QSr
s-]uA&CG..*
2i=|
Domovi ima

AM6RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JULY 29, 1952
LETO LIU — VOL. LIU
Zmagoviti in poraženi kandidatje dem. stranke delavstvo jeklarn
- -	PRIHAJA SPET NA DELO
Adlai Sfevenson je bil čikaški odvetnik, podpredsed-sedniški kandidat Sparkman se je ob trdem delu pretolkel skozi univerzitetne študije.
Oba kandidata sta moža velikih izkušenj ter sta imela važne položaje svetovalcev v vladi in senatu.
ADLAI EWING STEVENSON je komaj pred štirimi leti kandidiral za svoj prvi javni urad. Pred sedanjo demokratsko konvencijo si je polnih šest mesecev prizadeval, da bi zaloputnil vra-ta pred tako zvanim “draftom”. Vse, odkar je predsednik Truman naznanil, da on ne bo več kandidat, so pričeli demokratski voditelji posvečati Stevensonu svojo pozornost kot najboljšemu kandidatu demokratske stranke. Toda Stevenson je ponovno in ponovno izjavil, da on ne bo kandidat.
Do leta 1948 je bil Stevenson odvetnik v Chicagu. V letih 1933 1934 je bil specialni svetovalec ■Agricultural Adjustment admi-histracije. Dalje je bil tri leta Posebni svetovalec mornariškega tajnika Franka Knoxa in potem glavni svetovalec ameriške delegacije pri Zdr. narodih.
Stevenson, ki je zdaj 52 let star, je oče treh sinov. Sin Ad-tay, ki je star 22.let, je pred tre-oai tedni vstopil v marinski zbor.
Ostala dva sinova, 19-letni Borden in 16-letni John, živita pri ojem.
Pred tremi leti se je Steven-s°n sodnijsko ločil od svoje žene, s katero je bil poročen 21 let.
Ločitvi je bila baje vzrok Ste-vensonova politična aktivnost,
kor žena se je pritoževala, da za- ne mornarice.
V poslanski zbornici je ostal do novembra 1946, nakar je bil izvoljpen v senat. V senatu je kmalu postal važna osebnost in bil imenovan v odbore za ban-karstvo in zunanje odnošaje.
Sparkman je visok, širokopleč in črnolas mož ter tehta nad 200 funtov. Rojen je bil dne 20. dec. 1899 na neki farmi v Morgan o-kraju. Skozi univerzo se je pretolkel s težkim delom kot kurjač kotlov za grelne naprave, pozneje je bil pomožni profesor zgodovine.
Še kot univerzitetni dijak se je oženil z Miss Ivo Hall iz Albertville, Alabama, s katero ima hčerko Mrs. T. T. Shephard, ki je žena komandirja ameriške boj-
Pjo mož nima časa in da posveča vse preveč pozornosti politič-P^m aktivnostim. Oče njegove ^°čene žene, ki je prava krasoti-ca in zdaj stara 42 let, ima rud-Pike v bližini St. Louisa. Mrs. SWenson je dejala, da želi svo-lemu razporočenemu možu sicer Vs° srečo, glasovala pa da zanj P& bo, in to iz preprostega vzroka, ker se ji zdi, da so demokrat-le že predolgo na vladi. Ona je tudi prva, ki mu je čestita-a na njegovi nominaciji.
John Sparkman
JOHN SPARKMAN, podpred-aedniški kandidat dem. stranke, ° Prinesel v kampanjo stranke °Po svežost, kakršno pričakuje rePublikanska stranka od svoje-ga podpredsedniškega kandidata
^ixona.
Loja Sparkman, zvezni sena-°r iz Alabame, ki je bil izbran 2a drugo mesto na demokratski 8 asovnici, je dlje časa na narod-Perri pozorišču kot Nixon. Spark-
P^an
]e, kakor Stevenson, tudi
JT2 iet star in ^ixona.
Poraženi dem, kandidati
Estes Kefauver
Preden bodo začele jeklarne obratovati s polno silo, bo vzelo najmanj še dva tedna. — Jones and Laughlin tovarna v Clevelandu še ni pričela s pripravami za obrat.
Adlai Stevenson
Škof Floyd L. Begin bo praznoval 25-lefnko mašništva
13 let stareši od I On je mož brezmejne energije in izboren govornik, j Za politiko se je pričel zanima-že kot dijak na vseučilišču dr-zave Alabame. Leta 1935, ko je bilo 35 let, se je odločil andidirati za poslansko zborni-^0; v katero je bil tudi izvoljen
le zasedel svoje mesto leta *»36.
Vremenski
prerok
pravi:
L>anes tako
in ponoči jasno in vroče kakor vqeraj.
Važni dnevi svetovne zgodovine
L>ne 29. julija 1883 je bil ro-^ Pokojni italijanski diktator
Bemto Musslini.
Richard A. Russell
Proslava bo v sredo v cerkvi na E. 81. cesti in Euclid Ave.
CLEVELAND. — Pomožni škof Floyd L. Begin bo obhajal v sredo 25-letnico svojega maš-niškega posvečenja s slovesno pontifikalno mašo v St. Agnes cerkvi na E. 81. St. in Euclid Ave. Slovesnim obredom bo predsedoval nadškof Edward E. Hoban.
V sredo zvečer pa bo v hotelu Allerton banket na čast slavljencu, po banketu pa javna recepcija-
Po pontifikalni maši bo pomožni škof gost nadškofa Ho-bana in drugih duhovnikov v župnišču St. Agnes cerkve, častna gosta pri teh slovesnostih bosta škofova oče in mati, ki sta pred letom dni praznovala zlato poroko svojega zakona.
Škof Begin je bil rojen v Clevelandu, kjer je pričel svoje študije, katere je končal v Rimu. V duhovnika je bil posvečen 31. julija 1927. Posvetil ga je škof Ignatius Dubowski.
Jet-lelala na straži pred tajinstvenimi letečimi predmeti
Nad glavnim mestom Wash-ingtonom so se v teku osmih dni dvakrat pojavili “leteči krožniki”.
WASHINGTON. — Jet-letala j so vzdrževala tukaj 24-urno stra-j čo, ker je washingtonski radar zopet javil misteriozne objekte
Iz potniškega letala je padla 12,000 čevljev globoko v morje ...........
RIO DE JANEIRO, Brazilija. Mrs. Marie Westbrook Capella-ro, stara 37 let, je s+rmoglavila iz velikega brazilskega potniškega letala iz višine 12,000 čevljev v morje. Nesreča se je pripetila, ko je silen sunek vetra odprl vrata letala, nakar jo je sila zraka iztrgala s sedeža ter izpulila skozi vrata.
Roke proč od Egipta!, pravi gen. Mohamed Naguib hej
On in novi premier bosta delala složno za koristi ljudstva in dežele.
KAIRO, Egipt. — Močna waf-distovska stranka v Egiptu je silno vzradoščena nad odločnostjo generala Mohameda Naguib be-ja in nad njegovo obljubo, da bo izčistil vlado in deželo korupcije.
■« Voditelji stranke, ki je najmočnejša politična stranka v deželi, so izjavili, da bo stranka z vsemi sredstvi podpirala generala Mohameda Naguiba in novega premierja Ali Maher pašo.
Maher paša se je pravkar vrnil iz Evrope, kjer je bil na “počitnicah.” Na letališču v Kairu ga je med- ostalimi sprejel tudi novi močni mož Egipta, general Mohamed Naguib, ki je Mahar pašo prisrčno objel in poljubil, ko je slednji stopil iz letala.
Poplaknimo dolgove!
CHICAGO. — Demokratski podpredsedniški kandidat Nixon je ^ekcl, da se lahko na lep način znebimo svojih narodnih dolgov. “Polovico vladnih stroškov je plačanih z davki na žganje,”
en-
CLEVELAND. — V nedeljo so že pričeli prihajati v jeklarne, ki so dolgo počivale, prvi delavci, da pripravijo ognje in peči ter razne stroje za obrat.
Samo Otis Works cd Jones & Laughlin korporacije še ni pričela s pripravami za obratovanje. Neki predstavnik te družbe je izjavil, da so vprav zdaj v teku še neki dogovori z unijo, ki se jih mora zaključiti, preden se prične z delom.
Predstavniki industrij pravijo, da bo vzelo dokaj časa, preden bo obrat v polnem teku, najmanj dva tedna.
NYC železniški sistem, kjer je bilo začasno odpuščenih 9,000 delavcev — od teh 1,800 v clevelandskem okrožju — je naznanil da so pričeli klicati delavce nazaj na delo snoči in da se bo s pozivanjem nadaljevalo danes.
“Sicer pa moramo čakati toliko časa, da prično jeklarne izdelovati jeklo ter nas pozovejo za
njegov prevoz”, je izjavil neki predstavnik te železniške družbe.
Pri American Steel and Wire diviziji je bilo v nedeljo kakih 150 do 200 delavcev na delu, in to od delavske sile, ki šteje 4,500 mož.
Procentualno število delavcev, ki so bili poklicani na delo pri U. S. Steel National Tube diviziji v Lorainu je približno enako kakor pri American Steel and Wire Co. Pri National Tube je zaposlenih 12,500 delavcev.
Pri Republic Steel korporaciji, ki je tretja naj večja izdelovalka jekla v deželi, je bilo na delu približno 500 od njenih 10,000 delavcev.
Parnikom za prevažanje železne rude, ki so zasidrani v Clevelandu, je bilo naročeno, naj zakurijo pod kotli svojih strojev in se pripravijo za plovbo v pristanišča, kjer jih tovorijo z železno rudo.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Demokratska "visoka komanda" je odločila štiri glavne govornike za jesensko kampanjo
Glavni govorniki, ki bodo šli v kampanjo za predsedniške volitve, bodo: predsednik Truman in kandidat Steven-sfon, podpredsednik Barkley in podpredsedniški kandidat Sparkman.
WASHINGTON. — Demokratska visoka komanda je odločila, da bo poslala kot govornike v jesensko kampanjo “veliko četvori-co.” To četverico bodo tvorili: predsednik Truman in Stevenson ter podpredsednik Alben Barkley in senator John Sparkman iz Alabame, demokratski podpredsedniški kandidat.
Predsednik demokratske stran-
Avereli Harriman _
v zraku, katerih navzočnosti si! je rekel. “Torej popijmo še ne morejo razložiti. Taki objek-j krat več, pa bomo plačali še dru-
polovico stroškov.” — Ni
ti so bili javljeni zdaj že drugič v teku osmih dni.
Polkovnik Jack C. West, poveljujoči častnik letalske sile v Newcastle, Del., je izjavil, da so jet-letala pripravljena vsak hip stopiti v akcijo.
Piloti jet-letal so sporočili, da se niso mogli približati skriv-nostnina objektom več kot nad
go
neumna zamisel.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
sedem mil razdalje, nakar so ti skrivnostni “leteči krožniki” pospešili svojo brzino ter izginili.
ke Frank McKinney je v nedeljo zvečer povedal časnikarjem, da mu je predsednik Truman rekel: “Jaz sem vam na razpolago.” — McKinney je dalje rekel, da se bo kampanja začela na Delavski dan in da bo kratka, trajajoča komaj 60 dni, toda udarna.
McKinney je bil eden izmed onih demokratskih voditeljev, ki so se sestali v nedeljo s kandidatom Stevensonom, da narede načrte za kampanjsko strategijo. že danes je gotovo, da si bodo predvsem prizadevali doseči sledeče:
JUG mora ostati solidno v demokratskih vrstah.
SNUBITEV glasov farmarjev, ki so leta 1948 nagnili tehtnico na Trumanovo stran.
PRIDOBITEV delavskih glasov v industrijskih središčih.
Podpredsedniški kandidat J. Sparkman, ki je sam južnjak iz Alabame, je rekel, da upa, da bo Jug ostal strnjen z demokrati. Dejal je, da je pripravljen iti kamor koli po deželi in govoriti narodu o katerih koli zadevah platforme.
CHICAGO. — Adlai Stevenson, demokratski predsedniški kandidat, je šel v nedeljo k božji službi, kjer je dr. Harrison P. Anderson, pastor presbiterijan-ske cerkve, pred pridigo rekel: “Abraham Lincoln je šel po nominaciji v bližnjo cerkev, kjer se je zahvalil Bogu za ljudsko zaupanje. Tudi mi smo danes z veseljem opazili med nami našega dobrega prijatelja, ki ga je Bog dvignil na vidno mesto. Sledili mu bomo z našimi molit-
vami
mi.”
mesecih, ki so pred na-
Pošta bo zgradila v mestu 10-miiijonsko poslopje z garažo
Poštna ypniva bo zgradila tudi garažo, v kateri bo prostora za 100 poštnih tovornih avtov.
CLEVELAND. — New York Central železnica bo pričela nemudoma graditi veliko poslopje, ki bo stalo 10 milijonov dolarjev. Poslopje, ki bo stalo ob vznožju W. 9th St., bo za tako zvano “parcel” ali paketno pošto.
Tozadevno naznanilo je prišlo včeraj od poštarja Josepha Pros-serja, ko so bili podpisani tozadevni kontrakti. Poslopje bo iz-zgrajeno tekom dvet let.
Poleg tega poslopja, ki bo imelo dve nadstropji, bodo zgradili tudi dvonadstropno garažo, ki bo pokrivala 135,000 štirjaških čevljev prostora in v kateri bo prostora za sto poštnih trukov.
“Ohcet” na konjih
SYRACUSE, N. Y. — Tukaj je bila 27. julija poroka, pri kateri so bili vsi — ženin, nevesta, drugo vi in svatje kakor tudi pastor, ki je poroko izvršil, na —-konjih. . . Ženin in nevesta, 27-letni Elmer Pyke in 18-letna Iona Deacons sta se namreč spoznala in zaljubila tekom jež, zato sta sklenila, da se tudi jezdeč poročita.
Trideseti dan—
V	sredo ob 8:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Jim šepca na 30. dan njegove smrti.
Šolarji -sv. Vida zmagali—
Zadnjo soboto so igralci žo-gometa od šole sv. Vida premagali igralce od šole sv. Ignacija na zapadni strani mesta. Zmagali so 12-2. S tem so postali prvaki mesta Clevelanda v tekmi z učenci 55 drugjh katoliških šol. Naše čestitke.
Peta obletnica—
V	sredo ob 8. uri bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Ano Slapko v spomin 5. obletnice njene smrti.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Anthony Perušek, lastnikom Townhouse Loungebar 3975 Erie St., Willoughby, Ohio, se je rodil sinko, drugi otrok v družini. Mlada mati je hčerka Mr. in Mrs. John Debevec, 1284 E. 168. St., Cleveland, ki sta s tem postala drugič stari oče in stara mati.
Trideseti dan—
V	sredo ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jean Kraus na 30. dan njene smrti. Nagrade so dobili—
Na nedeljskem “katoliškem dnevu” so dobili sledeči nagrade: msgr. M. škerbec, Frank Cer-cek, Dan Postotnik, Angela Sle-mec, M. Flajnik, Nande Novak. Zglasijo naj se pri Lawrence Bandi, 6727 Edna Ave. Razprodaja—
A. Brofman, trgovina na 6806 St. Clair Ave. ima na razpolago vsakovrstno tekstilno blago, obleke in perilo za ženske in otroke. Natančneje v oglasu.
Kralj Farouk -jasnovidec
Kralj Farouk, ki so mu Egipčani ukazali, naj pobere šila in kopita in odide iz dežele, kar je kralj tudi ročno storil, je nekdaj rekel, da bo kmalu ostalo na svetu samo pet kraljev:	štirje v
kartah za igranje, peti bo pa v Angliji.
Gen Ridgway je zbolel
PARIZ. — General Ridgway, vrhovni poveljnik NATO čet, mora ostati nekaj dni v postelji, ker je dobil influenco v črevesju-
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON — Stotine avtomobilistov v Indiani je sporočilo, da so videli ponoči na nebu “leteče krožnike,” ki so leteli nad kraji Indianapolis, Franklin in Connorsville.
VALLETTA, Malta. — Tukaj je bilo rešenih iz morja 33 oseb, ko je letalo, s katerim so se vozili, padlo v morje. O-menjcne so rešili ameriški letalci in angleški mornarji.
ZAGREB. — Premier Tito jp včeraj izjavil 50 Amerikan-cem, da bo Jugoslavija “država svojo obljubo ter izpolnila svoje obligacije” in branila svojo zemljo proti vsakršnemu napadu od vzhoda.
LONDON. — Ob prihoda novega sovjetskega ambasadorja Andreja Gromika v London so bile na železniški postaji proti njemu velike demonstracij«. Ljudje so vpili: “Gromiko, pojdi domv! Danes Koreja, jutri Britanija!”

Ameriška Domovina
.'■»■ivi« ■*»<-/%mi—»•<>/v*•
'tfttGSJBmm
6117 St. Clair Are.	HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.	__________
vanja vredno hrabrostjo, kljub nespametni politiki nekaterih j le včasih prime, da bi vedel, kaj držav, ki imajo tudi svoje vojake v Koreji. Kaj daje našim fantom to moč, da se junaško bijejo v Koreji? To je politična zrelost, oni se jasno zavedajo, da branijo svojo državo, svojo svobodo, svoj način življenja — v Koreji. . .! Tam se ne bijejo le za. svobodno Korejo, marveč za svobodni svet, za svobodno lastno državo.
Počasi, toda stalno raste med našim narodom to prepričanje, ki je bistvena podlaga za uspešno borbo in zmago pro-
se piše v njih. Iz Mauserjevega članka se je dalo zvedeti in je radovednosti ustreženo.
Drugič je Mauser napravil pošten zagovor za Mohorjevo druž- .	.
bi si vzeli Jasnem> kakšno zunanjo politiko
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.___________________
No 147 Tues., July 29, 1952
V lastnem interesu!
Zapisali smo, da se borimo za ohranitev lastne svobode, ko se borimo za osvoboditev od komunizma zasužnjenih narodov. To misel je povdarjala ob ogromnem navdušenju delegatov Mrs. Roosevelt na konvenciji demokratske stranke v Chicago. Politika “odpora proti komunistični agresiji,’ kakor to imenujejo demokrati, ali “politika osvoboditve narodov,” kot to imenujejo republikanci, izvira iz jasnega spoznanja, da je ogrožen ves svet, da svetovni komunizem načrtno prodira s tem namenom, da usužnji vse narode sveta in tudi Združene države ameriške.
Komunizem je totalitaren v tem smislu, da hoče zavladati s svojimi nazori vsemu zasebnemu in javnemu življenju; totalitaren je pa tudi v tem smislu, aa stremi za popolno oblastjo nad vsemi narodi. Vsi komunistični ideologi uče in trdijo, da je smoter svetovnega komunizma, da zavlada vsemu svetu in za ta cilj se tudi komunistično svetovno vodstvo trajno in načrtno bori. Dokler je kje na svetu le ena država, kjer je narod svoboden, komunizem ne more mirno spati in počivati, ker v tem vidi jasno nevarnost za svoj obstoj. Govoričenje Stalina in Tita, da moreta skupno v miru živeti tako kapitalistični in svobodni svet kot komunistični, je le slepilo za naivneže, katerih je žal še dosti na svetu.
Slepi in komodni meščanski svet na Zapadu pa ne vidi niti ped daleč pred seboj in noče verjeti, da obstoji ta velika nevarnost. Ta pomehkuženi svet, je kakor bolnik, ki ga tare zobobol. Dobro ve, da je edina pomoč, če se hoče znebiti hudih bolečin, da si da izdreti votli in bolni zob,Joda pot k zobozdravniku odlaša od dneva do dneva. Toda čim delj odlaša, tem večje bolečine so in tem večja nevarnost za celotno zastrupljenje. Saj vidi zapadni svet, da prihaja silna nevarnost od vzhoda, da se že bliža grom in tresk, toda kakor noj na begu, ki vtakne glavo v pesek, da ne bi videl bližnje nevarnosti, tako dela tudi zapadni svet. Ve za nevarnost, pozna jo, toda noče priznati dejanskega stanja in se noče odločiti za odločen odpor in za potrebno obrambo.
Pomehkuženi svet se boji žrtev in naporov, pa uporablja vso svojo modrost v tem, da bi odložil to, kar mora priti in kar nujno prihaja, vsaj za nekaj let, če ne za eno generacijo. Naj se tolčejo drugi, oni, ki pridejo za nami! To je vsa modrost politike držav na Zapadu. To je politika mevž in strahopetcev ter razvajenega meščanstva!
Priznati moramo, da je ameriška zunanja politika med vsemi državami Zapada še najbolj odločna in dosledna v borbi proti komunizmu, dasi so republikanski očitki proti njej tudi upravičeni. Če primerjamo v tem oziru n. pr. angleško zunanjo politiko z našo, potem smo upravičeno ponosni, na svojo vlado in tudi na Trumana. Kako mizerno boječa in nemoralna je vsa angleška politika napram komunizmu! Na eni strani so v vojni s komunizmom na Malajskih otokih in v Koreji, na drugi strani pa še vedno barantajo s komunističnimi državami, jim dobavljajo vojni material in se boje vsakega koraka, ki bi kaj razburil komunistične vlade.
Ko je pred par tedni naš komandant v Koreji pokazal komunistom pest in jim razbil vodne naprave ob reki Jalu, so po Angliji zavpili, da to ne gre, ker bi to moglo izzvati Kitajsko in Rusijo, da bi napovedali vojno. Ali ni to nojeva politika? Z obema državama, tako s Kitajsko in Sovjetsko Rusijo, je tudi Anglija dejansko že v vojni, pa tega nočejo priznati v strahu, da se ne bi bojišče razširilo tudi še na Evropo. Tako kratkovidne politike Evropa še ni vodila kot danes.
Komunizem se oborožuje do zob. Tako naiven menda ni nihče, da bi mislil, da Sovjeti oborožujejo stotine divizij, grade desettisoče modernih bojnih letal, na stotine modernih podmornic itd. le za to, da bi z njimi paradirali. Evropski državniki so sklenili, da organizirajo proti tej nevarnosti 50 divizij, v obrambo, toda ti sklepi so ostali vse bolj na papirju. Angleži in Francozi žele, da bi mi dali ves denar in tudi moštvo za obrambo, za to pa bi potem oni vpili ob vsaki priliki, če bi Amerikanci udarili po komunističnih napadalcih: “Ne preveč, ne preveč, da komunistov ne razdražimo!”
Če torej gledamo to politiko evropskih držav, potem smo lahko ponosni na svojo zunanjo politiko kljub raznim napakam, ki so se dogodile. Pri obeh ameriških vodilnih strankah, pri demokratih in republikancih, je prodrlo prepričanje, da se je treba nujno upreti prodirajočemu komunističnemu nasilju, ali še več, kot se izražajo vodilni republikanci: da je treba energično iti na delo za osvoboditev od komunizma zasužnjenih narodov. To zahteva naš lastni interes! To zahteva naša lastna svoboda! To spoznanje je znak velike politične zrelosti ameriškega naroda! Zrelosti in odločnosti!
Če bi padla Evropa in vsa Azija v roke nasilnemu komunizmu, potem bi Amerika sama ne bila v stanju, da se upre komunističnemu navalu. Če bi svetovni komunizem zasedel Nemčijo, Francijo, Italijo in še Indijo, potem mu je zmaga za svetovno oblast zagotovljena.
Mi občudujemo naše mlade vojake, ki se tolčejo v Koreji, da v teh razmerah še vzdrže in da se še bore z občudo-
ti komunističnemu nasilju.
M.

BESEDA IZ NARODA
stajo in motele v Kaliforniji (West Barstow, Hw 66 & 91), sin Louis živi v Clevelandu, hčerka Frances, por. Struna pa na 19431 Monterey Ave., Euclid, O. Imajo tudi devet vnukov in eno pravnukinjo.
Pred leti sta Mary in John Zakrajšek vodila trgovino na Glass Ave., kasneje na Addison Rd. Leta 1933 sta kupila farmo, kjer sedaj živita.
Slavljenca, ki jima je nemogoče poslati pismena vabila vsem, vabita tem potom svoje sorodnike in prijatelje, da se v soboto 2. avgusta ob 8. uri udeleže sv. maše pri sv. Vidu, ki jo bo za to1 priliko daroval njun nečak Rev. Viktor Cimperman, župnik Rev. Louis Baznik bo pa opravil obred, ki je za take priložnosti predviden. V nedeljo od 3. do 8. ure zvečer bo pa na domu slavljencev “open house.” Slavljencema želimo z mnogimi drugimi prijatelji ob njuni zlati poroki obilo sreče in božjega blagoslova ter še veliko srečnih let.
Louis in Frances Perme.
Ohijski KSKJ dan
Clevelandj O. — Društvo sv. Helene št. 393 KSKJ vljudno vabi vse članice, da se udeleže KSKJ dneva v nedeljo 3. avgusta na prostoiih farme Društva sv Jožefa št. 169 KSKJ. To bo ena naj večjih prireditev naših organizacij v celem letu, udeležila se jo bodo vsa društva iz Ohio.
Na to slavnost bo prišel naš glavni predsdenik John Germ. Kjer je on, je vedno dosti zabave. Njegovo petje vsi radi poslušajo. John je pravi tip veselega in prijetnega človeka. Samo zaradi njega bi bilo vredno priti. Proslave se bodo pa udeležili tudi drugi glavni uradniki, med njimi naš glavni tajnik, prijazni Joseph Zalar.
Slavnost se bo začela dopoldne ob 10. uri s sveto mašo v cerkvi sv. Vida. Maševal bo msgr. Matija Butala, pridigal pa škof dr. G. Rožman. Ob istem času bo pri Mariji Vnebo-vzeti sv. maša za vse žive in mrtve člane in članice Društva sv. Jožefa in Društva sv. Helene.
Na popoldanski prireditvi bo igral Johnny Pecon orkester, slišali pa bomo tudi nekaj lepih slovenskih pesmi. Za otroke bo v obili meri poskrbljeno. Razne tekme in drugo razvedrilo jim bo krajšalo čas. Če nam bo Bog dal še lepo vreme, bo to prav gotovo lep in prijeten dan za nas vse.
Kuharice so pridno na delu, da pripravijo najboljša jedila, moški bodo pa poskrbeli za pijačo, ki se bo ob hudi vročini, ki jo prenašamo zadnje tedne, gotovo dobro prilegla.
Zapomnite si dobro in žabe-, težite, da v nedeljo 3. avgusta ne poj dete nikamor drugam kot na slavje v KSKJ park. Na svidenje!
Frances Suscl, zapisnikarica.
Zlata poroka pri sv. Vidu
| K sodobnim svetovnim problemom
Vlade naših zaveznic so neodločne, ker niso popolnoma
na
Trojna pohvala Karlu Mauserju
New York, N. Y. — Z veseljem sem prebrala članek “Zrcalo” izpod peresa Karla Mauser j a. Moža ne poznam osebno, pa bi mu rada segla v roke in rekla, le ša večkrat kaj takega! Po mojih mislih zasluži njegov članek nič manj kot trojno pohvalo.
Prvič nas seznani s tem, kaj pišejo nasprotni časopisi. Bili sp časi, ko so naši časopisi imeli) polno takega, kar se je imenovalo “polemika” z nasprotnimi časopisi. Včasih ni bilo prijetno tisto branje. Nekateri dopisniki so. preveč grobo udarjali nazaj. Včasih je pa bilo tudi kaj prav duhovitega, da je človek z užitkom čital in se zraven res kaj naučil. Zdaj ni več toliko take “polemike” v Domovini, seveda je pa veliko proti komunizmu na splošno, kar je tudi prav. Nasprotnih časopisov pošten človek, dandanes ne jemlje v roke, pa ga
bo v Celovcu. To naj k srcu vsi, ki so zaostali z naročnino za leto 1953, kot beremo, da .so nekateri. To bi si moral vsak naš človek v svobodi izseljenstva vzeti k srcu, da Mohorjeve ne smemo pozabiti, ampak jo podpreti na vse načine, da bo mogla še zanaprej vršiti svoje veliko izobraževalno delo v katoliškem duhu med narodom. Prav iz srca želim, da bi Seliškarjev napad na Mohorjevo prinesel vsaj sto novih naročnikov Mohorjevi. Tisti, ki ste zaostali, ali vas ne zgrabi nejevolja, ko v vašem imenu piše Seliškar, da narod ne mara Mohorjevih knjig? Pa ja ne, da bi se lahko Seliškar skliceval tudi na tebe, ki to bereš?
Tretjič je pa Mauser vse pohvale vreden, ker je napisal tako dostojen odgovor urednikom pri Enakopravnosti, da jih mora biti v dno duše sram, zakaj sami ne znajo tako. Zmerjati je lahko in še lagati po vrhu. Za tako dostojno polemiko kot jo zna napisati Mauser, je pa treba izobrazbe v glavi in še več v srcu. Čast Mauserju, naj se še velikokrat oglasi.	P. H.
—-----o-
Dve prireditvi obiščemo!
Cleveland, O. — V nedeljo 3. avgusta naj bodo tisti, ki imajo narodne noše pripravljeni za po-set dveh prireditev. To bomo lahko izpeljali. Takole priporočam:
Narodne skupine Lige kulturnih vrtov se snidejo v svojih vrtovih ob 1:30 (Vsaka skupina svojem vrtu). Ob drugi uri krene v spodnjem delu vrtov iz slo vaškega vrta bus z oznanjevalcem in spremstvom ter nadaljuje mimo vseh vrtov spodnjega dela do Irskega^ vrta, ki je zadnji pred Superior Ave. Tam gredo zgornjega dela in nadaljuje pot mimo vseh vrtov do našega vrta.
Po vseh vrtovih se busu pridružijo skupine in mu sledijo, tako bo končno dospel ves sprevod do našega vrta. Naša skupina in ljudstvo se zbere v našem vrtu, kjer bomo sprejeli sprevod. Spored se bo nadaljeval v našem vrtu, kot v zadnjih letih.
Ko bo spored končan, se bo skupina naših narodnih noš lahko odpeljalo z avti na piknik na Močilnikarjevo farmo in bomo tam veseli nadaljevali s petjem in glasbo na velikem ohijskem KSKJ dnevu. Anton Grdina.
bo vodil novi predsednik ZDA. Negotovost je sicer po imenovanju gen. Eisenhowerja za rep. predsedniškega kandidata do neke mere splahnela, vendar pa kakih večjih in pomembnejših odločitev v svetovni politiki letos vsaj v kolikor je od Zahoda odvisno — ni pričakovati. Dokler ne bo prevzel ameriškega krmila novi predsednik v roke, tako dolgo Zahod ne bo tvegal nobenega odločnega koraka, seveda pa s tem še dolgo ni rečeno, da ne bodo kaj takega storili Sovjeti.
• • *
Na bojišču hladne vojne imamo vsak dan nove dogodke, enkrat pomembnejše, drugič na videz brezpredmetne. Eni so bili pripravljeni od ene ali druge “bojujoče” se strani, drugi pa so nastopili neodvisno tako od zahodne kot od vzhodne strani. Obe strani pa jih skušata izrabiti.
Na Srednjem vzhodu je spet završalo.
Zahod je od odstopu iranskega ministrske-gp. predsednika Mossadegha in njegove vlade-upal, da bo mogoče najti v novih razmerah kako pot do sporazuma med Angleži in Iranom. Novi iranski predsednik vlade Quavam je v svojem prvem javnem govoru dejal, da bo glavni cilj njegove vlade najti neko za obe strani zadovoljivo rešitev glede izkoriščanja iranskega petrolejskega bogastva.
Oni krogi v Iranu, ki so bili proti Mossadeghu. so s šahom
' Cleveland, O. — Redko se zgodi, da bi kateri naših rojakov dočakal zlato poroko. Redki so taki primeri, zato so tembolj zanimivi.
Mary in John Zakrajšek, ki imata svojo farmo na R. D. št. 2, Painesville, O. sta med temi, ki so to učakali. Naša slavljenca sta bila rojena v fari Velike Lašče na Dolenjskem. John se je rodil 17. marca 1881, njegova žena pa 15. avgusta eno leto kasneje. John je prišel v Ameriko 1900, Mary pa 1902. Poročil ju je-msgr. Vitus Hribar, tedanji župnik pri sv. Vidu.
Slavljenca sta zvesta naročnika Ameriške Domovine in nabožnega lista Ave Marija in člana večih naših organizacij.
Letošnji novomašnik
Celovška ali Krška škofija ima letos tri novomašnike, in sicer je eden od njih koroški Slovenec, drugi je beneški Slovenec, tretji pa je Nemec.
Novomašnik France Krištof, koroški Slovenec
Doma je iz Velike vesi pri Št. Jakobu v Rožu. Rojen je bil 10. okt. 1926. v krogu verne slovenske kmečke družine. V prvem letu ljud. šole ga je pripravil na prvo sv. obhajilo dekan Franc Šenk. Ta ga je tudi krstil, mu bil vsa študij, leta duhov, prija-, telj in dobrotnik, 20. jul. t. 1. pa
Rodilo se jima je osem otrok, ga je kot novomašnika spremljal od teh so trije ostali živi. Kristi- tudi k oltarju. Kakšna božja mina, por. Music vodi s svojo dru-! žino restavracijo, gasolinsko po-
močila 1938. teta, današnji Šmi-helski župnik Jožef Picej, takrat kaplan v Št. Jakobu, pa ga je pripravil za sprejemni izpit v gimnazijo. Sprejet je bil v Mari-janišče, gimnazijo pa je začel jeseni obiskovati že v Št. Pavlu, ker je Hitler v tistem času ravno zaplenil poleg drugih katol. zavodov tudi Marijanišče. Toda po 2 mesecih je bila tudi gimnazija v Št. Pavlu zaplenjena. Pozneje je študij nadaljeval v Celovcu, toda tudi tu je oblast zadnja leta vojne gimnazijo zaprla in je tako g. France mogel končati gim-
tev pa je opravil 20. t. m. v svoji domači fari v Št. Jakobu v Rožu. Pridigal mu je Andrej Karicelj, župnik v Šmarjeti v Rožu.
Z njim kakor tudi z vsemi drugimi dobrimi koroškimi rojaki se veselimo tudi ameriški Slovenci Francetove sreče. Boga pa goreče prosimo, naj bi g. novo-mašniku podelil v bogati meri svojo milost, da bi mogel za Cerkev in za svoje ljudstvo storiti kar največ dobrega.
Novomašnik Lovro Petričič, beneški Slovenec
Mislim, da se ne' motimo, če zapišemo, da je Lovro Petričič prvi sloven, novomašnik iz Be-beške Slovenije, ki je dobil do danes sv. mašniško posvečenje iz rok krškega škofa.
Naš Lovro je bil rojen 23. 3. 1927 v Gorenjskem Barnasu, v lepi vasici pod visokim Matajurjem v Beneški Sloveniji. Krstil ga je tajpanski g. Anton Vidi-mar, sedanji župnik v Ukvah pod Sv. Višarjami, g. Zaharija Succbaglia pa ga je pripravil na prvo sv. obhajilo. Ljud. šolo je obiskoval najprej v Trpeču, nato pa še v Sovodnjah. Videmski kurat Angelo Cra-cina mu je 1938. pomagal, da je bil sprejet v malo semenišče v laškem Vidmu. Pa opravljenem 5-le-tnem študiju na gimnaziji je 1943. prestopil v veliko videmsko semenišče in dokončal najprej triletni licej, nato pa še bogoslovje.
V počitnicah 1949 in 1950. ga je obakrat povabil njegov veliki dobrotnik višarski župnik Jožef Simiz na Višarje, da bi si ondi nabral novih moči in da bi mu tudi pomagal v cerkvi. Na tej božji jooti je spoznal Koroško in njene ljudi, ki tako radi romajo k svoji višarski Materi. 1954. se je tudi odločil, da bo na Kor. nadaljeval svoje bogoslov. študije.
13. t. m. je sprejel sv. mašniško posvečenje v krški stolnici, svojo prvo daritev pa je opravil 17. jul. na Sv. Višarjah, v svoji rojstni vasi pa je opravil prvo slovesno daritev 20. t. m.
Z nič manjšo gorečnostjo prosimo Boga tudi za tega gospoda novomašnika, saj bo njegova služba prav tako odgovorna, ka-
nazij. študije šele po vojni 1947.
Jeseni tega leta je stopil v bogo-j kor njegovega koroškega sloven-slovje v Krko.	j skega duhovnega sobrata. Tudi
13. julija letos je sprejel v stol-mjega spremljajo na njegovi vz-j svojo zunanjo politiko v sklad, niči sv. He-me sv. mašniško po-.višeni a hudi poti naša najbolj S in se resno potruditi za ohrani'
vred zgubili pogum, ko so se začeli v Teheranu krvavi poulični nemiri. Quavam je odstopil, Mossadegh se je vrnil na oblast in dobil v svoje roke tudi vojsko, najmočnejšo in edino oporo vladarjevo. Nekaj dni je bila prestolnica Teheran brez vsake zakonite oblasti. Policija in vojska sta ostali v svojih vojašnicah, po ulicah so pa hodile straže, sestavljene iz pripadnikov skupin, ki so pomagale zrušiti Qua-vama.
To je bil najugodnejši trenutek za komuniste, da bi segli po oblasti. Iz neznanega razloga, pa so obstali sredi pota. Morda so bili iznenadeni nad nepričakovanim uspehom ali pa so se še čutili preslabe. Ni pa izključeno, da so dobili tudi kako posebno tozadevno navodilo iz Kremlja.
Mossadegh in njegovi pristaši so uvideli v kakšni nevarnosti so. Novi poveljnik policije gen. Kažem Sheibani je posvaril komuniste, naj nikar ne poskušajo pod krinko nacionalizma poskušati doseči svoje lastne cilje. Vlada bo vsak tak poskus v kali zatrla, pa četudi s silo. Obrnil pa se je istočasno tudi na prave narodnjake, naj slede delu komunistov in naj oblasti o njem sproti obveščajo. Omenjeni proglas kaže, da se iranska vlada dobro zaveda nevarnosti, v kateri se nahaja. Komunistom je uspelo s pomočjo nasprotnikov zrušiti ugled vlade in vladarja pred narodom. To je vsekakor velik uspeh, šah (kralj) in vlada sta klonila pred nekaj tisoč demonstrantov v prestolnici, “ljudska volja” je zmagala. To bodo komunisti znali temeljito izrabiti. Za nje je bila to glavna vaja.
Z naglo rešitvijo iransko-an-gleškega spora o petroleju torej ni računati, posebno še, ker je mednarodno razsodišče v Haagu na Holandskem odločilo, da to vprašanje ne spada v njegov delokrog. Ta odločitev je dala iranski vladi novega poguma, ni pa seveda prav nič približala vprašanja samega h kakršnikoli rešitvi.
Iran bo verjetno še dolgo povzročal državnikom na Zahodu hude skrbi in našim ne ravno najmanj.
* * *
V Iranu je tekla kri, v Egpitu je šlo vse mirno in gladko. Mohamed Nagib bej, junak iz ju-dovsko-egiptske YOjne in ljubljenec posebno mlajših oficirjev je s pomočjo vojske prevzel oblast v državi “da zatre korupcijo.”
Mohamed Nagib bej se je udeležil vojne v Palestini in spoznal gnilobo in podkupljivost vladajočega kroga. Egiptovska vojna oprema je bila zastarela, preskrba naravnost nemogoča. V zabojih za municijo so našli vojaki često pesek, topovom je manjkalo raznih delov, prav tako avtomobilom. Na pritisk javnega mnenja in mlajših oficirjev V vojski se je začela preiskava, ki je pa lepega dne zaspala.
Ko je Nagib uvidel, da ni nobenih izgledov, da bo vlada napravila red in se lotila čiščenja, je pripravil vse potrebno za državni udar in ga s pomočjo svojih prijateljev v vojski tudi uspešno izvedel.
Po sedanjih poročilih sodeč nima vojaški udar nobene zveze z zunanjo politiko. Nagib bej je menda zelo naklonjen misli, da naj Amerikanci, Angleži in Francozi skupaj z Egipčani prevzamejo varstvo nad Suezom.
Upor je bil naperjen proti dvoru in pokvarjeni ter podkupljivi kraljevi okolici. S to okolico je moral oditi tudi kralj Faruk sam. V koliko bo ta korak vojske Egiptu koristil ali škodoval, za zdaj še ni mogoče presoditi.
Zadnji dogodki na Srednjem vzhodu kažejo, da bodo morale vlade zahodnih držav spraviti
lost in sreča za oba!
Študij mu je pravzaprav omo-1 svečenje, svojo novomašno dari-1 prisrčna voščila.
j tev miru v tem predelu sveta.
Ameriška Domovina
/V1E Rie/i m— h o IW1E
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Pisma uredništvu
Spoštovano uredništvo!
Z veseljem sem sprejel Vaš cenjeni dopis oziroma odgovor, v katerem me obveščate, da ste me uvrstili med naročnike našega slovenskega dnevnika “Ameriška Domovina”. List že redno prejemam. Vaš časopis mi je edino sredstvo, ki me po končanem dnevnem delu v tej samotni pokrajini, kjer živim, kratkočasi in razveseljuje. Zanimive so njegove gospodarske kakor tudi politične novice iz naših dveh dežel. Kajpada so novice od doma, iz Slovenije, še zmerom najbolj zanimive.
Tudi sam sem zapustil Titov rdeči raj in dobro vem, kakšne razmere vladajo v njem. Zato lahko rečem, da člaki o Jugoslaviji, katere objavljate v Vašem dnevniku, govore resnico o stanju, kakršno vlada danes tam. Tudi sam bi imel marsikatero napisati, a se ne čutim sposobnega, da bi lahko kaj takega storil.
Ob zaključku Vam želim mno-80 uspehov in novih naročnikov. ^ spoštovanjem Vas pozdravlja A. Petek,
Drewry Tye,
Bayonne, C. C.
žiču in Stanku Čehovinu kakor tud drugim mojim prijateljem. Stankota Brica pa bi prosil, naj mi pošlje svoj naslov.
Vas naj lepše pozdravlja Jožef Vodopivec, Ten. Del. Jasper, Alta, Canada.
Reka sv, Lovrenca bo preplavila več mest
Ottawa. — čim bo začela Kanada s plovitbenimi in poglobi-tvenimi delu na reki Sv. Lovrenca, bodo morali prebivalci več onatrijskih mest in naselij, ki leže ob tej reki, misliti na preselitev kajti po načrtu bo prenovljena struga reke Sv. Lovrenca ta mesta zalila. Večino skrbi za te ljudi, njihova zemljišča in drugo nepremičninsko last bo prevzela naša zvezna vlada. Kanadska vlada bo tem ljudem zgradila hiše in jim oddelila odgovarjajoča zemljišča in jim sicer odškodovala izgubo pri preselitvi.
Preden bo voda Sv. Lovrenca te kraje zalila, bodo prepeljali prebivalci mest Aultsville, Mor-risburg, Iroquois in Cardinal vse svoje premičnine na kraj svojih novih naselbin, katerih voda ne bo zalila.
Spoštovano uredništvo!
Prejel sem Vaše cenjeno pis-ttio in Vaš časopis; za oboje naj-^epša hvala. Vaš časopis čitam 2 velikim veseljem. Vse mogoče ^ujdem v njem: novice politične-8a, kulturnega in pa drugačne-§a značaja. Vidim, da se Slo-venci kar dobro držijo pri da-našnji svetovni zmešnjavi. A 116 povsod. Tako n. pr vidim, da kanadski Slovenci skoraj popolnoma spijo. Prav ti, ki so prišli 2adnji čas kot pregnanci iz svojo domovine, so zaspali. Zakaj Se danes oglašajo v Ameriški Pornovini skoraj samo tisti, ki ^ive po Ameriki ali Kanadi že dolgo dobo let? Resnično Vam Povem, da bi danes svet mnogo bolj verjel tistim, ki so zadnja ^ota prišli sem. Begunci bi mo-povedati svetu, kake vrste s°cijalizem vlada v Jugoslaviji.
glas bi moral priti na uše-Sa vsem tistim, ki gledajo v titovski Jugoslaviji lepo bodočnost.
Verjamem, da vsakomur moje esede ne bodo všeč. Morda sem !“elo kako organizacijo razžalil, '■osnica je, da imamo tudi v Kanadi svojo slovensko organiza-ch°) a po mojem mišljenju ta ®rganizacija nič ne da od sebe. Ce Pogledamo samo eno: zakaj ^ morajo Slovenci, ki dospo v ^anado, sami iskati dela in za-VeLšča pri tujih ljudeh? Sloven ^ka zavest menda še živi in bo 2ivela. Morda bo kdo dejal, da Prokritično gledam na te stvari, tega ni mogoče organizirati. °je mnenje pa je, da bi bilo to Popolnoma mogoče. Po Kanadi ^ vse polno Slovencev, dobrih jielavoljnih in neutrašenih, 'eoina teh naših rojakov ne ve *ug Za drugega. Organizacija 1 temu lahko pomagala. Predvsem bi se morali stalno zaveda-V’ da Slovenci v Kanado ne pri-aJajo s polnimi mošnjami de-naria. ampak da je njih edino Premoženje 'samo delavna roka, Uspeli so v svobodno Kanado, a so se izognili smradu, ki zdaj a2saja po Jugoslaviji.
^ ppam, da bom našel v stolp-P pašega časopisa tudi kaj več ^°Pisov iz drugih delov Kana-h Tt koncu pa bi prosil ureditve, naj izroči pozdrave mo-dobrim prijateljem Stanku ricu, Lojzetu Iskri, Antonu Bo-
Saboiaža
Greenwood, N. S. — Večina Kanadčanov pretekli teden ni imela kaj prida pojma o tem, da se vrše v velikih višinam kanadskega in ameriškeg neba orožne vaje kanadskih in ameriških bojnih letalskih jat. Orožne vaje so imele posebno ime: Exercise Singpost. S temi orožnimi vajami v zvezi se je zgodila, kakor poročajo iz Nove Scotije, naj večja sabotaža v Kanadi izza druge svetovne vojne. Nepoznani storilec je natlačil v zrako-vodne naprave devetih letal, ki so imela sodelovati pri orožnih vajah, cunj in kovinskih smeti. Sabotažo so pogruntali takoj, ko je vzletel prvi od devetih avijo-nov v zrak in se zaradi nevarnega povišanja temperature v notranjščini letala naglo vrnil na zemljo. Sledil je pregled vseh avijonov na letališču v Green-woodu. Vojaški oddelki kanadske konjeniške policije so se takoj odpravili na lov za storilcem ki po njih mnenju ni bil kak a-gent druge države in tudi ni bil bogvekaj prebrisan.
Indijanci so se bavili z umnim poljedelstvom
Simcoe, Ont. — Pri izkopavanjih ostankov nekega starega bivališča Indijancev plemena Huron, ki velja za najjužnejše doslej znano bivališče teh Indijancev, so prišli do zaključka, da so se Indijanci plemena Huron, ki so bivali po teh severnejših predelih Ontarija, bavili z umnim gospodarstvom. Arheologi trdijo na podlagi izkopanin in drugih okoliščin, da so pridelovali ti Indijanci dve tretjini svojega živeža na svojih poljih in da je le ena tretjina njih vsakdanjega kruha mesna hrana, tj. ribe in divjačina. Dokaz za indijansko umno gospodarstvo sta dve vrsti koruze, katerih zrna so našli znanstveniki pri nedavnem izkopavanju blizu kraja Cooks-town v okolici jezera Simcoe severno od mesta Toronto. Naselbina, katere sledove in ostanke odkrivajo, je stara okrog 300 let, kajti izkopali so več kovinskih izdelkov, ki so nedvomno ranega francosko - kanadskega izvoza.
Mimogrede
Kakih 6000 ribičev na obali Britske Kolumbije je pretekli teden končalo svojo teden dni trajajočo stavko, okrog 35,000 mož broječa armada gozdnih delavcev pa stavka že peti teden, ne da bi dosegla s svojimi delodajalci potreben sporazum; gozdni delavci zahtevajo 35 centov poviška na uro.
* • *
Kljub splošno znanemu dejstvu, da je Kanada denarno ena najmočnejših dežel na svetu, se je morala kanadska vlada pretekli teden zateči k stomilijonskemu posojilu.
* * *
Znani učenjak Picard je v nekem mestu v Britski Kolumbiji izjavil, da se s svojo ženo pripravlja na nov polet v stratosfero. Namen tega poleta, ki naj se ima zgoditi poleti 1954, bo preučevanje možnosti o tem ali je na planetu Mars kaj podobnega življenja kakor na Zemlji; g. Picard potrebuje za ta polet četrt milijona dolarjev, katerih še nima. . .
* • *
Jasper Park Lodge, turistični hotel, ki ga upravlja v slikovitem predelu Kanadskega Skalnega gorovja železniška družba M. N. R. je 15. julija pogorel; hotel je bil baje naj večja lesena turistična zgradba v vsej Ameu riki.
* * *
Kanadski fantje« ki predstavljajo Kanado na olimpijskih tekmah, se pritožujejo nad vsiljivostjo finskih deklet. Del “olimpijske vasi”, kjer stanujejo naši tekmovalci, je izključno moška naselbina ali pa bi vsaj morala po predpisih biti, če bi Finke dneVno ne postopale okrog stanovanj in prihajale celo v sobe. Morda je temu pripisati manj povoljne uspehe kanad. športnih tekmovalcev na olimpijadi? --------------o------
Angleščina strogo prepovedana
Montreal, Que. — Pred nedavnim so objavili na deskah univerze McGill v Montrealu, da je slušateljem letnih tečajev na tej univerzi strogo prepovedano govoriti v angleščini. Naloge, pogovori, predavanja in izpiti se imajo vršiti v francoskem jeziku. Določba je tako stroga, da utegnejo vsakogar, ki se proti temu pregreši, odsloviti z univerze. Stroga naredba ima brez dvoma najboljši namen; večina poletnih slušateljev na McGill so angleško govoreči študentje z raznih delov Kanade in Amerike. Ti študentje dospo vsako leto v Montreal, da si ogledajo plodove francosko - kanadske kulture in se nauče jezika. Stroga uredba, ki jo je izdal rektorat omenjene nniverze, bo tem študentom le koristila in jim pomagala do nagle priučitve francoskega jezika.
------o-------
Prisilna vrnitev dveh beguncev
Edmonton, Alta. — Po vesti iz časopisa The Edmonton Journal posnemamo, da se je tukaj končala sodna razprava proti dvema beguncema, Budimiru Vešoviču in Živku Miletiču. Obtožili so ju nemoralnih, nezakonskih in protipostavnih odnosov z dvema dvanajst in trinajst let starima deklicama. Ti dve deklici sta pričali proti obema obtožencema. Imigracij ski urad v tem*mestu je odredil, da imata biti oba obtoženca po prestani kazni vrnjena v — Jugoslavijo.
Felix Timmermans:
Poletni del
Večer je legel na zemljo in vonjave belih rož so se prelivale pod rumenim nebom. Pallieter je bil miren in je počasi kadil svojo pipo; slonel je ob drevesu ter ogledoval svoj pravkar pograbljeni vrt. Mogočna slast svetlobe in zraka mu je v tej večerni uri globoko prevzela dušo in zdaj je vladala velika tišina v njegovem srcu.
Dim, ki je vstajal iz dimnikov begunskega dvorca, se je prelil v belo črto, ki je negibno visela pod drevjem v drevoredu.
Trije čisti glasovi zvona so zadoneli iz zvonika, kakor bi trikrat potrkal na Pallietrovo srce.
Mali zvonik se je črno odražal na nebu, rumenem kakor ambra in Pallieter je počasi korakal čez nasip proti samotnemu, belemu beginskemu dvorcu.
Sivi somrak je drgetaje legal na belo zidovje in plošče tlaka iso bile bele. Hiše so se zdele dvakrat tako visoke, ker so bila vsa vrata zaprta; tišina je napolnila ceste. Le dve lastavici sta visoko nad nebom ščebetajo šinili skozi zrak.
Pallieter je stopal po prstih, prisluškoval tišini in krenil v cerkev. Nikogar ni bilo v njej. Lesketajoči se stoli so stali resni v vrsti in večna luč je bila kakor oko. Usedel se je in v nepretrganem, globokem miru je poln pokoja zatisnil oči. Njegova duša se je odprla in vse drugo je bilo kakor pozabljen sen . . . tako je sedel.
“Čutil sem Boga, ali ostal bom vendarle človek,” je dejal.
Ko je stopil iz cerkve, ni bilo nebo več rumeno; sivi oblaki so ga zastirali, toda dan še ni bil mrtev.
Doma so bila vsa vrata odprta na stežaj, v hiši je bilo še temno, žive duše nikjer . . .
Pod previsno streho je zagledal bliskajoče se konice težkih kos in zahotelo se mu je, da bi kosil. V vrtu je veselo požvižgaval kos in. Pallieter je dejal: “Dež bo.”
Odšel je kos:t na konjski pašnik. Nabrusil je jeklo, da je odmevalo daleč v tihi, težki večer. Vodil je koso po travi, trava je padala in jeklo je brnelo.
Pallieter je na široko zamahoval in se ogromen in teman risal v bledi svetlobi umrlega dne; blesk luči je ostajal na njegovi kosi.
Nenadoma je zašumelo v travi in v somračju je ,zagledal šopek rumenih cvetlic, med njimi pa belo Mariekino glavo. Razveselil se je, ona pa se je približala in polna občudovanja rekla: “Zdi se mi, kakor bi velikan kosil.”
“Daj/ da poduham,” je dejal Pallieter in nagnil svoj obraz k mehkim cvetlicam.
“Zate sem jih nabrala,” je tiho zavriskala Marieka.
“Vonj tvoje duše je v njih; ah, pridi”---------vzel je cvet-
lice in jo hvaležno pogledal. Čutil je, kakor bi bil otrok.
“Pridi,” je zašepetal, “sedi k meni in mi povej, kje si jih natrgala. Usedel se je v pokošeno travo in si položil šopek v naročje. Sedela je kraj njega in počasi pripovedovala, da sta šli s Charloto h kapeli sv. Ane molit; spotoma je od nekega kmeta izprosila te lepe cvetlice, ker si je on, Pallieter, tolikokrat poželel njih medenega vonja.
Molčala sta. Drevje je bilo ^tiho in iz temne kuhinje se je ču-
lo Charlotino glasno brbljanje rožnega venca. Mahoma je Marieka preplašena rekla: “Kapljica, Dežuje!”
Pallieter je stegnil roko in velika kaplja je čofnila nanjo. “Dobra je kakor topljeno maslo,” je dejal.
In iz nevidnega neba je tu pa tam padla velika kaplja dežja. Zdaj sem zdaj tja. Čula sta jih padati na drevje, čutila sta jih na svojih rokah in na nosu in kako so se izgubljale v natrgane cvetlice. Včasih jih je padlo več hkraU kakor bi jih usul iz perišča. Potem je bilo spet vse tiho in čez nekaj srčnih utripov si začutil zopet tu in tem katero. Vsaka kaplja je imela svojo posebno vrednost.
Vonjave cvetlic so se jele širiti po zraku in se počasi in razburjajoče prelivale okrog njiju; iz gladkega kosovega grla so se trgali zvonki glasovi; bili so razkošja in radosti polni, radosti nad poživljajočo vodo na njegovem majhnem telesu. Pallie-tru Se je zdelo, kakor bi ponoreli ptič prepeval z eno teh prijetnih kapljic v grlu, tako so drobili, plesali in se prevračali ti svetli glasovi po zraku. Med njimi jih je nekaj sam užival, dolgo zategoval in zopet presekal, da so se mu potem kristalno čisti kakor gladka krogla štrki j ali iz grla.
V kuhinji pa so se češčene si Marije brez prestanka vrstile druga za drugo. Zdelo se je, kakor bi molitev rasla.
Pallieter je obliznil kapljico s svojih ustnic, pogledal Marieko in ganjen dejal: “Marieka, ali ni to večer, da bi se človek raztopil?”
Pogledala ga je in ni odgovorila. Prijel jo je za mokro roko in jo, skril pod svoje prste.
“Ah Marieka!” je dejal in bi naj raj š’ strl njeno roko, kajti srce se mu je širilo, v ljubezni. Bilo mu je, kakor da se mu bo duša iztrgala iz prsi.
Potegnil jo je bliže k sebi, ona pa je pobesila glavo in skrila svoj obraz.
“Marieka!” je vzdihnil še enkrat, pa se ni ganila in je molčala. Velike kaplje dežja so počasi in težko udarjale na listje; kos je prepevaje izsrkal poslednji blesk svetlobe iz neba. V kuhinji je vse utihnilo. Mahoma je rumena luč zalila okno in Charlota je zaklicala na pragu: “Pridita brž, dež pada in večerja je skoraj že kuhana!”
Marieka je potegnila roko iz objema Paliietrovih prstov, vstala in brez besede odšla.
Pallieter je obležal, kjer je bil, in dušilo ga je čustvo sreče, da ga tudi Marieka ljubi; zleknil se je in užival rahli dež, ki je lil nanj kakor balzam in o-mama.'
(Iz romana: “Flamska zemlja”)
------o------
Jugoslavija premagala Rusijo v nogometu
Helsinki, 23. julija. — Na nogometnem igrišču 40 kilometrov zunaj finske prestolnice se je odigrala druga nogometna tekma med državnimi moštvi SS-SR in Jugoslavije. Prva nogometna tekma med Rusijo in Jugoslavijo se je vršila nekaj dni poprej in se končala z rezultatom 5:5. Ker pa je šlo, kdo bo sodeloval pri končnem tekmovanju za svetovno prvenstvo nogometa, so morali igro ponoviti. To pot so Jugoslovani premagali
svoje sovjetske brate z 3:1. Medtem ko je bila prva, neodločena igra, kakor poročajo, ena najboljših iger v zgodovini nogometa, se je druga odlikovala po pomanjkanju športnega duha. Sodil je nek Angež; zaradi obojestranskih divjih izpadov, manj dostojnega vpitja in pripomb je bil prisiljen malo pred koncem igro prekiniti in je pozval Ruse, naj se dostojno obnašajo, ker da jih bo moral sicer poslati pod prho, da se ohlade. Rusom je šel poraz tako do živega, da skoraj niso pristali na običajni stisk rok po igri. Rusija je s tem porazom izključena od nadaljnega tekmovanja v nogometu, kar veča izgled Jugoslovanom. Lani so bili Jugoslovani drugi najboljši narod v nogometu, letos pa bi bili radi prvi. Vsega skupaj ima Jugoslavija zdaj 12 olimpijskih točk in je nekako petnajsta na lestvici narodov, ki se bore za olimpijske lavorike.
-----o----
Spremembe v kanadski diplomatski službi
Dosedanji pomočnik kanadskega poslanika v Washingtonu g. W. D. Matthews je imenovan za kanadskega poslanika na Fins-skem in v Švedski, T. A. Stone, ki je bil doslej kanadski zastopnik v Stockholmu, gre za poslanika na Nizozemsko, dosedanji zastopnik Kanade na Nizozemskem pa gre v Italijo. Thomas Cartre je imenovan za vodjo kanadske misije v Varšavi; generalmajor Lafleche je imenovan za poslanika v Buenos Airesu. E. Reid gre za visokega komisarja v Indijo.
-----o-----*
časopisi o novem prise-Ijevalnem zakonu
Toronto, Ont. — Torontski časopis “Star” kakor tudi “The Globe and Mail” sta v svojih u-vadnikih kritizirala novi kanadski priseljevalni zakon. “The Toronto Star” je dejal, da bo postala Kanada velika samo če bo povečala svoje prebivalstvo, a da novi zakon ne govori temu v prid. Omenil je diskriminacijo, ki jo novi zakon jasno izraža v primeru Italijanov. “The Globe and Mail” se je predvsem izrazil proti stališču novega zakona, ki olajšuje prihod sorodnikom. Svojo kritiko je časopis podprl s trditvijo, da so bili še zmerom najboljši priseljenci tisti, ki so se upali odločiti v novo deželo bre3 upanja, da jih.bo tamkaj čakala postelja v hiši strica ali tete oziroma kakega drugega sorodnika. Taki, pravi Globe in Mail v svojem uvodniku, so pokazali največ junaštva v premagovanju težav in so postali najboljši državljani. “Fort William Times -Journal” je mnenja, da vladna zaskrbljenost zaradi bodoče možne nezaposlenosti v Kanadi, ki da jo utegnejo izražati določila novega imigracij skega zakona, nima nobene zdrave podlage. — Kanadska živčnost zaradi naraščanja vseljevanja, je pri štirinajstih milijonih prebivalstva, ki ga izkazuje naša Kanada, ki je celo večja kakor so Združene države, znak razvijajočega se naroda, ki bo manj inteligenten. “The Ottawa Citizen” ugotavlja; “Vlada sodi, kakor je razvidno iz novega zakona, da je ali ves narod slab ali pa ves narod dober. Večina Kanadčanov je seveda mnenja, da tu ne gre za narod, ampak za posameznika! — Vladna politika bo lahko onemogočila priselitev dobrega Italijana, medtem ko bo odprla vrata slabemu Angležu.” — “The Vancouver Sun” je takisto kritiziral vladno politiko v novem priselitvenem zakonu, poudarjajoč, da kliče razvijajoča se kanadska industrija po močnejšem in brezpredsodkovnem priseljevanju.
-----o----
Zahteva po umnem
pogozdovanju
Toronto, Ont. — V poročilu ontarijskega zakonodajnega komiteja o zaščiti zemlje in nasadov, ki je izšlo na podlagi temelji-
li
---i
tih opazovanj, stoji priporočilo, da naj zadevajoča pokrajinska oblast poskrbi za pogozditev ozemlja, ki leži južno od rek Ma-tawa in French River v severnem Ontariu.
Na splošno se severnoontarij-ske poseke same dovolj uspešno obraščajo, vendar je v nekaterih predelih potrebno umetno pogozdovanje. Ontarijska gozdarska služba je bila 1. 1917 tako šibka, da je imela enega samega usposobljenega gozdarja v vsej provinci. Danes imamo v Ontariju nad 200 gozdarjev. Štirim drevesnicam, v katerih vzgajajo iz semen mlada drevesca, so organizirali sedaj še peto. Ontarijske drevesnice so dobavljale letno dvajset milijonov drevesc za pogozdovanje, novi načrt pa predlaga in priporoča, naj bi drevesnice vzgojile vsako leto 150,000,-000 mladih drevesc. Kajti le tako bodo lahko uspešno pogozdili velike predele jalovih posek v severnem Ontariju. Edina lesna družba, ki sama skrbi za pogozdovanje posekanega ozemlja je The Spruce Falls, Paper Co. v Kapuskasingu. Ta družba obdeluje svojo lastno drevesnico.
Zložljiva vojna kapela
Belgijski vojaki, ki se vojskujejo pod poveljstvom Zdr. narodov na Koreji, so oskrbeli svoje mu kaplanu Deckerju zložljivo kapelo, da ne bo v zadregi, kje bi ob obisku čet opravljal službo božjo. Porabili so v ta namen razni vojaški material in so kapelico oskrbeli tud z lepim oltarjem in vso potrebno sveto opravo.
Ženske dobijo delo
Dekleta
17 let stare in več potrebujemo za sortirat in zavijat. Delo v pralnici.
Menk Bros. Laundry
643 E. 103 St. (151)
Dekleta dobijo delo
Splošno delo v tovarni, skupaj spraviti in zavijati. Samo podnevi. Plača od ure. Morajo razumeti in govoriti angleško.
Kromex Corporation
880 E. 72nd St.
Severno od St. Clairja
(149)
MALI 0GL~flŠ1
Delikatesna trgovina naprodaj
Delikaitesna trgovina s pripravo za izdelavo sladoleda v slovenski okolici naprodaj poželo ugodni ceni. Se mora prodati. Kličite Mr. Sano, RE 1-9861.	(147)
5 opremljenih sob v najem
Pet opremljenih sob se odda v najem moškim ali tudi zakonskemu paru. Poseben štedilnik je na razpolago za kuhinjo, souporaba kopalnice in hladilnika. Kličite EN 1-7943.
Dom in dohodki
Zidana hiša za 4 družine. Najboljši kup na Ansel Road okolici. Dva stanovanja po 5 sob vsako. Dva stanovanja po 6 sob vsako. Posamezna kurjava. Se ne boste kesali. Dobra investicija. Cena $23,000. Vprašajte za Mr. Shemkunas.
Porath Realty
2828 Euclid Ave. SU 1-6600
(jul.23,25,29,31)
Hiša naprodaj
Hiša za eno družino, 8 sob, kurjava na plin, se proda po znižani ceni $9200 hitremu kupcu, garaža. Vselite se takoj. Chimes Realty, EX 1-8468.	(150)
Soba se odda
Soba se odda enemu moškemu, si lahko tudi pečla. Poizve se na 958 E. 70 St., spodaj.	—(148)
Odda se
Ena opremljena soba se odda poštenemu fantu, z garažo, na 920 E. 73 St.	(149)
HENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
“Gotovo, da je tako. Dokler živi, zapoveduje. No, če ne bi imela ona vlade nad njimi, tedaj bi ji ataman ne izročil svoje kukavicej ker so volkodlaki najlakomnejši dekliške krvi.”
“Jaz pa sem slišal, da oni nimajo nobene moči do nedolžne duše.”
“Do duše nimajo, a do telesa da.”
“Oj, škoda bi bila krasotice. To je kri in mleko. Vedel je naš Batka, kaj naj vzame v Baru.”
Ovsivuj je tlesknil z jezikom.
“Nič ji ni reči. Zlata Laška
“A meni se, oče, smili,” je govoril mladi Kozak. “Ko smo jo pokladili v zibel, je sklepala bele ročice in tako prosila in prosila: ’Ubij!’ pravi, ‘ne pogub-jaj nesrečnice!’ pravi.”
“Ne bo ji zlo.”
Daljši razgovor je pretrgala Horpina, ki sa je približala.
“Hej, molojci,” je rekla vede-ževalka, “to je Tatarska planota, ali ne bojte se, tu je le ena noč v letu strašna, a Črtov jarek in moj hutor sta že tukaj.”
In res se je v kratkem zašliša-lo pasje lajanje. Tolpa je krenila v jarkovo ustje, držeče naravnost od reke in tako ozko, da je komaj četvero konj moglo jezditi vštric. Na dnu one razpa-dline je tekel Studenc, lesketajoč se v mesečini in vijoč se kakor kača in naglo bežeč proti reki. Čim bolj se je pa tolpa pomikala naprej, tem bolj so se razmikala drevesa in strme stene, tvoreč dosti obširen prostor, ki se je polagoma dvigal in ki je bil s strani s skalami zaprt. Tla so bila tu pa tam pokrita z visokim drevjem. Veter tu ni pihal. Dolge črne sence dreves so padale na zemljo, a na planoti so se močno svetili neki beli, okrogli ali podolgovati predmeti, v katerih so molojci s strahom spoznali človeške lobanje in kosci., Ogledovali so se tudi nezaupno okoli in si sedaj pa sedaj križali prsi in čela. Vtem je izmed dreves blis-nila lučca in obenem sta pridr-vila dva strašna, ogromna črna psa, z žarečimi očmi, ter sta lajala m tulila, ko sta zagledala ljudi in konje. Na Horpinin glas sta naposled umolknila ter začela jezdece ogledovati, renčati in daveč se sopihati.
“To ni samo ob sebi,” so še-, petali molojci.
“To niso psi,” je zamrmral stari Ovsivuj z glasom, ki je izdajal globoko prepričanje.
Vtem se je izza dreves pokazala koča, za njo staja, dalje še višje neko temno poslopje. Koča je bila navidez trdna in prostorna — po oknih je svetila luč.
“To je moje bivališče,” je rekla Horpina Bohunu, “in tam je mlin, ki ne melje drugega žita nego naše, in jaz vedežujem iz vode, ki pada na kolesa. Tudi tebi bom vedeževala. Dekle bo
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034
UNION
INSURANCE AGENCY
3496 East 93 St.
MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja
stanovala v gostinski sobi, toda če hočeš stene obiti, jo bo treba medtem prenesti na drugo stran. Stojte s konji!”
Tolpa se je ustavila, Horpina
pa je začela klicati:
“Čeremis! Huku! Huku! Čere-mis!”
Nekaka pošast s pestjo gorečega lučiva v roki je stopila pred kočo, dvignila ogenj kvišku in molče začela gledati prišlece.
Bik je to star človek, grda pokveka, majhen, pravi izrodek, s ploskim četverooglatim obrazom, s povprečnimi, špranjam podobnimi očmi.
“Kak črt si ti?” ge je vprašal Bohun.
“Ne izprašuj ga!” je rekla velikanka, “on ima odrezan jezik.”
“Stopi semkaj, bliže!”
“Ubogaj,” je govorila dalje deklina, “in morda bi prenesli deklico v mlin? Tu bodo molojci obijali gostinsko sobo in zabijali žeblje; utegnila bi se zbuditi.”
Kozaki razjahajo s konj in začno oprezno odvezovati zibelko. Sam Bohun je vse nadzoroval z naj večjo skrbjo in sam dvignil pri glavi zibel, ko so jo prenesli v mlin. Pritlikavec je stopal naprej in svetil. Helena, ki jo je omotila Horpina z vari-vom omotnih zelišč, se nikakor ni zbudila, le trepalnice so včasih drgetale od teh rdečih bleskov. Morda so deklico zibale sladke sanje, da se je med tem pohodom, podobnem pogrebu, sladko nasmihala. Bohun je gledal na njo in zdelo se mu je, da mu mora srce prebiti prsi. “Miljenka moja, kukavica moja!” je tiho šepetal in grozno, dasi lepo obličje četnikovo se je poblažilo in žarelo od mogočnega ognja ljubezni, kateri ga je prevzel in prevzemal čim dalje bolj, kakor plamen, ki ga je potnik pozabil pogasiti, o-grinja divje stepe.
Horpina, ki je šla vštric, je govorila:
“Ko se prebudi iz tega sna, bo zdrava. Rana se celi, zdrava bo . . ”
“Slava Bogu! Slava Bogu!” je odgovoril četnik.
Vtem so moljci začeli pred kočo skladati s šestih konj ogromne tovore in razkladati maka-te, preproge in druge dragocenosti, dobljene v Baru. V sobi so zanetli ogromen ogenj in med tem, ko so nekateri nosili vedno nove preproge, so jih drugi pribijali po lesenih stenah. Bohun svoji ptici ni skrbel samo za varno kletko, marveč se je tudi odločil, da jo o-krasi, da bi se ptici ujetništvo ne zdelo neznosno. V kratkem je prišel iz mirna in sam vodil delo. Noč se je izgubljala in mesec je iznad skalnih vrhov umaknil svojo bledo svetlobo, v sobi pa se je še čulo priglašeno zabijanje kladiv. Prosta izba je postajala čim dalje podobnej-ša stanici. Naposled, ko so bile vse stene ovešene in hodnik pregrnjen, so prinesli spečo knežjo nazaj ter jo položili na mehke vzglavnice.
Potem je vse potihnilo. Le v staji se je sredi tišine razlegal nekak smeh, podoben konj^ skem rezgetanju; mlada čarovnica se je na senu šalila z molojci, jih pehala sedaj od sebe, sedaj zopet polj ubovala.
II.
Solnce je bilo že visoko na nebu, ko je drugi dan knežnja odprla iz sna oči.
Njen pogled je padel na strop in se na njem dolgo ustavil, po-
tem pa preletel vso sobo. Vračajoča $e zavest se je v deklici še borila z ostanki sanj in spanca. Na obrazu se ji je slikala začudenost in nemir. Kje ge? Odkod se je vzela in v čigavi je oblasti? Ali so še sanje ali je resnica? Kaj pomeni to razkošje, katero jo obdaja? Kaj se je dosedaj godile z njo? V tem trenutku so ji naglo stopili pred oči strašni prizori ob zavzetju Bara, kakor bi se sedaj vršili.
Spominjala se je vsega: klanja na tisoče naroda, šlahte, meščanov. 'duhovnikov, redovnic in otrok — s krvjo pomazanih obrazov črni, vratov in glav, o-vitih še s kadečimi črevami, pijanih vriskov, tega sodnega dne, ko se je po mestu klalo — naposled kako se je pojavil Bohun in jo ugrabil. Spomnila se je tudi tega, kako je v onem trenutku obupa padla na nož, nastavljen z lastno roko, in mrzel pot je sedaj orosil njeni senci.
Gotovo ji je nož zdrsnil po ramenu, ker čuti le nekoliko bolečin, a obenem čuti, da. živi, da se ji vračata sila in zdravje, naposled se spominja, da so jo dolgo, dolgo nosili nekam v zibelki. Toda kje je sedaj? Ali v kakem gradu, ali je rešena, ugrabljena, varna? In iznova preletava z očmi sobo. Okenca v njej so kakor v kmetišk ihiši, majhna, štirioglata in skozi nje ni videti sveta, zakaj mesto šip jih za-slanja belo platno. Ali naj bo to res kmetiška koča?
Toda to ni mogoče, zakaj proti temu govori neizmerno notranje razkošje. Mesto srtopa se zgrinja nad deklico ogromna preproga iz škrlatne svile z zlatimi zvezdicami in mesecem, stene niso preveč prostrane, a popolnoma obite z makati, na tleh leži pisana preproga, kakor bi bila nastlana z živimi cveti.
Okap na kaminu je pokrit s perškim tiffikom, povsod zlati trepki, svila, baržun, začenši od stropa pa do blazin, ki počiva na njih njena glava.
Jasna dnevna svetloba ki ki predira skozi .platnena okna, razsvetljuje notranjost, a se tudi gubi v tem bagru, temno in bledo _ modrem baržunu, tvoreč nekak mavričin somrak. Kneginja se čudi in ne more očem verjeti. Mar so to čari aili pa jo je morda vojska kneza Jeremije otela iz kozaških rok ter jo položila v kak knežev grad?
Deklica je sklenila roke.
‘Sveta Prečista! Napravi, da se
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za
vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 j 18115 NEFF ROAD
zgodi tako, da bi bilo prvo o-bličje, katero se pokaže v durih, obličje braniteja in prijatelja.” Vtem so prodrli skozi težko lamovo zagrinjalo zdaleka zibajoči se zvoki teorbana in obenem je začel neki glas, spremljajoč glasbo, peti znano pesem:
“Oj, vroče ljubezni, strašnejše od bolezni! Bolest prebolim in spet ozdravim,
ljubezni pak ognja nikdar ne ugasim!”
M. Mračetov prevod.
Knežnja se je dvignila na postelji, a čim bolje pe poslušala, tem bolj so se ji širile oči od strahu — naposled je strahovito kriknila in se kakor mrtva zgrudila na blazine.
Poznala je Bohunov glas.
A krik je gotovo prodrl tudi sobine stene, zakaj z hip so za-


ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA
Ustanovljena 30. maja 1938
Clevelandu,
Ohio
V
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj; prevz. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
I.	podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller. Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St.
II.	nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.
III.	nadzornik: FRANK MARTICH, 1541'6’ Macauley Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.

Za fine in najnovejše mode STERLING SUKNJE, SUIT-e, in garantirano najfinejše in trpežne EUR COAT-e (KOŽUHE) direktno iz tovarne, po nižjih cenah kakor na katerikoli razprodaji, se obrnite na:
BENNO B. LEUSTIG-a 1034 addison rd.
Ali pokličite EN 1-3426 za čas, da Vas peljem direktno v TOVARNO, kjer si boste lahko izbrali na WILL-CALL, kar želite po Vaši volji.
t^—=^	"..- '	"

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sl 17 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
-----------------------------——-___t
* t ** m, a*.a, ,m * i tii *'■«-*

GEN. RIDGWAY V ANGLIJI — General Matthew B. Ridgway je obiskal Anglijo. Na sliki ga vidimo sredi angleških vojaških poveljnikov. Od leve na desno stoje: admiral Sir Rhoderick McGrigor, prvi lord admiralitete; maršal Sir William Slim, šef imperialnega gen. štaba; lord Aleksander; gen. Ridgway, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi; maršal letalstva Sir John Slessor, vrhovni poveljnik britanskega letalstva.
škripale težke duri in se je sam četnik prikazal na pragu.
Kurčevičevna je zakrila oči z rokami, a pobledele in tresoče
se usnice so ponavljale kakor v vročici:
“Jezus Marija! Jezus Marija!” (Dalje prihodnjič)
Čistilna razprodaja
PRI
A. BROFMAN'S DEPT. STORE
6806 St. Glair Avenue	EN I -0150
ŽENSKE OBLEKE ...............................S J .00
vrednosti do $8.98
ŽENSKE OBLEKE (vsakdanje) ...................$2-00
vrednosti do $3.98
ŽENSKE SVILENE OBLEKE po zelo znižanih cenah
ŽENSKA KRILA (se perejo) ....................$2-98
vrednosti $3.98 in $4.98
MOŠKE TEE SRAJCE.........................2 za $0.00
vrednosti $1.98
MOŠKE TEE SRAJCE........................|gc in gjc
asortirane barve
OTROŠKE OBLEKE ..............................S j.00
MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE................$ | .98 in $2*98
Imamo tudi popolno zalogo vsakovrstnih drugih potrebščin in oprave za moške, ženske in otroke
VSAK TOREK DOBITE DVOJNE ZNAMKE
A. BROFMAN’S DEPT. STORE
6806 ST. CLAIR AVENUE	EN 1-0150
lJXriJTJTJTJTJTJnUTJTJlJTJTJXT..JlJ-LrLJl JTTLnnjlJin
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR Banom KSKJ po 4% obresfi neUanom po 5% obresti na zemljiffa in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se im d elavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
3S1-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS urnJTJTTLn JTTLri ixriTi nn njTJT_rLTLri.ri.rL n nn

SE NE MORE DOMISLITI — Cpl. Charles B. Pritchett iz Carbondale, UL, ki se nahaja v bližini Panmunjoma, kjer se vrše pregovori za premirje, se je ustavil pri pisanju in se ne more domisliti, kaj je hotel še sporočiti svojim doma. Zaradi vročine je odložil srajco, obdržal pa je na sebi poseben telovnik, ki ga čuva pred ktogljami.