okolici liberalci ne pridejo v poštev. pač pa je precej močna nova agrarna stranka. Ta stranka nam je sama na sebi simpatična, žalibog so vodilno vlogo v tej stranki imeli ljudje, katerih politična značajnost ne stoji dosti nad ničlo in ki so hoteli le v kalnem ribariti v svoje lastne namene. Najbolj žalostno sliko imamo s kraških volitev, In tu si ne moremo ka.i, da ne bi izpre-govorili nekaj odkritih besedij. Tu so se združili proti nam vsi elementi, ki ne stoje odločno na krščanskem stališču. Terorizem, sleparstvo in nasilstvo od strani nasprotnikov je glavni znak tega boja. Znan je slučaj, ko je v neki občini 52 mož volilo dr. Laharnarja, ki so vsi izjavili, da to potrdijo tudi s prisego. In pri skrutiniju je liberalna komisija naštela le 32 Laharnarjevih glasov. Od drugod zopet vemo, da ie bilo oddanih v liberalnih občinah več glasov, kakor pa ima občina volivcev. Vemo slučaje, ko so. posebno učitelji, s tako silo vplivali na volivce, da so se ti obračali vsi obupanih do naših zaupnikov, češ: »Voliti moram Štreklja, ker se bo naš učitelj sicer nad menoj maščeval.« Vemo za kraje, kjer je bilo nasilstvo od liberalne stranke toliko, da si naši ljudje niti iz hiše niso upali. In kljub temu smo prišli v ožjo volitev ter smo pri ožji volitvi cclo precej napredovali, med tem ko se glasovi združenih nasprotnikov niso pomnožili. Napredovali smo kljub temu, da so nam na Vipavskem v dveh krajih volivne komisije zavrgle vse naše glasove in to celo nekje, kjer smo imeli večino. Na Krasu ni torej zmagala liberalna misel, ampak liberalni terorizem, ni zmagal Štrekelj, ampak moč liberalnih kmečkih oderuhov. Kaj storiti sedaj? Na to vprašanje je lahak odgovor. Treba ie delati. Poglejmo v gore, kjer so naši somišljeniki doslej krepko delali, in vidimo, da je zmaga najsijajnejša. Tu dobimo največ izobraževalnih društev in gospodarsko najbolj samostojno ljudstvo. V goriški okolici politična zavest ni še tako trdna, zato so nam nekateri šarlatani pod agrarno zastavo precej škodovali. Agrarno gibanje je treba paralizirati s tem, da pritegnemo k skupnemu delu vse zmožne in poštene može iz ljudstva in podpiramo sami agrarno misel. Zato ic potrebna seveda reorganizacija naše stranke, ln to moramo začeti kmalu. Program naš ie sicer skozi in skozi agraren, a treba ga jc določnejše izvršiti. Te nauke smo posneli torej iz volitev v goriški okolici. To in šc več pa velja za Kras! Vipava sc je splošno držala dobro, ne tako pa Kras. Kie so vzroki? Ali je mar kraško ljudstvo slabše od drugega? Nc! Vzrok vidimo v tem, da ie liudstvo še vedno gospodarsko silno odvisno od raznih liberalnih magna-tov, da je vsled raznih bridkih izkušenj silno nezaupno tudi proti možem in strankam, ki mu hočejo pomagati. Zato jc najprvo treba Kras gospodarsko osvoboditi s posojilnicami in kmečkimi zadrugami. Potem bo tudi padla moč liberalne stranke na Krasu, ki obstoji doslej Ic iz oderuhov. Kadar pade moč oderuhov, pade moč liberalizma. Nadalje treba izobraževalnih društev, treba ljudstvu dati poduka. Lc na tej podlagi moremo začeti delovati na Krasu in še to nc poprej, dokler se ne zgane naša duhovščina sama. Treba jc skupnega organiziranega nastopa, .le precej duhovnikov na Krasu, ki jim gre v tem oziru vsa čast, a osamljeni so. ker večina za to nima pravega smisla. Kako tudi? Poznamo duhovnike na Krasu, ki imajo pač naročeno »Edinost«, nimajo pa naročenega »Slovenca«. Nemogoče ic takemu duhovniku iti med liudstvo z uspehom. V teni oziru so najbolj žalostne razmere v onem delu volivnega okraja, ki spada pod tržaško škofijo. To bi bile glavne točke o naših volitvah . K sklepu le še to. da bi odslej morala naša stranka po svojih delavcih delati v neprestanem stiku z ljudstvom, ker bo le na ta način ohranila si naklonjenost ljudstva in jo pridobivala tam, kier je še nima. Zato na delo krščansko! KAKŠNO STALIŠČE BODO ZAVZELI RUSINSKI POSLANCI V DRŽAVNI ZBORNICI? O tem vprašanju piše ugledni rusinski list »Ruslan«: Rusini so se potegovali in se še potegujejo za narodno avtonomijo in zavoljo tega je njih naloga, da se sporazumejo s strankami, ki imajo to točko v svojem programu. Pred vsem nudi vprašanje o avstrijskoogrski nagodbi ugodno priložnost, zavzeti v tem pogledu odločno stališče, zakaj vse stranke, ki čutijo sedai v Avstriji zapreke svojega kulturnega razvoja, kakor na pr. Rusini in južni Slovani, so dolžni zvezati se z močnimi krščanskimi socialci in skupno ž njimi poskrbeti, da se ne le nemažarske narodnosti osvobode mažarsko nadvlade na podlagi narodne avtonomije, ampak hkrati potegovati se za zjedinjenje vseh avstrijskih narodov v veliko državno enakopravno zvezo. PREDSEDNIŠKO VPRAŠANJE V NOVI ZBORNICI. »Zeit« poroča, da nameravajo kršč. socialci kandidirati za zborničnega predsednika Weiskirchnerja. List škodoželjno poroča, da sc je zadnje dni poslabšalo razmerje med krščanskimi socialci in Ebenhochovimi pristaši in da zato središče ne pristopi h kra-ščanskim socialcem. Socialni demokratje zahtevajo za slučaj, da postane Weiskirchner zbornični predsednik, za Pernerstorferja prvo podpredsedniško mesto. Nemški meščanski poslanci hočejo nasprotovati obema kandidaturama. Poročilo »Zeit« je prezgodnje. Stališče, ki ga zavzame središče, se določi na skupnem posvetovanju vseh poslancev centra v soboto pri posvetovanju, ki ga sklicuje dr. Fuchs in na katerem se sklepa tudi o pristopu centra h krščansko-socialni stranki. NEMŠKA RADIKALNA ZVEZA. Svobodni vsenemški državni poslanci lie-rold. Krauss, Krov, Lossl, dr. Michl, dr. pl. Miihhvcrth, Pacher, dr. Sommer, Stransky in K. H. VVolf so po večurni razpravi sklenili, da ustanove nemško radikalno zvezo, ki pristopi ustanavljajoči sc zvezi nemških svobodomiselnih strank pod pogojem, da hočejo varovati svoja načela in neodvisnost. NEMŠKI AGRARCI. Glasilo nemških agrarcev piše glede na združitev nemških svobodomiselnih strank: V naši stranki smo v tem vprašanju vsi edini. Libcralci sodijo o nas, da pripadamo konservativni večini. To jc resnično le, ako sc ne gre za narodna vprašanja. Pripravljeni smo. da delamo skupno s krščanskimi socialci, a pripravljeni so na to tudi svobodni vsenemci in del nemške ljudske stranke. Moti se pa zelo liberalno časopisje, ako pričakuje od skupnega nastopa svobodomiselnih strank liberalne gospodarske in socialne politike. STEINBACHOV NASLEDNIK. »Narodni listy« poročajo, da postane predsednik najvišjega sodišča dr. Ig. pl. Ru-her. Podpredsednik najvišjega sodišča postane neki predsednik višjega deželnega sodišča. V poštev pridejo :Wessely v Pragi. Call v Inomostu in Gertscher v Trstu. ČEŠKI AGRARCI. V Pragi so se konstituirali 29. t. m. češki agrarci. Predsednik ie Prašek, podpredsednika pa poslanca Stanek in Zazvorka. Predsedstvu so naročili, da se prične pogajati glede na ustanovitev češkega kluba, ki je zdaj zagotovljen, ker so zani tudi staro- in mladočehi. MASARYK O POLOŽAJU. Glede na politični položaj je izjavil znani praški vseučiliški profesor realist in novoizvoljeni državni poslanec Masaryk: Zc pred leti sem označil in izjavil, da nazadujejo mladočehi. Stranka se jc omejevala na delo v državnem zboru iu .ie izgubila stik z notranjim kulturnim razvojem češkega ljudstva. SliČni pojavi sc kažejo tudi pri nemških liberalnih strankah na Češkem. Narodno vprašanje sc v novi zbornici ne zapostavi. Osobito Čehi imajo narodne želje, ki iih morajo poizkušati uresničiti. Narodno vprašanje ic pa osobito za narodne manjšine obenem tudi gospodarsko in socialno vprašanje. S profesorjem Drtino sva izjavila svojim volivcem, da vstopiva v nameravani skupni klub. Nočem preiskovati, a dvomim kakor dvomi tudi več mladočehov in agrarcev, da je mogoče skupno delo naprednim in svobodomiselnim poslancem s konservativci in s klerikalci: Želim, da sc ustanovi med klerikalci in soc. demokrati demokratična socialno reformna napredna stranka nedelavcev. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE. V Tarnopolu je bil izvoljen 28. t. m. 85. socialno deinokratiški poslanec Rušiti Ostaperuk. Ker se je popolnoma ponesrečil v Galiciji proporčni in način dvojnih volitev, zahtevajo listi, naj nova zbornica takoj izpremeni ta način volitev. SKUPNOST NEMŠKIH SVOBODOMISLE-CEV. Zastopniki nemških strank, ki pridejo v poštev glede na ustanovitev nemškega kluba, so sklenili, da z ozirom na zahteve vsenem-cev in nemških agrarcev ne sprejmejo v nameravani skupni nemški svobodomiselni klub na Dunaju izvoljenih drž. poslancev barona Mocka, ker ie presvobodomiseln in malone socialni demokrat, nadalje se ne sprejmeta juda Kuranda in dr. Ofner. Ka.i da se ukrene glede na juda dr. Lichta in profesorja Red-licha, se še ne ve. Seveda je razburjenje v nemškem časnikarskem liberalnem Izraelu veliko. KAZNOVANI URADNIKI. Poslancema Hocku in Ofnerju je glede na kazensko premestitev uradniških kandidatov dr. \V'aber, Schmidt in Pollauf izjavil fin. min. Korytowski, da so bili prestavljeni navedenci iz disciplinarnih razlogov in da ni premestitev v nikaki zvezi s kandidaturami. Minister je izjavil, da prevzame za premestitev vso odgovornost. Nižjeavstrijska finančna direkcija jc pa izdala odlok, ki naglaša, da so premeščeni uradniki iz disciplinarnih razlogov in da je osobito dr. Waber prestavljen vsled disciplinarno razsodbe, ki je bila izdana že zdavnaj pred državnozborskimi volitvami. Premestitve pa niso objavili nalašč toliko časa, da so dokončali državnozborske volitve, ker niso hoteli otežkočiti stališča uradniškim kandidatom pri volitvah. POSPEŠEVANJE EKSPORTA. V eksportnem odseku dunajske trgovske in obrtne zbornice je poročal dr. Pistor o pospeševanju eksporta. Naglašal .ie potrebo uspešne industrijske, trgovinske, carinske in prometne politike, kakor tudi važnost tarifne in davčne politike. Naglašal je, da so previsoko obdavčene akcijske družbe. Potrebno je, da sc ustanovi prekoniorska banka. Davka proste naj bi bile tvrdke. ki uvažajo sirovine iii izvažajo avstrijske izdelke. Gledati sc mora tudi na dobro izšolan naraščaj. Poročevalec je končno naglašal. da se morajo organizirati razstave, pospeševati promet tujcev, pomnožiti in izboljšati konzulati, ustanoviti poročevalci in ustanoviti odsek za pospeševanje eksporta. Odsek je odobril poročevalčeve predloge in naročil delegatom, naj nastopijo v tem zmislu pri enketi industrijskega sveta. BRUNŠVIŠKI VLADAR. Novi brunšviški vladar namerava priti v Brunšvik 5. junija. GROF TISZA NA ZATOŽNI KLOPI. Odsek ogrske zbornice glede na končno določitev računov je sklenil, da sr obtoži bivši ogrski ministrski predsednik grof Tisza, ker je porabil 450.000 kron državnih železnic za dispozicijski fond. PROTI »SVOBODNI ŠOLI«. V nižjeavstrijskem deželnem zboru jc zahteval Bachle, naj vlada odgovori na interpelacijo z dne 3. januarja 1907. v kateri so vprašali nižjeavstriiskega namestnika, je-li voljan, da nastopi glede na nepostavno delovanje društva »Svobodna šola«, in če hoče opozoriti učitelje, da sc ne vjema z njihovimi dolžnostmi, ako se udeleže agitacije za »Svobodno šolo«. OGRSKI SOCIALNI DEMOKRATJE POZDRAVIJO CESARJA. Sprejema cesarja sc bodo udeležili tudi ogrski socialni demokratje. in s i c i kakih 70 tisoč oseb. Po dogovoru bodo klicali socialni demokratje: »Zivio kralj! Zivio občna volivna pravica!« MINISTER PRADE O POLOŽAJU. Nemški minister Prade jc izjavil: Neobhodno potrebno je, da se združijo v nemškem klub.i nemški poslanci agrarne, napredne, ljudske in svobodne vsenemške stranke. Lc zveza 7d poslancev zamore uspešno zastopati narodne in gospodarske koristi nasproti Slovanom in socialnim demokratom. SVOBODNI VSENEMCI IN NEMŠKI BLOK. Strankino vodstvo svobodnih vsenemcev objavlja: Glede na skupen nastop vseh nemških strank sc skliče na Dunaju shod. Svobodni vsenemci odklanjajo načrt, da bi vstopili vsi nemški svobodomiselni poslanci v skupni klub. Stranke naj nastopijo v novi zbornici tako, kakor so si stale nasproti v volivnem boju. Pač naj se pa ustanovi zveza vseh nemških poslancev v obrambo narodnih koristi. Vodstvo nato naglaša načelne razlike raznih nemških meščanskih strank, ki one-mogočujejo skupni nastop. I ANGLEŠKI ČASNIKARJI V BEROLINU. Berolin so obiskali angleški časnikarji. Nemški vladni krogi so ž njimi jako vljudni, ljubeznivi in prijazni. Na banketu angleškim časnikarjem na čast je govoril tudi državni podtajnik nemškega zunanjega ministrstva, ki je rekel, da so pravljice časnikarske vesti v nizozemskem in tudi v angleškem časopisju, češ, da je Nemčija nevarna svetovnemu miru. Ni res, da zakriva Nemčija svoje načrte o pomnožitvi mornarice. Če se primerja nemška mornarica z angleško, uvidi objektivni opazovalec, da ima nemška mornarica zgoli nalogo, da brani nemško morsko obrežje in trgovino. Napil je slavi Nemčije in Angleške. Urednik »VVestminster Gazette«, Spender, .ic pa izjavil, da Angleži ne nameravajo napada na Nemčijo. Upa, da kljub težkočam ne potegneta meča, kakor ga še nista, Angleška in Nemčija, druga proti drugi. Naglašal je, da tudi časnikarska polemika ne sme presegati gotove meje. Dne 30. t. m. je povabil Biilow angleške časnikarje na čaj. Iz Beneške Slovenije. Zopet nova maša. Preteklo nedeljo je slovesno primiciral v Kožici pri sv. Lenartu č. g. Aleksander Tomažetič. Nova maša je za beneške Slovence sploh najlepša slavnost, katere se udeležuje prav veliko ljudstva iz bližnjih iu daljnih krajev. Ker je letni čas ugoden in vreme bilo prekrasno, je udeležba bila topot velikanska. Bog daj novemu mašniku trdnega zdravja, da mu bo mogoče uspešno delovati do poznih let. V službo pojde v jeseni po dokončanem šolskem letu, in sicer najbrže v Gornji Trbelj, kjer so že nekaj časa brez kaplana. Huda nesreča se jc zgodila v Reziji Ivanu Barbariuu, po domače Starac, iz Osojske vasi. Na potu iz Rezijute domu v temni noči jc nekoliko vinjen padel v rečico Rezija in sc utopil. Mil jc prekrasen mladenič, brusar, ki je svojo obrt opravljal na Goriškem in i*> tržaški okolici. Zda.i je bil doma, ker se je ženil. Poročiti sc je hotel prve dni junija. Njegova zaročenka, mlada Rczijanka, obupno žaluje po njeni. Amerika. Mnogo beneških Slovencev je šlo začasno tudi letos v Ameriko. To izseljevanje jc prišlo v navado zadnja leta. Izseljenci si uspešno pomagajo; že mnogo tisoč lir so poslali domu v kratkem času. Pomlad letošnja je izmed najlepših, dasi je bilo zadnjič nekaj mrzlih dni. Drevje je ugodno iu bogato odcvclo. Nadjamo se veliko sadja in tudi vinska trta dobro obeta. Velika morija ie do konca zime sem |x>-brala nenavadno število otrok. Posebno luido razsaja oslovski kašelj. Pri eni hiši so v enem tednu pomrli vsi otroci, namreč štirje. Žalostno! Vojaki v Št. Petru. Kakih 70 vojakov se jc nastanilo do meseca junija v Šenpctru. Šolski izlet so napravile normalistinjc iz Št. Petra po naših gorah, namreč po sovod-niiški dolini v Čcplesišče, potem čez mejo na Livck do Kobarida, a odtod so se z vozovi povrnile domu čez Štupico. Čedadska mestna godba jc napravila v nedeljo izlet v Šentpetcr in pa vesel koncert, kar i u- nekai nenavadnega za one kraje. Dneunc notice. Zupan Hribar in Nemci. »Slovenski Narod« se je v soboto zopet lagal o »klerikalno nemški zvezi« in kako se ni g. župan hotel spuščati v nobene dogovore z odposlancem Nemcev g. Dzimskim. »Laibacher Zeitung« z dne 29. t. m. piše o tem: (i. Alojzij Dzimski nam je kot voditelj nemške volivne agitacije in zaupnik nemške stranke na Kranjskem, poslal naslednje poročilo s prošnjo, da Ra priobčimo v »L. Z.«: Pojasnilo k notici »Slovenskega Naroda« od 25. t. m. pod naslovom »Zupan Hribar in Nemci« je potrebno vsem, zlasti pa šc nemškim volivcem, (ilasi sc: Dva dneva po volitvi 14. maja je bil g. župan Hribar v »Kranjski hranilnici« v zadevi prepustitve telovadnice v volivne namene. To se je od nekaterih ljudij različno tolmačilo, kakor tudi to, ker je ekvipaža g. župana stala pred mojim stanovanjem, na Dunajski ccsti št. 7. To sc mi je tudi v onih dneh razburjenja od nemških volivcev poročalo. Da bi mogel kot zastopnik nemške stranke in vodja njene agitacije na vprašanje ali me jc g. župan obiskal ali ne odgovarjati. sem telefoniral drugi dan prezidi-jalnemu tajniku Janku pl. Bleivveisu z vprašanjem, če ie mogoče z g. županom govoriti. Dobil sem odgovor: (i. župan me pričakuje ob 12. uri. Prišel sem k njemu določeni čas. Nesporazumljenje jc bilo rešeno v par minutah. Ekvipaža je namreč čakala župana, ki se je mudil v tiskarni g. D. Hribarja. Hotel sem se oprostiti vsled pomote in odstraniti, kar pa ie preprečilo prijaz. povabilo g. župana, ki mi je ponudil stol in cigare ter začel govoriti o volitvah. Nepotrebno ie, da bi opisoval posameznosti. To pa sem rekel, da mi o zvezi med nemško in S. L. S. ni nič znanega. (3. župan pa je dejal, kar je treba povdarjati, da ga je tisti glas manjšine zelo neprijetno dirnil, med tem, ko lahko z veseljem šteje veliko nemških glasov. Vse drugo je bilo postransko.« Tudi vse druge »Narodove« laži o dr. Šusteršiču. S. L. S. in Nemcih se zrušijo ob tej izjavi. Zupan Ivan Hribar pa na očitanje, da imajo Nemci njegov podpis in obljubo, da dobe zastopnike v občinski svet, še dalje ravno tako molči, kakor noče pozvati dr. Šusteršiča, naj pove, kar vč o njem. Ob takem položaju vsak ve, s kom ima opraviti. + Pogozdovanje Krasa. Na osmem mednarodnem kongresu na Dunaju je dež. gozdni nadzornik v Ljubljani, g. K. Rubbia poročal o pogozdovanju Krasa. Rekel ie med drugim: Po zakonu iz I. 1852 so se pogozdovale Ic one parcele, katere so lastniki prostovoljno v ta namen ponudili pogozdovalni komisiji. Vsled tega se je pogozdovanje vršilo brez pravega načrta, le za parado tuintani. Pozneje smo dobili zakone za pogozdovanje Krasa v tržaški okolici, na Goriškem, Kranjskem in v Istri. Pogozdovalne komisije so v Ljubljani, Trstu, Gorici in Poreču. Vsaka komisija si je napravila svoj pogozdovalni kataster. Od 60 štiri, kilometrov kraškega sveta v tržaški okolici .ie 1169 hektarjev določenega za pogozdi-tev; na Goriškem od 1941 štirj. km 8281 ha; v Istri od 3661 štiri. km. Krasa 13.753 ha; na Kranjskem od 7466 štirj. km 3696 ha, torej ie skupaj od 13.128 štiri, kilometrov Krasa določenih 26.899 ha za pogozditev. V Dalmaciji je 11.049 štiri, km kraškega sveta. Pogozditev pa se vrši iako počasi, ker so imele in še imajo mnoge občine skupne, nerazdeljene pašnike. Le posamezni lastniki skrbno varujejo nove nasade. Do konca 1906 ie bilo v tržaški okolici pogozdenih 869 ha, na Goriškem 4143 ha, v Istri 1905, na Kranjskem 2378 in v Dalmaciji 10.000 ha. Sadi se največ borovca, pa tudi smreka in mecesen. Novi nasadi pa mnogo trpe po raznih mrčesih, vsled požarov ob železnici, burje, snega in ledu, ki polomijo mnogo mladega drevja. Gozdni nadzornik Rubbia konča svoje zanimivo predavanje s pozivom na vlado, da izdatneje podpira pogozdovanje. Dokler lastniki pogozdenih parcel nimajo dohodkov, morajo biti prosti vseli davkov in priklad. Potem bode mogoče pospešiti pogozditev. + »Narod« — lažnik. V ponedeljkovi številki z dne 27. maja je prinesel »Narod« brzojavko, da so bili od okrajnega glavarstva v Postojni na uradni dan v Ilirski Bistrici radi znanega shoda na Dol. Zemonu obsojeni na deset kron globe kaplan Hrovat, nadučitelj Ravnikar in Oblak. Res je le nasprotno, da so bili vsi trije popolnoma oproščeni in da ie »najbolj informiran list« nesramno lagal javnost. Deželni predsednik Teodor Sclnvarz jc odpotoval s svetnikom c. kr. deželne vlade in načelnikom predsedniške pisarne Viljemom Haasom, v Litijo. + Izjava. V oklicu »Triglava«, hotelske družbe na Kranjskem, je podpisano tudi moje ime. Proti tei zlorabi mojega imena odločno protestiram, ker oklica nisem podpisal in tudi nikogar |x>oblastil, da me podpiše. Karol Pollak, star., tovarnar v Ljubljani. Angleški žurnalisti na Kranjskem. Za dostojen sprejem in bivanje angleških žurna-listov na Kranjskem bo skrbela deželna zveza za tujski promet na Kranjskem in pri tem jo bodo podpirala društva za povzdigo tujskega prometa v Bohinju, na Bledu in Gorjah. Obširni vspored priobčimo jutri. — Našo notico v torkovi številki, da je deželni odbor dovolil zvezi 2000 K podpore v ta namen, popravljamo v toliko, da je dež. odbor nakazal ta znesek le kot predujem že za leto 1905 goslovci: a) iz IV. letnika: Bambič Jožef iz )obrepolja, Bizjak Jožef iz Breznice, Brecelj-ik Alojzij iz Št. Vida nad Ljubljano, Dagarin atevž iz Škofje Loke, Kogej Frančišek iz Irezovice, Koželj Jožef iz Kamnika, Kulovec rančišek iz Toplic, Mrak Janez z Dovjega, ovak Frančišek iz Dobrove, Pravst Albert Tržiča. Rodič Friderik iz Št. Jurja pod Ku-nom, Supin Karol iz Ljubljane, Šimnic Edv. Kranja, Škulj Karol iz Dobrepolja, Turšič Leopold iz Loža. b) iz III. letnika: Fatur Ja-ob iz Zagorja na Notranjskem, Klinar Tomaž Jesenic, Kovač Janez iz Postojne, Krauland \ndrej iz Poloma (Ebenthal), Pečarič Frančišek iz Metlike, Primar Janez od D. M. v Po-liu, Samsa Janez z Gore pri Sodražici, Zupančič Valentin iz Most pri Ljubljani. Subdia-konat bodo prejeli 10. julija, diakonat 12. julija, presbiterat pa 15. julija, izvzemši gg. Kovača Primarja, ki bosta vsled nedostatka kano-niške starosti mašništvo prejela 5. septembra. — Izgubil se je na Vnebohod posestniku iVležanu, vas Korenitka št. 3, županija Velika oka pri Trebnjem eno leto stari junec sive barve. Pošten najditelj naj ga da proti primerni nagradi nazaj. — V Dol. Vrtojbi je umrl g. Ivan Petrič. — Nevihte. Iz Polšnika se nam poroča: Dne 27. majnika ob četrt na 4. do 5. ure popoldne je bil ua Kumljanskem jako kritičen dan. Bliskalo, grmelo in treskalo je med hudo nevihto, da je bilo kar groza. Strela je vžgala na Gorenjem Mamolju, kakor je bilo opaziti, pri Andrejčevcu. Toča je pobelila Borovak Presko in gotovo je tudi morala še naprej gospodariti. Vihar se je drvil proti Dolenjskem Št. Rupertu, Sv. Trojici in Radečam, bogi kmet, delavec trpin! — Majnikov izlet novomeških dijakov se vršil letos po sledečem sporedu: I. g. r. a Gorjance v spremstvu g. profesorja Mar-kiča; II. g. r. v spremstvu g. Pettauerja in niegove soproge v Trebnje; III. g. r. v spremstvu g. profesorja Maslja v Mokronog; IV. g. v spremstvu g. profesorja Majcna v Žužemberk in odtod v Trebnje; V. in VI. raz-jd v spremstvu gospodov: ravnatelja Brež-nika, prošta dr. Seb. F.lberta in prof. Jeraja Pleterie pri Št. Jerneju; VII. g. r. v spremstvu g. dr. Šlebingerja v Mokronog; VIII. g. v spremstvu g. profesorja Reisnerja v Metliko. Učenci ljudske šole so šli v spremstvu gg. frančiškanov k Sv. Roku. Župnija Dornberg se je izločila iz ko-menskega dekanata in priklopila dekaniji Št. eter pri Gorici. Uradni dnevi državnih železnic. C. kr. ivnateljstvo državnih železnic v Trstu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo v ta namen, da se bodo strankam komercialnih zadevah c. kr. avstr. državnih železnic dajala pojasnila ter sprejemale želje pritožbe interesentov, uradniki c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu navzoči na naslednjih postajah in ob naslednjih dneh od 9. do 12. ure dopoludne: V mesecih januar, marec, maj. julij, september in november: prvi delavni ponedeljek na Jesenicah, prvi delavni torek v Ljubljani, drž. železnica, prvi delavni četrtek v Novem mestu, prvo delavno soboto v Kočevju. — Avtomobilisti z Dunaja so se pripc-ali 24. t. m. v Celovec. Bilo jih je nekaj čez trideset. Imeli so poskušnjo vožnjo z malimi avtomobili in motornimi kolesi z privozom. 5. t. m. zjutraj so sc pa zopet odpeljali čez elikovec-Gradec na Dunaj nazaj. Pred Veli-kovcem so za poskušnjo tudi dirkali v breg. Celovcu jih je sprejelo samo športno avto-mobilno društvo. — Šestdesetletuico praznuje prelat dr. l~Iorny, kapiteljski dekan pri sv. Štefanu na Dunaju. On je rojen Moravan, Ceh po rodu m po srcu in šc mnogo trudi za svoje rojake a Dunaju. On je tudi predsednik »Jednote sv. Methodeje«, in je dosegel, da imajo zdaj Čehi šestih dunajskih cerkvah službo božjo. Namerava na Dunaju ustanoviti kongregacijo čeških duhovnikov, ki bi sc posvetili pastirstvu med svojimi rojaki. Za ribniško dekanijo bo mesečni shod sodalitatis v sredo, dne 5. junija t. 1. v Strugah. Začetek ob 10. uri dopoldne. — Imenovanje. Gosp. Fran Smrekar, c. r. nadlovec lovskega polka št. 19, jc itneno-an c. kr. cestnim nadzornikom v Bujah v tri. Zastrupljenje. Vratar Mihely v Budimpešti jc v soboto zvečer v neki delikatesni trgovini kupil kos suhega mesa. Komaj ga je pojedel, napadel ga je hud želodčni krč, drugi an pa je v groznih mukah umrl. Truplo so prepeljali v sodnozdravniški zavod ter odredili najstrožjo preiskavo. Ponesrečeno sleparstvo. Vodstvo prostovoljnega gasilnega društva v Novem mestu je dobilo te dni v roke pismo, v katerem neka avarovalnica javlja požarni brambi v Žabji asi pri Novem mestu, da jej je naklonila na njeno prošnjo malo podporo. Poštna uprava je dostavila pismo novomeški požarni brambi, ker v Žabji vasi sploh ni nobenega gasilnega društva. Najbrže je hotel kdo na lahek način priti do denarja ter naslovil pismo na gasilno društvo, ki ga sploh ni. Vodstvo novomeškega gasilnega društva marljivo poizveduje za goljufom. V Naklem v prostorih »Bralnega društva« je imel preteklo nedeljo g. profesor Jarc zanimivo predavanje »Iz zgodovine slovenskega kmeta«. Tudi eden. Poroča se nam, da jc c. kr. IKištar in zastopnik »Slavije« v Trojanah v proslavo Hribarjeve izvolitve razobesil zastavo iu s tem izzival trezno misleče prebivalstvo. Čudimo se, da možakar ni razobesil črne zastave, ko je pogorel njegov kandidat Sršen. »Kamničanu« v odgovor. Poročevalec »Kamničana«, ki trpi menda na kurji slepoti in na opasni politični skomini, očita meni v 26. številki imenovanega lista, da sem pri državnozborski volitvi nepostavno ravnal, češ, da sem odpiral glasovnice. Vsled tega mi preti z zatožno klopjo in vsemi mogočimi posledicami. Le dobite si prič, jaz sem vam vedno na razpolago. Dvomim pa, da bodete dobili za svoj namen klijentov; zato vam svetujem, da delujete v svoji hvaležnejši obrti. V. B., bivši predsednik komisije za državnozborsko volitev. Utopljenec. Iz Šmartna pod Šmarno goro se nam piše z dne 30. t. m.: Danes so vlovili naši ribiči v obližju Tacna neznanega utopljenca, okrog 40 let starega, ki je moral biti že dalj časa v vodi. Prenesli so ga v mrtvašnico v Šmartnem. LlubUansKe nouice. lj Procesije sv. Rešnjega Telesa jc včeraj deloma pokvaril dež. Najbolj zgodnja trnovska procesija se je sicer lahko do polovice razvila, potem pa .io je motil dež. Trnovčani so na demonstracijo liberalcev in liberalk iz drugih ljubljanskih župnij hoteli odgovoriti s tem, da bi se domače procesije ne udeležili, a po lepi izjavi g. kaplana Koechlerja, da po-čaščenje velja Bogu ne posameznim osebam, so se tudi domačini udeleževali trnovske procesije v najobilnejšem številu. Trnovčani so bili velike procesije prav veseli in so le želeli, da bi dotični gospodje in gospe, ki so letos spokorni šli za procesijo, ne storili tega samo letos, ampak vsako leto. »Noben misijon ni dosegel tega, kar letošnje volitve,« so govorili Trnovci in mi le prav odkritosrčno želimo, da bi bil ta preobrat resničen in odkritosrčen. Mislimo, da bi bil potem dobro obiskan od iste gospode tudi misijon v Trnovem, ako se sedaj priredi. Tako bi bilo najbolje dokazano, da »Slov. Narod« s svojim hujskanjem proti procesijam in misijonom nima trajnih uspehov in da je imel tisti mož prav, ki je včeraj rekel: »Če bi bile na Kranjskem vsako leto volitve, bi res postalo vse klerikalno.« Zupan se trnovske procesije ni udeležil. — Št. Peterska procesija se radi dežja ni mogla razviti. Tu so pogrešali letos obč. svetnika Predoviča in Kozaka, ki menda mislita, da je v Trnovem Hribar napravil drugega Boga kot je pri Sv. Petru. Tudi stolna procesija ni radi dežja mogla iz cerkve. lj Časnikarske hijene po »Narodu« huj-skajo dal.ic. Menda so te hijene tako poblaznele, da ne preračunajo, da bodo najbolj vročo juho končno same morale pojesti. Narodno napredni stranki ta gonja napravlja očividno mnogo zabave, nizka pobalinstva pa seve tej odlični in pošteni gospodi zadoščenja ne morejo dati ob dejstvu, da je bil kljub vsemu uradnemu in neuradnemu pritisku ve-lemožni župan Ivan Hribar izvoljen s trikrat manjšo večino kot Jožef Gostinčar! V soboto hujska »Narod« na dr. Ivana Robido s tem, da se laže, »da ima dr. Robida v uredništvu »Slovenca« svojo mizo, »Slov. Narod» je v strahu pred konfiskacijo zavil hujskanje v obliko, »da Štefe namiguje, da ie avtor znanega podlistka dr. Iv. Robida.« Ni treba pov-darjati, da je to premišljena zlobna laž. Najprej se je dr. Robidi snedlo kruli, sedaj se pa po .Narodu' še pobalini hujskajo nanj! Čast stranki, ki ima tako glasilo! Predsednik te stranke, župan in načelnik mestne policije Ivan Hribar vse to mirno trpi in si še do-mišljuje, da bodo naši poslanci mogli ž njim skupaj sedeti. Obračunali bomo z vsemi skupaj! lj Zopet napad na cesti. Včeraj proti večeru je šel naš somišljenik dr. Pegan s svojo soprogo po šentpeterskem predmestju, ko mu pridejo nasproti štirje liberalni gospodiči. Videlo sc jim je, da nameravajo napad, ker eden od njih je rekel polglasno, da ga je mogel dr. Pegan slišati: Tu gre zopet eden! Te besede so napravile dr. Pegana opreznim in je pazil, kako se bodo gospodje vedli. Ker je bil v spremstvu dame, je hotel seveda vsak neljub nastop po možnosti preprečiti, zato se je liberalnim gospodičem nekoliko ognil, toda eden izmed njih ie bil toliko srborit, da je hotel imeti spopad na vsak način, zato se je zaletel proti dr. Pegami. Le-ta je nakano liberalnega junaka — bili so štirje proti enemu pravočasno opazil in se z naglo kretnjo ognil, tako da je malo manjkalo, da ni padel nezreli libe-ralčck v vsej dolgosti po cestnem tlaku. Kakor je iz tega razvidno, hodijo liberalni postopači naše ljudi po cestah lovit in iščejo pretepov. Zoper to je sedai, če mestna policija noče ali ne more reda napraviti, mogoče samo še eno sredstvo, namreč samopomoč. Kako se je teh liberalnih klopov ubraniti, naj vsakdo zase premišljuje. Ij Žejni in lačni volivci. Kljub velikanski množini brezplačne »tekočine«, katero so za-vžili nekateri »zavedni narodno-napredni volivci« pri Hribarjevemu slavi iu v »Narodnem domu«, so posegali tudi ikj pijači, ki ni bila namenjena za »slavije« ter tudi to pogoltnili. Po »Narodovem« receptu je to pošteno delo. Nam prav - restavraterju pa menda tudi, ker bo, »upamo«, vse pokradene stvari dobil poplačane. Koliko stvari je bilo ob priliki Hribarjevega zmagoslavja v »Narodnem domu« pokradenih, bodo gg. aranžerji že natančno izvedeli od restavraterja. Nas na.i pa »Narod« ne pošilja med »tatinsko družbo«! Tatove naj gredo zasledovat tisti gospodje, ki so radi tatvin že »študirali«, Zanimivo je, da sedaj »Narod« tiste »zavedne narodno-napredne volivce«, ki so v »Narodnem domu« po šestkrat večerjali, psuic z »lopovi«. Ni čuda, da so »Narodovci« sedaj jezni, ko so videli v ra- čunih, kako so jim nekateri »zavedni narod-no-napredni volivci« olajšali mošnjičke! Ij Šolski vodja g. Jakob Dimnik nam javlja, da dotičnega »famoznega Hribarjevega sprevoda« šolskih otrok niti videl ni, ker je imel tačas v gremijalni šoli pouk, najmanje pa, da bi se bil dotične »ovacije« (?!) udeležil. — Da pa se je razobesila zastava na I. mestni deški šoli, ne zadene njega tudi nobena krivda, ker je to storil brez njegove vednosti šolski sluga. Mi to lojalno priobčimo iu konstatiramo, da sploh nismo trdili, da je g. Dimnik bil v dotičnem škandaloznem sprevodu, ampak da je sicer stal v prvih bojnih vrstah za Hribarja, ki bo pa po tem pojasnilu svojo milost brez dvoma od ravnatelja prenesel na slugo, — Ur. lj Stranka bolnih. Mitničar Gašpar Kavčnik na Opekarski cesti je bil med ožjimi volitvami v deželni bolnici. Liberalci so naročili dičnemu Janez Pajsarju vulgo Šlagenu, da naj gre v bolnišnico iskat Kavčnika s fija-karjem. Vse bolnike so magistratovci morali zvlačiti na volišče. Res — predlo jim je za edin »siguren mandat«. Ij Barake v Ljubljani. Svojčas je občinski svet sklenil, da morajo biti v teku enega leta vse barake v ljubljanskem mestu podrte. Od tega časa pa je preteklo že več let, vendar mesarja Kozaka baraka še vedno stoji. Razumevamo navdušenost za Hribarja, vsaj je baraka tudi del korita. Ij Kje so imena? »Rdeči Prapor« vkljub svoji obljubi ni šc priobčil imen tistih sodrugov, ki so prekršili strogo zapovedano abstinenco pri volitvah. Slovesno izrečena obljuba in grožnja kriči po izpolnitvi! Ij Dobrodelni vojaški koncert, ki se je vršil včeraj v veliki dvorani hotela »Union« na korist vojaške ustanove za vojaške vdove ir. sirote, je bil jako dobro obiskan. Vojaška godba jc izvajala svoj program pod vodstvom g. kapelnika Christopha z znano bravuro iu žel a veliko aplavza. Mimogrede pa se bi dovolili opomniti, da bi se znal repertoir vojaških koncertov včasih malo pomladiti. Vedno in vedno ista stara pesem »Rastelbinder« in »Vesela vdova«! Tudi Parmatove »Amacon-ke« smo žc mnogokrat slišali. Gospod kapel-nik, nove stvari na dan! Ij Premestitev tretje baterije v prejšnjo tovarno za sladkor. Da dobijo prostor za prvo baterijo prihodnjega deželnobrambovskega topniškega polka št. 3 v novej topničarski vojašnici, so prejšnji teden nastanili tretjo baterijo tukajšnjega 7. topniškega polka v nekdanjo tovarno za sladkor. Konji so v zasebnih hlevih. Po vojaških vajah pride ta baterija v Gradec, kamor bode prestavljen ves polk. l.i Na ljubljanskih ljudskih šolah bo od 1. junija dalje šolski pouk tudi ob četrtkih samo dopoludne. Vsled odredbe mestnega šolskega sveta odpade vsled tega tudi šolska maša. Šolsko leto se završi izjemoma že 6. julija. l.i Izgubljene in najdene reči. Ga. Ana Di- mičeva je izgubila denarnico, v kateri je imela II kron denarja. Učenka Ana Žagarjeva je izgubila srebrno uro z ovratno verižico, našel .io je dijak Ivan Krušič in jo oddal na magistratu. Dijak Viljem Kraft je našel črn dežnik. li Težko telesno poškodoval je včeraj v Rožni dolini v Kranjčevi hiši neki Eržen skladiščnega delavca Antena Polaja. Eržen je udaril Polaja s kanienom po glavi, ker je miril dva fanta, ki sta se tepla. Poškodba je smrtno-nevarna in so ranjenega Polaja prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Ij Ponočnjaki so v sredo ponoči podrli vrtno uto posestnici Mariji Breskvarjevi v Trnovskih ulicah št. 4. li Krajevna skupina I. avstrijskega društva dež. slug v Ljubljani odredila ie mesečni sestanek na 2. junija t. I. ob 2. popoldne v salonu gostilne »pri kroni«, Gradišče št. 7 ter vabi vse zunanje člane tem potom k udeležbi. V Castitim volivcem kranjskogorskega, radovljiškega in tržiškega sodnega okraja, kateri so mi dne 14. maja izrazili svoje zaupanje, se iskreno zahvaljujem. Josip Pogačnik. državni in deželni poslanec. Zahvala. Ker mi ni mogoče osebno odgovoriti na vse nebrojne častitke, došle mi o priliki sijajne zmage zoper združene nasprotnike pri ožji volitvi dne 23. t. m., izrekam tem potom vsem somišljenikom najtoplejšo zahvalo za njih častitke. Brežice, dne 27. maja 1907. Dr. Ivan Benkovič. Štajerske nouice. š Sv. VIj v Slov. Goricah. Državnozborske volitve so v naši župniji častno izpale vkljub temu, da je Št. Ilj najbolj izpostavljen nemčurskemii vetru in sc ic v tem kraju naselilo sila mnogo tujcev. Kandidat »Kmečke zveze« gosp. Roškar je dobil v naši župniji 497 glasov, kandidat Štajerčijancev Sene-ko\vitsch pa samo 59. Nerodni »Narodovec« Mursa ni dobil v naši fari niti enega glasu. Te volitve so pokazale, da je naše ljudstvo v velikanski večini v taboru Slov. kmečke zveze«. Pohvalno moramo omeniti vrle volivce v Ciršaku, kajti vsi so šli na volišče in tudi vsi volili soglasno g. Roškarja. Slava zavednim Cirberžanom! š Mariborski okraj levi breg je pri državnozborski volitvi v ogromni večini volil g. Roškarja. Celo taki kraji, kjer je nemšku-tarstvo v najlepšem cvetju, so izkazali večino za našega kandidata. Mursovci so pa povsod pogoreli, največ jih ie še bilo pri sv. Križu. Volitve so pokazale, kje je treba razviti podrobno narodno delo. Torej društva naša, uporabite svojo moč! Na delo! š Požar je uničil 28. maja v Gorenjem Dolu pri sv. Jakobu v Slov. Goricah hlev in gospodarsko poslopje posestniku M. Holerju. Zgorelo je tudi več glav goveje živine, vsi gospodarski stroji in orodje ter vsa žitna zaloga. Škode ima posestnik okrog 5000 K. Zavarovan je bil za manjšo svoto. Zažgal je iz maščevanja neki občinski revež. š Premeščen je gospod kaplan Janez Zajec iz Ribnice v Škalc. š Umrl jc v Celju po težki bolezni gosp. Oton Weinhardt. š Iz Studentenheima v Celju je ponoči ušel neki šestošolec in izginil. š Matija Flegerič, pesnik in pisatelj, je na smrt zbolel in je bil dne 24. t. m. previden s svetimi zakramenti. Priporoča se v pobožno molitev in v podporo prijateljem in znancem. š Požar. V Predlu, nedaleč od Šmarja pri Jelšah, so se igrali otroci Kovača 2,3. maja t. 1. pri svinjaku z užigalicami ter svinjak zažgali. Petletna hčerka, videč, kaj je storila in da hite ljudje na pomoč, je iz obupa hotela skočiti v ogenj. Le z največjim naporom so jej mogla zabraniti, da ni izvršila obupnega sklepa. Deklica je nato zbežala in je še do danes niso mogli najti. Svinjak in gospodarsko poslopje sta zgorela do tal z vsemi pridelki in prašiči. Posestnik Kovač ima vrhu skrbi za ubeglo hčerko veliko škodo, ker je bil zavarovan pač za poslopja, nikakor pa ne za premičnine iu živino. Tudi hiša se je vnela, vendar se je posrečilo ogenj pogasiti. š Izpred celjskega sodišča. Frančišek Šolar, bivši cerkvenik v Lučah, je često ulomil v župni cerkvi v Lučah v cerkvene nabiralnike in pobral iz njih ves denar. Prišli so mu na sled in je dobil za to 4 mesece težke ječe poostrene mesečno z enim postom. — Na letošnjem naboru 12. marca je prišlo med fanti iz Trnovl.iega in Ljubečne^n do krvavega pretepa, v katerem sta bila Alojzij Hojnik in Matevž Mimik težko ranjena. Okrožno sodišče .ie obsodilo »najhrabrejše bojevnike«, sinove kmečkih posestnikov Martina Mimika, Karola Hojnika, Mihaela Krofliča in Antona Piliha na 4. oziroma 5, 2 in poldrugi mesec težke ječe. Občinski sluga Ivan Uršič ie v Trbovljah hotel aretirati premogarja Perkota. Ta pa se mu ie ustavil, ga obkladal izprva s psovkami, slednjič pa z zaušnicami. O svoji neotesanosti bode premišljeval tri mesece v težki ječi. Gospoaarsiuo- g Cepilni tečaji. C. kr. vinarski nadzornik g. B. Skalicky in vin. asistent g. B. Sku-bec, priredita tekom meseca junija v mnogih kraiih na Dolenjskem praktične tečaje v zelenem cepljenju in poletnem oskrbovanju (man-danju, škropljenju, žvepljanju) trt. Kraj in čas prireditve se bode vinogradnikom dotičnih občin pravočasno z oklicem, oziroma po dnevnikih naznanil. Želeti je obilne udeležbe. g Oddaja zelenih cepičev. Kakor vsako leto, se bodo oddajali tudi letos iz državnih trtnic na Kranjskem zeleni cepiči dobrih, priporočljivih žlahtnih vrst, vinogradnikom s tem namenom brezplačno, da se take žlahtne vrste kolikor mogoče razširijo. Kdor želi cepiče dobiti, zglasi naj se pismeno ali ustmeno pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem vsai do 5. oziroma ua Dolenjskem do 10. junija. Cepiči sc bodo oddajali: 1. v državni trtnici na Slapu pri Vipavi 7. t. m. ob 8. uri zjutraj, 2. v Kostanjevici dne 13. jun. ob 8. uri zjutraj, 3. v Črnomlju 13. jun. ob 8. uri zjutraj, 4. v Rudolfovem 14. jun. ob 7. uri zjutraj. Pri tej priliki se bo priredil tudi cepilni tečaj. V Rudolfovem bode c. kr. vin. nadz. B. Skalicky vinogradnikom razkazoval tudi pravilno škropljenje in žvepljanje z najnovejšimi stroji. g Tečaj za pridelovanje krine, ki se je priredil na kmetijski šoli na Grmu dne 27. in 28. maja, je dovršilo 12 udeležnikov. Pri tej priliki so si udeležniki ogledali razne deteljne mešanice v poskuševališču in na šolskih njivah, kakor tudi šolske travnike, ki kažejo vsled skrbnega dela iu dobrega gnojenja res nenavadno lepo. Udeležniki so z vsem zanimanjem sledili pouku in sc ponovno izražali, da bi se tudi zanaprej prirejali taki tečaji na šoli. Razne stuarl. Na smrt je obsojena v Hebu 34-letna Rozina Reindl, ker je ubila s sekiro svojega tasta. Angleški pravniki v zadregi. Sodišče v Noinvoodu na Angleškem si ubija sedaj glavo radi zahtevama odškodnine; stvar je tembolj zanimiva, ker pravniki najbrže še niso imeli prilike pečati se s takim slučajem. NVilliatn Seeley namreč toži vrvarja Rtifa Wheclcsa za 4000 mark odškodnine. Kupil ie bil pri vrvarju vrv samo v ta namen, da bi se obesil; ker pa je bila vrv preslaba, se je pretrgala, radi tega tudi ni mogel izvršiti svojega sklepa. To ga je tako potlačilo, da se medtem nikakor ni mogel odločiti, da bi na kak drug način zapustil »dolino solz«. Brata je umoril v Szatmar Nemetyiu na Ogrskem pijani kmečki fant Jožef Bugy. Pri rubežni ustreljen. V Satoralju-Ujhc-ly.iii na Ogrskem je ustrelil pri rubežni orožnik Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih ...»----— .... .... v Ljubljani, Wolfowe ulice štev. 12 IfstanovSjena leta 1854. GGV telefona 210, zzzzzr^rzzzr^z: priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izborno - c* mm €* p i vo v iodcih in Nteklciic 2469 160-34 kmeta Štefana Decsa, ker je udaril odvetnika dr. Brodyja in hotel napasti tudi orožnike. Prihodnii kongres izdelovalcev bombaža bo leta 1908 v Parizu. Zaradi hujskanja k uporu jc uvedlo dunajsko deželno sodišče predpreiskavo proti dunajskemu zagovorniku dr. Rodeju zaradi nekega govora ob stradalni stavki rusinskih dijakov. Izliv Donave zasut s peskom. Evropska donavska komisija je obvestila ladjine družbe, da je zasul izliv Donave pesek pred Sulino in da ic nemogoč promet z ladjami. Na morju čaka 33 ladij, da se peljejo v Donavo, 45 ladij naloženih z žitom pa čaka, kdaj bo izliv prost v Črno morje. Komisija čisti z 12 ladjami izliv Donave. Strašen umor. V Tuterebesu so našli kmetico Jožefo Petko umorjeno, njeno truplo pa popolnoma razkosano. Dasiravno je bila umorjena zelo bogata, jc bilo vendar primeroma le malo dragocenosti uropanih, kar je vzbudilo sum, da jc bi! rop izvršen lc na videz. Preiskava je dognala, da je morilka — Petkiua snaha. Ženski sta se sprli; snaha je svojo taščo zadavila in jo raz rezala., da bi potem kose zažgala v peči in tako izbrisala vsako sled strašnega umora. Ker pa tega ni mogla takoj izvršiti, je nečloveška morilka izvršila navidezen umor. Povodenj. V Torantalski županiji je Donava v bližini Rudolfsgnada podrla nabrež-ne nasipe in drla z vso silo proti selu. Stanovalcev se jc polastil silen strah ter so bežali na višje ležeče kraje. Do večera je bilo podrtih 52 poslopij, po nekaterih ulicah svoji voda skoro en meter visoko. Razburjeni vaščani so napadli nadinženirja društva za regulacijo rek, češ, da je on kriv katastrofe. Morebiti bi sc bila dala nesreča o pravem času zabraniti, če ne bi bilo primanjkovalo delavcev. Naravni strelovodi. Lombardijska topola služi kakor izreden strelovod. Ker nima širokih vej, je silno visoka, zato je zelo sposobna, da vleče nase strele in jih odvaja v zemljo. Ne pamti se, da bi bilo kedaj treščilo v kako hišo, poleg katere se nahaja taka visoka topola. »Enoglasno« izvoljeni. Da človek dobi pri volitvah en sam glas in mora raditega ostati doma, ni nič čudnega. Toda čuden je pa sledeči slučaj: V Grenoblu ie prišlo med volivci do nesporazumljenja, vsled česar so sklenili, da nihče ne pojde volit. In res se pri prvih volitvah ni oglasil uiti eden volivec na volišču. Razpisali so druge volitve; enega volivca pa je mučila skrb, kaj bo z domovino, če ne bo gospodarjev.Napisal si je na glasovnico imena vseh šestnajst kandidatov in jo oddal. Ker ni bilo drugega volivca, bili so vsi kandidatje v veliko začudenje »eno«- in »so«-glasno izvoljeni. V 50 dnevih okolu zemzje. Phileas Eogg je potreboval za to pot 80 dni, doživel vmes šc razne pikantne in nevarne dogodke in kar je največ vredno, pripeljal s pota seboj — ljubko soprogo. - V zadnjei rusko japonskej vojski so se prometne zveze po Sibiriji izdatno izboljšale. Ze ob otvoritvi Sibirske železnice je mogel Eoggovo pot sotrudnik pariškega »Matin«-a napraviti v 61 dneh. Po najnovejših računih »Railroad Mans Magazina« se porabi za to pot sedaj 50, v zelo ugodnih razmerah pa samo 48 dni. V poštev seveda pride najkrajša črta, ki bi peljala v sledeče.i smeri: Iz Nevv Yorka v Cherbourg 5 dni, iz Cher-bourga v Pariz 7 nr, iz Pariza v Peterburg nepretrgoma 2 dni 6 ur, iz Peterburga v Moskvo 12 ur. iz Moskve do Irkutska 12 dni, od Irkutska do Vladivostoka 5 dni, od tod do Koba s parnikom 3 dni, od Koba do Jokohatne po železnici 11 ur, od Jokohame do Seatleja zopet s parnikom 12 dni. iz Seatleja do Nevv Yorka pa z železnico 5 dni. Za izgubo časa, kar je treba čakati na zveze z vlaki in parniki, je vračunjenih 4 in pol dneva. Stroški za tako pot bi znašali 2920 Mark. Papež v vili ob morju??? Ameriški listi pišejo: Ze lansko leto sc je govorilo, da misli papež Pi.i X. zapustiti Vatikan ter poleti iti na kako vilo izven Rima. Seveda zgodovinske tradicije so tako močne, da je Piju X. skoro nemogoče stopiti s pota svojih dveh prednikov: Pija IX. in Leona XIII. Zadnje čase pa se sliši o novem načrtu, dati papežu več prostosti. Kakor javlja kratka brzojavka iz Rima, sc mudita v Rimu dva Amerikanca, R. C. Ke« rens iu Martin Maloney, ki se dogovarjata za nakup ozkega pasa zemlje od Vatikana do morskega obrežja, da bo papežu mogoče poleti stanovati v vili ob morju. Pravijo, da so pogodbe že sklenjene in da .ic italijanska vlada voljna priznati papeževo politično oblast čez ta del zemlje. Cclo podjetje bo stalo okolu 10 milijonov dolarjev, katere hočejo nabrati sami Amerikanci. Mogoče je, da se bo naprosilo vse ameriške katoličane, da prispevajo v ta namen. Amerika je dežela senzacij. Kakor se je izkazalo, da so vesti o petih milijonih, ki so iih zagotovili ameriški katoličani letno papežu izmišljene, tako bode najbrže tudi ta notica lc nekaka reklama za list, v čemur pa ameriški časnikarji niso ravno izbirčni. Shod beračev. »Dziennik Wil.« javlja, da sc jc pred kratkim vršil v nekem gozdu pod Vilno shod beračev. Na shodu, ki se ga .ic udeležilo kakih 200 beračev, se je govorilo v poljskem in ruskem jeziku. Eden govornikov se je pritoževal, da so berači popolnoma brez vse organizacije in radi tega se večkrat zgodi, da se na nekaterih mestih zbere preveč beračev, kar jezi občinstvo iu je v veliko škodo domačim beračem. Drugi govornik je povdarjal nujnost spodobnejše obleke, da bi bili berači podobni ljudem, ki potrebujejo samo časne podpore. Vseučilišče v Afriki. V Egiptu nameravajo v Donianhurju. južno od Aleksandrije, zgraditi popolno vseučilišče, ki naj bi bilo urejeno po evropskem vzorcu. V ta namen jc že nabranih 1,300.000 frankov. Prestolonaslednik ni nič kaj vesel tc ustanovitve in trdi, da je »še prekmalu«. Cerkveni letopis. Slovesnost 100-letnega jubileja, odkar je bila sv. Angela Merici, ustanoviteljica uršu-lnskega reda, proglašena svetnico, se bode tc dni v petek, soboto in nedeljo v uršulinski cerkvi obhajala z velikim sijajem. V tej tri-dnevnici jc vsak dan zjutraj ob 6. slovesna sv. maša, popoldne ob 6. uri slovenska pridiga in litanije. V petek opra,vi sv. daritev presveti knez in škof. Kot govorniki so naprošeni najbolj priznanj ljubljanski govorniki. — Sv. oče je za to tridnevnico podelil odpustke in siccr: I. Kdor obišče v teh dneh uršulinsko cerkev in moli v papežev namen, dobi odpustka 7 let in 7 kvadragen; 2. Kdor pa prejme zakramente sv. pokore in sv. Rešnj. Tel., obišče cerkev in moli v papežev namen, dobi popolen odpustek. — V veliko diko cerkvi je nov, prekrasen lestenec, katerega je naredil Ivan Kregar, pasar v Ljubljani. To je do zdaj Kre-garjevo največje in najlepše delo, o katerem hočemo še več pisati. Lcstencc stane okrog 4000 kron. UČITELJSKE VESTI. Na meščanski šoli v Krškem je nastavljen za učitelja g. Ivan Magcrl, za učitelja na Bledu je imenovan g. Ivan Erbežnik. Dalje so imenovani za učitelje: v Mengšu g. Rajko Božič, v Nadanjem Sq1u g. Edmund Lahajner, pri Št. Petru v Ljubljani g. Anton Levstik. V Ki ko pride za učiteljico gdčna. Marija Arh. Telefonska In brzojavna poročila ZMAGOSLAVJE »SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE«. Brežice, 31. maja. Zmagoslavje »Slovenske kmečke zveze« se je vršilo včeraj ob velikanski udeležbi ljudstva. Bilo je navzočih čez 2000 ljudi, ki so z navdušenjem slavili volivno zmago. JUBILEJNA CERKEV NA DUNAJU. Dunaj, 31. maja. Cesar je danes slovesno položil temeljni kamen nove jubilejne cerkve sv. Ane v Bauingartnu. NOVA NEMŠKA STRANKA. Praga, 31. maja. »Prager Tagblatt« poroča, da se v kratkem osnuje nova nemška stranka, kateri bo skoro gotovo ime »nemška demokratična stranka«. ZA SKUPNI ČEŠKI KLUB. K u t n a gora. 31. maja. Minister Pacak piše svojim volivcem, da so volitve neprijetno izpale za Mladočehe. Treba bo sedaj ustanoviti na Dunaju vsaj skupni češki blok, ki posameznih čeških strank ne bo majoriziral pred parlamentom bo pa kazal skupnost. Minister pravi, da bo odločno delal na to, da sc doseže taka skupnost med češkimi meščanskimi strankami. Praga, 31. maja. Staro- in Mladočehi so imeli danes skupno posvetovanje, Posvetovanja sla se udeležila ministra Pacak in Fort. KONF1SCIRANA BAHROVA KNJIGA. D ii n a ji, 31. maja. Tu ie državno pravdništvo zaplenilo knjigo znanega literata Hermana Bahra »Wien«, ker razžaljujc več članov cesarske rodbine. PRESTAVLJENI PROFESOR. Praga, 31. maja. Realčni profesor Ap-pelt je za kazen prestavljen, ker je agitiral, naj profesorji izvolijo takega posalnea, ki bo za popolno svobodo šole. BIVŠI OGRSKI TRGOVINSKI MINISTER TOZl. Budimpešta, 31. maja. Bivši ogrski trgovinski minister Vivod je vložil tožbo proti onim, ki so trdili, da je poneveril 200.000 kron državnega denarja. VOJAŠKI UPOR V MAKEDONIJI. (Od našega belgradskega dopisnika.) Belgrad, 31. maja. V Skoplju se vedno bolj širi vojaški upor. Turški vojaki so obkolili pošto; vali, ruski in avstrijski konzul so od vojakov internirani. Mesto je blokirano, v okolici se neprestano strelja. Neprestano do-našajo v mesto ubite kmete. 26. maja je v okolici bilo ubitih 13 kmetov, 3 so ranjeni. Vojaki bodo uprizorili klanje med kristjani, ako jih ne izpuste domov. Strah je velik. LIBERALNE BEDARIJE V ITALIJI. Milan, 31. maja. Tu se je vršil dijaški protiklerikalni shod, katerega se ie udeležilo približno 3000 liudi. LIBERALCI NAPADLI PROCESIJO SV. REŠNJEGA TELESA. Rim, 31. maja. Tu so liberalci in socialisti napadli procesijo presv. Rešnjega Telesa. Karabinijeri so procesijo ščitili in več liberalnih surovin zaprli. FRANCOSKA POLITIKA. Pariz, 31. maja. Fallieres bo septembra meseca obiskal Švedsko in Norveško in se v Frederiksborgu najbrže sešel z ruskim carjem. NAJNOVEJŠE IZ RUSIJE. Peterburg, 31. maja. Iz Helsingforsa poročajo, da so na postaji Roula napadli štirie oboroženi roparji blagajnika postaje in oropali 67.000 rubljev. Iz raznih krajev se poroča, da se opaža zopet živahnejše delo za pogrome. Peterburg, 31. maja. Spor med vlado in dumo je zelo kritičen. Celo Stolypin je obupal nad mirno rešitvijo spora. ŠTRAJKOVSKO GIBANJE. Marseille, 31. maja. Tu je izbruhnil splošni štrajk pomorščakov. G I a s g o w , 31. maja. Tudi tu je izbruhnil splošni štrajk pomorščakov. Transocean-ski parniki ne morejo odpluti. STAVKA V BAKRU. Baker, 29. maja. Tu stavka 300 delavcev cementne tovarne. VISOKE ŠOLE. R i m , 29. maja. Dominikanci nameravajo ob 50 letnici mašniškega posvečenja Pija X. otvoriti velik mednaroden zavod za višie študije. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Kim itd. Tužnim 9rcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, sin, brat in stric, gospod Matevž Ravnikar gostilničar, izvošček in posestnik po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ponoči ob '/2 3. uri v 42. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb se vrši dne 1. junija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Jakoba trg štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Jakoba. Predragega blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. 1235 V Ljubljani, dne 31. maja 1007. Marija Ravnikar roj. Likovar, soproga. — Lojzika Ravnikar, hči. Matevž Ravnikar, posestnik, oče. — Marija vdovlj. Bechine roj. Ravnikar; Jožefina Marinschek rojena Ravnikar, c. kr. poštnega asistenta vdova: sestri. — Franc Ravnikar, solicitaior; Ivan Ravnikar, trgovec in hišni posestnik v Celju; brata. PrC(l ' kozarec Rogaškega temp Ijevega vrelca pospeši odvajanje vode, napravlja tek in pospešuje prebavljanje. „styria"-vrelec učinkuje 2015 c 2-2 enako, a je močnejši. zajutrkom Naznanilo. Gosp. Oton Ramovš je odpuščen iz naše službe, zatorej ni upravičen kot naš uradnik nastopati, sklepati pogodbe jemati denar ali vrednostne papirje. Društvo industrijcev za splošno zavarovanje. Filijalka za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu. 1223 2-1 Svojo tvorniško zalogo 1229 3—1 pletenin in tkanin v Šelenbnrgovih ulicah št. 3 dam proti pri merni kavciji v najem ah pa jo reflektantu tudi prodam. Dragotin Hribar v Ljubljani MMIIIM Podružnica s tr Spljetu R a Delniška glavnic« 1 1 K 2.000.000. 1 Ljubljanslin kreditna tanka ij LJubljani, mam mite jt«. z::: priporoča k žrebanju dne I. junija 1907 promese ■\smm*im(3£ii{r!RUT Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do /| Q Hnevzdioa no " 2 O. Podružnica s v Celovcu, s 9 Rezervni fond 1 t t 1 1 K 200.000. 1 1 1 Priloga 123», Mev. ls^ovenc8M n tisoč rubljev in za druge potrebščine se bode najmanj pol milijarde rubljev potrosilo. Takih kapitalov nikjer ni nego na Angleškem. Da imajo Angleži poleg te gmotne koristi tudi političen namen, je jasno. Angleži so že Rusiji ponudili svojo zvezo in ii storili nekatere koncesije v Perziji, Carigradu iu v Aziji. 'Tako je na eni strani business, na drugi strani boveliness. To so priljubljena sredstva Angležev, s katerimi bodo na limanice dobili tudi Rusijo. Ruska vlada je izgubila v so avtoriteto ne-le doma, ampak tudi v tuiiui iu hoteč dobili zaveznike da bodo dovolila izkoriščati zlate rudnike v Sibiriji. Angležem, ki se bodo tam kmalu udomačili. Samo po sebi sc razume, da bodo Angleži pri rudnikih upeljali stražnike, ki se bodo počasi izpremenili v vojake; potem se sezidajo trdnjave in pe d pretvezo raznih rudniških potrebščin bode sc iz Angleške v Sibirijo dovažalo orožje. Skratka: v vzhodni Sibiriji se bode počasi ustanovila nova angleška država, ki bode segala od ledenega morja do Kitajske in bode v strah vzela cclo Rusijo. Torej ie že skraini čas, da se Rusi vkratkem streznijo iu sami začnejo izkoriščevati bogastvo v vzhodni Sibiriji, dokler ne bode prepozno. VSTAJA NA KITAJSKEM. Prekucijska družba v Svatovu izjavlja, da vstaja ni naperjena uiti proti tujcem iu tudi ne proti navadnim Kitajcem. Vstaši nameravajo maivcč požgali vsa vladna poslopja, pomoriti uradnike in strmoglaviti vlado. Iz Kantona so odposlali vojaške čete v Svatov. Vojake od- pošljejo tudi iz Susina. Vstaši so prijeli v Svatov« rodbino brigadnega generala in jo prisilili, da so zvršili v vodnjaku samoumor. V Lienshanu so razrušili vstaši poslopje nemškega in angleškega misijona. Pri Kvantnim je bil boj med vstaši in vladnimi vojaki, ki so vjeli vstaške voditelje, vzeli zastave in dobili veliko streliva. SMRTNE OBSODBE V GUATEMALI. Guatemalsko prizivno vojaško sodišče je pričelo vzklicno razpravo o 17 na smrt obsojenih osebah, ker so se udeležili poizkušenega umora na guatemalskega predsednika Estrado Cabrera. FRANCOSKI VINOGRADNIKI NAPOVEDUJEJO FRANCOSKI VLADI ŠTRAJK. Nezadovoljni francoski vinogradniki razmišljajo o gospodarski in o upravni ločitvi od ostale Francoske. Načrta ne smatrajo resnim, ker so južni Francozi predobri patriotje. Gotovo pa jc, ako nc ugode do 6. junija zahtevam vinogradnikov, da ne bodo več plačevali davkov in odstopijo tudi vsi vinogradniški občinski in okrajni svetniki. V Alžiru ie napovedan 7. junija shod, ki se peča s sredstvi proti vinogradniški krizi. MUČENJE JETNIKOV V RIGI. Gosudarstvenna duma sc jc pečala 30. t. m. z interpelacijo o poročilih komisije glede na mučenje kaznencev v riških zaporih. J u— stični minister je izjavil, da uradniki justične-ga ministrstva niso krivi mučenj, ki jih dolže in da so napačna komisiji došla poročila. Tudi pomočnik ministra za notranje stvari, Ma-karov, jc izjavil, da policija ni kriva mučenj, katerih jo dolže. Preiskava je dognala, da je grešila policija v več slučajih, ker so s pestmi obdelavah jetnike. Sodišču so izročili 42 policistov. Preostro pa policije ne kaže soditi, ker živi v neznosnih razmerah. Izgubila je več kakor 1000 mož v baltiških provincah. ZAROTA PROTI RUSKEMU CARJU. Preiskovalni sodnik Pustovski ic uvedel preiskavo proti zarotnikom, ki so nameravali umoriti carja. Zaprli so zarotnike v Peter Pavlovo trdnjavo. Zarotniki so člani one re-volucijske zveze, ki je umorila vojaškega pro-kuratorja Pavlova in mestnega glavarja Lau-nitza. Zarotnike proti carju je vodil sin nekega brzojavnega uradnika, ki so ga zaprli v Petrovem dvorcu. SAHALIN. Na peterburški konferenci o ruskem delu otoka Sahalin se jc sklenilo, da smejo tudi inozemci z dovoljenjem ruskih ministrstev za trgovino, finance in poljedelstvo kopati salia-linske podzemske zaklade. CARIGRA.ISKI NEMŠKI POSLANIK ODPOKLICAN. Carigrajski nemški poslanik Marschall se ne povrne več s svojega dopusta v Carigrad. Nadomesti ga dosedanji nemški poslanik v Bukareštu baron Kiriderlen-VVachter, ki se ie preselil v Carigrad. Marschalla so odpoklican, ker sc je zmanjšal zadnja tri leta nemški vpliv v Carigradu in ker sultan ni maral Marschalla. NORVEŠKI KRALJ IN KRALJICA V PA-_______ RIZU. Iz Pariza sta odpotovala 30. t. ni. opoldne norveški kralj Hakon in norveška kraljica. Fallieres se je poslovil na kolodvoru od svojih visokih gostov. MALI OBRTNIKI OBZMERJALI KOŠUTA. Poslanec ogrske neodvisne stranke grof Somssich je predstavil Košutu dcputacijo malih obrtnikov. Načelnik deputacije je Košuta nahrulil in mu očital, da vlada ne podpira malih obrtnikov iu da odlikuje veliko industrijo. Mali obrtniki nc dobe niti strojev in nc drugih dobav. Košut je prekinil govornika in rekel: »Vse je zlagano, kar govorite?« Govornik mu je nato rekel: »Nisem odvetnik in zato rabim le priproste besede.« Neki krojač je pa zaklical: »Saj sem rekel, da ostanimo pri socialistih. Smo Ii dobili od vlade Ie eno ši-vatiko?« Košut: »Ker ste krojač, morate vedeti, da naroča vlada železničarske uniforme pri malih mojstrih.« Krojač: »To nam je obetala že prejšnja vlada.« Košut je nato obrnil hrbet deputaciji. FORT IN PACAK ČASTNA MEŠČANA. Plzenski občinski svet jc imenoval za častna meščana ministra Forta in Pacaka. NAČELNIK AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA V BEROLINU. Načelnik avstrijskega generalnega štaba Konrad pl. Hotzcndorf jc zajutrkoval 29. t. ni. v družbi nemškega cesarja Viljema. Pred za-iutrkom je bil Hotzcndorf navzoč pri bojni vaji 2. gardne brigade, ki jc trajala 2 in pol ure ob strani nemškega cesarja. PROMET MED TRSTOM IN JUŽNO AMERIKO. »Austro-Amcricana« uvede mesečno br-zo vožnjo i7. Trsta v Montevideo in Buenos Aires. Za to potrebne velike ladje že grade. Prvi parnik prične vc /iti žc koncem septembra. Parniki za to službo bodo imeli velika skladišča za blago in prostora za -IS potnikov v I., za 74 v II. in za 1500 v III. razredu. SOCIALNI DEMOKRATJE PROTI KATO- LlCANSTVU. V Ašm je izstopilo veliko socialnih demokratov iz katoličanstva, ker so glasovali pri ožjih volitvah krščanski socialci proti Scliuli-meierju. Čudni ljudje. Sami glasujejo za kapitalistične svobodomislece proti krščan. socialceni, radi bi pa imeli, da bi hodile krščanske stranke zanje po kostanj v ogenj. BOLGARIJA. Sofija, 30. maja. Bolgarsko časopisje jako živo razpravlja o nenadnem povratku kneza Ferdinanda v Sofijo. Njegov odhod v tujino neposredno pred praznovanjem tisoc-letnice carja Borisa je naredil mučen vtis m se je tudi tedaj spravljal v zvezo z raznimi možnimi in nemožnimi dogodki. Prihoda kneza v Sofijo niso pričakovali tako lntro m mu sedaj pripisujejo veliko politično važnost. Nekateri menijo, da hoče knez svoj god, ki pade na 31. t. ni., praznovati v svoji prestolnici in da bode prisostvoval slovesnemu otvorjenju železnice Kušlaki-Sliven. Drugi pa trdijo, da jc povratek knezov v zvezi z vestmi o nesoglasju med kabinetom in vladajočo stranko. Nedavno so zborovali profesorji zaprtega sofijskega vseučilišča ter se med seboj sprli, ker najbrže, kakor poučeni krogi zatrjujejo, vlada hoče nekatere zopet nastaviti, druge pa odpustiti. Kar se tiče tujezemsl h profesorjev, je naučni minister Apostolov i/^avil dopisniku »Dena«, da se ni z nobenim tujim profesorjem pogajal o nastavljcnju. BECK V BUDIMPEŠTI. Avstrijski ministrski predsednik pride v soboto v Budimpešto, da se posvetuje z ogrskim ministrskim predsednikom. Kdai da nadaljujejo nagodbena pogajanja, še ni znano, ker se nc vc, kdaj obrazloži Beck svoje stališče glede na Ogrsko v novi zbornici. NAPAD NA ŠKOFA. Na lublinskega katoliškega škofa je dne 30. t. m. nekdo streljal dvakrat iz revolverja, a ker ga ni zadel, ga je napadel z bodalcem in ga ranil na roki. Napadalca so prijeli. STAVKA V CURAC4U. V Curacau stavkajo vsi rokodelski pomočniki, približno 5000 oseb. Zahtevajo osem-urni delavnik iu dnevno plačo dva dolarja. Vojaštvo je razgnalo z orožjem množico. Neki španski anarhist je poizkušal zagnati bombo, a so ga prijeli, predno jo je mogel vreči. FRANCOSKI PREDSEDNIK NA NORVEŠKEM. Francoski predsednik Fallieres obišče meseca septembra norveškega kralja Makona. JAPONCI IN Ruski list »Dalnij AMERIČANI. Vostok« piše, da se je takoj po japonsko-k i tajski vojski na Japonskem ustanovilo politično društvo, katerega namen je bil, pripraviti ljudstvo za vojsko z Rusijo. To društvo — piše list — je izdajalo časnike, brošure iu njegovi govorniki so hodili po domovini ter so vzbujali med ljudstvom sovraštvo do Rusov. Na ta način so utrjevali v narodu prepričanje, da je rusko-japonska vojska neobhodno potrebna. Tisto navdušenje, s katerim so se borili japonski vojaki in častniki v rusko-japonski vojski, je jasno dokazalo, da ie desetletno delovanje društva »Tajro« prineslo obilo sadu. Sedaj — nadaljuje list iz časnika »Osaka Majnici simbnn« smo izvedeli, da se je na Japonskem ustanovilo enako društvo, ali s tem razločkom, da jc njegovo delovanje naperjeno zoper ameriške Zedinjene države. Društvo ima naslov: »Tajbej dosikaj«. Četudi japonska vlada šc ni storila nobenih korakov proti zadnjemu anti-japonskenui činu \vashingtonske vlade, ie japonska inteligenca žc dala svoj odgovor s tem, da je ustanovila omenjeno društvo. INFERIORNOST NEMŠKE VOJNE MORNARICE. V angleškem listu »Cassiers Magazine« piše Archibald S. Hurd o nemški mornarici, prispodablja jo z drugimi državami (Angleško, Francosko in Japonsko) ter prihaja do rezultata, da je Nemčija na morju precej inferijor-na. Omenjene države gradijo in dovršujejo celo vrsto ogromnih ladij s topovi 12 palcev, a Nemška je zelo zaostala. Nemčija jc gradila ladije z obzirom na širino in plitkost Kielskega kanala iu svojih dokov, a ti so ozki, plitvi in mali. Nemški admiralat je leta 1900 določil načrt gradnje ladij za srednje topove tako, da je danes najbolji iu največji tip »Deutschland« s 13.000 tonelat, 18 milj brzine in I l-palčnimi topovi. To pa pomenja, da se Nemčija ne more meriti z japonskimi in angleškimi ladjami, ki imajo 19.000 do 20.000 tonelat, vozijo 20 do 21 milj in imajo 12-palčne topove. Nemčija gradi sedaj sicer oklopnjače 18.000 tonelat in križarke 15.000, ali imela bo šele 1912 precejšnje število oklop-njač novega tipa, a dosedanja mornarica bo tedaj žc povsem zastarela. Do tedaj store pa druge države v številu tipa iu tehniki velike korake naprej. A poleg tega bo morala Nemčija trositi ogromne svote za razširjevanjc iu kopanje Ink, kanalov iu dokov. Preprodajalci popust! »Andropogon (Iznajditelj P. Herrmann, Ig. Poljskava.) 33 R je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani Izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. — Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseli mestih in večjih krajih dežele. W Glavna zaloga in razpošiljatev t Ljubljani pri gosp. VASO PETRICIC-u. N N N N N N M Nepremočljive pelerine (za turistiko in lov) iz velblodje dlake ali lodna, za gospe, gospode, deklice in dečke v najboljši kakovosti, priporočata fii do solidnih cenah K Grlčar & Melač Ljubljana, Prešernove ulice 9. 10-4 Učenec za podobarsko in pozlatarsko obrt se sprejme takoj pri Karolu Hrovat-u, Stob, pošta Domžale. 1188 3 3 kDv a Sobotna izdaja Jouenca" stane celoletno K 7-— Naroča se pri upravniStvu v Ljubljani. vajenca § se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom na drobno in na debelo. Tvrdka V. Škerl, Ig pri Ljubljani. Lepa, pred par leti novozgrajena, enonadstropna z vrtom, blizu artilerijske vojašnice v Ljubljani, se proda pod ugodnimi pogoji. 1187 jO—2 Vprašanja sprejema upravništvo „Slovenca" se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova delavnica odslej na EHzctbefni cesti blizu samostana oo. Jezuitov nasproti Jožcfinuma. s 5 in 3 BBSBB B B B BBBBI 949 bo se dobč le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje -ljubljana, Sv. Petra cesta. V Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred livalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ^izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za Itatere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. t Vinorejska zadruga v Brežicah ima naprodaj nad IOO hektolitrov odbranega izbornega 1210 1-1 Deleža in rdečega y]nQ Cena hektolitru od Uzorci se ne 50 kron naprej, pošiljajo, ma V,Katoliškem domu* v Ljubljani, Turjaški trg št. S odda se takoj velika dvorana z Z garderobnima sobama Najemščina na kvartal 270 kron. Pojasnila daje F ran o Jonke v Ljubljani, Gradišče št. 3, od 1. do 2. ure popoldne. 1202 3-3 Duhovniško društvo sv. Jožefa v Gorici. S I. julijem sc otvori v Iki kopališka doba v duhovniškem zdravilišču. Hiša je blizu svetovnoznane Opatije, v prelepem kraju ob morju, sredi krasnega parka, ima 21 sob, domačo kapelo, svoje kopališče v odprtem morju, pa tudi kopalno sobo. V morju se koplje do konca septembra. Meseca junija je hiša zaprta, sicer odprta celo leto. Društvo ima še dve drugi zdravilišči (ne bolnišnici), koder se sprejemajo po možnosti le duhovniki, tudi nečlani, od 15. septembra do 31. maja, in sicer v Gorici in Meranu. V Meranu jc 30 sob, v Gorici 12. V obeh hišah je električna razsvetljava, kopalna soba in kapela. V obeh hišah je mogoče zdravljenje tudi z grozdjem. V vseh treh hišah gospodarijo usmiljene sestre iz Gradca in lnomosta. Več pove načelništvo društva v Gorici, via Pietro Zorutti 14. 1212 2-2 I I Podruinire: Praga i min'ilnlc»mi: OMben 33, Mala Hran, Mod ulica 17, Baden, Urno, IMka Lipa, 0'ika Itamalca, «o»\nkl Kamberg, H8i)ll»«, ThtI JIM*, Piten, SrlUra In Llberc«. Menjal nJcft na Dunaja: I. Vsllatll« 10, II. Tabonlranc 4, III. Uugarganr 77 (vogal Rtniuraga), III. Lf■ vcngaaac 27, IV Wl*"ntr Hanplulratat 13, V .ScMnhrunn