Edizione per 1'estero — Inozemska*i?da]< Leto LXXI -v — Štev. 19 a V Ljubljani, v nedeljo, 24. januarja f943-XXI K?llii?pil"anabrs"ovi°iposoudarja, da so se v Tripolisu osne 6ile umaknile skoro brez človeških in gmotnih izgub in izraža bojazen, da utegnejo zavezniki kampanjo v Afriki še precej drago plačati, če se bodo italijansko-nemške 6ile v Trijiolisu lahko združile s silami, ki delujejo v Tunisu ter ttko ustvarile kompakten blok za obrambo Tuni6a. Berlin. 23. jan. AS. Nemški bombniki so včeraj uspešno napadli prometno zvez ter druge vojaške cilje v mnogih južnih in zahodnih angleških obalnih mestih. Druga letala istočasno napadla še nekaj angleških mest v vzhodni Angliji, lioinbe so bile spuščene iz. majhne višine in bo naredile znatno Škodo. Navzlic močnemu sovražnemu protiletalskemu odporu so se vsa letala vrnila v svoja ojiorišča. Po drugi strani se je tudi izvedelo, da so angleška letala davi priletela nad zahodno Nemčijo in so spuščala Itonihe, ki so povzročile nekaj mrtvili med civilnim prebivalstvom. Na zgradbah je nastala le majhna škoda. Berlin. 28. jan. V zvezi s položajem na vzhodnem I k> j išči i piše »Das Reich-. da v llerlinu zelo mirno gledajo na razvoj dogodkov. Na angleško propagando, ki bi rada dopovedala. da pomeni sovjetska ofenziva odločilni preobrat v vojni, se odgovarja, da je sovražnik tudi prejšnjo zimo upal, da je sovjetska ofenziva začetek nemškega zloma na vzhodu. f"e so rdeči to leto dosegli nekaj uspehov, so njihole izgube neskončno večje od uspehov, torej v popolnem nesorazmerju z. njimi. Sovjetska propaganda, ki kar na slepo šari s številkami, zagotavlja, da so v dveh mesecih boljSeviške ofenzive nemške in zavezniške divizije imele jiol milijona mrtvih in 20(1.000 ujetnikov. C'o bi bilo tako, H bilo res čudno, zakaj rdeči še niso zavzeli Kostov. Naravno je, da je imela obramba nekaj izgub. Sedanja ura zahteva skrajno odločnost in neupogljivo moč. ki lahko premaga sovražnika. Boljševizem ne bo zmagal. To je geslo, ki bo prodrlo tako na zunanji kakor na notranji fronti. Ta novi duh se mora razširili tudi na tiste odseke civilnega življenja, ki jih doslej vojna še ni prizadela, kakor piše propagandni minister dr. G6bbels v tedniku »Bas Reich<, ki pravi, da morajo tudi ti na svoj način prispevati k tej veliki borbi ter ix>slati svoje odvišno osebje na delo v tovarne. Lizbona, 23. jan. AS. Iz. Londona se je izvedelo. da so izstrelki protiletalskega topništva pri zadnjem nemškem napadu na London povzročili še več škodo kakor pa sovražne t>onibe. II Dodatni sporazumi med Japonsko ter ItaHjo in Nemčijo Tokio, 23. jan. AS. Po razglasitvi, da je bil 20. januarja podpisan gospodarski sporazum med državami trojne zveze, so bili sklenjeni še trije sporazumi, ki se nanašajo na trgovino, tehnično sodelovanje ter na plačevanje med JajKinsko in Nemčijo. Podpisala sta jih v Tokiu japonski zunanji minister Tani za Japonsko in nemški vele-jjoslanik v Tokiju Ott za Nemčijo. Zdaj potekajo razgovori za sklenitev novih sj>orazumov glede podrobnosti pogodbe, ki je bila že podpisana med Japonsko in Italijo. Važne spremembe v Zagrebu Zagreb, 23. jan. AS. Z današnjim zakonskim dekretom je ukinjena ustaška policija, ki preide v področje splošnega ravnateljstva za javno varnost pri notranjem ministrstvu. Prav tako prehaja z drugim dekretom policijska 6traža iz rok ustaške milice v pristojnost notranjega ministrstva. Končno je izdan še trelji dekret, ki opredeljuje pristojnost obrambnega ministrstva, od katerega je odvisna tudi milica. To ministrstvo pa 6e odslej imenuje ministrstvo oboroženih eil. Sovjeti se bodo polagoma izčrpali Berlin, 23. jan. AS: Tukajšnji tisk komentira včerajšnje vojno poročilo nemških oboroženih sil ter omenja srditost obrambnih borb, kateri so izpostavljeni nemški ter zavezniški vojaki na vzhodnem bojišču. Glasilo nemških oboroženih sil »Bor-sen Zeitung« piše: Borci na vzhodu morajo prenašati nadčloveške žrtve, da lahko omejijo in zaustavijo obupni bes sovražnih napadalcev. Sovjeti mečejo v spopad množice tankov in ljudi kar naprej in brez kakršnega koli ozira na človeško življenje ali na vojno gradivo. List nadalje omenja, da se sovražni ofenzivni napor osredotočuje predvsem na Stalingrad, kjer srditost borbe prekaša viie dosedanje trdote na vzhodnem bojišču. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poveličuje junaštvo borcev pri Stalingradu, nato pa s svoje strani pripominja, kako se je nemškemu poveljstvu posrečilo vzdržati kljub sovražni številčni premoči s premočjo njihove vojaške šole in zadati sovražniku v sprednji mobilni taktiki tolikšne izgube, ki bodo mogoče v kratkem povzročile položaj, ki bo težak za nasprotnika. Tako se govori, da v kavkaški pokrajini, kjer imajo nemške čete v primerni taktiki vedno pobudo v svojih rokah, zadajajo napadaiočim masam težke in nadvse krvave izgube. V zvezi z obrambnimi boji na raznih odsekih vzhodnega bojišča omenja tudi »Zvolf Uhr Biatt«, kako je tamkajšnje bojišče, zlasti pri Stalingradu spremenjeno v pravcato tankovsko pokopališče. Ni nobena redkost, nadaljuje list, videti na prostoru devetih ali desetih kilometrov nagrmadenih 40 do 50 onesposobljenih sovražnih tankov. Tem se vsak dan pridružujejo novi tanki. Arrese se je vrnil v Španijo Berlin, 23. jan. AS. Tajnik španske falangistič-ne stranke Arrese je po enotedenskem hivanju v Nemčiji zapustil Berlin. S svojim spremstvom je odpotoval proti Miinchenu. Na postaji so visokega španskega gosta pozdravile številne osebnosti nemške vlade, stranke in oboroženih sil. Japonci "bombardirali Darwin Šanghaj, 23. jan. AS. Iz Melbourneja uradno poročajo, da so japonska le,tala bombardirala pristanišče Darwin in Milne. Odpor Maročanoif Lizbona, 23. jan. AS. Misel na ustanovitev ko-lonijalne, arabske armade, ki jo je po Darlanu tako močno propagiral general Giraud. je bila opuščena zaradi ogorčenega odpora maroškega prebivalstva, ki noče služiti ameriškim napadalcem. Gort je bil ranjen Lizbona, 23. jan. AS. Po poročilih iz Londona je bil lord Gort sprejet v neko londonsko kliniko zaradi ran, ki jih je dobil pri italijanskem letalskem napadu na Malto. Letalska nesreča v Alžiru Lizbona, 23. jan. AS. Pri letalski nesreči na poti iz Združenih držav v Alžir sta zgubila življenje dva visoka ameriška uradnika. To sta bila ravnatelj ameriškega podfiornega urada v Severni Afriki William Hudson ter Henrison, ki je bil imenovan za uradnika pri ameriškem konzulatu v Alžiru. Naknadno poročajo, da je bil med žrtvami tudi načelnik tajne policije v Ne\vyorku, ki se je podal v Alžir v neki važni misiji. V\. Še en načrt za zasužnjenje Evrope Bern, 23. jan. AS. V zbirki nasprotnikovih bedastoč ne manjka prispevka, ki ga je dal komandant King Hali. o katerem sodijo, da je eden najboljših angleških strokovnjakov in so-trudnik lista »Pictiire Post«. Temu tedniku je posvetil zadnji plod svojega tuna. King Hali namreč pravi, da morajo zavezniki, če hočejo dobiti vojno, Italijo zlepa ali zgrda pripraviti do tega, da se bo vojskovala zanje proti Nemčiji. Zaradi tega je King Hali pripravil cel programatičen načrt, ki šteje osem točk, od katerih velja našteti naslednje: 1. Zavezniki bodo spoštovali ozemeljsko nedotakljivost ter neodvisnost Italije, vendar bodo meje države, iste, kakor so bile leta 1914. 2. .Vse italijanske luke ter vsi ozemeljski in vojaški viri bodo dani na razpolago zaveznikom za nastope proti Nemčiji. 3. Italijanska vojska se. bo borila nod po veljstvom svojih zajiovoclnikov, toda tc bo nadzoroval angleški vrhovni poveljnik. 4. Kar se tiče liodoče ustave za italijanski narod, bo urejena po načelih atlantskega sjio-raztima. Kakor je videti, gre za pravi pravcati za-stlžnjevalni načrt. Še več kakor to, gre za načrt, ki Itali ji plačuje tudi žrtve, katere »je dala za zaveznike v vojni 1915—1918. Vrh tega je vedno hilj iasno. da zavezniki nc mislijo sfio-štovati neodvisnosti drugih narodov in še manj njihovo pravico, da bi sc vladali po lastnem načinu in z lastnimi ljudmi. Volitve finskega predsednika Helsinki. 23. jan. AS. Finski ministrski svet je sklenil, da bodo 15. februarja volitve novega predsednika finske republike. Strogi ukrepi v Turčiji Ankara, 23. jan. AS. Včeraj se je začelo za-plenjevanje premičnin in nepremičnin, pripadajočih tistim* ki so v zamudi s plačilom posebnega davka na' imetje. Postopanje se je pričelo proti onim, pri katerih presega ta davek lOtUKKi turških funtov, Imetje je bilo zaplenjeno 47 obvezan-ccm, od katerih je bilo 18 stavljenih pod policijsko nadzorstvo in odvedenih v koncentracijska taborišča na prisilno delo. Med njimi je mnogo ve-letr"ovcev, industrijcev ter dva advokata, ki so bili vsi obvezani plačati 400.000 turških funtov davka Ce ne bodo plačali vsaj polovico, IkmIo 1« mesecev pod nadzorstvom. Po večini so Judje ali vzhodnjaki. Ti ukrepi so naredili globok vtis ker kažejo, da je tuiška vlada odloceua neusmiljeno izvesti'svoje sklepe. - ' Upor Indijcev v Iraku Budimpešta, 23. jan. AS. Iz Carigrada poročajo: Po inorocilih iz Bagdada se je pri Kulti v Iraku uprl cel indijski bataljon k. noče straz.t. pod poveljstvom angleških tehničnih oddelkov. 11-dijski vojaki so uničili avtomobil nekega angleškega polkovnika, ki je bil težko ranjen in je komaj prispel v bolnišnico. Isti vojaki so se na.o zabarikadirali v vojašnico. 13 ameriških generalov na Formozi Lizbona, 23. jan. AS. Ameriško# vojno ministrstvo je sporočilo, da je dobilo jx>trdilo, da se nahaja 13 ameriških generalov, zajetih od Japoncev na Filipinih, v nekem koncentracijskem taborišču na Formosi. Med njimi je tudi general Wainright. Japonske letalske zmage Tokio, 23. jan. AS. Glavni japonski stan poroča, da so letala japonske mornarice 15. januarja sestrelila nad Salomonskitni otoki 16 sovražnih letal. Japonci so zgubili tri stroje. Naslednji dan so bila od Japoncev napadena sovražna oporišča vzhodno od Nove Gvineje, pri čemer je bilo na tleh uničenih nadaljnih 12 sovražnih letal. Ameriške pomorske izgube Lizbona, 23. jan. AS. Severnoameriško mornariško ministrstvo objavlja imena 95 ameriških mornarjev, od katerih je bilo 18 mrtvih. 37 ranjenih in 40 pogrešanih. Skupno s temi številkami znašajo celotne izgube severnoameriške mornarice od Pearl Harbourja naprej 21.620 mo5. Od tega je 63S6 mrtvih, 3900 ranjenih in 11.334 pogrešanih. Na Francoskem so odkrili zlat zaklad Pariz, 23. jan. AS. Na posebno zanimiv način so v nekem kraju blizu zaliodne francoske obale odkrili zlate novce, ki tehtajo 30 kg. Listi jx>iočajo, da je nek avtomobil trčil v steber pred vhodom v neko gostilno. Ta 6teber je bil votel in v njem so bili zlatniki iz časa Ludvika XV. in Ludvika XVI. Zanimivo je, da so ljudje že dolgo govorili o nekem zakladu, ki mora biti skrit v tej pokrajini. Carigrad. 23. ian AS. Poročajo, da so severnoameriške čete prispele v Bassorek v Ibn Satidovi Arabiji, da hi »ščitile« ameriške koristi pri tam-kajšnih petrolejskih vrelcih. Stran g jSLCVKNBOc, nedejja M. Januarja IMB-m. Dn Šport Hermes prireja prvenstvo Ljubljanske pokrajine Razpis table-teniškega prvenstva Ljubljanske ix>krajine, ki se vrši dne 81. januarja t. 1. v prostorih športne sekcije »Hermesa« v dvorani hotela Miklič, s pričelkom ob 8. Prvenstveno tekmovanje je praviloma prijavljeno pri OND-u. Prvenstvo Ljubljanske pokrajine bo odigrano v sledečih disciplinah: G o s p o d j e : Kategorija A in B, igre v dvoje in moštva ter dame posamezno. — Kategorija A: Pravico nastopa imajo vsi slovenski I igralci, prebivajoči na ozemlju Ljubljanske po- j krajine, verificirani in tudi neverificirani. Igrali j bodo po sistemu izpadanja. Nagrajeni bodo zadnji štirje. Prijavnina 5 lir. Kategorija B: Pravico nastopa imajo vsi slovenski igralci, verificirani kakor tudi neverificirani, ki se niso plasirali na zadnjih dveh Hermesovih turnirjih. Nagrajeni bodo zadnji štirje. Igrali tiodo po sistemu izpadanja na dva dobljena seta. Prijavnina za kategorijo A in B 7 lir. Dame: Pravico igranja imajo vse Slovenke, prebivajoče na ozemlju Ljubljanske pokrajine, verificirane in neverificirane. Prijavnina 5 lir. Nagrajeni bosta prvi dve plasirani, v primeru večjega števila prijav pa prve štiri. Gospodje v dvoje: Pravico nastopa imajo vsi Slovenci Ljubljanske pokrajine, verificirani in neverificirani. Sestava parov je lahko poljubna in lahko nastopajo tudi med seboj verificirani in neverificirani igralci, kakor tudi igralci različne klubske pripadnosti. Prijavnina za par 6 lir. Nagrajena Itosta prva dva para, v primeru prijav nad 24 parov pa prvi štirje pari. Igrali bodo po sistemu izpadanja na dva dobljena seta, finale na tri dobljene 6ete. Moštva : Pričetek moštvenega tekmovanja jo v soboto, dne 30. t m., oh 14.30. Konec prijav do 14. Vsako moštvo lahko prijavi poljubno število parov. Moštva bodo igrala po sistemu Davis-cupa na dva dobljena seta. Prijavnina 10 lir, nagrajeni bosta prvi dvo moštvi. Prijave sprejema vodstvo turnirja v petek in sohoto popoldne v dvorani'hotela Miklič. Vabimo igralce, da se čimprej prijavijo, da bo lahko vodstvo pravočasno preskrbelo za hiter potek iger. Sprejemanje prijav bo zaključeno za gospode v nedeljo ob 8, za dame ob 10. Pričetkl tekmovanja: moštva: sobota ob 14.30, kategorija A in B v nedeljo ob 8, dame v nedeljo ob 10. — Vstopnina za gledalce 2 liri. Opozarjamo igralce izven Ljubljane, da bodo v Ljubljani prejeli dovoljenje za povratek v mesto bivanja, ako pridejo na tekmovanje le z dovoljenjem za potovanje v Ljubljano; vodstvo tur-uirja bo za to poskrbelo. Cb poledici na živilskem trgu Ljubljana, 23. januarja. Živilski trg je bil danes brez goste megle, bila pa je huda poledica. Zato so mestni delavci žo ob zgodnjih jutranjih urah močno posuli vse ceste in snega očiščene prostore z drobnim peskom, da so tako'olajšali hojo in promet po trgu. Ker se je dan nekoliko potegnil, je danes tudi tržno življenje in vrvenje nekoliko zgodaj začelo ter so branjevke hitele razstavljat po klopeh vso dobrine, ki so jih bile prejele od grosistov. Prevladuje na trgu še vedno gorizijska cvetača, ki se je pocenila na 4 lire kg. Poleg cvetačo je bila naprodaj uvožena endivija. ki je prav lepa, nekoliko trdejša od domače. Branjevke so bile dalje dobro založene z venci uvoženega česna ki je res dober za človekovo zdravje. Vedno večja množina pomaranč prihaja na trg in so zalo nekoliko cenejše. Kmetice iz okolice so se danes pojavile na trgu v večjem številu. Na saneh* za katere so ceste v okolici še prav dobre, in na vozičkih so pripeljale rumeno, podzemsko kolerabo, sladko repo, zeljnale glave in tudi nekaj zelenjave. Bilo je dalje na izbiro lepega petršilja, ki je dobro pre-ziniil in mu dosedanji mraz ni škodoval. Trnov-čanke so pripeljale tudi precej zelene in nadzem-ske kolerabe. Velik drenj je bil okoli zeljaric in reparic. Trnovske prodajialke kislega zelje in kisle repe so imele veliko število odjemalk. Pri njih so stale gospodinje v dolgih vrstah. Tu in tam se primeri, da hoče kaka gospodinja v boljšem zimskem kožuhu imeti kak privilegij pri nakupu kislega zelja. Toda ljubljanske gospodinje so disciplinirane, ljubijo red in zato tako »vsiljiv-ko« kaj hitro navadijo reda, ko ji kratko povedo: Milostljiva, kar lepo v vrsto za nami!« In mi-lostljiva v kožuhu se mora udati, navadno pa jo ogorčena odkuri. Po daljšem času, ko je sedaj mraz odjenjal in je nastopilo južno vreme, se je pojavil tudi zimski motovileč. Prodajala ga je neka Trnovčanka, ki ga je imela veliko košaro, lepo zavitega v vreče. Hitro ga je prodala. Neka druga prodajalka je imela v zalogi veliko lepe in zdrave rdeče pese. Ta je posebno priporočljiva za vse one bolnike, ki so zboleli na španski ali hripi ali na močni influenci. Pesa v solati je dobro hladilo in svežilo za take bolnike. Nogometno prvenstvo: Derby v Livornu Že dolgo ni bilo tako zanimive nogometne tekme, kakršna bo danes v Livornu: tam bo gostoval Torino in igral proti vodilni enajstorici Li-vorna. Katero moštvo je boljše, je trenutno težko reči; gotovo pa je, da sta obe izvrstni in da bo po vsej priliki pripadel naslov državnega prvaka enemu od obeh. Razpredelnica, ki jo objavljamo spodaj, pove, da sla dosegli obe moštvi doslej po deset zmag; Torino je doživel sicer dva poraza več kakor Livorno, razlika golov pa le govori v prid Torinu. K temu je treba še prišteti, da bo igral Livorno doma, kjer lx> pohitelo na stadion vse, kar >leze ino gre«, zakaj Livorno bo potre-l>oval vso moralno pomoč, da bo lahko ukrotil udarno in stremečo enajstorico Torina. Mnogotera zanimivost in mikavnost današnjega srečanja v Livornu je razvidna z razpredelnice: Livorno 16 10 3 8 29 21 fc Torino 16 10 1 5 37 15 21 Ambrosiana 16 9 3 4 27 15 21 Juventus 16 8 4 4 36 27 20 Lazio 16 7 4 5 36 31 18 Fiorentina 16 8 2 6 81 82 18 Atalanta 16 8 2 6 17 19 18 Genova 16 8 1 7 37 31 17 Mfilano 16 5 7 4 19 17 17 Bologna 16 7 2 7 28 16 16 Liguria 15 5 3 7 15 31 13 Roma 15 4 4 7 15 25 12 Bari 16 4 4 8 16 26 12 Triestina 10 1 9 6 12 21 11 Venezia 16 2 5 9 11 24 9 Vicenza 16 2 4 10 14 29 8 Podoben spored današnje nogometno nedelje, ki je po vrsti 17., je tale: Trst: Fiorentina : Triestina, Rim: Roma : Vicenza, Genova: Genova : Milano, Torin: Juventus : Venezia, Livorno: Livorno : Torino, Milan: Ambrosiana : Liguria, Bari: Bari : Atalanta, Bologna: Bologna : Lazio. šport v kratkem O Josefu Bradlu, svetovnem prvaku v 6tmiških skokih, čitamo, da se je udeležil tekmovanja v Schvvarzbachu na Solnograškem. Pri skokih pa je padel in se tokrat ni mogel uveljaviti med prvaki. Iz Budimpešte poročajo o madžanskem prvenstvu v hitrem drsanju. Tekmovali 60 na 500 in 3000m in obakrat je bil lanski prvak Ladanyi premagan. V drsanju na 500 m je zmagal Kilian s 45.8 sek., na 3000 m pa Hidvegi s 5 min. 13.2 sek. Zbogom, stric! V spomin rajnemu 2upan Novega mesta Janezu Dežmauu, trgovcu na Javorniku. Dve leti je že skoraj od tedaj, ko sem Vam zadnjikrat segla v roko: Zbogom, stric! In ne bom Vam nikdar več! Bog Vas je poklical k Sebi. Zase nikoli, le za druge ste živeli, delali in trpeli. Sami skromni in nesebični ste imeli bogato, zlato srce za druge. Srce mehko kot materina i dlan in trdo, neizpros- I no do sebe. Živeli ste sredi med nami in nam, nikoli ne z besedo, ampak z živim zgledom neprestano govorili o vrednosti trpljenja in žrtve. Sedmi križ Vam je že življenje nalagalo na šibka ramena in še vedno niste hoteli slišati o počitku. »Za počitek imam še čas,« ste nam smehljaje se odgovorili. Zdaj pa nam govori sveti Duh: »Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjejo. Zdaj naj se odpočijejo od svojega truda, zakaj njih dela gredo z njimi.« In Vi niste stopili praznih rok pred hožjega Sodnika. Ljubili ste petje in rože! Niste si mogli misliti doma brez rož. In za vse ste skrbeli vi, ljubeči vrtnar. Vsem ste vedeli imena. Otrok še sem hodila z vami v poletnih jutrih na pokopališče, kjer 6te zalivali in ruvali plevel 7. maminega groba, ravnali stezice in sadili in obrezovali. Vsak dan smo Vas videli, kako ste šli v cerkev in vsak dan pristopali k angelski mizi. Nobena pot Vam ni bila pretežka, nobeno yeme preslabo, nobena cerkev predale?. Stric! Molila bi rada za Vas. pa ne morem. Saj Vam. sodba ni mogla biti težka. Božji Otrok Vas je sodil in mi vemo, da veljajo tudi Vam besede: »Kar koli ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših hratov, ste meni storili.« Zbogom, dobri naš stric! Vaša življenjska pot je končana, večni romar! Odšli ste domov. In šele v nebesih smo vsi doma. V mojem srcu pa |e molitev, otroško hvaležna prošnja: »Povrni mu milostno. Gospod, vse, kar nam je zavoljo Tvojega imena dobrega storil.« Vaša Marija. Razdelitev sira konsumentom Prehranjevalni zavod Visokega komisariata sporoča, da dobe ljubljanski potrošniki z dnem 25. t. m. pri svojih trgovcih sir in sicer na januarski odrezek C 60 g parmezana in na odrezek D 150 g mehkega sira. Križanka St. 71 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 U 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 89 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 58 57 58 59 Vodoravno: 1. najnovejša Plestenjakova povest; 14. znamenje poroke; 20. ne.zorana njiva, del Ljubljane; 21. mesto na Poljskem; 22. največji beneški otok; 23. del uljnja, panj; 24. slovstvena oblika, tožna pesem; 25. flamski pisatelj (Belo-glavček); 26. kraj na Gorenjskem; 28. nekdanji fužinski graščak; 30. turški gospodar; 31. preprosta piščalka; 33. mohamedanski praznik; 34. sprednji del voza; 35. planina v Bolgariji; 37. nasprotje cveta; 40. kraj v Makedoniji; 41. vrsta žuželk; 43. spomladanska 6etev; 45. stari oče; 46. francosko moško krstno ime; 48. prebivalec Nitre; 50. junak iz trojanske vojske; 51. reka v Sibiriji, italijanski komediograf; 52. prebivalci Mavreta-nije; 53. Jurčičev rojstni kraj; 56. otroci; 57. slovenski nabožni pisatelj (Obljube Srca Jezusovega); 58. tuje moško krstno ime; 59. moško kretno ime. Navpično: 1. šaljivo ime iz Mencingerjeve Moje hoje na Triglav; 2. tuje moško kretno ime; 3. starorimski datum; 4. pokrajina v Afriki; 5. 6nov, ki jo uporabljajo v barvaretvu; 6. preprosto ljudstvo; 7. dobrota, kori6t, naklonjenost; 8. domača žival; 9. vrsta športa; 10. pripadnik izumrlega naroda; 11. oseba iz Fogazzarovega romana Pesnikova skrivnost; 12. izraz iz glasbe, nota; 13. raziskovalec kraških votlin; 14. naziv za duhovnika, župnika; 15. skrajni del euhe zemlje; 16. ruska organizacijska edinica; 17. me6to blizu Perugie; 18. tuje žensko kretno ime; 19. reka v Nemčiji; 27. slovenski gledališki igralec; 29. konjsko ime,; 32. ruski ideolog; 36. slovanska boginja ljubezni; 37. del rastline; 38. prvi človek; 39. kurivo; 42. reka na Balkanu; 44. tuje žensko ime, obrnjen števnik; 47. afriška žival; 49. vodna žival, nevarna bolezen; 51. nada, upanje; 54. začetni črki slovenskega pesnika (Obrazi); 55. ploskovna mera. Rešitev križanke št. 70 Vodoravno: 1. Maščevanje 6vete reke; 20. omelo; 21. Ariel; 22. Io; 23. pir; 24. Hema; 25 strop; 27. izgnanec; 30. Po; 31. Oranija; 34. Bazi' Hj, 35. Ur; 36. Ems; 38. ris; 40. enačaj; 42. Ifa; 43. nahod; 44. Aš; 46. očak; 47. enica; 49. Jeja; 51. netivo; 53. saninec; 55. as; 56. ion; 57. duri; 59. let; 60. analiza; 61. ras; 62. lar; 63. pokora; 64. drva. Navpično; 1. Mohor; 2. Američan; 3. šema; 4. članek; 5. Eo6; 6. vat; 7. ar; 8. Nioba; 9. Jepa; 10. elizij; 11. Sizif; 12. Voglajna; 13. ednina; 14. Trajan; 15. evnuh; 16. Ra; 17. ep; 18. kip; 19. Eros; 26. račica; 28. erotik; 29. cedilo; 32. Ineni; 33. lanez; 37. Maver; 39. Sana; 41. jasa; 45. šota; 46. Osa; 48. car, 50. Eol; 52. Ero; 54. il; 56. Ie; 57. dr.; 58. up. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval g. Marijana Polenška za župana občine Novo mesto z dnem veljavnosti na dan izida to objve v Službenem listu z Ljubljansko pokrajino. Ustanovitev pooblaščene tvrdke Prehrnjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča: Tvrdka A. Šarabon v Ljubljani, Zaloška ee-sta št. 1, je pooblaščena izdajati racionirana živila potrošnikom, ki se zadržujejo le prehodno v Ljubljani. Ti si pa morajo oskrbeti tozadevno pooblastilo na svoji živilski nakaznic pri tukajšnjem zavodu v sobi št. 12 na Novem trgu 4-II, ali pa pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu, Beethovnova 7-11. 1 Sporočilo Pokrajinske delavske zveze Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze je prejel informacije, da še mnogo delodajalcev ni prejemkov svojega nameščenstva in vsega ostalega pomožnega osebja povišalo v smislu kolektivne pogodbe, ki je bila sklenjena za delojemalce, zaposleno v trgovinskih obratih naše pokrajine. Vse članstvo in ostale prizadete naprošamo, da nam slučaje kršenja kolektivne pogodbe takoj javijo v svrho našega posredovanja. Obveščeni smo tudi, da se mnogi delodajalci branijo plačati svojim nameščencem in ostalemu pomožnemu osebju dnevnice, ki jih predvideva odredba Vis. komisarja št. 231 »Službeni list« št. 102 od 23. dec. 1942. Kjer bi se predpisi te odredbe ne upoštevali, pozivamo delojemalce, da nam takoj take kršitve javijo. Delodajalce pa prosimo, da v slučaju, če so prezrli izplačilo teh dnevnic, isto takoj izplačajo, izračunajo? jih pa na sledeči način: odre-ba velja za nazaj zato je izplačati brez zavlačevanja vsemu osebju po 2 dnevnici, ki jih izračunate tako, da celokupne mesečne prejemke posameznega uslužbenca delite s 25. Tako dobile izračunano dnevnico. Izplačati pa je dvojni znesek tako izračunnne vsote kot nagrado za 28. oktobra in 4. novembra 1942. Vse ostale informacije nudi oddelek trgovinskih delojemalcev, Miklošičeva cesta 22-1 (nad knjižnico) med uradnimi urami. Sestanek za služkinje in hišne pomočnice Vse služkinje in druge hišno-gos|>odinjske pomočnice se vabijo, da se udeleže danes nb pni 4 popoldno v dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva c. 22, važnega sestanka, kjer bo poročal predsednik Pokrajinske delavske zveze in se bo vršilo predavanje o »lepem vedenju služkinje«. Vljudno vabi Odbor Sindikata hišno-gospo-dinjskih poslov. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva Oboroženil sil v Sloveniji in Dalmaziji — oddelek Ljubljana je v razpravi proti Bajuku Stanku, sinu Antona in Pavlovič Katarine, rojenemu 19. 3. 1916 v Draščicah pri Metliki, na begu, izreklo naslednjo obsodbo: Obtožen je bil a) podtalne združbe (51. 4 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941 in dodatnih določil), ker je bil v nedoločenem času v Ljubljani pri združbi, ki je bila naperjena proti gospodarskim, političnim in socialnim ureditvam države; b) bil je član oborožene skupine (51. 16 Du-cejevega razglasa z dne 3.10 1941) in je v omenjenih okoliščinah in v omenjenem času in kraju sodeloval in še sodeluje pri oboroženi skupini, ki se je zbrala, da bi izvajala zločine proti državnim osebnostim; c) širil je podtalno propagando (51. 5 Duceje-vega razglasa z dne 3.10 1941), ker je v juniju 1942 med slušatelji pravne fakultete širil propagando za nasilno spremembo državnih temeljev in jih Je vabil, da naj se pridružjo oboroženi skupim- Vojaško sodišče proglaša zato Bajuka Stanka za krivega pripisanih zločinov in ga obsoja na dosmrtno ječo, na trajno izgubo javnih pravic in na plačilo pravdnih stroškov, na izgubo zakonske pravice, na izgubo pravice dedovanja in na izgubo očetnih pravic. Odreja objavo obsodbe v izvlečku v dnevniku »Slovencu« v Ljubljani. Ljubljana, dne 19. januarja 1943-XXI. Lepo, plemenito, sončno branje je v knjigi Selme Lagerlof »Dekle z ioševja« Knjigo dobite v vseh knjigarnah in trafikah. M ®zwhm ucine nastala racžle miru POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA V gneči ulic in temnih hodnikov londonske City, v katerih 130.000 malih in velikih trgovinah in uradih se še vedno steka živčna mreža svetovnega gospodarstva, bi mogli videti v začetku tega stoletja debelega, malega moža s staromodnim cilindrom na okrogli glavi, oblečenega poleti in pozimi v temnosiv gladek površnik s širokimi svilenimi obkladki, nosil je močno oprt ovratnik, ki nikakor ni mogel zožiti širokega tilnika. Ta mož, ki na zunaj ni kazal, ne da bi bil bogat ne mogočen, naj prevzame skupno z Detredingom nadzorstvo nad petrolejskimi polji, ki so žtirinajstkrat tako bogati kakor vsi ameriški. Ta mož je obenem z Deterdingom ustvaril angleško petrolejsko moč: lord Bearstead, rojen kot Marcus Samuel. Celo mnogo Angležev ni poznalo tega imena, komaj da bi kdo vedel, kako je ta magnat živel. On sam ni govoril veliko, njegov obraz je bil največkrat zakrit za debelimi ostrimi stekli, usta z napetimi ustnicami pa so mu tičala skrita za brki. V priročniku *Who' Who?< z imeni vseh velikih ljudi tega sveta, je o tem pe-trolejskem možu zapisano še tole: »Bearstead, Viscount, Marcus Samuel. Sin pravovernega juda, rojen leta 1853 v Whitechapel. Glavni organizator angleških petrolejskih koristi (Royal Dutch Sholl-družba). 1902 mayor of London. 1921 Peerage (lord Bearstead), 1924 Viscount...« Ce bi zdaj spraševali njegove prijatelj, če bi listali v debelih poročilih in zbirali dneve po vseh kotih sveta, bi spoznali, da je bilo življenje tega majhnega, debelega in pozornost vzbujajočega moža veliko bolj vznemirljivo in napelo kakor marsikateri roman: Londonski Ghetto. Otroška leta v lijaku umazanih ulic. Nato nastavljenec v neki ladijski poslovalnici. Pot v podpalubju v Indijo. Trgovina z vsem mogočim blagom, končno z biserovino in bisernicami. Naposled je imel dovolj denarja, da je ustanovil prevozno podjetje. Veliko dela, uspeh in neznaten kredit pariškega Rotschilda. In končno velika dogodivščina s petrolejem. Ko je imel Marcus Samuel najprej en sam gugajoč parnik in pozneje malo ladjevje modernih ladij, mu ni bilo težko dobivati prevoz iz Azije v Anglijo. Skoraj nikoli pa ni mogel priti do tega, da bi vozil v Indijo, bil je preveč nov s svojim prevozniškim ladijskim podjetjem, in večkrat' so morali njegovi parniki voziti prazni v Bombay. Potemtakem izgubljen denar, dokler ni nekdo ponudil Samuelu prevoz ruskega in romunskega bencina v Azijo. To je bil zdaj postranski posel, pod dovolj nizkimi prevoznimi pogoji, da je lahko konkuriral z Amerikanci. Prav kmalu je spoznal Marcus Samuel, da njegov postranski posel utegne postati glavni in da je trgovina s petrolejem donosnejša kakor trgovina z biserovino. Na svojo kanistro Je dal utisnlti školjko — shell — in pričel po vsej Indiji, Japonski in Kitajski prodajati bencin. Do danes je vidna ta školjka na vseh bidonih trusta Bear-stead-Deterding. Potem je Samuel izračunal, da je bolj praktično uporabljati petrolejske parnike, kakor brez števila malih pločevinastih posod: iz ladij za školjke je nastalo ladjevje za prevoz petroleja. Deterding ni imel petrolejskih ladij. Imel pa je bogata petrolejska polja nizozemske Indije. Imel je polja bodočnosti. Imel je petrolejska polja, ki so bila veliko bliže Samuelovim odjemalcem kakor Baku ali Moreni. Tako sta se prvič srečala Royal Dutch in Shell Transport & Trading Company. Toda to prvo srečanje še ni pomenilo zveze ln Samuel je zaenkrat še raje deiai z Amerikanci. To je bilo leta 1901. Standard Oil si je bila tedaj še tako trdno v svesti svojo moči, tako gotova, da lahko zdrobi vsakega tekmeca, da se niti menila ni za Shell. Tako si Je mogel zagotoviti Deterding s pomočjo Marca Samuela sodelovanje pariških Rotschildov. Leta 1902. Ko pa so Amerikanci zagrozili s pocenitvijo, ki bi prav tako škodovala Samuelu kakor Deterdingu, je prišlo do združitve obeh podjetij. Leta 1907 sta se združili Royal Dutch in Shell Transport Company. , _ Skupno sta bili ustanovljeni 1. Januarja 1907 dve družbi: Ba-taavische Petroleum Maatschappij, kateri so se pridružili Mexiko, Rusija in Pacifik ter Anglo-Saxon Petroleum Company, ki naj poveže Angleško Indijo, Japonsko, Kitajsko, Ceylon, Malakko, Egipt in Avstralijo. V nadzornem svetu je imela premoč Deterdingova skupina v razmerju 3:2. Deterding je ostal gospodar v svoji hiši in obenem je uresničil dolgoleten sen: Samuelovo podjetje takrat še ni bilo pomembno, toda bilo je angleško in je uživalo kakor vsako angleško podjetje zaščito Imperija. Nasproti polokrogli mizi v St. He-lenas Court je visela podoba, ki je predstavljala vdor admirala de Ruyterja v ustje reke Temze, dokument ene največjih holandskih zmag nad Angleži. Toda od takrat se je veliko spremenilo in Deterding je vedel, da je Holandska prešibka, da bi mu pomagala v težkem primeru. Anglija pa se je lahko mirno kosala z Washing-tonom, ki je kril Rockefellerjeve interese in s Petrogradom, ki je stal za lastniki kavkaškega petroleja. Kar je svet spoznal šele po veliki vojni, to je Deterding vedel že leta 1900: da boj za petrolej ni bil samo boj med mogotci, ampak hoj narodov, da politika petroleja postane svetovna politika. Z Marcom Samuelom je pridobil Deterding podporo Rotschildov, mednarodne Judovske denarne moči in obenem mogočno »domovino«. Kljub temu ni bilo tedaj Deterdingovo stališče vredno zavidanja, kajti tudi z denarjem Marca Samuela je imel na razpolago komaj nekaj več kot stoti del kapitala Amerikancev. Toda Samuel je bil lačen moči in je bil pripravljen do zadnjega. Deterding, po čigar žilah se je pretakala kri pomorščakov in neustrašnih osvajalcev, je trdno veroval v svojo bodočnost. Ob sodelovanju obeh pa je bilo izbito iz sovražnikovih rok najbolj nevarno orožje: nadzorstvo prevoznih sredstev. Spanje je najbolj tečna jed na poti življenja Kdo še ni premišljeval o dolgo6ti človeškega življenja, kdo še ni bral knjig, v katerih je našel mnogotere dragocene^, higienske nasvete? Med mnogoterimi deli, ki razpravljajo o dolgosti življenja, o srečni in zdravi starosti in o podobnih vprašanjih, zasluži pozornost tudi knjiga Oiotta Bizzarrinija, katero je napisal na podlagi preiskav o življenju 6toletnikov. Pred nekaj leti je namreč italijanski profesor medicine Gabbi natančno pre-iskal vse stoletnike v Italiji. Na j>odlagi njegovih poizvedb, opazovanj in znanstvenih ugotovitev je napisal Bizzarrini svoje znamenito delo »Longe-vita« — Dolgost življenja. V tem delu je opisal mnogotere činitelje, ki vplivajo na ohranitev telesne čilo6ti vse do pozne 6tarosti. Čeprav je pisana knjiga v težkem slogu, je doživela v kratkem času že štiri izdaje. Bizzarrini pravi, da spada okrepitev duha med najvažnejše činitelje. Treba je imeti na uzdi voljo in fantazijo. Nikoli se ne 6meš bati, »ne zaveži 6i glave prej, preden ni razbita!« Pisec ugotavlja, da se rodi marsikatera težava že iz bojazni same. Bojazen pred boleznijo privede večkrat do bolezni strahu; s tem pa odpira pot boleznim, ker izpod-jeda odpornost. Volja do življenja je ena poglavitnih življenjskih prvin, prav tako tudi veselje do življenja. Zlasti v težkih časih, ko se zdi, da klone duh, ki mora stremeči človek prizadevati, da obdrži na uzdi voljo in fantazijo ter da 06tane dobre volje. Zelo dragocen v tem oziru je zdrav humor. Vselej, kadar se smehljamo ali celo 6mejemo, vde-nemo novo nit v tkanino svojega življenja. Kako nespametno ravnajo s svojimi močmi mladi ljudje, je duhovito povedal La Bruyere: »Ljudje uporabijo prvo polovico življenja za to, da 6i drugo polovico čim slabše uredijo.« Zanimivo bo zvedeti, kaj 6pada jdo mišljenju Bizzarrinija med poglavitne škodljivce dolgega življenja? 2iv-ljenje krajšajo: samopašnost, prevzetnost, skopost, jeza, spolno izživljanje, žrtje, tobak, alkohol, nesnaga, lenoba, nespečnost, zaprtost. Gre torej za duševne in za telesne »bolezni«, kar potrjuje pravilo, da je dolgo življenje odvisno od duševnega in telesnega zdravja. Stari ideali se ponavljajo: zdrav duh v zdravem telesu! Prijatelje novodobnega ali športnega 6loga življenja bo zanimalo, kaj pravi Bizzarrini o gibanju in telesni vzgoji. Življenje je gibanje. »Tisti, ki 60 navezani na delo s sedenjem, imajo slab krvotok; v noge jih zebe, v možgane pa pritiska kri in večkrat jih boli glava.« 2e davni narodi 60 rekli, da je lenoba mati vseh pregreh. Lenoba je tudi mati mnogoterih telesnih tegob in motenj. Bizzarrini priporoča telesno udejstvovanje, prav posebno pa ceni planinstvo in hojo 6ploh. »Hoja na visoko goro je izvrstna vaja za mišice in pot v najboljši zrak, ki kakor balzam vpliva na pljuča. Prišedši na vrh, ima gornik resničen občutek ugodja, ker mu kri bolje kroži in je tudi 'tek do jedi večji. Gore povrnejo z zdravjem stoodstotno vse Lep življenjski jubilej g. A. Jagodica Ljubljana, 23. januarja, še vedno krepki in pri polni moči nahajajoči se g. Anton Jagodic, pis. ravnatelj v p., slavi danes redek življenjski jubilej, namreč 75-letni-co rojstva. Jubilant je znan po vsej Ljubljani in deželi, med vsemi sloji, najbolj pa je znan med revnimi ljudmi, katerim je izkazal že nešteto dobrot. Anton Jagodic se je rodil 21. januarja 1868 v Loki pri Mengšu kot sin uglednih kmečkih roditeljev. Sprva Je bil namenjen za duhovniški stan kakor njegov starejši brat Miha, ki je umrl kot veroučitelj meščanske šole v Triesteju. Toda dolgoletna očetova bolezen je primorala Toneta, da je opustil študije in se oprijel gospodarstva na domačem posestvu, dokler nista dorastla mlajša brata. Leta 1889. je bil vpoklican k vojakom in sicer k sanitetnemu oddelku v Ljubljano. Leta 1891 je prevzel upravo skladišča tedanjega avstrijskega Rdečega križa na ljubljanskem polju. Temu društvu je ostal zvest prav do danes in je deloval pod različnimi vodstvi ter pri njem še sedaj vzorno deluje. Skupno je torej delal pri Rdečem križu nad 51 let. Posebno velike zasluge si je pridobil med potresom v Ljubljani, med raznimi epidemijami, med prvo svetovno vojno itd. Ljubljanski reveži ga pa zlasti poznajo, ko jim je leta in leta delil iz skladišča Rdečega križa oblačila, živila in kurivo. Do konca leta 1941 je vodil akcijo za zimsko pomoč za reveže in vsesvetsko akcijo v stari cukrarni. Še vedno deluje pri raznih karitativnih društvih, dolgo let tudi kot predsednik Vincencijeve konference na Gradu. Zvestemu prijatelju našega lista Želimo, naj mu Bog nakloni še obilo let in mnogo uspehov v njegovem plemenitem delovanju! težkoče in napore. Pod žarki močnega in blagodejnega sonca, ki prodira v telo, se razcveto lica in okrepijo udje. Precej obširno razpravlja Bizzarrini tudi o človeški prehrani. O 6tavku nekega gospodarstvenika, da je problem prehrane ključ do sreče narodov, pa noče ta knjiga nič dosti slišati. Človek je namreč že po naravi tako ustvarjen, da se veliko zanima za prehrano, da uživa rajše boljše kakor 6labše, rajše preveč kakor premalo. Bizzarrini je pristaš zmernosti in to svoje naziranje potrjuje tudi z izrekom Platona: »Izkušnja nas brez dvoma uči, da nam zmernost v jedi bolj kot V6e drugo koristi za zdravje, medtem ko množica in različnost raznih jedač slabita želodec in poneumnita duhl« V resnici je le malo ljudi, ki bi se premalo zanimali za to, kaj bo prišlo na mizo, večina pa je taka, da je v jedi nezmerna, če ji to razmere dopuščajo. Veliko več jrozornosti bi morali posvečati vprašanju Človeškega duševnega in telesnega počitka — spanju. Spanje, ki jemlje, telesu strupe utrujenosti, je po besedah Shakespeareja »najbolj 4 Pronaaanda ČiJStCV tečna jed tega življenja.« Čudno zveni ta stavek, 4 rivf/uguimu je pa krepak in daje nove poglede na umetnost 4 dolgega, zdravega življenja. Pozornost zasluži tudi zaradi tega, ker je spanje navadno nekaj, kar si lahko vsakdo uredi in privošči v pravšni in zadostni meri. Tisti, ki ponoči dobro spijo, ostanejo zdravi in dosežejo lejio starost. Če izvira nespečnost iz duševnih vzrokov, tedaj naj pomislimo, da je treba pozabiti na skrbi in nadloge in jih obvladati samo z delom in koraižo. Noč pa ni čas za to. Napačno ravnajo tisti, ki pestujejo sami sebe in se zabubijo v svoje bolečine. Glede na vino pravi pisec, da je, dragoceno kot služabnik, a kruto in neusmiljeno kot gospodar. Bizzarrini ni zagovornik abstinence, je pa Iz besednega zaklada komunistične stranke Komunistom ni nič do lepega jezika. Njim je vse le sredstvo za komunizem. Komunisti ljubijo značilne izraze, besedne okrajšave, izmišljena imena in kakor Prešernovi rokomavhi »jezik drugim neumeven«. Z izmišljenimi imeni jim je dal zgled že njih mojster Lenin sam. Pravo ime mu je bilo Vladimir Iljič Uljanov. Baje po spominu na neko (He)leno iz mladih let se je poimenoval Lenin. Pri nas so komunistični študentje in literati nekdaj njegov nauk radi navajali pod imenom Iljiča, da so tako zakrivali Leninov nauk in sebe cenzuri. Tudi Leninov naslednik Stalin ima izmišljeno ime. Njegovo pravo ime je Jožef Visariono-vič Džugašvili. Odvrgel je menda to ime, ko je pobegnil iz semenišča, kjer je bil pravoslaven bogo-slovec. (Pravijo, da ima kot uskok še dandanes posebno veselje s komunističnimi uskoki iz bogoslovnih semenišč.) Imena so si preminjali zlasti komunisti-judje, najbrž da bi zakrili židovsko »raso«. Iz početka je pritegnil Lenin v komunistično vodstvo celo vrsto judov, češ da so Rusi za politiko nepraktični in preveč obzirni. Vendar je pozneje revolucija mnogo Židov požrla, kakor sploh revolucija rada požira tudi svoje ljudi. Prim. zgled francoske revolucije! Navedimo torej le nekatera izmišljena imena judov! Trockij = kot jud Bronstein Kamenev = Rosenfeld Radek = Sobelzohn Sukanov r= Himmer itd. Ime »b o 1 j š e v i k i« so dobili Leninovi pristaši 1. 1903 na kongresu ruskih socialistov v Londonu. Lenin je tedaj odločno nastopil tudi proti svojim nekdanjim prijateljem. Med njimi je bil tudi Plehanov, ki je bil bolj za zmerno, reformno strujo, ko je Lenin zahteval dosledni revolucionarni Marxov socializem ali marksizem. Lenin je dobil večino (večji = rusko b o 1 j š i j), Plehanov je ostal v manjšini (manjši = rusko manjši j). Tako so se socialisti razcepili v boljševike, odločne in dosledne komuniste, in m a n j š e v i -k e, socialiste, ki so pripravljeni delati z meščansko družbo v parlamentih. Obenem imajo boljše-viki tudi doslednejši, »večji« program (rusko bolj-šaja programa) in so tudi v tem oziru boljševiki. SSSR = Sojuz sovjetskih socialističeskih re-spublik (Zveza sovjetskih socialističnih republik). Sovjeti = sveti (rusko sovjet, svet): Lenin je zavrgel navadne parlamente, češ da so liberalna meščanska ustanova, in jih je nadomestil s sveti delavcev, vojakov in socializiranih kmetov. Ko ne bo več vojska, ampak vsa zemlja komunistična, bosta ostala le sveta delavcu in kmetu, zato sta že zdaj znak boljševikov kladivo in sup. Namesto »buržujskih« ministrov, kakor sestavljajo vlado po drugih državah, je Lenin postavil ljudske komisarje (po Rousseauju zastopniki »suverenega« ljudstva). Ker je moral v stiski za vojsko prevzeti tudi nekaj starih generalov, ki jim ni zaupal, jim je postavil za nadzornike zanesljive boljševike, tako zvane politične komisarje (polit-komisarje). Sedaj so jih odstranili, ker so tudi višji oficirji že iz boljševiških vrst (ohranili so se pa v naši OF). V prvih letih je dušila vsak odpor in že vsak dvom, da morda komunizem le ni edino zveličalna ustanova, strašna čeka (r. črezvičajnaja komisija črezobičajna, izredna komisija), ki je pomorila po> ječah na tisoče in tisoče »nezanesljivih« nedolžnih ljudi. Pozneje so čeko nadomestili z GPU (Gosudarstvennoje političeskoje upravlenije = državna politična uprava; država = rusko gosu-darstvo). Gospodarstvo (rusko h o z e j s I v o) so hoteli komunisti urediti popolnoma komunistično: podr-žavili so zemljo in podjetja. Bogatejše kmete (k u -lake), ki si niso pustili urediti gospodarstva, komunistično, so pognali s posestva in jih prisilili na delo po državnih gozdovih (večinoma so kmalu poginili), male kmete so razlastiti in jih kot delavce nastavili na neka državna posestva, a ko se njih gospodarstvo ni obneslo, so začeli družiti Za množice je značilno, da nimajo lastnosti treznega umskega presojanja, temveč se daj« voditi od čustev in nagonov. V tem oziru so precej podobno ženski duši. Pri ženski prevladuje srce, pri njej so odločilni čustveni nagibi iu prav tako pri množici. Zanimivo je, da je beseda »množica« skoraj v vseh evropskih jezikih ženskega spola. Ali je to zaradi neke notranje analogija lastnosti množice z lastnostmi ženske duše ali pa iz drugih razlogov, resnica je, da je na množico veliko lažje vplivati s čustvenimi kakor pa z umskimi nagibi. Te lastnosti maso so znali že zelo zgodaj in zelo spretno izkoristiti komunisti. Komunizem nasprotnik nezmernosti. Dolgo življenje 6eveda ni J sam je namreč stvar čustvovanja in na razumsko samo stvar higiene, gibanja, utrjevanja, rednega \ vsebino polaga kaj malo važnosti. Dobro se za-počitka, pravilne prehrane itd.; odvisno je tudi od veda, da bi bila na razumskem področju borba podedovanih lastnosti tega ali onega rodu. Brez s krščanstvom zanj zelo neenaka. Zato Je ie od dvoma pa je. da se da s pametnim in zdravim rav- \ prvih začetkov njegovo najmočnejše orožje vzbu- ---;— —i-j.-t. 1-1:1. j: ——:« .. ——1 iVi, \ janje čustev in nagonov v množicah. Vsa propa- J gandna moč komunizma sloni prav za prav v tem J dejstvu: držati maso v čustveni napetosti, razdra-1 žiti njih čustva in nagone z neprestanimi pohu-J dami in novimi domislicami, i Ta čustvn so različna. Lahko je to čustvo ji usmiljenja, lahko je tn nagon po prelivanju krvi, 4 kar pač komunizmu trenutno najbolj služi. Ce (I komunizem hoče, da bi preprečil oboroževanje kmete v kmečke kolektive, nekake kmečke za- j) kako države, razvija v njej med množicami pro-druge (kolhozi = kolektivno hozejstvo, kolek- j| pagandu o pacifizmu; kadar hoče zanetiti krvav tivno gospodarjenje). (I upor, poje slavo domoljubnim čustvom, kakor so 2e Lenin je moral (1921) komunizem začasno jI je tn zgodilo pri nas. Množice so za tako propa-zavreti in uvesti zopet staro »kapitalistično« go- ganilo silno dostopne. Ko so njihova čustva že spodarjenje. Imenoval je to NEP (Novaja Ekono- razvnela, ko so že v nekakem psihotičnem sta-mičeskeja politika = nova gospodarska politika). 4 n.iu, verjamejo še take gorostasn« neresničnosti in Medtem so vzgajali nov, zares komunističen jI se dajo z lahkoto voditi od kogar koli. rod (komzomol zr: komunističeski sojuz malo- i Tako so se komunisti propagando čustev že deži, komunistična zveza mladine). f od nekdaj posluževali za svoje jetnike. V vseh i n - i ku nanjem v mladih letih, pa tudi pozneje v zrelih, dolgost življenja podaljšati. In še nekaj: prav je, vedeti, da je druga polovica življenja v marsičem odvisna od tega, kako smo preživeli prvo. v svrho propagande za nove surovino, un 1. is«< \ jim CPin kaj pndpore, kar pa š« je imel opraviti z 9.227 predmeti, zlasti na polju ' nn da je zaf(1, % nj;mi snfnst, iznajdb, laboratorij zavoda je izvršil 720 analiz, vanju hn potem kma)ll si0,ii|0 tiho 1 nadalje je priredil 15 natečajev za najboljše obrt- fe ,0 tjho r„Z]>nIo^onie komunisti ? Po svetu pa je širila komunizem komi t e r n a (komunističeskaja internacionala, mednarodna zveza komunistov). Imenuje se tudi III. internacionala. Prvo je bil ustanovil že Marx 1. 1864, a je razpadla. Druga je bila od 1. 1889 do svetovne vojne, ko je zopet razpadla, ker je večina socialistov šla z vladami za vojsko. Tretja sc je ustanovila 1. 1919 v Moskvi (moskovska ali boljševiška internacionala). Nje namen jc: v ves svet zanesti revolucijo; z nasiljem osvojiti proletariatu politično moč; organizirati »svete« po ruskem vzorcu; uničiti buržuazijo; uvesti kolektivno gospodarstvo. Za zgled jezika, kakor ga govore po Prešernu »rokomavhi«, navedimo le dvoje: Jože: to bo že napravil Jože — Stalin, ki mu je krstno ime Jožef. Poljubi naj ga Matilda = ustrelite gal Tako govore naši komunisti v OF. To so Izrazi srčne surovosti. A ku bi pričakovali kaj drugega kakor surovost oa ljudi, ki brezsrčno more nedolžne matere in otroke! kulturnih državah so komunistično udejstvovanj« smatra kot zločinsko in protidrzavno, zato so aktivni pristaši zaprti po ječah. Komunisti razvijajo v prid svojim jetnikom med ljudmi propagando usmiljenja. Na dolgo in široko popisujejo, kako morajo reveži trpeti pomanjkanj« mraz, vročino, žejo; v ganljivih besedah d«pnvedujej«, kakšna krivica so jim godi, a edino s tem namenom, d,t vzburi« čustva usmiljenja pri nekomu-nistih. Vsak človek ima namreč srce. in če sliši o trpljenju bližnjega, s« mu srce kaj hitrn omehča. Zgodi so pntem, tla temu usmiljenju mnogokrat sledi šo razum, in ko mu je vso mehko, poslano človek sprejemljiv z« nauk in za delovanj« tistega. ki ga jc prej I« sočutno poinilnval. Tako sledi čustvu usmiljenja umska opredelitev. In prav to j«, kar hočejo komunisti doseči s propagando čustev. Za jetnik« jim j« kaj malo mar (saj j« znano da streljajo svoje ranjence), izrabiti pa hočejo tn prilik«, da si pridobe novih pristašev. Kakor vzbujajo na eni strani čustvn usmiljenja, tako pa vzbujajo na drugi strani sp«t čustvo zgražanja in obsojanja nad lastnim nasprotnikom. Kri« ni pri nas sam teca občutil! Kaj so vse komunisti razširjali o domačih fantih, ki s« sc uprli knnninističnemu nasilju! Opisovali so njih grozo-n.l. U...J— •■»tanfiuA \ dejstva nad »nedolžnimi« partizani, njihovo brez- DelO Narodne fasisiicne ustanove t primerno krvnločnnst, ropanje, požiganje, posilfe- Ttk fihrinišfvn 4 Tan'e sn sp nn*" U|l('ifl< ki so temu ver- VII« llllalfU { j0|j; jn ko so verjeli sn kajpak komuniste po- milovali. Najprej so jih pomilovali, pntem jim pa dali prav. In tako sn postali pristaši komunizma. Drug način čustvene propagande, ki j« pri nas š« vedno v moili, jo tn-le: komunisti hodijo nd človeka do človeka ter zgovorno opisujejo, v kakšnih težavah so partizani v hribih, kako jih zebe, kako so lačni, mogoč« ranjeni, holni itd. Tudi tak, Gospodarstvo Leta 1925 je bil ustanovljen Narodni fašistič- J ni zavod za obrtništvo in malo industrijo. Že leta f 1927 se ie zavod začel udeleževati raznih razstav f in prireditev ter je skupno-sodeloval pri 261 raz- f stavah. Udeležencem teh raznih razstav in prire- J ditev je zavod razdelil 11.370 spisov za propa- f gandne svrhe. Nadalje jim je pomagal pri prodaji f________ ______^ ^_______ njih izdelkov. V Firenzah ima zavod posebne raz- • ki ni partizanskega mišljenja, če sliši neprestano stavne prostore. Velike uspehe je dosegla proda- J jn ncprestano „ tej bedi ia revščini, polagoma ne-jalna kmetskih gospodinj. Na polju tehničnega in J kako pnzai,j n„ »0< da s« prav za prav tn zločinci šolskega dela je zavod priredil 677 raznih tečajev J in zaiomenik ljudskega samovladja, dočim je vojvodski prestol na Gosposvetskem jiolju vzniknil iz osnov poznejšega fevdalnega razvoja. Na knežjem prestolu je vojvoda sprejel oblast od .ljudstva, na vojvodskein prestolu pa je vršil sodno oblast in delil fevde. Pozneje se je ves obred omejil ha vojvodski prestol, še kasneje pa v deželno hišo, kjer je bil samo poklon. — Po teh ugotovitvah pa se dr. Mal podrobnejše peča t listinami, ki opisujejo to ustoličenje, zlasti dva zapisa v nemški pravni knjigi Schvvabenspiegel, ter dokazuje, da ta dva rokopisa nista polvoibi iz 14. stoletja, temveč, da so tam fiksirane državnoprav-ne razmere, ki označujejo mnogo 6tarejšo dobo, ter trdi — po analizi — da je osnova že iz 11. stoletja. Pojasnjeno je tudi glede jezika in vojvodskega slovenskega zagovora na cesarskem dvoru, kakor tudi vzroki in čas prehoda volivnc-ga akta k golemu ceremonialnemu vpraševalnemu postopku pri umeščanju na knežjem kamnu. Tedaj je prvotno svobodno voljenega kmeta nadomestil odvisni kosez, ki ga je deželni gospod po svoji volji izbral in stavil iz srede prebivalstva svojega ožjega alodialnega deželskega sodišča. Ti kosezi pa niso nikaki potomci hrvaških osvaja-čev, kakor trdijo nekateri, ne dediči obrs'ke nadvlade, temveč skromni Slovenci. Tako ta razprava ugotavlja, da so Slovenci v stari Karantaniji ostali vedno enakopravni državljani s svojim pravom in običaji, s svojim plemenskim in državno-pravnim teritorijem ter jezikom. — 20 slik knežjega kamna in vojvodskega prestola ter različnih slik ustoličenja je dodanih v posebni prilogi na lepem papirju, v tekstu samem pa poslednja Kosova podoba, ki visi sedaj na Visokem komisa-rijatu. O drugih razpravah bomo poročali kasneje. td. V sredo bo izšel eden najboljših romanov H. Bordeuxa »Srce in kri« HčH/ice, Koledar Nedelja, 21. januarja: 3. nedelja po razgla&e-nju; Timotej, škof in mučenec; Felicijan, škof in mučenec; Suran, opat. Ponedeljek. 25. januarja: Pavel, apostol spre-obrnjen; Ananija, mučeuica; Popon, opat. Torek, 26. januarja: 1'olikarp, škof in mučenec; Pavla, vdova; Alberik, opat; Batilda, kraljica. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Terezija Keržič, upokojenka tob. tovarne in vdova po železničarju. Pogreb blage pokojne bo v nedeljo, 24. t. m. ob 3 pop. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah h Sv. Križu. KINO MATICA V prijetno spremembo in ljubko razvedrilo dnevno ob 16."50 in 18.10 ter v nedeljo ob 14."50, 16.10 in 18.1» zaželjena umetnina v tchnikoloru Snegulčica V ostalih predstavah predvajamo film: It o man revnega mladeniča 7. Amedejcm Nazzarijem. — Prošnja dobrim srcem! Da se bo še nadalje mogla opravljuti služba božja v kapeli sv. Jurija na ljubljanskem gradu, prosimo kakršno koli pomoč, zlasti za nabavo nujno potrebnih cerkvenih posod. Darove sprejemajo vse ljubljanske župnijske pisarne in uprava »Slovenca«. Vsem usmiljenim srcem naj Bog |)oplača njihovo dobrotol — V petek 6 stopinj nad ničlo. Prav naglo je bila izvršena velika vremenska sprememba, ko je v jiokrajini zavladala močna odjuga. V petek popoldne je zasijalo prijetno sonce. Bilo je lejio jasno. Južno vreme je povzročilo prav naglo tajanje snega. Jug je sneg hitro snedcl. Poprejšnja do 40 cm visoka snežna odeja se je v dobrih 24 urah močno sesedlu. Znižala sc je za 15 cm od petka do sobote. V petek jc bilo prvič v letošnjem januarju, da se je živo srebro v toplomeru dvignilo nad ničlo. Zaznamovan je bil v mestu dnevni temperaturni maksimum +6° C. Lani so bili prvi dnevi januarja zelo topli in je bilo n. pr. 6. januarja, na praznik sv. Treh kraljev, nad +8° C. V soboto zjutraj je toplomer pokazal —4°C kot jutranji minimum. Cez noč je nastala huda poledica po cestah in hodnikih. Liudje so padali, vendar ni bilo hujših nesreč. Južno vreme jc napravilo, du so se zlasti ponoči vrstili po strehah snežni plazovi. Sneg je drvel s streh. Mnogi hišni gospodarji so iz previdnosti že prejšnje dneve spravili sneg s streh in tako preprečili kake nesreče. Po hribih so se pojavili plazovi. Barometer se dviga in je v soboto dosegel stanje 767.5 mm. Močna odjuga jo povzročila naglo tajanje snega. Še močno zamrzla zemlja ni mogla vse vode vase vsrkati, zato se je voda začela s hribov in od drugod stekati v potoke in reke, ki so začele hitro naraščati. Ljubljanica je v 24 urah že močno narasla ter je na Barju poplnoma' zvrhuna. Na špici je Ljubljanica narasla za več kot 25 cm v kratkem času. — Diplomirani filozofi poučujejo in pripravljajo dijake vsak dan za šolo v topli učilnici — temeljito in vestno. Priprava privatistov in dijakov za izredne izpite in malo maturo dnevno po dve uri. Dopoldne od 9—11, popoldne od 15—17. Prijavo takoj ali s 1. februarjem na Instrukeije, Novi trg 5, III. nadstropje. — Ali pijete Uran čaj? Uran čaj po svojem aromatičnem in prijetnem okusu ne zao6taja za ruskim čajem. — Naklada »Družinske pratiko« ee manjša z vsakim dnem. Čo ne boste pohiteli z nakupom, je utegne zmanjkati ravno za vas. Zato je zahte- vajte takoj sedaj pri vašem stalnem trgovcu, ki naj jo naroči brez odloga, če je še nima na raz-l>oiago. Lahko jo pa naročite naravnost iz Ljubljane. — »Super« čaj ustreza vaši želji po pravem ruskem ;em (kolonialnem) čaju. — Nesreče n« deželi. Hud pes' je ponadel 10 letnega delavčevega sina Alojzija Rezlja v Mirni peči na Dolenjskem ter ga ugriznil v levo nogo. V bolnišnici je bila rana preiskana, če ne izvira od steklega psa. — Ivau Petrov-čič, 16 letni lesni delavec v Borovnici, je na ccsti spodrsnil ig si zlomil desno nogo. — Ista nesreča je doletela tudi 30 letno znsebnico J11 -lijano Kalingerjevo, stanujočo v Mali vasi, obč. Ježica. Na ccsti je padla in si zlomila desno nogo. iz Jela in življenja - od tu in tam Iz Gorizile Fašistična imenovanja ▼ IdrijL V dlrcktorlj idrijskega iašija je bil imenovan Amedeo Rossi namesto fašija Giuseppa Cordanja, ki je odrinil v vojaško službo. Po 5 kg krompirja na osebo delijo ta mesec v Triestu. Monfalconu, Muggii in Gradu. Plemeni) dar. Uprava gozdov princev Win-dischgratz v Postunuji je izročila zveznemu nadzorniku 15.000 lir, ki na| se razdelijo pripadnikom Oboroženih Sil v Po6tumiji in San Pietro na Cansu. Z Gorenjskega Oorenjski mladeniči, namenjeni v delovno službo, so se 19. t m. skupno odpeljali z Jesenic. Zbrali so 60 v jeseniškem športnem domu, kjer jim je spregovoril okrožni vodja bojevnikov. Pe-vaje so odrinili skozi karavanški predor. Nov vodovod. Na Reki pri Jesenicah so se Že dolgo bavili z načrtom, da hi zgradili vodovod. V zadnjih treh mesecih je vodovodni urad v Radovljici po dogovoru z jeseniško občino izvedel načrt. Stroške je do dveh tretjin plačalo oblastvo, ostalo tretjino pa jeseniška občina. Mlade učiteljic« na Gorenjskem. Mlade učiteljico iz poslednjih letnikov dunajskih učiteljišč so bile poslane na Gorenjsko v službo. »Vfiiki-scher Bcobachter« pravi, da jih tu čaka zelo odgovorna naloga. Pred nekaj dnevi se je pripeljalo v Kadovljico prvih 16 učiteljic. Po sprejemu eo odpotovale na svojo službena mesta. V Naklem se jo v šolskem poslopju poslovil dosedanji krajevni skupinski vodja Resman. K slavju je prišel tudi okrožni vodja dr. Kuss iz Kranja, ki jo izročil Kesmanu posebno darilo. Rcsmanov naslednik'- je šolski vodja Serschag. V Tržiču so umrli: Pavla Stransky, Katarina Kolman, Pavel Kalan in Dora Košir. Poročili pa so se: France Justin in Marija Vršnik, Franc Ru-par in Ana Sitar, Franc Eržen in Olga Jelene, Ludvik Golmajer in Ana Kersnik, Stanislav Omejc in Marija Duša. Janez Jeglič in I>ojzka Pretner, Vinko Povčevič in Pcpca Jezcrnik ter Amand Smole in Marija Carman. Uslužbenci blejsko občine so na povabilo župana Paara priredili z družinami družabni izlet, ki se je končal s tovariško zabavo v hotelu »Triglav«. S Spodnjega štajerskega Težka nesreča v kamnolomu. Minulo sredo se t'e zgodila v kamnolomu pri Ptuju huda nesreča, 'otem ko se eden izmed nabojev pri razstrelje-vanju kamna ni užgal, je šel 36 letni delavec Mi- hael Petrovič pogledat, kaj je vzrok, da 6e naboi ni užgal. Prav, ko je prišel na mesto, kjer je bil v kamnitem 6kladu naboj, je ta eksplodiral. Petro- viča je vrglo s kamnite stene v kamnolomu tako, da je pade! 8 metrov globoko. Nalomil si je hrbtenico in je zaradi eksplozije dobil še druge manjše poškodbe po telesu. Prepeljan je bil v bolnišnico v Graz. 27. Nova poklicna šola. Na velikem vzornem posestvu ob cesti Maribor št. Ilj, nedaleč od Maribora, je bila ustanovljena kmetijsko-gospodarska poklicna šola za 30 mladeničev. Kmetijski tečaji bodo trajali tri mesece, poučevali jih bodo tako svetovno nazorno, kakor tudi strokovno in 6icer upravnik vzornega posestva, dalje strokovni učitelj in tamošnji mladinski vodja. Na vzornem posestvu so urejene lepe spalnice in dnevni prostori za tečajnike. Otvoritev šole je bila slovesna. Iz Hrvaške Preizkovanfe in izkoriščanje petrolejskih področij v NDH. Hrvatska vlada je razveljavila pogodbo, sklenjeno med bivšim ministrstvom za gozdove in rudnike v Belgradu in Radom Pašičem o preizkovanju in izkoriščanju mineralnih olj, zemskih plinov in ostalih vrst bitumenov na sedanjem državnem področju NDH. ter dodatno pogodbo med istim ministrstvom in društvom »Pa-nonija«. Minister za narodno gospodarstvo lahko r imenu NDH prizna Pašičevemu sinu odnosno »Panoniji« odškodnino za izvršena vrtanja, v kolikor so ti stroški bili večji kakor pa najemnina, ki sta jo prejela Pašič odnosno društvo »Pononi-ja« od društva Petrolej, d. d. Vsa pogodbena področja, ki sta jih do sedaj imela Rado Pašič odnosno društvo »Panoniia«, lahko prevzame v izkoriščanje društvo Petrolej, d. d. v Zagrebu. Tolmačenje uredbe o upokojitvj državnega j uradništva v NDII. Županstvo pri Poglavniku NDH je izdalo tolmačenje Poglavnikove odredbe o upokojevanju državnega uradništva. Po tem tolmačenju mora vsak državni uradnik NDH tri dni jiotem, ko dopolni {>0. leto starosti, vložiti prošnjo za upokojitev. Določila te odredbe se ne nanašajo na pogodbene uradnike in dnev-ničorje. Knin dobi nov vodovod. Za temeljito rekonstrukcijo dosedanjih vodovodnih naprav v Kninu je hrvatska vlada dovolila kredit nad 6 milijonov kun. Sisck postaja vedno bolj industrijsko mesto. Mestna občina v Sisku je pred kratkim prodala večji kompleks mestnega sveta, na katerem bodo zainteresirani krogi pričeli takoj zidati veliko kemično tovarno, ki bo izdelovala predvsem žvepleno kislino, modro galico in vse ostale industrijske kemične tekočine. Ta tovarna bo prvo industrijsko podjetje te vrste v NDH. Poleg Tedičevega velikega industrijskega obrata, bo sedaj nova kemična tovarna dala Sisku še tudi izgled industrijskega mesta, ki ima zaradi svoje lege ob glavni železniški progi in Savi, ki je tu že plovna, vse pogoje za nemoten razvoj. Razen tega obstoja tudi'že v bližnjem Capragu velika industrija za predelavo lesa. Postaviter spomenika Skofn fra Paškaln Buconjiču. V vasi Drinovci, rojstnem kraju pokojnega škofa fra Paškala Buconjiča, bodo v kratkem postavili in odikrili spomenik temu največjemu in najslavnejšemu škofu herce-govsko-frančiškanske škofije. 19 9! t © g t m m knjižne zbirke »MM KNJIGA« IV. letnik (1943) Izšlo bo OSem knjig Vsako polletje Stlrl ZALOŽBA „ N A Š E KNJIGE« LJUDSKA KNIIGARN/I V LJUBLJANI — PRED ŠKOFIJO 5 Prvo polletje: 1. Sai nt Exupčry: VETER, PESEK IN ZVEZDE. Roman letalca. Prevedel Peter Kosem. 2. Jordan Jovkov: DOMAČIJA NA MEJI. Bolgarski roman iz Dobrudže. Prevedel Zivan Žun. 3. Josenh Cronin: CITADEIA. Angleški roman zdravnika In sodobne družbe. Prevedel Ludvik Klakočer. 4. Mile Budak: MUS1NKA. Roman liške družine. Pendant „0gnjišču". Prevedel Severm Šali. Norofnlno za vse štiri vezane knjige (1400 strani) je L 160'— in se lahko plača v šestih obrokih po L 30'—, I) m (to polletje: 5. Snl!y Salminen- KATRINA. FtnBkl roman plemenite matere. »• Prevedel Bogomir Stnnar. 6. Hnlsaino-Orivllt: ŽIVLJENJE RAFAELA SANT1JA. (8 slikami.) Prevedel Joža Lovrenčič 7. Stnard Cioete: KOLESA SE VRTIJO. Roman velikega preseljevanja Burov 1. 18 6. Pievedel Petrislč 8. Fei x Tinimormani: KMEČKI PSALM. Krasna povest o zemlji ln dela. Prevedel Tone Vodnik. Naročnino za te Štiri knjige bomo sporočili pred zaključkom prvega polletja. Groza me je obšla. Nisem se upal približati razbitemu letalu. V spomin očetu sem zložil gomilo kamenja in vnnjo zasadil lesen križ, ki sem ga povezal s srebotom. To je bilo žalostno delo. Sedaj pa brž stran z nesrečnega kraja. Zbogom oče! Kaj bo z menoj? 28. Žalosten in truden sem se odpravil naprej po planoti. Kar se mi je odprla pot, ki je peljala navzdol. Jasno je bilo, da so tod pogosto hodili ljudje. Oprijemal sem se vej in previdno stopal. Kdo ve kam bom prišeL. a vseeno grem naprej. Iz Srbiie Ureditev poštnega prometa v Srbiji. Po pre-osnovi srbskega ministrstva za pošto, brzojav in telefon in po ustanovitvi novih poštnih ravnateljstev, se je preosnovala tudi vsa poštna služba v Srbiji. Za redno izvrševanje poštne službe skrbe poštna ravnateljstva v Belgradu, Nišu, čačku in v Tetrovgradu. Z ozirom na novo upravno razdelitev Srbije ter na železniške, vodne in druge prometne zveze, je srbski minister za pošto, brzojav in telefon določil tudi teritorialno pristojnost posameznih poštnih ravnateljstev. Tako obsega bel-grajsko poštno ravnateljstvo področje uprave mesta Belgrada, belgrajsko ter šabačko okrožje, iz-vzemši azbukovaški, valjevski in požarevski okraj ter poštnih uradov v Arandjelovcu in Darosave s področja kragujevaškega okrožja. Področje tega ravnateljstva je razdeljeno na štiri sekcije. Poštno ravnateljstvo v čačku obsega užiško, kraljevsko, mitroviško in kragujevsko okrožje, izvzemši poštnih uradov v Arandjelovcu in Darosavi ter azbu-kovškega okraja. Ravnateljstvo v tem mestu je razdeljeno na tri sekcije. Ravno toliko sekcij ima tudi poštno ravnateljstvo v Nišu. ki obsega mo-ravsko, kruševsko, zaječarsko, niško in leskovško okrožje. Dve sekciji pa ima poštno ravnateljstvo v Petrovgradu ter obsega področje banatskega okrožja. Drobna Ifublfanska kronika Zahvala. Za ptamnogo prisrčne čestitke, ki sem jih prejel ob priliki svoje šešstdesct-letnice, se tem potom vsem prav iskreno in toplo zahvaljujem. — Lončar Josip, Kolodvorska 33. V počastitev spomina pokojnega Vasje Basala so namesto cvetja na njegov grob darovali Vinoencijevi konforencl za župnijo Marijinega Oznanjenja: Ivan Krvina 100 lir, Helena Remec 100 lir, družina Keržnn 100 lir. Plemenitim dobrotnikom Bog plačajl V počastitev spomina umrlega g. Vasje Basaja so darovali neimenovani 375 lir. za Kolodvorski misijon. — Vsem darovalcem so za velikodušni dar Kolodvorski milijon naj-iskreneje zahvaljuje. Po Južnem vremena polcdlc«. Po hudo Južnom vremenu, ki je zavladalo v petek, se ie v soboto zjutraj pojavila nevarna in huda poledica. Po cestah jo pomrznilo, toda toliko, da so se napravilo gladke ledno pla; eti, ki so posebno nevarne pešcem in tudi konjski vpregi. V okolici so bile ponekod ceste priprežene s tankim ledom, drugod pa je bila vodn. Tudi v mestu se je napravila po hodnikih in cestah poledica. Hišni lastniki so hiteli posipat hodnike. Nekateri pa so bili nekoliko malomarni ii» so se zelo pozno dopoldne spomnili, da morajo hodnik pred hišo posuti. Bilo so manjše nesreče, za katorn bodo pač odgovarjali hiSni lastniki in bodo morali plačati poškodovancem primerno odškodnino. Mestni cestni delavci so posipali hodnike čez mostove in tudi ceste, ki so zaradi poledico zelo nevarne za avtomobilski promet. Duhovni koledarček 1543 (Knjižico St. 215, 216) se zopet dobi v vseh knjigarnah, v upravi na Rakovniku in na frančiškanski porti. Knjižica zelo praktično služi z» redno kontrolo vesti, hkrati pa obsega razlago in zbirko odpustkov ter dobrih del, ki Jih jo Cerkev obdariln z odpustki. Cena 1 liro. Naročite se na knjižice! Naročnina 12 lir. tcleznlčnrska gospodinjska »ola prlčns nove kiihnrske in Šivalne tečaje s i. februarjem. Totrobne informacijo so dobo v pisar- ni Zelezničarsko menze (Ljubljanski dvor), Pražakova 19. Jutrišnji VI. simfonični koncert letošnje sezone, ki ga bo vodil dirigent ravnatelj Mirko Polič, bo Imel naslednji spored: 1. Itellini: Predigra k operi Norma: 2 .Dvorak: IV. simfonija op. 88; 3. Polič: Preludlj: 4. Smetana: Vltava (Simfonična pesnitev); 5. Musorgskl: Na Lisi gori (simfonična pesnitev). Vsebino te simfonične pesnitve slavnega ruskega skladatelja bi označili nekako s sledečimi stavki: Na ljisi gori se zbirajo duhovi. Med nje pride satan in razvije se divje rajanje. Iz bližnje cerkvico se oglasi jutranji zvonček, duhovi se ustrašijo in so razbeže Zdanilo so je. — Koncertni spored je izredno pester in zanimiv, izvedba bo gotovo na visoki umetniški stopnji, zato obisk priporočamo. Začetek ob pol 7 v veliki dvorani Uniona. III. .lavna produkcija Šole Glasbene Matice ljubljanske bo v sredo, 27. t. m. oh 18 v mali filharmonični dvorani. Na tej produkciji bodo nastopili gojonci klavirskega, violinskega in solopovskega oddelka mntič-ne glasbene šole. Podrobni spored produkcije ho od torka dalje na razpolago v Matični knjigarni. Frančiškanski oder. Danes oh 4 popoldno bo v frančiškanski dvorani pravljična igra • Triglavska roža', spisal Mirko Kunftič. — Vstopnice v prodprodHji pri blagajni od 9 do 12 in dve uri pred predstavo. Cene vstop nicam od 8 lir navzdol; stojišča 2 lerl. Vsem, ki se hočejo pošteno razvedriti in uživati ob prijetni gledališki igri, priporočamo, da si oglednjo danes, v nedeljo ob 5 popoldne na Rokodelskem odru veselo in tudi vsehinsko dobro komedijo »Vihar v kozarcu«. Nastopajo: občinski svetnik, mestni sliica. hraniovkn, sodniki, časnikar, tiskar-nar ln drugi. Cela vrsta ljudi nastopa n svojimi knriikterniml znnčn.ii v tej odlični ko-'modi ii Priporočamo, da si preskrhito vstopnice v predprodaji, ki bo nn dan predstave, danes dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarui, rotrarkova ulica 12-L desuo. Ponesrečenci v Ljubljani. Upokojena delavka tobačno tovarne, 62 letna Ivana Bru-sova, je na cesti padla lu se poškodovala po glavi. — Delavka tobačne tovarne Marija Sotlarjeva, stara 44 let, pa si jo pri padcu na ccsti zjomila levo roko. V LJubljani nmrle osebe od 15. do 21. januarja: Benedlk FrančiSka roj. Verhovnik, 83 lot, pososlnica, Šlajmerjeva ul. 5; Bahč Terezija roj. Dukarič, 76 let, vdova žel. uradnika, Vidovdanska c. 9; Struna Frančiška roj. Oerden. 79 let, vdova delavca, .lapljeva ul. 2; Merčun Ivan, 94' let, orožn. stražmoj-ster v ji., Vidovdanska c. 9; Maier Anton, 83 let, šolski nadzornik v p., Breg 16; LavS Ivana. 70 let, upok. tob. tov.. Poljanska c. 16; Rojo Ivana roj. ISrollh, žena mizar, mojstra, Pavšlčeva ul. 29; Marčan Jože, 53 let, ekonom sanatorlja Slajntorjev dom. Kotnikova ul. 17; Snoj Frančiška, sestra Klavdlja, 85 lot, usmiljonka sv. Vino. Pav., Vidovdanska c. 9; Artnik Ivan. 66 let, tovarn, mojster v p., ftniarska c. 43; Pukelstein Uršula roj. Krcgar. 74 let, vdova izvoščka, Koroška 18; Morbaehor Viljem, 61 let, nadpivovar pivovarne Union, Celovška e. 22; Petrič .ložof, 81 let, posestnik, Rožna dolina, C. VII-9; Cemo Marija, 87 let, kuharica, Vidovdanska c. 9: ltiiavec Leopold, 56 let. delavoo, Cesta dveh cesarjev 115; Kušar Marija roj. Anzclc, 66 lot, žena kmetovalca. Tržaška o. 91. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Do Behiava Frančiška roj. Deisinger vd. Kopitar, 86 let, zasebnica, Kolodvorska ul. 24; Koren Janez, 72 let, drž. upok.. Breg 24 pri Borovnici; Komidar Janez, 30 let, sin posestnika. Klanec 32. Stari trg pri Rakeku; Grdedolnik Marija, 50 let, Horjul; Pogačar Jakob, 74 lot, delavec, Vič 104: Oombač Viktorija roj. L< glša. 67 let, vdova preglednika, Šmartin-ska c. 14; Borisov Vladimir, 51 Trt. žol uradnik, Mestni trg 10; Uranič Helena, 68 lot, kuharica, ^Tržaška c. 14; Strle Anton, 81 let, mizarski pomočnik. Krvava peč St. 4. Velike Lašče: Basaj Vasja,' 11 let, »in ravnatelja Zadružne zveze, P-ažakova ul. 3; Langer-holz Bronlslava, 3 leta, hči znseb. uslužbenca, Kožna dolina. C. XV-8: Bolite Karmen roj. Bnttelino. 34 let. zasebnica, Hrndecko-ga c. 22; Hvala Viktor, 52 lot, Liplje 5 pri Planini, Gledališče DRAMA: Nedelja. 24. Jan. ob 14: »Sne-guljčlca«. Mladinska predstava. Zadnjikrat. Cene od 10 lir navzdol — Ob 17.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek, 25. januarja: Zaprto. — Torek, 26. januarja ob 17.30: »Deseti brat«. Red Torek. OPERA: Nedelja, 24. januarja ob 16: »Travlata« (100. predstava). Izven. Cono od 21 lir navzdol — Ponodeljok, 25. januarja: Zaprto. — Torek, 26. jan. ob 17: »Sestra An-gcllka — 7. simfonija«. Red A. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 24. januarja ob 5 popoldne: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na prodprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričoktom v društveni pisarni, 1'ctrarkova ulica 12-1. desno. RADIO. Nedelja, 24. januarja: 8 Napoved časa; poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Napolitana — 11 Prenos pote mašo iz baziliko presv. Oznanjenja v Flronzi — 12 Razlaga ovangelija v italijanščini (O. O. B. Malino) — 12.15 Razlaga evnngelijn v slovenščini (O. K. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 1255 Operna glasha — 13 Napoved časa; poročila v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Simfonična glasba — 135.0 Pisana glasba — H Poročila v italijanščini 15.10 Koncert Rndijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent D. Sijaneo — Slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Barle Mira: Okusne jedi Iz zimsko zelenjavo — prcdavnnjo v slovenščini — 17.15 Pesmi In napevl — 17.45 Orkester vodi dirigent Petralia — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa; poročiln v ilalijanščlnl — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovonščlnt — 20.45 Filmski napovi — orkester vodi dirigent Segurini — 21.15 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent Sijaneo; oporna gl. — 21.45 Predavanje v slovenščini — 21.55 Koncert Tria Emona — 22.20 Konccrt pianistko Marto Blzjak-Vuljalo — 22.45 Poročila v. italijanščini. Ponedeljek, 25. januarja: 7.30 Pesmi in napevl — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini - 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 33 Napoved časa; poročila v italijanščini — 13.20 Glasba in pesmi; orkostor vodi dirigent Zemo — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent Sijaneo; glasba na godalni orkester — 14.45 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenSčini — 17 Napoved časa; poročiln v italijanščini — 17.15 Koncert kvinteta harmonik — 17.85 Koncert sopranlstke Margherlto Cossa — 18.30 Prenos javnega simfoničnega koneort iz uni-onsko dvorane, koneort vodi dirigent Polič — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa; poročlia v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovonščini — 20.45 Simfonične priredbo iz filmov: simfonični ork. družbo EIAR vodi dirigent Ferrero — 21.30 Prodavanje v slovenščini — 21.40 Lahko glasbo vodi dirigent Potralla — 22.15 Skupina Favarotto —t 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr Sušnlk, Marijin trg 5; mr. Dou-Klanjšček, Gosposvotska 4; mr. Bohino ded.. Cesta 29 oktobra 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Rcsljevn cesta 1; mr. Bnhovoe, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška centa 48. Nedeljsko zdravniško dežurno službo ho vršil od soboto od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Cesta 29. oktobra 7. Poizvedovanja Reven dijak Je Izgubil bankovec za 500 lir dno 21 januarja od pol 4 do 4 popoldne od tromostovja po PreSernovl in Selenbur-govi ulici do šumijn. Poštenegn najditelja rosi, dn gn vrne upravi »Slovenca« aia Ml-"ošlčevl costl proti 10 odstotni nagradi. Osebo, ki Je v nedeljo, 17. januarja, v dramskem gledališču vzeln črno boo v garderobi r.s galeriji, prosim, da jo vrne proti visoki nagradi istotam pri vratarju. Izgubila som ročno uro 21. jnnunrja od Sv. Petra ceste do Kolezijo. Prosim nnjdlte-lja. naj jo vrne Droti nagradi upravi »Slo« venca«. * Pr ki — Objavo Dovoljujemo si s tem vse na£e veieceniene nalogodnjaice obvestiti, da sta do nadal njega od um pootdaSčeni /a inkaso na-ih terjatev izfcliuč-uo sledeči nastavijenki: BlagaJnlčarKa gd«. Ljudmila Kristan Inkasantinja .. Marija S u g t a r kateri ne lio-ita v danem primeru legitimirali. Plačil drugim osebam kakor gori oanačenlm ne moremo priznali. — Z odjlčnim spoštovanjem Transporti - Transportno in naketno podletle PAKLTUSPEU. Ljubljana, Kolodvorska 41 Smola cesarskega blagajnika na prvi ladji Leta 1543 se je mornarju Blascu de Qaray, ki je v svoji mladosti spremljal Krištoia Kolumba na njegovih morskih potovanjih, porodila misel, da bi zgradil 6troj, ki bi gonil velike ladje v času, ko ni ugodnega vetra. Karol V. je na to pristal ter dovolil, da so mu pokazali ta izum, ki je obstojal v tem, da je bila čez palubo ladje jx>6tavljena in pričvrščena c» z lesenima kolesoma na obeh 6tra- Zahvala Ob težki izgubi naše preljubi jene sestre, tete, stare tete itd., gospe ani de Schiava čutimo dolžnost izreči iskreno zahvalo spoštovanim gg. zdravnikom in zdravnicam, zlasti gospodu primariju dr. Matku, ki so ji lajšali zadnje trenutke, prečastiti duhovščini in čč. sestram za pomoč in tolažbo, pevcem društva »Slavec« za ganljive žalosiinke, in končno vsem, ki so izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje, kakor tudi vsem, ki so spremili pokojno na njeni zadnji poti ali pa kako drugače počastili njen spomin. ,V Ljubljani, dne 24. januarja 1943. Žalujoči ostali Zahvala Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem in znancem, ki so nam v bridkih urah ob težki izgubi srčno ljubljenega soproga in predobrega očeta, gospoda Joška Marčana upravitelja šlajmerjevega doma stali ob strani, nas tolažili, nam izrazili sožalje na kakršen koli način ter v tako obilnem številu spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gg. dr. Čebohinu in dr. Cir-manu, ki sta se trudila, da ga ohranila pri življenju ter sta mu nudila zadnjo pomoč. Obenem velja naša zahvala vsem gg. zdravnikom in upravi Šlajmerjevega doma. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega cvetja, in vsem, prav vsem, ki ste našega nepozabnega pokojnika počastili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 23. januarja 1943. Žalujoča vdova Zinka in sinova Rado in )oško. neh. Poleg tega so na palubi ladje postavili še več koles z vesli ter končno tudi veliko železno posodo, napolujeno z vodo s svetega vodnjaka Mont-serat. Kakor hitro je voda v kotlu zavrela, so se pričele kolesa vrteti, ladja pa je pričela pluti čez zaliv pri Barceloni. Izum pa potem niso dalje 6po-polnjevali samo zaradi smole cesarskega blagajnika, ki se je za to priliko bil slavnostno oblekel. Nosil je zelo široke hlače. Da bi 6e dobro prilegale telesu in ohranile svojo trdo obliko, je nasul v hlačnici tri 6klede žagovine. Radovednost ga je ">a privedla preblizu enakomernih se vrtečih koles. Kolo ga je oplazilo po hlačnici ter jo raztrgalo, v njo nasuta zagovina se je pa sesula na ladjino palubo. Zadrega, v kateri se je naenkrat znašel cesarski blagajnik, 6redi povabljenih odličnikov, je bila neizmerna. Vsi so se pričeli krohota ti ter kazati na blagajnikovo raztrgano hlačnico. Vsega je bil seveda kriv izumitelj, nad katerim se je užaljeni blagajnik maščeval s tem, da ni jxxlprl nadarjenega mornarja pri merodajnih činiteljih in samo zaradi »neprevidnega delovanja« ladijskih strojnih naprav. EiAR - Radio Ljubljana Ponedeljek, 25. januarja oh 1): LEZIONE DODICESIMA II partlrlpto pasato ascolt-are ored-ere dorm-ire aseol-ato ered-uto dorm-ito Passatn prossimo hn aseoltato hni aseoltato ha aseoltato to ho ereduto ho dormito tu liai ereduto hni dormito egli ha ereduto hu dormito ella ha ereduto nol alihiamo ereduto voi avete ereduto ahhiamodormito essl hnnno ereduto avete dormito chs« hauno ereduto lianno dormito nhhinmo aseoltato avoto aseoltato hauno aseoltato I.a fantnria ha cessato di spararo — A soi anni ho Imparato a serivere — Hnnno eomprato al mercato careioii per settuutn centcBimi l'uuo — l.n nuova eom-media hn uvuto un suoceaso inaudlto — lin nevteato tuttn la notte — In quel silenzio avete potuto sentire votaro uua mosca — Tuttl hnnno ereduto alla sna in-nocen/.n — Itai dimeiitieato tutte lo offese soffertel — Ho gunrdnlo nello speeeiiio o ho veduto ehe ll ve.-Gosj>od učitelj,« Je začela in zarde-vala, »ne smete zameriti, če vam zaupam nekj, česar vam morda ne bi smela.« Tudi Matevž je zardel. Bil je pač take narave. >Imam zaročenca, ki sem mu malo vež govorila o svojem znanju na smučeh, kakor bi bilo prav.« »Ah, to je,« se je pomiril Matevž. »Mislila sem, da že znam kristijanijo in sem mu tudi tako govorila. Pa, kakor vidite, sem reva in padam. Teden ]>o svečnici pričakujem zaročenca in v tem času se morem do dobra naučili kristijanije. Njega bo to veselilo. Tudi Jli jllipi Jlj litiji; iuiuiUUuL.iiiUiiš; iiiiH, ,l!i;i w TtTft::r!!!:!Sj H;::;":::::::::«!::«! - .» •. : UJT !{:;::::!:!::: "M 41 .i zame je važno, ker sem mislila, da jo res znam. Samo vi mi lahko pomagate.« Kdo bi ji odrekel posebne ure? Trdega srca bi moral biti! Matevž ji je dal roko ln z roko tudi obljubo. Skrbel je za svojo šolo, prav jx>scbej pa še za Marjeto, da bi se naučila kristijanije, ki igra, kakor vidite, tudi v ljubezni svojo vlogo. V domu je bil velik promet. V šolo se je priglasilo toliko učencev, da so jih morali razdeliti v dve skupini; prvo je vodil Matevž, drugo pa Janez. Pozabila sta na lansko tekmo v Podutiku in se spet razumela kot dobra stanovska tovariša. Vsako jutro je bil Matevž prvi pod vedrim nebom. Oslinil je prst in ga molel v zrak, da bi ugotovil smer vetra. Ko je ugibal o vremenu, je zagrabil še pest snega, pihnil vanj in ga stiskal. Šel je še na verando, si ogledal stanje barometra in bral na termometru, j>otem pa je pogodil, kakšna maža bo danes držala. Navadno je tako, da je smuški učitelj tudi hišni vremenoslovec. Pred deveto uro je bilo skupno mazanje smuči, ob devetih zbor in gimnastika, potem pa sta krenila Matevž in Janez vsak s svojo skupino na delo. To so ljudje dobro opazili, da je bil Matevž do Marjete nenavadno pozoren. Saj je tudi druge opozarjal na napake in jim temeljito razlagal vse tisto o drfi smuči in nagibu telesa, Marjeto pa je le gledal, kakor gledajo učiteljice v Šolah svoje ljubljenčke. Druge je kregal, Marjete pa ne. Tudi to so opazili, da je poučeval Marjeto v posebnih urah in da se je v obednici preselila k njegovi mizi. Prvotno Matevž ni nameraval ostati tako dolgo v gorah. Odločil se je za nekaj tednov, sedaj pa je že minula sveč-nica. Vendar, kdo bi hodil s planine ravno sedaj, ko je začelo sonce delovati s svojim čarom? Zgodaj zjutraj so se zlatili vrhovi smrek, potem so risale svoje dolge sence, čez dan pa so padali žarki naravnost v kolanje in se odbijali v prostor, ki je žarel v svetlobi. Tako močna svetloba se je razlivala nad snežlšči Pokljuke, da so jo morali krotiti s črnimi naočniki. Vse dopoldne je držal sren. Šolarji in nešolarji so se zbrali po dopoldanskih urah na strmini pred domom. To je bilo skupno razvedrilo, ko so smuči žvižgale, da je bilo veselje. Tzurjenejšl so se spuščali z vrha in uživali v hitrosti, otroci in začetniki pa so se postavljali z liki, ki so se jim odprli šele včera j ali danes. Starejši so se sončili na ležalnih stolih ter motrili živahno vrvenje. Kdaj pa kdaj jih je razgibal neroden padec, nič manj pa virtuoznosti fantov, ki so 6e. obnašali, kakor da bi se rodili s smučmi na nogah. Matevž in Janez sta bila neugnana. Ko so sedeli gostje že pri obedu, sta nosila v strmino orjaške kose snega in gradila skakalnico. Bila sta zagorela kot zamorca in neugnana kakor otroka, ki se ne pustila motiti pri igri. Potem sta skakala in se jxiganjala, kakor da gre za res. Znamke, ki 6ta jih dosegla, sta zaznamovala s smrekovimi vejicami v snegu. Tudi drugi so skakali in padali, martinčki s svojimi črnimi naočniki na ležalnikih pa* so se smejali, vriščali in ploskali. Matevž se ni več držal določenih ur. Preveč prijetno je žgalo sonce in preveč mikavne so bile srebrne poljane. Komaj so se opoldne posušile dragocene deske, ki so jih postavili v sneg in jiodprli s palicami, že je zbiral svoje Šolarje, mlade in stare, da bi jih vodil na izlet. Ti so vedeli, da je iznajdljiv, da jih bo vodil po lahkih smučinah nekam visoko, kjer bo lep razgled in odkoder bo ! prijetna smuka nazaj. Radi so mu sle- I dili, zamudniki pa so se tudi podvizali,' da bi ujeli jato, ki se je v gosjem redu vzpenjala proti vrhu Macesnovca. V položnih ključih so 6topali za vodnikom. Na neskončno oddaljenem nebu je plavalo nekaj belih oblakov. Niso pa motili srebrne svetlobo, ki je bila v stenah okrog Kredarice prav tako čista kakor v kotanji jx>d Lipanco, Grebenski boki so bili beli, kakor da bi se kopali v mleku, sive stene pa so razkazovale svoje čare kakor da so 6e jjomaknile prav blizu: »Takšne smo, le poglejte nas od blizu; sneg je minljiv, me pa ostanemo!« Marjeta se je prav rada držala Matevže ve bližine. Nosila je tanko, svetlo modro bluzo. Lepo 6e je j>odajala njenim plavim lasem in zagoreli polti na obrazu in lehteh. Ko je Matevž prijKive-doval o vrhovih, kakšna imena imajo, kaj je lepega na njih in kje so koče, se je vselej ozrl na Marjeto, če prav vidi. Ona še ni trgala očnic in sleča, je pa čutila lepoto barv in našla zanje izraze navdušene hvalo. Ah, barve! Pravkar je bilo Se vse belo, zdaj pa so v DraŠkih vrhovih že zlate primesi. Pravijo, da so slikarji lanlasti. Toda, kdor je bil z Matevžem na Javorovem vrhu ali Macesnovcu. je moral priznati, da .ie v resnici še vse lepše kakor slikajo. To tu zgoraj je delo božje zamisli, ono na platnu pa je podoba človeške domišljije, čutenja in umetniške zmogljivosti, A. Fogazzaro: 91 Palača ob jezeru »Ste to storili?« »Potrudil sem se, kolikor sem le mogel,« je fldvrnil Steinegge. »Tistim, ki so krivico storili meni, nisem samo odpustil, ampak celo pozabil na vse. Tudi za druge...« glas mu jo skoraj zamrl, »sem storil vse, kakor sem mogel.« Duhovnik je ves ginjen molčal. Rahel veter je vel skozi grmovje ln vejevje dreves; božal je travo, ki se je pripogibala ob njegovem božanju. »Kako lepo vreme jo 1« je dejal Steinegge in se še vedno boril z ginjenostjo. »Lepo je,« je odvrnil župnik. Nekaj časa sta tiho sedela. Hipoma pa jo Steinegge objel duhovnika, ga poljubil na ramo in zašepetal: »Pojdiva k Editi.« »Prav. Vendar pa ji ničesar ne povejte o najinem razgovoru Če hočete uresničiti njene želje, storite to tako, kot da delale Iz lastnega nagiba.« Steinegge ni odgovoril. Prijel je župnika za roko in jo močno stisnil. Nato sta krenila proti domu. Naredila sta komaj nekaj korakov, ko sta zaslišala Marto, ki je klicala z župnikovega vrta: »Gospod župniki Gospod župnikVeč ljudi je bilo na vrtu, ki so očividno Čakali župnika. Ta jo presenečen pohitel proti župnišču. Župan in z njim še nekateri ugledni vaščani so prišli k župniku, da se z njim pogovorijo glede pogrebnih svečanosti. Grof Cezar je zapustil večjo vsoto denarja v dobrodelne namene, zato so ga vaščani hoteli počastiti na njegovi zadnji poti. Steinejjgo pa je komaj čakal, da bi videl hčerko. Pozdravil jo vso družbo in odhitel po stopnicah v Editino sobo. Edile. pa ni bilo v sobi. Na postelji jo bil le njen klobuček, rokavice in majhen album. Steinegge ga je odprl in našel skico, posnelo oh bregu jezera pod topoli. Spoznal je vrhove Alp, ki jih jo pred osmimi meseci videl pokrite z grozečimi oblaki. Steinegge se |e spomnil žalostne posmi. ko jo je tedaj pela Edita. Kje neki je bila Edita? Pogledal je skozi okno in videl da je pravkar stopila iz hiše. Bržkone je pomagala Marti Poklical jo je in pograjal. ker ni vzela sončnikn Vzel je sončnik in ga ji nesel na vrt. Vprašal jo je. če hoče iti nekoliko na sprehod, na kar je Edita prav rada pristala. Sklenila sla. da gresta do papirnice. Pridružil se jima je tudi don Inocencij. ki je medtem že odpuslil župana in ostale obiskovalce. Ko so odhajali, je župnik zašepetal Editi: »Nič več ni med onima dvema. Silla odpotuje še nocoj.« Edita ga jo hotela nekaj vprašali, a Steinegge so je v tem trenutku okrenil in jo poklical. Nikakor ni mogla prositi župnika za pojasnilo. Ko so dospeli na cesto, je župnik še uspel, da ji jo zašepetal: »Morda je pripomogel vaš listek.« »Moj listek...?« Duhovnik Je prikimal in se zopet približal Steinecgeju. Edita se Je zdrznila. Župnik ji prej ni bil povedal, da je oddal njen listek. Kako neki je mogel to storiti po vsem tem, kar se je zgodilo? Ali ne bo boj mnogo težji, če se on po vsem tem vrne k njej in se bo skušal opravičiti? »Edita I« jo je poklical oče. Medtem ko je razmišljala žujmikove besede, je nekoliko zaostala. Dvignila je pogled in videla očeta, da Je prijel prijateljsko župnika pod roko. Žarek upanja je zasijal v njenih očeh. Stekla je k očetu in vzkliknila: »Tu sem.« Dospeli so do nove ceste in obstali. »Kako krasno je tu I« je vzkliknil Steinegge. »Poglejte mojo hišico, kako lepo se vidi od tu,« je dejal župnik. »Zdi se, kakor da nas gleda,« Je pripomnila Edita, »in se nam smehlja, kakor dobra stara mamica, ki no more hoditi.« »Kako srečen bi bil, če bi mogel živeti tu,« jo izjavil Steinegge. »Jaz tudi. Zdi se. kakor da bi nas tu vse imelo rado. Gospod župnik, poiščite nama gnezdeče.« »Saj vam |e moje na razpolago. — Ali bi ne bilo le|M>. če bi se nastanili pri meni? Bi vam to ne bilo všeč? Zdi se mi, da se Marta še precej potrudi.« Edita se Je smehljala, Steinegge pa ni vedel, kako naj se zahvali. »Nikakor ne bo flo tako lahko,« je Čez nekaj časa dejala Edita. »Predvsem midva ne moreva zapustiti Milana in tudi bi vam ne marala biti v nadlego. Morali bi nijti drugo Jiišico.« ■sBi res radi ostali v tej samoti?« Edita ga je resno in začudeno pogledala. Duhovnik je umolknil. »Ne bila bi edini zaklad, ki bi bil zakopan v tej samoti,« je pripomnil Steinegge in pogledal župnika. Duhovnik je zardel, se veselo zasmejal in dejal: »Bili bi tu tudi vi, kaj ne?« »Oh, jaz bi bil le prazgodovinski lonec. Zelo dobro bi se počutil tu. Edita pa ne sme ostati tu.« »Zakaj ne, očka?« Odgovoril ji je v nemščini, kakor vedno v navalu ljubezni ali nevolje, nato pa se je zopet ohrnil k župniku, ne da bi čakal na dekletov odgovor. »Kaj ne. da ta kraj nI za mlado gospodično, razen, če bi bila vila.« »Vila? Kdo ve?« je dejala Edita. »Zelo ljubim čiste vode, travnike in gozdove...« »Že res, a ne vem. če imajo vile rade grde starce, kakršen sem jaz, in hodijo na sprehod z župnikom. Veš. kaj vidim zdaj v svoji domišljiji?« Obstal je. razprostrl roke in zaprl oči. »Vidim velespoštovanega gospoda Andreasa Steineggeja. z nekoliko bolj belimi lasmi, kakor jih ima zdaj, v hiši svojega dobrega prijatelja, ko čita časopis in razpravlja s prijateljem.« Odprl je oči in pogledal župnika, ki 6e je smejal, nato jih je zopet zaprL »Zdaj pa vidim ... lepo vilo, oblečeno v popotno objeko. ki je kakor zvezdni utrinek padla v salonček, da preživi nekaj dni ob čistih vodah, eozdovih in travnikih. ,Sama?' jo vpraša starec. Tedaj pa naredi mala vila pomenljivo kretnjo s prstkom, ki ga dobro poznam ...« HRANILNICA LJUBLJANSKE POKRAJINE Ustanovljena 1. 1820. Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih Telefon 2057, 2979 / Vojna v luči nalezljivih Memi Včasih je več vojakov pomrlo za kužnimi boleznimi kakor pa za ranami, zdaj pa se je po zaslugi zdravilske znanosti položaj temeljito spremenil Če so se v tej vojni ljudje ne samo doma v zaledju, temveč tudi na bojiščih obvarovali za-vratnih nalezljivih bolezni, posebno tifusa, je to predvsem zasluga nemške zdravniške znanosti, ki je znala povsod in ob pravem času zatreti razširjanje takih bolezni. Vojni časi so bili v davni preteklosti vedno časi kužnih bolezni. Nalezljive bolezni so lahko usodno vplivale na marsikatero veliko vojno. Vemo za nekatere take primere v zgodovini. V času peloponeške vojne (431—404 pred Kristusom) jc na primer v Atenah izbruhnila kužoa bolezen, ki ji je podlegel tudi Periklcj in ki je uničila ati-ško gospostvo. V Punski vojni (264—146) so črne koze zelo razredčile vojsko Kartažanov. Iz zgodovine starega veka vemo, da je v 14. stoletju zavladala epidemija, imenovana »Črna smrt«. Tudi pohodi nemških cesarjev nad Italijo so naleteli na neuspeh zaradi malarije. Konec 15 stoletja se je zaradi razširjanja epidemije sifilisa vojna sreča nagnila na drugo stran. Ogromne človeške izgube v tridesetletni vojni, v kateri se je število nemškega prebivalstva skrčilo za eno tretjino ali četrtino, so bile vzrok samo nalezljive bolezni. Ko se je Napoleonova vojska vračala I. 1813 iz Rusije, so francoski vojaki zanesli v Nemčijo tifus, na katerem je obolelo okoli dva in pol milijona ljudi. V tem času so našteli 200.000—300.000 smrtnih primerov med civilnim prebivalstvom. Zaradi te bolezni pa je v letih 1813 in 1814 podleglo tudi okoli 500 zdravnikov. V krimski vojni 1854 clo 1856 je umrlo zaradi, ran 63.000 vojakov, zaradi tifusa pa 104.000 vojakov Razen kuge in tifusa so se razširile v Evropi tudi tako hude črne koze, da si jih danes niti predstavljati ne moremo. Še v 18. stoletju so računali, da je pet šestin ljudi bolnih na črnih kozah in da je v Evropi umrlo povprečno vsako leto 400.000 ljudi. Samo v Prusifi je umrlo v letih 1871—1872 125 tisoč oseb. To pa je bilo tudi zadnje številno umiranje zaradi črnih koz. V 19. stoletju pa se je razpasla v Evropi nova nalezljiva bolezen, kolera. Tudi ta je igrala v vojnih dogodkih pomembno vlogo. Na kratkem bojnem pohodu leta 1866 je izgubila pruska vojska na Češkem 6327 vojakov zaradi kolere, za ranami pa je podleglo samo 5235 vojakov. V zadnjih stoletjih pa se moramo zahvaliti samo zdravniški vedi, da je z uspehom odvrnila nevarnost pred nalezlj.' boleznimi v mirnih časih. Pa tudi v vojnem času, ko se kužne bolezni še prav posebno rade razpasejo, se je od leta 1870 stanje temeljito zboljšalo. V prejšnjih vojskah so bile izgobe zaradi nalezljivih bolezni vedno večje kakor pa izgube zaradi ran. V svetovni vojni leta 1914—1918 pa se je obrnila na bolje, tako da je na deset smrtnih primerov odpadel samo eden na kužno bolezen. Skušnje, ki so si jih pridobili v svetovni vojni pri pobijanju kužnih bolezni, so se izkazala za tako dragocene, da jih v sedanji vojni z uspehom uporabljajo ne samo v domovini, temveč tudi v zasedenih krajih in na bojišču. V sedanji vojni so uspehi na tem polju zelo veliki in so človeške žrtve zaradi teh bolezni zelo majhne. Morali so lfglo kužnih bolezni zatreti v kali, VES>ID§Til ALL'ASTA Mercoledi lOfebbraio 1943/ XXI. a I le ore 9, 1'Ente per 1' Aintnini-strazione dei heni con-fiscati ai rivoltosi, net-la sede di Piazza Napoleone No. 7/2 in Lu-biana, venderči all'asta sulla base di perizia, per Lit. 76.77J-—, tutto il materiale del ne-gozio „Krom-Kovina", del fu Medvešček Rudolf, Bleivvessova 34, 36 — Lubiana. Condizionidi vendita visibili presso Ente. XI Oommlssario »traordtnario (Avv. Luigi Pilo) PRODAJA H& DRAŽBI V sredo dne 10. febr. 1913/XXI. ob 9.uri se bo vršila dražba pri uradu za upravljanje predmetov, ki so zaplenjeni od upornikov v sedežu, Napoleonov tre št. 7/2, kier se bo prodalo na dražbi na pod-laei ocene za L 76-770'-vse predmete delavnice „ Krom- Kovina", Medvešček Rudolfa — Bleiweissova 34-30 — Ljubhana, Prodajni poeoji so razvidni pri gornji upravi. Izredni komisar: (Adv. Luigi Pilo) ko so se začele sovražnosti proti Sovjetski Rusiji. Ce pogledamo malo nazaj, je v evropskem delu Sovjetske Rusije vsako leto zbolelo na malariji povprečno dva do tri milijone ljudi, 200.000 do 500.000 pa na tifusu. V letu 1918 pa do leta 1921 jc v Sovjetski Rusiji razsajala takšna epidemija tifusa, kakršne v Rusiji dotlej še ni bilo. Na tifusu je zbolelo 25 do 30 milijonov ljudi in jih je od njih umrlo 10 do 12 odstotkov, ponekod pa še več. V istem razdobju pa je- zbo'elo 8 do 10 milijonov ljudi na mrzlici. Te ogromne številke moramo imeti pred očmi, če hočemo pravilno presoditi, kako veliko zaslugo si je pridobila Nemčija z načrtnim pobijanjem tifusa in drugih kužnih bolezni. Um Gvineja - zanimivi ud Avstralije Dežela, kjer prebivalstvo živi še na stopnji človeka iz kamene dobe Razne dežele na tako imenovanem Daljnem vzhodu si navadno — kar priznajmo — predstavljamo dosti manjše, kakor pa so v resnici. Najbrž nas je k temu zapeljalo dejstvo, da smo jih navajeni gledati na takšnih zemljevidih, ki ne predstavljajo manjših dežela, pač pa ves neizmerni prostor ob največjem morju na zemlji, ob Tihem oceanu. Tako se nam tudi otok Nova Gvineja, o kateri zadnje čase večkrat govore vojna poročila z Vzhoda, zdi dosti manjša, kakor pa je v resnici, ln res je ta jx> velikosti drugi otok na svetu. Na prvem mestu je Gronlandija, ki bi jo najbrž imenovali celino in ne več sanio otok, če ne bi bila tako nekam izgubljena in uklenjena v večni 6everni led. Ce bi jo imenovali celino, bi veljala za najmanjšo na zemlji, tako pa ima vsaj to čast, da je največji otok na svetu. A nas zdaj zanima Nova Gvineja, drugi največji otok, kakor smo rekli. Meri 7S5.000 štirija-ških kilometrov, ali i drugimi besedami toliko, kakor meri ves nemški Reich s poljsko gubernijo in češkomorav'6kim protektoratom vred. Torej ta otok, ki kakor ogromni jastreb čepi nad Avstralijo, le ni tako majhen, kakor bi kdo mislil na prvi |iogled. V resnici pa Nova Gvineja ni nič drugega ko del Avstralije, ki se je bil v davni preteklosti spričo delovanja notranjih zemeljskih sil vsaj na zunaj odcepil od nje in 6e je vmes razlilo Tiho morje. Nova Gvineja pa je kljub temu nekak ud Avstralije. Na zunaj ju loči Toreška morska ožina, ki je široka komaj 150 km, morje pa tu ni nikjer globlje, kakor 50 metrov. V primeri z ostalim delom Tihegkmorja tvorita Avstralija in Nova Gvineja nekako celoto, skupnost, ter je vez med njima pokrita le z razmeroma zelo tanko plastjo morske vode. A Nova Gvineja je izredno bogafa dežela in 60 na njej do 4400 metrov visoki gorski vrhovi. Ves otok je gosto jx>raščen z gozdovi, v njegovo notranjost pa je težko prodreti in zato je še do danes ostala skoro povsem neraziskana. Šele v višini nad 3000 metrov se nehajo gozdovi in 6e začenjajo travniki in golo skalovje. Glavna rastlina je, sladkorni trs. Razlikujejo kar 130 vrst te rastline. Otok je zelo bogat tudi na rudninah, a tudi v tem oziru so ga še kaj malo izkoristili. Nedaleč od Moresbyja 60 na več krajih petrolejski vrelci. V morju okrog Nove Gvineje pridno nabirajo bisere, ki jih je izredno mnogo in ljudem prinašajo dober zaslužek. Gozdovi pa dajejo ogromtK) dragocenega lesa. Gvinejski domačini pripadajo papuanskemu plemenu. To ie eno najpreprostejših ljudstev na svetu. Prebivalstvo pa ni homogeno in 6e deli v številne rodove, ki so si med 6eboj zelo različni. Med drugimi živi tam pleme pigmejcev, ki žive v kolibah, postavljenih na koleh, kakšnih dvajset metrov nad zemljo. Malajci so prinesli na otok mohamedansko vero. Računajo, da je V6eh domačinov na Novi Gvineji približno poldrug milijon, a število domačega prebivalstva se 6talno krči, to pa predvsem zaradi neprestanih bojev med posameznimi plemeni. Orožje in orodje, ki ga uporabljajo tamkajšnji domačini, je precej podobno tistemu, ki ga ie človek rabil v kameni dobi. V notranjih predelih tega otoka so domačini še vedno ljudožrei. Namesto denarja imajo ti divjaki obroče, nekake prstane, narejene iz velikih školjčnic. Za en tak obroč dobiš tam lahko odraslega moškega ali žensko. Prav toliko daš tudi za prašiča, če 6i ga hočeš kupiti. Za precej rejeno^lekle, ki je primerna. da si jo pripravijo ti ljudožrei po najboljših kuharskih nasvetih, pa je treba plačati tri obroče. Pri nas v Evropi pa zadostuje en 6am pretan. da z/ njim dobiš ženo za vse svoje življenje. Ogledni italijanski časnikar Ansaldo o ruskem »človeškem materialu« Po pripovedovanju italijanskega častnika, ki se je vrnil iz Rusije Največ zanesljivega brez dvoma vedo povedati o sedanjih bojih v Rusiji tisti častniki in vojaki, ki so se teh bojev sami udeleževali. In kadar se kdo vrne z ruskega bojišča, ga navadno kaj hitro stakne kak časnikar, da bi zvedel kaj novega za svoj časopis. Tako je z nekim italijanskim častnikom, ki se je bil vrnil iz Rusije, govoril tudi izdajatel| italijanskega lista »Telegralo«, časnikar Ansaldo, in mu med drugim zastavil tudi naslednje vprašanje: »Kaj je v teku več mesecev trajajočih bojev v Rusiji na vas vzbudilo najgloblji vtis?« Častnik se je ob tem vprašanju najprej nekoliko zamislil, nato pa od^voril: V Rusiji nie je najbolf osupnilo, kako Rusi znajo vse prenesti, vse potrpeti. Deloma 6e ta njihova sposobnost da razložiti z neko duševno brez-čutnostjo, deloma z neko moralno apatijo. A kljub temu ta njihova sposobnost človeka nadvse preseneti! Italijanski častnik, o katerem piše Ansaldo, da jc izredno bistrega razuma in da stvari zna ostro opazovtti in jih presojati, je v pojasnitev svojih splošnih vtisov, ki jih je dobil v Rusiji, jx>pisal celo vrsto posameznih primerov. Iz tega, kar mu je ta častnik prijiovedoval. je časnikar Ansaldo polegnil gotove zaključke, ki «o za pojasnitev tako imenovane »ruske uganke« zelo dragoceni in zaslužijo, da jih ponatisnemo. Iz vsega, kar slišimo iz Rusije — piše Ansaldo — prihajamo vedno bolj do prepričanja, da rttslega vojaka ni mogoče primerjati z vojakom omikanih narodov, v tem smislu namreč, da ga je treba prej imenovati »človeški material« kakor pa človeka. Povsod drugod, predvsem pa v Nemčiji, morajo v vojnem času upoštevati gotove osnovne potrebe civilnega prebivalstva. Upoštevati morajo vedno tudi dejstvo, da so njihovi vojaki omikani ljudje in da imajo zato tudi potrebe omikanih ljudi. Sovjetski vladi se spričo dejstva, da ru6ke ljudske množice in ruski vojaki malo zahtevajo, na V6e to ni treba ozirati. To se pravi, sovjetska vlada v kritičnih časih lahko ravna z njimi kot 6 »človeškim materialom«. To je po mnenju uglednega časnikarja Ansalda pravilna razlaga vsega, kar se danes v Rusiji dogaja. Sposobnosti ruskega »človeškega materiala« — piše dalje Ansaldo — da zna trpeti, pa še nikakor niso izčrpane, in to dejstvo je treba še tembolj upoštevati spričo dejstva, da je sovjetska vlada ta slabo hranjeni in slabo oblečeni »človeški material« zmožna še v vedno večji meri zalagati z orožjem. Razcapani, prestradani in za trpljenje brezbrižni ruski »človeški material« opravlja dane? eno samo funkcijo — vodi in upravlja oklepna vozila. In ti ruski tanki v trumah po več tisoč vozijo proti obrambnim postojankam protiboljše-viških čet, to 6e pravi, v boj proti omikani Evropi. V zgodovini človeštva najbrž še ni bilo nikdar tako orjaških in za bodočo U6odo narodov tako odločilnih bojev, kakor 6e odigravajo zdaj po ruskih stepah. »Toda ne oziraje se na grozolnost in na zaporedne valove »človeškega materiala« ter tankov, ki jih Stalin meče iz daljnih ruskih dežela proti obrambnim postojankam protiboljševiških čet,« končuje svoja izvajanja Ansaldo, »je gotovo, da bo evropska sila konec koncev le zmagala nad tem azijskim navalom, ki ogroža omikane narode zahoda, nad tem, v jeklo oblečenim ruskim »človeškim materialom«. NAROČAJTE »SLOVENCA«! Velike angleške težave z vodo v Afriki Stare izdatne vodnjake so osne čete za seboj uničile, novih pa je še daleč premalo za vso vojsko V svojem poročilu, ki je bilo v nemškem časopisju objavljeno prejšnji teden, piše »Mednarodni obveščevalni urad« najprej podrobno o položaju na afriškem bojišču in o uspešnih nastopih letalskih in kopenskih osnih sil, potem pa preide na vprašanje oskrbe z vodo, pri čemer imajo angleške in ameriške čete velike težave. O tem poroča naslednje: Motorizirana armada, ki se vojskuje v puščavi, potrebuje ogromne množine vode, in po izpovedih angleških in ameriških ujetnikov povzroča to vprašanje britanskemu vrhovnemu poveljstvu v Afriki vedno več)e skrbi. Maloštevilne naravne studence in tiste vodnjake, ki jih je bila nemška oklepna armada zavzela, so osne sile, potem ko so se iz taktičnih razlogov umaknile, popolnoma razdejale ali pa jih z nekim posebnim sredstvom, ki je padlo Nemcem v roke v Marsa Matruhu, naredile tako zelc neuporabne, da so bili Angleži prisiljeni, narediti na stotine novih vodnjakov. V mnogih primerih pa se je zgodilo, da voda iz novih vodnjakov ni bila uporabna niti kot pitna voda za ljudi in za živino, niti na hladnilnike pri motorjih. ker je vsebovala preveč rudninskih snovi in je bila zato preveč kalna, ali pa je celo smrdela Če so jo kljub temu hoteli uporabiti, so jo morali s posebnimi čistilnimi napravami najprej očistiti. Največje težave pa so v tem, da v deželi ni razpolago dovolj posode za vodo. Studenci, ki so jih navrtali na področju, kjer se odigravajo boji, ne zadostujejo, da bi angleške čete iz njih lahko dobile dovolj vode, tako da morajo vodo voziti z avtomobilskimi cisternami iz zelo oddaljenih krajev. To je bil tudi eden glavnih vrokov, da je angUško-ameriško prodiranje zastalo. Naročajte »Slovenca«! Razmeroma največ tobaka požvečijo Norvežani Norveška, ki ima komaj dobre tri milijone prebivalcev, jo tista evropska dežela, ki porabi razmeroma največ žvečilnega tobaka in Je tudi glede porabe tobak za njuhanje takoj za Švedsko kot prvo v Evropi. Leta 1939, t. j. v zadnjem letu, o katerem so na razpolago še zanesljivi podatki, je bilo pripravljenega okrog 3 milijone kg tobaka, od katerega so ga porabili 1,110.000 kg za smotke, 1 milijon rezanega tobaka, 600.000 kg žvečilnega tobaka, 200.000 kg njuhanca, 100.000 kg pa za cigarete. 80% vsega tobaka so Norvežani kupovali v Združenih ameriških državah, ostalih 20% pa v vzhodnih deželah. V nasprotju s Finsko in Baltiškimi državami, kjer so po zgledu Švedske povsod uvedli državni monopol za tobak in tobačne izdelke, sta danska in norveška vlada vedno ostro nastopali proti mo-nopolizaciji tobaka. Norveška, ki meri 322.000 šti-rijaških kilometrov, ima zelo malo zemlje, ki bi jo bilo mogoče s pridom obdelovati. Norveške oblasti pa se v zadnjem času zelo prizadevajo, kako bi povečale površino za obdelovanje nrikladne zemlje, saj je takšne doz.daj res zelo malo, komaj kakšnih 5%. Ce pa je na Norveškem poletno vreme, ki je precej mrzlo in deževno, prikladno za gojitev tobaka, je še vprašanje, ki ga bodo morali rešili s poskusi. Takšna rešitev je še najbolj zanesljiva. Mumijam lasje ie kar rasejo Res nekaj presentl jivega so zadnjič ugotovili v nekem newyor.ške>m muzeju. Strokovnjaki, ki se razumejo na starinske dragocenosti, kakšne so na primer starodavne egiptovske mumije, so na svoje veliko presenečenje opazili, da imajo mumije v tistem nevvvor-škem muzeju kar precej daljše lase, kakor pa so jih imele pred nekaj desetletji. Ko so jih izmerili, so videli, dn so lasje na glavah mumij zrasle v zadnjih 26 letih za celih 12 cm! Za zabavo v Ameriki na vsak način dobro skrbe. Če so losje egiptovskih mumij namreč vedno rasli, vsaj tako naglo, bi se brada kralja Matjaža pač morala skriti pred njimi. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centii