v *o,8vW	Maribor,	četrtek	4.	aorfla	1935	 s^76	Lctc	!X	xvn
 r fiiiimMiiHUlIliHi h III	"	'w'	^	'	77rapi^S2Z^ArL^S
Cena 1 Din
MARIBORSKI
VECERNIK
Uradmitvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. tl / Talaton uradnlitva 3440, uprava 2446	4H>	•	pVN	99
Izhaja razen nadalja in praznikov vsak dan ob <*• url / Valja mesečno prejeiaan	H|	BH I	UgMT /cK
« opravi ali po poitt 10 Din, dostavljan na dom 13 Din / Oglasi pa eanlku / Oglas*	^ _ SJB
sprajama tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani / Poštni Čekovni račun St 11.409	77
Zai£it:mo naio Racionalno posest!
Za časa bivše cesarske Avstrije, ko se je bil posebno za naše ozemlje med Oravo 111 Muro neizprosen boj med avtohtonim slovenskim življem ter s Severa pritiskajočim nemštvom, so Se naši narodni nasprotniki posluževali v tem boju zlasti svoje gospodarske premoči. V njihove roke je prehajala naša mdustrija, trgovina in obrt, prehajala pa s° tudi kmečka posestva. Ta poslednja so se nakupovala za nemške priseljence jz nemških pokrajin Avstrije in iz Nemčije celo po nemških bojnih organizacijah, kot je bila »Sudmarka«. Kot rezultat te sistematično vodene akcije, ?-a katero so stali težki milijoni nemškega kapitala, smo dobili v prej docela čistih slovenskih vaseh nemške Cestnike. Tako je nastala n. pr. tudi Najmočnejša taka kolonija v Št. liju v Slovenskih goricah, ki se je deloma ohranila tudi še po osvobojenju in obstoja še ^anes, dasi bi bila imela naša država Vi>o pravico te ljudi, ki so bili sem naoljeni v raznarodovalne namene, brez dolgega procesa spet odstraniti in jih podati tja, od koder so prišli!
Slovenska posestva so pa nakupovali mimo priseljencev tudi domači mariborski, ptujski in drugi Nemci iz Gradca ter od drugod, ne da bi se bili na njih naselili. Prisvojili so si le slovenska tla v okolici Maribora in Ptuja, po Slovencih goricah in Halozah. Z njih so izginili svobodni, samostojni slovenski kmetje, ^menjali so jih revni viničarji, ki so po-s*ali v vsem, tudi v političnih In celo na-Cl0nalnih zadevah, docela odvisni od ^°jih nemških gospodarjev. Volile! nem-Cih kandidatov v čisto, včasih stoodstotno slovenskih krajih, so se rekrutirali ?° ogromni večini prav iz vrst teh vini-J-‘iriev nemških gospodarjev. Tega ža-“jstnega stanja tudi osvobojenje ni b|stveno izpremenilo. Le prva leta po “svobojenju je prešlo nekaj tako izgub-,enih posestev spet v slovenske roke, '’sa druga so pa ostala še nadalje v lasti mariborskih, ptujskih ter avstrijskih Nemcev. Kdor hoče dobiti o tem vsaj malo podobo, naj prebere Studijo prof. jh-. Žgeča o položaju v Halozah! Haloze so naše samo po svoji legi v Jugoslaviji. Prav tako obupen je položaj v Slovenskih goricah, zlasti ob Muri, Gor-!}ji Radgoni itd. Najlepša, najrodovitnej-Sa posestva, nekdaj last trdnih sloven-Cih kmetov, so v rokah nemških mag-1,3 to v iz Avstrije!
^o osvobojenju je bila tedana nadvse Ulllestna odredba, po katerf ni smel tu-'ec» ki ni naš državljan, kupiti nobene
Premičnine v 30 kilometrskem pasu ^ll državno mejo. To je naenkrat zadavilo nadaljnje prodiranje avstrijskih j^tticev v naše obmejna ozemlje med 0Iav° in Muro. Pred leti je pa bila ta
ffcdba — kdo ve komu v korist — ne-io'totria razveljavljena, in takoj se Pričela nova usodna ofenziva s seve-
Je
ra. £ 'neie, ;
Ze dve, tri leta se oglašajo z^ naše
0 3e. iz naših lepih Slovenskih goric in
drugod obupni klici narodnjakov: dr °Venska posestva prehajajo drugo za v l!Sim v roke avstrijskih Nemcev, slo-jj nskl kmetje postajajo nemški viničarji! v gagajte! Intervenirajte! Preprečite še
1 v zadnjem trenutku novo sramotno usodno kupčijo!« Nemci naravnost
srt7:e na vsako slovensko obmejno po-;^tv°, ki je na prodaj. Vse kaže, da !:<jo povsod svoje vohune in informa-<)r*'e 'n da je za vsem sistem z določe-v"(n namenom. Pri valutni razliki pa se-t>tia lahko tudi vedno uspejo, ker pla-
Francija bo šla svoja pota
Poljska ostane zvesta svoji dosedanji politiki — Francija sklene vojaško zvezo z Rusijo - Lord Eden le dava prispel iz Varšave v Prago
VARŠAVA, 4. aprila. Angleški minister lord Eden je včeraj zaključil svoje razgovore v Varšavi in se popoldne odpeljal proti Pragi. Kakor se izve, njegova misija glede pristopa Poljske k vzhodnemu paktu ni uspela in je sedaj še bolj gotoyo, da bo Anglija zavzela na konferenci v Stresi stališče, ki bo precej drugačno, kakor stališče Francije in Italije. Tu se pričakuje še obisk Lavala ob priliki njegovega potovanja v Moskvo, toda iz Pariza poročajo, da se je pojavilo tamkaj veliko nerazpoloženje proti temu obisku. V Parizu naglašajo, da bi bil Lavalov obisk v Varšavi sedaj popol-
noma brez pomena, ker ako ni uspelo Edenu pridobiti Poljske za pristop k vzhodnemu paktu, se to tudi njemu ne bo posrečilo, zlasti še, ker je v Varšavi znano, s kakšnimi nameni potuje v Moskvo.
PARIZ, 4. aprila. Izve se, da je francoska vlada postala zelo nepomirljiva in hoče, kakor vse kaže, iti svoja pota. Trdi se, da bo Laval v Moskvi podpisal z Rusijo vojaško j>ogodbo proti Nemčiji ter tako z enim udarcem razbil angleška prizadevanja za splošni varnostni sistem v Evropi. Do tega sili Francijo zadržanje Anglije, ki noče prevzeti nobenih novih garancij glede varnosti Francije,
H@§mwefer orioravlia prevrat
AVSTRIJA PRED NOVIMI DOGODKI. KNEZ STARHEMBERG
SKEM. — POLOŽAJ RESEN.
NA TIROL-
CURIH, 4. aprila. Po vestih s Tirolskega se opaža med tamkajšnjimi Heim-wehrovci močno gibanje. Prirejajo se neprestano sestanki, h katerim prihajajo voditelji iz glavnih mest, včasih tudi z Dunaja. Zdi se. da so Heimvvehrovci zaskrbljeni zaradi sedanjega političnega položaja v Avstriji in ne bi hoteli biti presenečeni ter vrženi iz položajev, ki so si jih pridobili. Sedaj je prispel na Tirolsko tudi voditelj knez Starhemberg, ki inspierra posamezne čete in naglaša, da se Heimwehrovci niso borili za Avstrijo zato, da bodo ob priliki uvedbe splošne . oiaške obveznosti poslani v kot.
Heimwehr hoče ostati »sebna formacija kot fašistična milica v Italiji. Kakšno stališče zavzema do tega Italija, ni znano, ker pa je Starhemberg prišel na svoj položaj s pomočjo Rima, ni izključeno, da ima tudi zdaj tam zaščito. Splošno je položaj v Avstriji tak, da se napetost med Domovinsko fronto in Heinrvvehrom vedno veča in so na dnevnem redu tudi že spopadi. Gotovo je, da pripravljajo krščanski socialci uvedbo splošne vojaške obveznosti samo zaradi tega, da bi mogli razpustiti Heimwehr. Helmwehr pa se, kot vse kaže, pripravlja na državni udar. Položaj le zopet zelo resen.
Litva anafetlra SC%5p>®do
PRI TEM JO BOSTA BAJE PODPIRALI FRANCIJA IN
VZNEMIRJENJE V LONDONU.
RUSIJA. VELIKO
LONDON, 4 aprila. Semkaj so prispele vesti z Litve, ki so vzbudile veliko vznemirjenje. Po teli vesteh pripravlja Litva, baje s pomočjo Francije in sovjetske Rusije, popolno aneksijo Klajpedskega ozemlja, kjer vodi upravo pod nadzorstvom Društva narodov poseben direk-torlj v sodelovartiu z litovsko vlado. Ako se to uresniči, pomeni, da tera mala Litva s pomočjo teh dveh velesil spor z Nemčijo na ostrino noža in lahko Izove
konflikte, ki bi se mogli končati tako, kakor se je končala aneksija Bosne in Hercegovine. Glede Rusije se nihče ne čudi, da hoče tu zadati Nemčiji nov udarec, čudijo se pa, da postopa tako tudi Francija, ki je sama sopodpisnica klajpedskega statuta in zato ne bi smela dovoliti, da ga Litva enostavno krši. O položaju v Litvi pa pričajo zlastf velike demonstracije proti Nemčiji, ki se ponavljajo dan za dnem.
Nemško stališče do paktev
DUNAJ, 4. aprila. »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Berlina, da Nemčija ne odbija popolnoma vzhodnega pakta niti kolektivnih paktov medsebojnega nevmešavanja, ampak hoče samo, da pride v te pakte nov duh, ker noče biti vmešana v konflikt, ki se je ne bi tikal. Med drugim pa zahteva tudi popolno uveljavljenje klajpedske konvencije. Ako
bo povabljena na konferenco v Streso, bo povabilo tudi odklonila. Nemčija noče sodelovati pri paktih, ki bi spremenili njeno ozemlje v področje pohodov tujih vojsk.
PoBoial v Caržiji neraz-ščišten
ATENE, 4. aprila. V grški vladi so nastali resni spori, ker zahtevajo nekateri generali smrtno obsodbo za upornike. Caldaris in Kondilis sta za mile kazni,
^rjesack
čnjejo nižje cene, kot bi jih mogli slovenski domačini, zlasti po sedanji krizi težko prizadeti kmetje. Toda privatnega leka. proti tej pogubni sramoti ni. Intervencije obrambnih društev težko kdaj zaležejo.
Zamišljale so se vse mogoče iniciative, ostale pa so vse samo pri teoretičnih začetkih in bodo tudi ostale, dokler se ne zganejo tisti, ki edino lahko pomagajo. Saj je sploh žalostno, da se morajo proti tej usodni pogubi dvigati šele posamezni
zasebniki ali društva, ko bi morala biti že sama po sebi sveta ali prekleta dolžnost vsega naroda in vse države kot njegove najvišje zaščitne organizacije poskrbeti s potrebnimi zakoni in odredbami za to, da se ohrani naša nacionalna posest v naših nacionalnih rokah! Ali pa naj danes, v svoji svobodni nacionalni državi izgubimo še tisto, kar smo si s tolikimi, občudovanja vrednimi napori ohranili v dneh nesvobode? —r.
in pa položaj, ki je nastal po nemškem oboroževanju. Anglija naj potem sama sebi pripiše posledice francoskega koraka.
PRAGA, 4. aprila. Angleški minister lord Eden je prispel danes kmalu po polnoči na Češkoslovaško ozemlje, kjer so ga pričakovali zastopniki vlade in ga spremljali do Prage, kamor je prispe! davi ob 8. uri. Na Wilsonovem kolodvo-dvoru so Edena slovesno sprejeli, ob 10. uri so se pričela v zunanjem ministrstvu posvetovanja med Edenom in dr. Bene-šem.
ker upata tako v hitrejše pomiritev države. Na pritisk vojske sta bila v So* lunu obsojena dva polkovnika na smrt, ostali pa na dosmrtno ječo. Caldaris je hotel zaradi tega odstopiti in so ga le s težavo pregovorili, da tega ni storil. Zaradi vsak dan se ponavljajočih demonstracij je položaj v Grčiji vse prej k'1 razčiščen.
MARSEILLESKI PROCES.
PARIZ, 4. aprila. Po vesteh iz Mar-seillea je dovršena preiskava proti sokrivcem atentata na kralja Aleksandra in Barthouja. Glavna razprava bo v juliju v Aix-en-Provence. Vsi obtoženci, razen Pospišila, so stvarno odgovarjali na sodnikova vprašanja. Akt o zaslišanju, ki je zelo obsežen, stražita zaradi varnosti dan in noč dva organa redarstva.
ABESINIJA BOJNO RAZPOLOŽENA.
LONDON, 4. aprila. »Daily Telegraph« poroča iz Adis Abebe, da se je položaj
v	Abesiniji zelo poslabšal. Nastala je velika nervoznost zaradi poročil o novih obmejnih spopadih. Med Abesinci vlada veliko ogorčenje in bojno razpoloženje. Dopisnik trdi, da se vrše v Abesiniji odkrito priprave za vojno. Razširile so se vesti, da so se francoska oblastva v Džibutiju zadržala transporte municije. namenjene v Abesinijo.
PODNEBJE V ERITREJI JE ZDRAVO?
RIM, 4. aprila. Odpošiljanje čet v vzhodno Afriko se nadaljuje. Iz Neaplja se odpošiljajo zadnji oddelki gavinanske devizije. Listi objavljajo uradna poročila, ki pravijo, da so v Eritrejo odposlane čete nastanjene v vojašnicah in taboriščih, ki ustrezajo predpisom higiene. Zdravstveno stanje vojakov je izvrstno. Vesti, da je podnebje v Eritreji zaradi vročine in suše neznosno, ntso resnične, ker se more podnebje v Eritreji vzpo-rediti s podnebjem v apeninskih predeHh Italije.
KANADA OSTANE NEVTRALNA.
OTAWA. 4. aprila. V spodnji zbornici je poslanec Mahburo stavil predlog, da se angleški vladi sporoči, da ostane Kanada v primeru, da se Anglija zaplete * vojno, strogo nevtralna.
HITLER ZUNANJI MINISTER,
BERLIN, 4. aprila. Na merodajnih mestih se izve kljub zanikanju, da bo zunanji minister Neurath odstopil in se je Hitler odočil osebno prevzeti ministrstvo zu nanjih zadev, dočim postane njegov posebni pomočnik von Riibbentrop državni podtajnik zunanjega ministrstva. Z odhodom Ncuratha bo izginil iz vlade poslednji nacionalist
Stran 2.	 AterifbrsB	»Več	er	n!	Ec	?qfra.
Dnevne vesti
Ljubezen vroče ciganske krvi
KRVAVA ZGODBA 'Z CIGANSKEGA TABORIŠČA.
Lani \' jeseni sta se priklatili v Maribor dve ciganski družini, Horvatova in Baranjeva, V Studencih sta ob cesti postavili svoje ciganske šotore in se preko zime preživljali z brušenjem raznega orodja in popravljanjem dežnikov. Obe ciganski družini sta živeli med seboj v lepem ciganskem prijateljstvu. Horvato-
vi	so pomagali v sili ir. stiski Baranjevim in obratno. Nastale so včasih le manjše ljubezenske aferioe, ki pa niso rodile hujših posledic.
Ko pa se je 40-letna Frančiška Baranjeva, črna in postavna ciganka, seznanila z nekim Antonom Bajsom, ki ni bil ciganske krvi, so pričeli Horvatovi Baranje ve gledati postrani. Bajs je vsa zimo stalno zahajal k ciganki Frančiški ki ga je popolnoma ujela v svoje mreže. Bajs, ki je bil po poklicu delavec, pa ni slutil, da se bo vroča ljubezen ciganke Frančiške tako kmalu ohladila. Tone in ciganka sta se pričela prepirati in je vročekrvna ženska večkrat celo navalila nanj in ga obdelala s pestmi. Ko sta se
Ustanovitev filozofskega kluba v Mariboru
Včeraj, v sredo zvečer, je bil v dvorani kina ;>Apolo« ustanovni sestanek mariborskega kluba, oziroma odseka Filozofskega društva v Ljubljani. Ustanovnemu sestanku jo prisostvoval tudi univerzitetni profesor dr. Franc Veber iz Ljubljane, ki je poročal o delovanju Filozofskega društva v Ljubljani. Za načelnika mariborskega Filozofskega kluba se je izvolil prof. dr. Anton Dolar, v vodstvu sta še prof. Sila in dr. Trstenjak. Pri slučajnostih so se obravnavala nekatera važna vprašanja, ki se tičejo organizacije odseka, o izdajanju posebnega filozofskega zbornika itd. Želimo novoustanovljenemu klubu čim lepših uspehov v, zasledovanju vzvišenih ciljev, ki gredo za popularizacijo filozofije,
Oddajaš stanovanje, sobo, poslovne lokale?
Pojdi v upravo »Večernica« v Gosposko ulico 11 in tamkaj sporoči svoje želje. Veternik« je glasilo srednjih slojev, med katerimi ima njegov ni Ji oglasnik sigurne uspehe. Kot edino dnevno glasilo slovenskega Podravja in deloma Pomurja nudi »V 'černik« vse jamstvo za uspeh l>ri iskanju novega stanovanja, sobe ali drugih (trgovskih, obrtnih, pisarniških) lokalov. Desettisoče in desettisoče Inse-rentov si je j otom »Veeemikovega« malega oglasnika v trenutku pomagalo iz zagate ali stiske pri iskanju novih stanovanjskih ali poslovnih prostorov. Za mal denar si rešen vseh skrbi, treba je (e, da stopiš do uprave »Večernika« v Gosposko ulico ll, kjer dobiš vsa potrebna navodila in pojasnila. Obenem pa se je treba zavedati, da s ten daješ veljavo in potrebno spoštovanje edinemu slovenskemu dnevnemu glasilu v obmejnem Mariboru.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hc-venschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
VelefiBm »Visoka Sola"
  pride v Grajski kino
Smrt odvetnika. V Murski Soboti je umrl včeraj odvetnik dr. Slavko Vcsnik. Pokopali ga bodo jutri v petek ob 16. uri na tamkajšnjem pokopališču. Blag mu spomin!
Ne dotikajte se pretrganih telefonskih ii električnih žic! Meščani so že popolnoma pozabili na razglas, ki ga je izdalo ivoječasno Mestno elektriško podjetje, v katerem je opozorilo prebivalstvo, naj ve ne dotika potrganih električnih in telefonske žice, ki je imela stik z električno pravil občutno škodo na telefonskem in električnem omrežju, so ležale ponekod po tleh potrgane telefor.sks in električne iiec. Cesto se namreč zgodi* da pride
včeraj ponovno sprla, je Toneta pograbila h ..da jeza. Segel je po Škarjah iti ranil z njimi ciganko tako nevarno, da so jo morali takoj spraviti v bolnišnico.
Franckino prelito kri pa je sklenil hudo maščevati njen sosed. Obiskal jo je v bolnišnici in ciganka mu je potožila svoje gorje. Oborožil se je zato z nožem in samokresom ter iskal Toneta, da bi se osvetil nad njim. Tone je slutil, da se bo nekaj zgodilo, zato se je skril v ciganski voz, kjer ga je končno izsledil Horvat. Ker pa se Tone ni preveč ustrašil Horvatovih groženj in se je postavil krepko v bran, si je maščevalni Horvat pomagal na ta način, da je stopil . k sosedu s sekiro. Z njo se je lotil nato Toneta in pričel udrihati po njem. Poškodoval ga je tako nevarno na glavi in po vsem telesu, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnišnico. Za zadevo pa se zanima tudi policija, ki bo poučila Horvata, da ni upravičen sain soditi svojih nasprotnikov.
pretrgana, telefonska žica v stik z električnim vodom in je prav tako nevarna človeškemu življenju, kakor električna žica. Usodna nesreča bi se bila pripetila včeraj popoldne skoro v Mlinski ulici. Neki delavec se je dotaknil odtrgane telefonske žice, ki je imela stik z eletrično napeljavo. Moč elektrike ga je vrgla ob tla in je na srečo prišel v kritičnem trenutku mimo neki monter, ki je žico preščipnil in rešil tako delavca nesrečne smrti.
Nabavite ali rezervirajte si takoj vstopnice za
KRIK SVETA
KINO UNION telafen 23-39
Silen vihar je divjal tudi po pohorskih vrhovih. Vihar, ki je razsajal pred dnevi v naših krajih, .je povzročil občutno škodo tudi marsikateremu pohorskemu kmetu, Prevrnil je več kozolcev in odnesel strehe stanovanjskim hišam in raznim gospodarskim objektom. Prizanesel pa tudi ni cerkvici starega Pankracija na Remšniku, razdrl je pločevinasto streho na cerkvi, ki jo sedaj s skupnimi žrtvami popravljajo domačini.
Iz lovskih krogov. Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor, sporoča gg. zakui)ti.I:om lovišč, ki jim je potekla zakupna doba dne 31. marca f. I. in ki pridejo na dražbo pričenši z 11. t. m., da jim je prepo ;dai> v tej meddobi vsak odstrel divjačine, in to na podlagi zadevne okrožnice sreskega načelstva, posedanji zakupniki so nadalje zaprošeni, da vrše lovovarstveno službo po svojih organih do nove dr:' \>e. Podružnica opozarja tudi svoje članstvo in gg. zakupnike, da je v smislu svoječašnega pristanka vseh zakupnikov dovoljen odstrel divjih petelinov šele od vštevši 16. t. m.
Ob »JUBILEJU" tvrdke
Antona Macuna
v Gosposki ulici 8-10
se oblečete ceneno s konfekcijskim
in manufaktumim blagom.
Oglejte si bogate izložbe!
Zborovanje mariborske sekcije »Ženev
ske zveze«. V noči od 5. na 6. tm. bo ob 2. uri zjutraj v spodnjih prostorih kavarne v »Grajskem kinu« važno zborovanje mariborske sekciie Ženevske zveze. Na občnem zboru bodo poročali delegati cen tralne uprave iz Beograda in Zagreba, u-deležil se ga bo tudi najbrže delegat iz Curiha. V interesu vseh nastavljencev in uslužbencev mariborskih, kavarn, restavracij, hotelov in gostiln je, da se izrednega občnega zbora udeleže polnoštevilno.
K nedeljskemu koncertu Ipavčeve žu-pe. Še jeseni je Južnoslovenska pevska zveza sklenila, da se počasti spomin visokega pokrovitelja, pok. kralja Aleksandra I. Zedinite!ju na ta način, da v okvi-,ru 6-mesečne dobe narodnega žalovanja
priredi.vsaka pevska župa duhovni koncert Naša Ipavčeva župa je fiksirala svoj koncert na sedanji čas, ker so se posebno sprva vršile že druge žalne manifestacije. Prihodnja nedelja pa je itak pred potekom žalne dobe in zato je koncert Ipavčeve župe še posebno primeren, da se zberejo ob njem naša srca in se tako še enkrat poklonimo spominu velikega pokojnika.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težave pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in -ilado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Opozorilo vsem pevcem in orkestru! Prosimo vse moške zbore in člane orkestra, ki sodelujejo pri koncertu Ipavčeve župe, da pridejo k petkovi vaji točno ob 7. uri v Glasbeno Matico, ker ob pol 9. uri pričnejo z vajo že mešani zbori.
Matineja Zveze kulturnih društev. V
soboto in v nedeljo se bo predvajal v Grajskem kinu epohalni film »Za domovino« (v originalu: »Rubell«). Dejanje je posneto iz časa, ko so Francozi gospodovali nad Tirolsko. Film nam kaže ljubezen do domovine, ki je pripravljena, da žrtvuje vse, tudi življenje, zanjo. V glavni vlogi je znani alpinist L. Trenker. Ni naš namen poveličevati dejanja Tirolcev, temveč le staviti primero. Prepričani smo, in naša zgodovina to tudi potrjuje, da ima stara Srbija in Črna gora nešteto takih primerov, a dosedaj se še ni našlo podjetje, ki bi vsaj en tak primer ovekovečilo na filmskem platnu.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v četrtek ob 20. 15 uri predava šahovski mojster g. Vasja Pirc »Moji vtisi s šahovskega turnirja v Moskvi«. Skioptič-ne slike. — V petek 5. aprila predava ob 20.15 g. univ. prof. dr. Izidor Cankar o temi »Kako gleda likovna umetnost na svet?« Njegova izvajanja so vedno in v največji meri zanimiva, ker išče in najde za vsako umetnino človeka in duh takratne dobe. — V ponedeljek 8. aprila predava g. rektor dr. Ivšič iz Zagreba
o	temi; »Kriza demokracije iti reforma parlamentarizma«.
Posetite veliko akademijo društva »Nanos«, ki jo priredi S. t. m. v Narod-nem gledališču!
Deset zanimivih točk obsega spored telovadne akademije Sokola I, ki bo v soboto, dne 6. t. ni. ob 20. uri v telovadnici inž. podčastniške šole. Oglejte si jih, žal vam ne bo! S svojim posetom pa podprete tudi stremljenja društva, ki letos že peto leto razprostira krila v V. okraju.
Če ne utegnete v soboto, potem pridite v kadetnico v nedeljo, dne 7. t. m. popoldne ob 16. (4.) uri, ko se ponovi telovadna akademija Sokola I v polnem obsegu.
Zbor nalih harmonikarjev ISSK Maribora. Udeleženci turneje naj sc sigurno udeleže seje, ki bo danes v četrtek ob 20. uri v restavraciji Grajskega kina.
Oglejte si velikomestni kabaretni program v »Veliki kavarni«!
»Jajnine«. Ta izborna jed naše domače tovarne »Pekatete« (makaroni, špageti in juhine zakuhe) se vsepovsod po naši državi razpečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah, v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu in po vseh drugih mestih in po deželi. To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so posta'e pri občinstvu.
V	Zagrebu so jo zasačili. Ivanka N. iz Košakov je pred kratkim nekemu trgovskemu potniku S., ko je z njim prenočevala, izmaknila iz žepa 1300 Din in z denarjem neznano kam pobegnila. Te dni Pa jo je zasačila policija v Zagrebu in jo Uročila mariborski policiji, ki je Ivanko zaslišala in izročila mariborskemu okrožnemu sodišču.
V	M a r i b o r u, dne 4. IV. 1935.
Narodno giedalisce
REPERTOAR.
Četrtek, 4. aprila ob 20. uri: »Koncert tria Brandlove«. Red B.
Petek, 5. aprila ob 20. uri: Akademija »Na nosa«.
Sobota, 6. aprila ob 20. uri: »Kvadratur: kroga«. Premiera. Red A.
Nedelja, 7. aprila ob 15. uri: »Jurček«. Najnižje cene od 15 Din navzdol. —-Ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Znižane cene.
Drevi koncertira v gledališču znani komorni trio Brandlove. Na sporedu so dela Schuberta, Čajkovskega, Brahmsa. Mendellsohna in drugih. Pianistka M. Rusy odsvira tudi 'nekaj solotočk. Veljajo dramske cene.
Zadnja otroška predstava te sezone bo v nedeljo 7. t. ni. ob 15. uri. Uprizore Golievo pravljično igro »Jurček«, ki je bila ena najbolj priljubljenih' otroških iger zadnjih sezon! Velja najnižja cena od 15 Din navzdol.
KINO
GRAJSKI KINO
Samo še dva <Jni ljubezenske avanture svetovnega vijolinista
»PAGANINI0
Sveti slav Petrovič, Elise Dliard, Theo Lin-gen. Naš prihodnji velefilm »Visoka šola*.
Kino Union. Danes zadnjič ruski film »Gospoda Golovljevi«. Petek premiera največjega filma »Krik sveta«. ____________
Žalostna smrt otroka. V Srednji Bistrici v Prekmurju je 4-letni posestnikov sinček Ivan Sobočan pri obedu pogoltnil ostro kost, kj mu je obtičala v grlu. Otroka so sicer takoj prepeljali v bolnišnico, toda bolečine so bile tako hude, da jim je s potjo podlegel.
Hudo maščevanje. V Dragučevi pri Sv. Marjeti ob Pesnici si zida železničar Jože Pristovnik majhno hišico. Zgradil je že temelje in sezidal tudi precejšen dei zida. Neki njegov sovražnik pa mu je v noči na pretekli torek porušil zid in mu povzročil na ta način občutno škodo.
Razne nezgode. Pri razkladanju sodo v sc je včeraj popoldne na Vodnikovem trgu hudo ponesrečil 47-letm brezposeln tesar Anton Rožnar. Težek sod mu .te stisnil levo nogo in mu jo hudo poškodoval. Iskati je moral zdravniške pomoči
v bolnišnici. Tja so pripeljali tudi 3-letno Sonjo Bajčevo iz Ljutomera, ki sc je nevarno opekla s kropom po nogah in 60-letuo vdovo Marijo Alirovo, ki se je pri sekanju drv nevarno vsekala v levo ro- t ko.
Aretirana tihotapca. Obširneje smo poročali^ o nočnem napadu na oskrbnika Janka Čagrana iz Štrihovcev, katerega sta bila nujno osumljena znana mariborska tihotapca brata Lojze in Konrad Zor-čič. Po napadu sta zbežala v Avstrijo in ni bil nobeden zadet, čeprav se jima je postavil v bran Čagran s samokresom in streljal. Pred dnevi pa sta sc vrnila in so oba orožniki aretirali. Ker so na kraju napada našli kolo Alojzija Zorčiča. je brezuspešno in zaman vse njuno zanikanje, da nista napadla kritične noči omenjenega oskrbnika. Orožniki so. oba izročili mariborskemu sodišču.
Spretna tatica. Ko je včeraj dopoldne izginil zasebnici Švamovi, stanujoči Ob bregu iz zaklenjene omare tisočak, je takoj osumila tatvine svojo podnajemnico, brezposelno delavko Ančko L. Prijavila jo zadevo policiji, :i je sinoči aretirala Ančko v neki gostilni. Ančka sicer odločno taji vsako krivdo, toda težko se bo izmazala, ker so na policiji ugotovili, da jc imela ves čas med zaslišanjem v ustih 15 Din, ki jih je na ta način skušala skriti. Izročena je bila sodišču.
Ukradena ali najdena zlata že" "........
Pri perlustraciji je stražnik na Franko-panovi ulici odvzel nekemu moškem« zlato zapestno žensko uro, o kateri trdi, da jo je našel na Kralja Petra trgu. Uro. ki je znamke »Anita Watch«, hrani mariborska policija, kjer jo lastnik dobi.
Radio Ljubljana. Spored za petek 5. t. m.: Ob 11: šolska ura; i2: plošče: 12.50: poročila; 13: čas, plošče; 18: predavanje; 18.20: radio-orkester; 1S.40: literarna ura; 19: radio-orkester; 19.20: čas, jedilni list, program za soboto; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz Zagreba;
22: čas, poročila, radio-ornester.
Duhovni koncert
Ipavteve pevske župe
v nedeljo 7. IV. ob 15. uri v unionski dvorani Predprodaja pri gc. Brišnikov!
V M a r i b o r u, dne 4. IV. 1935.	Mariborski	»Več	er	alk«	Jutra.
Temelji kmetskega zakonika
PEREČE VPRAŠANJE NAŠEGA TEMELJNEGA STANU.
Ko ste te dni v članku »Novi red« ocenili temeljne ideje gosp. ministra za kine tijstvo dr. Jankoviča, mi je stopila pred oči zgodovina razvoja našega kmetskega stanu in njegovih imovinsko-praviuh od-nošajev.
'V' svoji znameniti razpravi »Problem zemtjišne svojine« je znani strokovnjak tri znanstvenik g. dr. Josič iz Zagreba Postavil trditev: da naše kmetsko ljudstvo, propada ne zato, ker je še v znatnem delu prosvetno in profesijonalno ahalfabetsko, ne zato, ker ne zna ali noče racionalno gospodariti, ampak v glav nem zato, ker so se v 19. in 20. stoletju povsem zmešali kmetski imovinsko-Pravni odnošaji. Varamo se, trdi dalje, da smo agrarna država, dasi neprestano trdimo, da nam je nad 80 odst. prebivalstva kmetskega stanu. Mi smo v največ-iem odstotku država kmetskega p r o -
1	e t a r i a t a. Poprejšnja leta se posledice tega niso tako zelo občutile, ker si le ta proletarijat pomagal sam, kakor si ie znal in mogel: z izseljevanjem v prekomorske. kraje, z odhajanjem na sezonsko delo po zapadhoevropskih državah, z iskanjem dela v mestih ter v raznih državnih in zasebnih službah Splošna gospodarska kriza je onemogočila in onemogočava danes tudi to samopomoč našega kmetskega proletarijata in posledice se bodo čutile vedno bol;.
Po mnenju g. dr. Josiča — in to mnenje v naši gospodarski literaturi ni osam ijeno! — je treba predvsem, s posebnim zakonom dati naši kmetski posesti takšno pravo, ki bo odgovarjalo duši našega naroda; treba donesti zakon o posebnem kmetskem kreditu, ki ne sme biti kopija kreditnih ustanov meščanskdi slojev; treba zakon za notranjo kolonizacijo, da se prepreči nadaljna proletari-zacija našega kmetijstva in se ustvarijo pogoji za ustanavljanje novih zdravih kmetskih domov. Pri dopašaniu teh zako nov bo nastalo vprašanje, ali naj v zakon. o urejevanju imov inskih odnošajev v državi vnesemo za kmetsko imovino kot temeljno načelo kolektivno-rodbinsko svojino po načelih našega južnoslovanskega prava, ali pa individualno svojino Po načelih rimskega prava, ki je še danes v veljavi po našem splošnem državljanskem zakoniku. Ali naj stvorimo svoje zakonodavstVo. ki bodi izraz naše duše, ali pa kopirajmo tuje ideologe?
Poglejmo na kratko, kakšni pravni odnosi vladajo danes v posameznih delih države! V Sloveni«', je v veljavi avstrijski državljanski zakonik iz 1. 1911.. poleg njega pa jc v navadi tudi germansko pra vo enega dediča (Anerbenrecht); v Dal-mačiii velja isti avstrijski zakonik, v južni Dalmaciji je ostalo v veljavi pravo o kolektivni svojini. V Črni gori velja Danilov zakonik iz leta 1855., spremenjen leta 1888.. ki po načelih o kolektivni svojini ne samo v hišnih zadrugah, ampak tudi v »inokoštini« (individualna svo iit‘a) smatra očeta rodbine kot hišnega gospodarja, ne pa kot izkliačnega lastm-ka rodbinske imovine. V Bosni in Hercegovini ter v južni Srbiji so v veljavi j državljanski zakon, i razni otomansko-šerijatski zakoni ter običajno južno-slo-var.sko pravo o kolektivni svojini. V Srbiji velja Milošev zakon iz 1. 1844., ki s posebnimi določbami urejuje individualno svojino (inokos-tino), ter s posebnimi zadrugo. V Medjimurju in Vojvodini veb:i snlošni državljanski zakonik iz leta 1852. Na Hrvaškem in v Slavoniji ob-Hoja i zakon o imovinskih odnošajdi na °Suovi individualnega lastništva i poz:-livni zakon o kolektivni svojini (zadrugi)
leta 1889. z novelo iz leta 1902.
Poleg dobrih strani (da se noben otrok P e sme razdediniti brez sodnega sklepa; da se ustvarjajo samostojne gospodarske edinice in da se nikogar ne sili živet: z drugim v gospodarski in socijalm skup Posti itd.) je že uvodoma omenjena pro-letarizacija našega kmetskega stanu ena najtežjih posledic državljanskega zakona na osnovi individualne svojine. Saj ka statistika, da je v posameznih občinah, kjer je še n. pr. leta 1850 večina kmetskih posestev obsegala 5—20 oralov, danes poraslo število malih pose-ktvec od 1—-5 oralov od 10 na 117 (ob-
čina Novi Marof, vas Ključ), dočim posestev od 15 oralov naprej danes sploh več ni. Splošna tozadevna statistika izkazuje, da je leta 1850. komaj ena petina kmetskih domov imela posestva v izmeri izpod najmanjšega obsega za kmetsko eksistenco (5 oralov), leta 1924. pa je bilo kmetskih domov pod to izmero že % vseh. To se pravi z drugimi besedami, da so leta 1924. že %■ kmetskega sveta spadale pod kmetski proletarijat. V zvezi s tem dejstvom je pokojni profesor ni pbljedelsko-šumarski fakulteti zagrebškega vseučilišča, g. dr. Jurič, takrat (1. 1924.) v članku »Odkod propadanje našega kmetijstva?« zapisal te-le značilne besede: »Ako more naš narod kot celota govoriti o nekem kulturnem napredku, od 1. 1850. do danes, potem je bi' ta napredek zelo drag. Plačali smo ga s po polno propastjo iunetskega dela našega naroda, torej s propastjo cele narodne moči. Pri nas v agrarni državi ni večje neumnosti nego da se po vzorcu zapadite Evrope vedno le povdarja potreba reševanja delavskega, vprašanja. Pri nas je kmetsko vprašanje največje važnosti. Ni za nas večje potrebe nego da ohranimo kmetska posestva pred nadaljnim propadanjem«.
Tudi germanski »Anerbenrecht«, dasi po svojem bistvu preprečuje razkosavanje kmetskega posestva ha drobce, ima svoje slabe strani.
Pojem kolektivne imovine je bil skozi stoletja smatrati za nekaj idealnejšega nego sta pojma individualnosti in samo-
Gospodarsko poživljenje in politična konsolidacija sta dva kardinalna cilja teh skupščinskih volitev, pred katerimi stojimo. če pa je gospodarska mizerija že po vsej državi, je gotovo dobila v Prekmurju svoj najhujši značaj: Drugod nimajo poljski pridelki, nima živina nobene cene, v Prekmurju je prav tako, samo s tem poudarkom, da tukaj ni bilo poljskih pridelkov in dohodkov iz živinoreje nikoli toliko, da bi bili mogli prehraniti celotno prebivalstvo. Če je torej bilo pomanjkanje že prej, v koliko večji meri je moralo nastopiti šele sedaj! Nihče pač ne bo trdil, da danes ni hudo kmetu, a še mnogo huje je onim, ki niti kmetje niso. Prej so si pomagali in hodili na delo, vsaj na sezonsko delo; danes so jim zaprta vsa vrata preko mej, doma pa nikjer ne primanjkuje delavcev; le s težavo se še posreči odriniti kamorkoli kak transport. Za pOsebno skupino pa je smatrati agrarne interesente, ki so posta U iz brezdomcev lastniki zemljišč. Pre-zapeljive so bile besede, da bi ne bile rodile kar uajlepših pričakovanj, saj so si interesenti postavili svoje domove, a se pri tem zadolžili, ko še zemlje niso plačali. In danes čutijo resničnost, ki jih tare, kakor niso nikoli slutili, da bi se jim moglo zgoditi. In zato je gospodarska mizerija v Prekmurju hujša od drugje in ni dovolj, da bi se reševala po istem načinu, ki bi morda zadoščal drugje.
Politična struktura je verna podoba go spodarske depresije. Nič načel, nič programov, kajti kdor bo pomagal gospodarsko, ta bo dober politik, ker končno je najboljša politika dobro gospodarstvo. Za cilj prihodnjih volitev pa je postavljena politična konsolidacija, kar je za obmejne kraje še prav posebnega pomena. Naj imajo pokrajine v sredi države svoje programe in politične cilje, vendar se to ne da primerjati z važnostjo političnih razmer ob meji. Doprinesti politično kon solidacijo v obmejnih krajih, to je cilj, vreden velikega truda. Ne da bi kakorkoli hotel dvomiti v narodno ali celo državljansko zavest vidnejših posameznikov, vendar se ne da zanikati, da so še pogledi na nove razmere prav različni. Grdo obrekovanje so zagrešili od onstran meje, ko so trdili, da imajo na vidnejših mestih svoje zveste ljudi; gotovo je kak zlohotnež prelomil lipo, vsajeno mrtvemu kralju v spomin, samo zato, da kali dobre odnošaje, da zavira konsoHda-
lasfništva. Ni čuda, če je kolektivizem postal vodilna ideja novega gospodarske ga reda na ruševinah individualistično-kapitalističnega sistema. Toda naš kmetski narod se nikdar ne bo navdušil za kolektivistični sistem po tujem vzorcu. Duši našega kmeta je imaginarni komunizem in marksizem ravno tako nenaraven kakor liberalistični individualizem državljanskega zakonika. Pač pa bo duša našega kmeta trajno dovzetna za ideal rodbinskega kolektivizma, ki se je izživljal in se izživlja v velikem obsegu še danes v hišni zadrugi, ker bo poljedelstvo trajno ostalo skupna svojina cele kmetske rodbine.
Na tej osnovi moramo graditi naprej. Da se tam. kjer je tuja nam zakonrdaja že popolnoma izkoreninila nekdanje hišne zadruge, ta najidealnejši gospodarski sistem nase kmetije ne bo dal zopet uveljaviti, ni dvoma. Treba pa to nadomestiti z novo obliko kmetsko-gospodarske ga zadružništva, o katerem ie govoril tudi g. minister dr. Jankovič. Prepojiti ves naš kmetski narod s prepričanjem o nujni potrebi, da se težke posledice pro-letarizacije našega kmetskega stanu paralizirajo z močno kmetsko-zadružr.o organizacijo. to je naša naloga na eni strani, v tej smeri potom zakonov ustvarjati predpogoje za trdno zadružno organizacijo našega kmetskega naroda, v kateri ne bo smel manjkati niti en kmetski dom, pa je naša druga naloga *ko trdo vlada g. Jevtiča in zlasti g. mhrster za kmetijstvo svojo nalogo v teh smereh znali in hoteli vršiti, ni dvoma, da bo rešen naš kmetski stan propada, pred katerim danes-še vedno stoji.	V —S—
cijo Prekmurja. Ne da pa se vendarle tajiti, da so celo med najdejavnejšimi organizatorji često ljudje, ki nacionalizma ne izpovedujejo s tisto jasnostjo, ki bi se od njih pač mogla pričakovati. Res je, da ne smatrajo osebno tega za nujno in potrebno, drugi pa to izrabijo za podti-kavanja in sumničenja, da tako ne pride do konsolidacije v narodnem in političnem mišljenju. In zato je pozdravljati bodoče volitve iz tega vidika, da bodo prinesle v tem oziru jasnost iti bodo končale slepomišenje preteklih dni.
Bajka o »madžarskih« volitvah v Prek tnurju je že davno umrla, saj je po tolikih žalostnih izkušnjah prav ljudstvo v Prekmurju tako nezaupljivo, kakor malo-kje drugod. Zato je prav, da se je posta- j vila za brezpogojno zahteva, da mora biti na državni narodni listi kot kandidat domačin, rojen v Prekmurju, ki sam na sebi občuti gospodarske in politične težave dandanašnjih dni, vendar skozi in skozi nacionalno zaveden ter zmožen do volj zastopati zamotane potrebe Prekmurja.
Dosedanji razgovori so se sukali pač okoli teh zahtev, slišala so se različna imena, a definitivne odločitve niti od stra ni kandidatov samih javnost še ni Cula. Prav je tako, da se zadeva mirno in trez no preudari, kajti Prekmurje mora imeti čvrstega in vsestranskega zastopnika, mora imeti osebnost, ki bo znala priboriti ugleda sebi in upoštevanje svojih zahtev. Prav zaradi velikih zahtev, ki jih ima Prekmurje do države, in težavne in nič zavidanja vredne pozicije biti prekmurski poslanec ob tako težavnih gospodarskih in zapletenih političnih razmerah, smo doslej slišali samo odklonilne izjave v poštev prihajajočih kandidatov. Prihodnji dnevi pa bodo brez dvoma storili svoje in postavili pravega moža na pravo mesto in našli srečno solu-cijo v ugled in srečo Prekmurja.
Navodila za zatiranje sadnih škodljivcev
Kolike važnosti je pri nas sadno drevje, o tem ni potreba več razmišljati. Da je sadje marsikateremu gospodarju izdatnejši vir dohodkov, tudi o tem bi bilo odveč razpravljati. Da bo pa ta kmetijski pridelek povsem ustrezal zahtevam konzumentov, je potrebno predvsem, da uspešno zatiramo sadne škodljivce. Zato se priporoča odganjati voluharja od no-voposajenih drevesc s tem, da porine-
Stran 3.
mo približno 20 cm od debelca v zemljo s palčico 3—4 z navadnim kolomazonc pomazane krpice. Listne in krvave uši zmečkamo, če jih ni preveč, sicer se pa preženejo s škropiloin, kateremu smo primešali tobačnega ekstrakta.
Rakove rane je dobro osnažiti in zamazati z arborinom, odnosno katranom. Za zatiranje cvetožera, mahov, lišajev in drugih škodljivcev je potrebno škropljenje, in sicer prvič 1—2 tedna, preden sadno drevje požene, z drevesnim kar-bolinejem ali dendrinom. Drugič so škropi po odcvetenju sadnega drevja, ko se začnejo razvijati plodovi, z 1 odst brozgo modre galice, kateri se dodenc 1—2 kg gašenega apna. Temu škropili se primeša še uranija-zelenilo. S tem s« zatira jabolčni zavijač in krastavost (fu-sikladij). Cenejše škropilo je sicer za t( škodljivce 2—3 cJst. žveplova apnen; brozga, a ta ni tako učinkovita kot zgo;-raj opisana. Tretjič pa se škropi 4—? tednov po cvetenju, ko je plod za orel debel. Škropiti je treba kakor pri drugem škropljenju.
Kdor bolezni in škodljivcev ne bi po«-znal, ali bi naletel na dosedaj še nepoznane zajedavce, rj pošlje zadevo \ preiskovanje banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru Vrbanova ulica 33, ki daje brezplačne navodila in pojasnila.
Sokolstvo
K otvoritvi javne Sokolske knjižnice V Marenbergu.
Te dni je otvoril Sokol Marenberg— Vuhred v Marenbergu, na najsevernejši točki naše domovine, javno knjižnico za vse obmejno prebivalstvo.
Že dolgo let se je delalo na tem, d., dobi ta kraj, ki je v nacionalnem oziru največ trpel pod viado bivše Avstrije, in je še močna trdnjava naših nacionalnih nasprotnikov, svojo slovensko javno knjižnico. Letos pa se je ta načrt res realiziral. Prosvetni odbor Sokola je pod vodstvom agilnega prosvetarja br. Kolarja takoj pokrenil zelo široko nabiralno akcijo za knjižnico. Ta akcija, ki je bita izvedena pod geslom: »Nudimo slovenskemu narodu dobro slovensko knjigo!« je imela popoln uspeh, tako da šteje sedaj knjižnica nad 400 do«brih slovenskih knjig, ki bodo naš živelj tu ob meji spomnile na lepoto našega jezika in ga seznanile z našimi izvirnimi deli.
Res prepotrebna je ta knjižnica. Saj ljudstvo je že hrepenelo po čtivu, hrepenelo po dobri knjigi. Pa tudi v nacionalnem oziru bo knjižnica veliko vzgojno sredstvo in bo utrdila že razrahljani čut do celote in edinstva naroda. Na teni mestu se moramo zahvaliti Cankarjevi družbi. Mohorjevi družbi, ZKD v Mariboru, g. Weixlu, »Prijatelju« in drugim posameznikom, ki so se odzvali klicu meje in poslali knjige za knjižnico.
Slovenci! Gotovo imate doma nekaj knjig, ki so za vas brez vrednosti. Poklonite jih meji, da bo prebivalstvo imelo od njih koristi! Romale bodo od roke do roke našega kmeta in naše mladine in ga seznanjale z lepoto našega jezika. Uslišite prošnje i«« vHce naše meje — pošljite knjige in ko,.d bo imela domovina. Knjige pošljite na naslov: »Sokolsko društvo Marenberg—Vuhred«. —
Akademija Sokola I.
V	soboto, dne 6. aprila ob 20. uri bo v telovadnici inž. podčastniške šole (bivša kadetnica) letošnja telovadna akademija Sokola Maribor I. Vse dosedanje akademije tega društva so bile vedno dogodek, ki je izzval v vsej naši javnosti živahno zanimanje. Za sobotno akademijo pa je to zanimanje še podvojeno, kar pa je z ozirom na skrbno sestavljen in še vestneje pripravljen spored razumljivo. Spored obsega deset točk, in sicer: 1. Vaje z zastavicami (moška deca); 2. Igra z obroči (moška deca); 3. Gimnastika (ženski naraščaj); 4. Vaje na bradlji (člani hi Sokoli-vojaki); 5. Igra s pahljačami (ženska deca); 6. Vaje s puškami (moška deca); 7. »Šesterica« (člani); 8. Gibi (moški naraščaj); 9. »Anitrina iwa« (članice) in 10. MarseHtesa (Sokoli-voja-ki). — Vse posetnike akademije opozarjamo, da je pričetek točno ob 20. uri. Akademija se ponovi v nedeljo, dne 7. aprila ob 16. uri. Sokoli iti prijatelji! Sokol I vas vabi in kliče!
Prekmurie ?n volitve
POSEBNE RAZMERE IN POTREBE N ASE OBMEJNE POKRAJINE.
Stran 4.
Mariborski *V e č e r n i k« 'Jutra.
/Mariboru, dne 4. IV. 1935.
€mMZEH ZfJVf
47
»Vi niste od tu?« je vprašala žensko. Toda beračica ni odgovorila. Izčrpana od utrujenosti je sede zaspala, ali bolje povedano. zrušila se na pete. Nekoč bi se bila gospa Feniganova razjezila in bi sirovo prebudila žensko, ki se je tako nedostojno obnašala pred Bogom, sedaj pa na to še pomislila ni, marveč je vsa prevzeta od neskončnega usmiljenja, potegnila iz žepa svojo denarnico in jo, ne da bi jo odprla iti pogledala, koliko je v njej, tiho vrgla beračici na culo. Onemu, ki je poznal Richardovo mater, bi bil ta nagon usmiljenja še bolj nenavaden, kakor vsi tisti novi skrivni sklepi, ki jih je prinesla v tej molitvi iz cerkvice »male župnije«.
Ko jo je Napoleon Merivet, ki je malo prej prišel na z makom obraščeni prostor pred cerkvijo in se tam sprehajal, zagledal prihajati iz molilnice, je vzkliknil od veselja:
»Vi ste to, gospa, vi...? Slišal sem
sicer, kako nekdo premika stole, a nikoli si ne bi bil mislil...«
»Zares, to je resnični čudež; toda čudeži niso za to, da se jim čudite«, je odgovorila z veselim nasmeškom. Nato je
dejala odpirajoč pod ono vročo pripeko svoj soinčnrk:
»Prosila bi vas, gospod Merivet, za malo uslugo. Moram za nekaj dni odpotovati, a mi je hudo pustiti Richarda samega, zlasti v tem groznem položaju ...«
Starec se je zlobno nasmehnil izpod svojih gostih belih obrvi:
»Saj ga ne puščate samega... a sorod nica?«
»Sorodnica se vrne v Bretagno in jaz potujem z njo.«
»Vi — v Bretagno? Kaj hočete tam?«
»Še sama ne vem prav ... Nekaj me je tam notri navdahnilo ...«
Starec je ni dalje spraševal, marveč je dejal navdušeno:
»Ah, vedel sem predobro, da ste dobra plemenita žena in je samo oni vaš prekleti ponos...«
»Predvsem, gospod Merivet, moj sin ne sme nič drugega vedeti, kakor da spremljam F.lso, ker bi sicer mogel skova ti Bog ve kakšne r.ore upe ... jaz pa hočem videti prej sama, če je mogoča rešitev.«
»Vaš sin, gospa, bo delal in želel samo, kar boste vi hoteli. Ko boste z doma,
bom pazil nanj in na one na Grosbour-gu, in če sam ne bi imel toliko moči, da preprečim velike neumnosti, mi bo poma gal moj čestiti Ceres, ki združuje v sebi z dobroto svetega Frančiška tudi arhan-gelsko moč... Prevzamem zato vso odgovornost za vašega sina.«
»Hvala«, je dejala gospa Feniganova vsa ginjena. Hotela je oditi, pa je naenkrat obstala, ko je videla, da hoče starec cerkev zakleniti.
»Počakajte, je še nekdo notri; neka uboga ženska, ki je med molitvijo zaspala.«
Mali Napolen je ponosno dvignil glavo:
»To je cerkev velike ceste. Kadarkoli so vrata odprta, stopi vedno vanjo kateri izmed teh ubogih popotnikov, da naj de v njej utehe ... Ne budimo je torej, bom že kesneje zaklenil... Morda je notri še kdo drugi, razen te revne ženske?«
»Da, nekdo, ki sem ga pustila tam v kotu in bo vedno ostal tam ... moj ponos, moj prekleti ponos...«, je dejala gospa Feniganova smeje se in bila ni prav nič več podobna oni oholi ženski, ki je še pred nekaj minutami stopila v cerkev »male župnije«.
IX.
Po dolgem, utrudljivem in begajočem potovanju po vsej Franciji, pod vodstvom gospoda Alexandra, se je nastanila naposled grofica Lydija, ali enostavno sa-
mo grofica, v spremstvu svojega zaščitnika in svoje sobarice v hotelu »Princese Latnballe« v Ouiberonu. Bilo je to nekega večera v septembru. Svojo prvo mučno noč brez spanja je prebil.i v neki nizki sobi z vlažnim stropom in v ladji podobni postelji; in ko je zjutraj vstala, odprla okno in videla ono oblačno nebo, žalostni trg pred romarsko cerkvijo s porušeno ograjo in stare Bretonce, kako se v oni megli ustavljajo in pogovarjajo, je nenadoma občutila neko pobitost in kot podzavestno zaslutila podlo komedijo. ki jo z njo igrajo.
To neugodno občutje jo je prevzemalo vse jutro do vrnitve gospoda Alexandra, ki je odšel že ob zori iskat svoje sorodnike Blanchardove, katerih se je po štiridesetletni pozabi nenadoma spomnil one ga jutra v Monte Carlu, ko je iskal zatočišča za preganjana ljubimca. Zvonilo je poldne, ko se je naposled vrnil ves sijoč od veselja. Vsi Blanchardovi, njegovi vrstniki, mali in veliki, počivajo na peščenem pokopališču Quiberona ob Divjem morju, katerega valovi pohajajo naravnost od Azorskih otokov v treh močnih zaletih; vsi Blanchardovi so torej pomrli, razen strica, pomorskega kapetana, ki je preživel vse žndjenjc na morju, in njegove žene, ki je živela samotno življenje na obrežju Porta Ha-iiguena.
(Se bo nadaljevalo '
Dolgovi vsega sveta
DOLGOVI VSEH DRŽAV PREDSTAVLJAJO VREDNOST NAD 126.0(MI TON
SUHEGA ZLATA.
V Franciji je vzbudila veliko pozornost knjiga Sigmunda Mellerja pod naslovom; »Kadar številke govore«. Pisec razpravlja v njej na dolgo in široko o najrazličnejših aktualnih gospodarskih vprašanjih, precejšen del svojega študija pa je posvetil vprašanju dolgov posameznih držav na svetu. Po njegovem računu predstavljajo dolgovi vseh držav vrednost nad 126.000 ton zlata.
Državni dolg Anglije znaša 30.626 ton zlata in je Anglija kot dolžnica na prvem mestu. Njeno zlato kritje znaša komaj 1500 ton zlata. Na drugem mestu pa so Zedinjene države S. A., katerih dolg znaša v zlatu 23.821 ton, kritje pa 7000 ton. Francija je kot dolžnica na tretjem mestu z dolgovi, ki predstavljajo vrednost 18.058 ton zlata, njeno kritje pa je preračunano približno na 5000 ton. Nemčija je kot dol/mica s svojim dolgom 4131 ton zlata na sedmem mestu in fma kritja za svoje dolgove komaj 27 ton zlata, s
Zelo zanimivo sliko dobimo, če preračunamo po pfščevifh navodilih, koliko
znaša dolg v zlatu na osebo v posameznih državah sveta. Vidimo, da je na prvem mestu Nova Zelandija s 762 gr. zlata na osebo, a zlato kritje znaša komaj 20.7 gr. zlata na osebo. Anglija je na tretjem mestu in znaša dolg v zlatu vsakega Angleža 609 gr., kritje pa samo 30.2 gr. V Franciji pride na vsako glavo 421 gr. zlata, zlato kritje pa znaša komaj 0.3 gr. zlata.
•Celokupni doigovi sveta znašajo, če odbijemo dolgove občin In drugih samoupravnih edinic. vrednost nad 126.000 ton zlata. Vsega zlata v vseh bankah na svetu pa je komaj nekaj nad 20.000 ton. Dolgovi znašajo torej 6 krat toliko vrednost zlata, kakor z njim razpolagajo vse banke. Proces zadolžitev pa se je že davno pričel in ga je še pospešila sve-otvna vojna. V teh državnih dolgovih pa se prav za prav skrivajo glavni vzroki današnje svetovne gospodarske krize, ki jo zdravijo razne države z najrazličnejšimi injekcijami.
Men«vadna spekulacija medicinca
Hotot je najti dvojnika, ki bi zanj študiral.
Pravijo, da ima vsak človek svojega dvojnika. Pojavljajo se celo gotovi tipi, ki se stalno ponavljajo, tako da bi ime! vsak človek, ne samo dvojnika, temveč tudi trojnika in pete mika. Tega se je oprijel neki medicinec v Cambridgeu, ki si je mislil, da nima pomena študirati, če bi mu bil nekdo tako podoben, da bi študiral obenem zase in zanj.
Menda je čital o dvojčkih ameriške univerze, ki sta si tako podobna, da ne morejo nobenega kaznovati, če ta ali n ni kaj zakrivi, ker si niso nikoli na jasnem, s katerim imajo opraviti. Kaj, ko bi našel jaz človeka, ki bi mi bil tako podoben, da bi naju ne mogli razločevati? — je pomislil angleški študent.
Objavi! je torej primeren oglas in vzbudil z njim tudi pozornost policije. Kmalu se je izkazalo, da gre za študenta iz bogate rodbine, ki išče učenega dvojnika, da bi namesto njega stopil pred iz-praševalno komisijo na univerzi hi napravil namesto njega izpit. Seveda so mu to nakano preprečili, in če stopi študent pred izpraševalno komisijo, ga bodo pač temeljito izprašali, pa tudi ogledali si ga bodo, da se prepričajo, da je res on, ne pa njegov dvojnik.
Kulturni Indijanci.
Indijanci, nekdaj tako slavni vojščaki,
ki so drli kožo z glav svojega ubitega nasprotnika, so postali popolnoma miroljubni. Indijanci nimajo več nasprotnikov, belo pleme pa je tako pametno, da se ne spušča z njimi v krvavi boj. V pokrajini Sastethevan živi okrog 12 tisoč Indijancev, ki so se popolnoma posvetili poljedelstvu. Od zore do mraka obdelujejo svojo zemljo in so že lani pridelali okoli pol milijona bušlov pšenice.
Raziskovanje fakirskih skrivnosti.
Pod vodstvom nekega profesorja z univerze v Kolumbiji se je podala v Indijo ekspedicija, ki bo točno proučila vse trike znanih indijskih fakirjev. Ekspedicijo je finansirala angleška vlada in ji dala na razpolago vse potrebne pripomočke.
Prodaja slovite knjižnice.
Znani milanski antikvar in knjigar Hoepli je pred kratkim prodal slovito knjižnico parmskih vojvod, znano pod imenom »Velika liturgljska biblioteka Parmske hiše«. V knjižnici so shranjeni številni dragoceni rokopisi iz 14. in 15. stoletja, ki predstavljajo v svetovnem slovstvu milijonsko premoženje.
Šport
Stavka nogometnih sodnikov končana.
Po pogajanjih, ki jih je vodil tajnik Zbora neodvisnih, sodnikov g. Teofanovič z
zastopnikoma JNS gg. Andrejevičem in Simonovičem, je dosežen sporazum, po katerem se avtomatično ves Zbor neodvisnih sodnikov pridruži Jugoslovanski nogometni zvezi. Sodniki so se vendarle pokorili sklepu občnega zbora JNS.
Čehoslovaška : Avstrija. V Pragi bo 14. t. m. meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Češkoslovaške in Avstrije.
SK Celje posega v boj za točke. V nedeljo 7. t. m. bo prvič v pomladanski sezoni nastopil SK Celje, in sicer v Mariboru, kjer se bo srečal s SK Svobodo.
Splitski Hajduk v Mariboru? SK Železničar se pogaja s SK Hajdukom iz Splita za gostovanje v Mariboru. Če bo-
do pogajanja uspešno zaključena, bodo imeli mariborski športniki priliko videti kako odlično igrajo Splitčani. Gostovanje bo predvidoma koncem prihodnjega mr seca.
Nogometni turnir za Velikonočne praznike v Mariboru. Mariborski klubi bodo priredili za Velikonočne praznike velik nogometni turnir. Sodeiovali bodo SK Železničar, SK Rapid, ISSK Maribor in SK Svoboda.
Odbor za delegiranje sodnikov, službeno. Delegiranje sodnikov za nedeljske tekme se bo vršilo jutri, v petek, dne 5. t. m. ob 19. uri pri »Orlu«. Sodniki naj polnoštevilno pridejo! — Poverjeništvo.
Razno
SPREJMEM ABONENTE
na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim specijalitete: ribe. bržolo, ražnjiče, čevapčiče, vse vseže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »meneštrc«. rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno. pristno dalmatinsko vino po Din 8.— liter, dobro štajersko po Din 12.—. Gostilna »Rotovž«, A. Vicel. Rotovški trg 8. 501
SPOROČAM,
da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredila moja žena Nežka Urbančič. Rudoli Urbančič, Obrežna cesta 91. 1389
MOŠKE IN DEČJE OBLEKE, punperce. Trenchcoatplašči znamke »Pimar« je najboljša in najcenejša konfekcija, ker je domači izdelek. Zaloga Sreč ko Pihlar. Gosposka 5. J188
Posest
ZA OBRTNIKE
ali dvostanovanjska hiša! 8 sob, garaža, sadonosnik, Din. 42.000 gotovine, 30.000 v knjižicah. Pisarna »Rapid«, Gosposka 28.	1398
hiše OKOLICA MARIBOR
25.000. Posestva od 50.000. Mariborske nadstropuice od
110.000. Pekarije, gostilne, vile prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 26.
1395
Prodam
KOMPOSTNO ZEMLJO
za presajevanje cvetlic dobite vsako množino pri Jemecu. vrtnarstvo, Maribor. PreSer-nova ulica.	1216
PARNI KOTEL
stoječ, z 8 m2 kurilne površj-ne, JO PS transmisije, ventilator, avtomatično vodno črpalko proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Maribor, Ale ksandrova 51.	1384
ROČNE VOZIČKE
za mleko in vrče za mleko proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova cesta 51.	1385
ZELENJADNE SADIKE zanesljivih vrst: Salata: majska kraljica, braziljanka; kar-fijola. zelje, ohrovt, kolorabe itd. Jemec, vrtnarstvo. Maribor. Prešernova ul. 1215
PARNI LOKOMOT1VSKI
KOTEL
ugodno na prodaj pri Splošni stavbeni družbi, Maribor-Tezno. Kotel je zelo dobro ohranjen in se ga lahko takoj stavi v pogon. Velikost kurišča 0.8 qm, kurilna površina 40 qm, pritisk pare 12 atm. Vse nadaljnje informacije na razpolago pri imenovani tvrdki.	1.386
NIZKE VRTNICE
holandski orjaški ribizel, ve-likoplodne vrtne jagode dobite pri Jemecu, vrtnarstvo, Maribor, Prešernova ul. 12J7
Kupim
KNJIŽICE
Zadružne gospodarske banke kupim. Ponudbe pdd »Gotovina« na upravo 'isti. 1400
KUPIM MOTORNO KOIO
s prikolico, biti mora v dobrem stanju in po ugodni ceni, plačam takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Prikolico«. 1393
Sobo odda
V CENTRU MESTA
oddam lepo opremljeno sobo z uporabo kopalnice. Sclier-baumov dvor, III. nadstropje, desno, Trg svobode 6, Maribor.	1396
Sobo Išim
VELIKO ZRAČNO SOBO
ali kuhinjo in sobo iščem za takoj. Vetrinjska 6, trgovina. 1392
IŠČEM PRAZNO SOBO
zračno in solnčno, s posebnim vhodom, v sredini mesta. Itnam popolnoma novo pohištvo. Naslov v upravi »Ve-černika«.	1369
Stanovanle
DVE SOBI
in kuhinjo ali sobo in kuhinjo ter sobo s štedilnikom oddam. Maribor, Gozdna ul. 10. 1397
Službo Išla
TRGOVSKI KNJIGOVODJA
išče službe blagajničarja ali potnika z vsakim jamstvom. Ponudbe na upravo >Večer-nika« pod »Jamstvo«. 1388
Službo dobi
KNJIGOVODJO
bilancista, izvežban, mora biti tudi v davčno tehničnih vprašanjih, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožen, iščem s 15. majem. Dopise poslati na upravo lista pod P. B, 516«.	1,387
IŠČEM ZA TAKOJ natakarico-servirko. prvovrstna moč, pridna, poštena, delavna. Hotel »Novi Svet«. Ma ribor, Jurčičeva 7.	1.-M7
Velikonočni dar
Za boljše spoznavanje naših prvorazrednih mesn. konzerv razpošiljamo pakete, v katerih se nahaja 14 različnih mesnih konzerv in en komad zavite šunke v konzervi. Paketi so težki neto 41/, kg; in stanejo po povzetju Din 80'—, ako se pa denar pošlje vnaprej Din 75'—,
Herz i sin
tvornica salame in konzeiv Banatski Karlovac
ladkaa konaoeoij »Mn« v biabiiaoi; predstava«? »dajatelia m urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboeu. Tiska Maribonska tiskaima d. d, predstavnik
S/TANKO DETELA v Maabosn