Litt M iMrtMi Mav •kH>H«4*t«* DtUv-ai m •»rftvlft«ai 4a k4f produolrato
Tbl« papor 1a M lb* lnt«rt«tt of tho warklng «Um. Work-m ar* «atitM t« all what «Kay product.
ummw .
k oium ia
r tfc« At» <1 Qtiimi
^ * "-MZ.ftČSS mm: 4001 f. II. Iff. Slit«!», III.
"Delavci vseh dežela, združite se!'
ŠTEV. (NO.) 467.	SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 22. AVGUSTA, (AUGUST) 1916.
PAZITE
na Atovllko v okla**«laki ao nahaja pola« *a-Aoga naalova. prt|ppl|o-nagaapodajall
na ovitku. Ako (468)
I« Alovllka . . ' lo4a) vam a prlho«tn|e Atovllko nataga llata po-t odo no rodni na. Proti, mi, ponovita |o takgj.
LETO (VOL.) XI.
Glasovanje o platformi
Platforma Socialistične stranke, kakor jo jc izdelala Nacionalna cksekutiva, je razposlana organizacijam na glasovanje. Bilo hi nam ljubite, če hi sc bila stvar uredila na drug način, namreč da bi se bila sklicala konvencija stranke in njej predložila platforma. Toda večina članov je glasovala, da naj konvencija odpade zaradi prihranitve stroškov in da naj narodni izvrševani odbor izdela načrt platforme.
Tako se je zgodilo. Članstvo pa mora iz svojih zaključkov izvajati tudi posledice in dobro premisliti ,kaj zahtevajo interesi stranke. Ako bi se bila vršila konvencija, bi bila vsa stvar zelo enostavna. Tam bi se bilo o načrtu platforme lahko debatiralo, lahko bi ae bile posameznosti naložile posebnim odsekom, naposled bi se bila res v vsakem oziru, v obliki, v generalni vsebini iu v posameznosti pravi izraz konvencije, ali pa vsaj njene velike večine, in lahko bi se tedaj tudi reklo, da je najpopolnejši izraz stranke.
Sedaj je stvar pač nekoliko drugačna. Splošnemu glasovanju more slu/iti za podlago le tisti načrt, ki ga je izdelala Narodna cksekutiva stranke. O obliki platforme torej ne more biti debate. Naravno pa je, da so tudi o tem mogoča različna mnenja. Vsakdo izmed na-s, če bi dobil nalog, da izdela načrt platforme, bi ga izdelal drugače, a vendar bi bili vsi lahko strogo socialistični in popolnoma načelni. Kateri izmed načrtov bi bil najlepši, bi se pa šele tedaj pokazalo, če bi jih hilo mogoče primerjati drugega z drugim.
To je sedaj izključeno. Vpraša t» je, če ne bi mogla imeti platforma primernejšo obliko, odpade; edino vprašanje, ki ostane, je to, če je načrt socialističen iu če obsega vse tisto, kar je v sedanjem času s socialističnega stališča važno.
Ako je načrt platforme z načelnega stališča sprejemljiv, tedaj se mora po našem mnenju spre-ejti tak kakršen je. Ako ima v tem oziru napake, ki zadenejo socialistično načelo, tedaj ga je seveda treba odkloniti, kajti socialistična stranka ne more sprejemati nič protisocialističnega. Ampak v tem slučaju je treba tudi premisliti, kaj pomeni taka odklonitev.
V	stranki se je res pričelo gibanje proti nekaterim delom j>latfonue, in sicer je prišla iniciativa takorekoč od nekaterih Članov naše Zveze. Potem so se oglasili tudi drugi.
ENOTNOST GIBANJA.
Povedati moramo, da obžalujemo to opozicijo. Ko se nam je pred meseci zdelo potrebno razložiti pojm ljudske obrambe v socialističnem zmi-slu, so nekateri hrvaški sodrugi vstali proti natn. Zahtevali so od nas, da naj molčimo o teh rečeh, češ da zanesemo s tein neslogo v gibanje. Ker je šlo izključno za to, da se razjasnijo pojmi, je bilo to očitanje popolnoma neutemeljeno. Nihče ni bil prisiljen, da sprejme naše nazore za sveto pismo; kakor smo mi izražali svoje mnenje, tako ga je smel izražati vsakdo. Slo je takrat le za razpravo in za nič druzega ne, kakor za razpravo, to se pravi za način pojasnjevanja pojmov in nu-tika, ki je v svobodni stranki .kakršna mora biti socialistična, neizogiben.
Ali rekli so natn, da bi to lahko zaneslo neslogo v naše gibanje in gu razbilo.
Prav tisti sodrugi, ki so nam to po krivem očitali, delajo sedaj nekaj, kar je stokrat bolj sposobno, da rabije enotnost gibanjn ne le v naši Zvezi, ampak v vsej socialistični stranki v Ameriki.
Vstali so, da baje oeuvajo čistost socialističnega načela v ameriški stranki. Ubogo socialistično načelo se pa že nekaj časa tupatain tako zamenjava z utopijo, kakor da korakamo s svojim spoznavanjem naprej, ne pa nazaj.
V	načrtu platforme, ki ga predlaga nacionalna cksekutiva, ni ničesar, od prve do zadnje črke, česar ne bi socialist mogel podpisati. Vsakdo lahko pravi: Jaz bi to drugače povedal. Ampak to ni razlog, da bi se platforma odklanjala. Iskati dlako v jajcu, le zato, da se povzročajo sitnosti v stranki pa nikakor ni socialistična potreba.
Opozicija proti platformi, je iznašla, da je načrt — patriotičen.
Če bi bilo to resnično, namreč tako, «la bi platforma obsegala tinti patriotizem, ki je v nasprotju s socializmom, bi bilo treba odkloniti načrt.
Ali po našem mnenju ne bi moglo ostati pri tem. Načrt platforme so podpisali vsi člani ekse-kutive, vrhutega pa tudi predsedniški in podpredsedniški kandidat Benson in Kirckpatriek.
Je li logično mogoče, da bi člani eksekutive še ostali na svojem mestu, ako jim izrečejo člani na splošnem glasovanju, da so izdelali nesociali-stično platformo! Moreta li kandidata za najvišja mesta v Zedinjenih državah ae ostati kandidata, ako izreče strankino članstvo, da se ne strijna z
njiju nazori t
Mislimo, da je to nemogoče. Kako naj kdo s prepričanjem glasuje za kandidata, čigar nazore je zavrgel? Kako naj agitira zanj, ako se v v ažnih vprašanjih ne strinja z njim t
Do volitev i m »m o še dobra dva meseca. Nahajamo se torej že v boju. V takem slučaju ne more biti slabše taktike kakor kazati nasprotniku neslogo in boj v lastni domačiji. To pa je
efekt, ki ga dosega sedanja opozicija — na veselje nasprotnikom in lastni stranki na škodo.
Tudi te posledice bi bilo treba sprejeti, uko bi bilo v načrtu platforme kaj pregrešnega zoper socializem. Kajti čisto načelo je v stranki prva reč, in če bi ga kandidat zadnji dan pred volitvi-jo prekršil, bi ga bilo treba odstaviti.
Ali če ni tega, tedaj se ne sme nihče igrati z uspehom stranke, ki je pač nekoliko važnejši od posameznikov. In opozicija proti platformi izvira res le iz kapric, ki vrhutega nimajo svojega doma v glavah, ampak v srcih, torej tam, odkoder je prišlo največ konfuzijo porajajočih sunkov.
KJE 80 OREHI?
Zoper kakšne "grehe" v platformi je vstala opozicija v stranki!
V uvodu pravi načrt proti koncu:
"Zagovarjamo pa tisti način socialnega pripravljanja, ki se izraža v boljših domovih, v boljših tele«ih in duhovih in ki je enako produkt izobilja, kakor potreba uči-nkovite obrambe v slučaju vojne."
ga vzeli takega, kakršen je, odkar se je rešil lu-pin utopije.
V platformi, ki jo je izdelala cksekutiva. ni prav nič nesocialističnega. Stavki, v katere se zaletavajo absolutni pacifisti, so popolnoma u-mestni, in opozicija, ki se sedaj vodi', ne more imeti drugega uspeha, kakor da se napravi tik pred volitvami zgaga v stranki na edino zadoščenje naših nasprotui kov.
Z velikansko slastjo je že "Ruduička Borba", glasilo S. L. P., priobčila interpelacijo ' Rad-ničke Straže' na sodruga Debaa in Debsov odgovor. lji citirajoč neki podobni članek "R. S." pravi glasilo S. L. Pistov, da želi več podobnih člankov. Resnično že izgleda, kakor da smatrajo nekateri sodrugi za svojo nalogo prepeljati Socialistično stranko v konfuzuost S. L. P.
ENOTNOST PLATFORME.
Platforma stranke mora biti enoten spis in presojati jo je treba kot celoto. Posamezne točke v takem dokumentu so med sel>oj v zvezi in se ne morejo meni nič tebi nič trgati iz celote. Tudi o-menjeni dve točki, zoper katere vstajajo gromov-»
Tek ima dober!
V programu "za varstvo miru" pa pravi tretja točka:
"Da ne napovedo ali začno Zedinjene države nobene vojne brez splošnega glasovanja vsega ljudstva, izvzemši namen, da se odbije invazija."
To sta dve točki, zoper kateri vstaja opoziei- -ja, in "Radnička Straža", ki je šla najprej čuvat Zion, ni našla v teh besedah nič manj, kakor tla izrekajo "nesocialistično doktrino."
Ponavljamo: Če bi bilo res, da sta omenjeni točki v platformi nesocialistični, tedaj bi se morale iz tega izvajati vse, tudi skrajne konsekven-ce. In ker so ti točki podpisali vsi člani eksekutive, tudi sodrug Le Sueur, in ker sta ji podpisala oba kandidata predsedniški in podpredsedniški, ne bi kazalo nič druzega, kakor da se odpokliče vsa cksekutiva in razveljavi Bensonova in Kirkpatrickova kandidatura. Kajti nesocialistič-ne eksekutive in nesocialističnih kandidatov ne more trpeti socialistična sranka. In če bi mi bili na njihovem mestu, pa nam ne bi vzeli mandatov ali kandidatur, bi jih odložili sami, ker bi nam bilo nemogoče, da bi jih zastopali, če bi nam tisti od katerih smo jih sprejeli dejali da je naše ume- ( nje nesocialistično.
Toda ves grom "pravovernih" nima nobenega drugega vzroka kakor tega da si razlagajo «ocializem po svojem mehkem srcu, namesto da hi
nlki, ne stojita v platformi osamljeni in dobivata svoj pomen ne le od besed, iz katerih je sestavljena vsaka teh dveh točk, ampak od vsega, kar pove platforma glede na predmet, o katerem se tu govori.
Stavek o socialnem pripravljanju je le zaključek odstavka, ki se peča z inilitarističniin pripravljanjem v Ameriki. Citati ga je treba v zvezi s tem odstavkom; tedaj je jasen njegov pravi pomen.
Ta odstavek se glasi:
"Kapitalistični razred se trudi že mnogo let, da bi obremenil to deželo z večjo vojsko in večjo mornarico. Po večji vojski hrepeni, da bi držal delavski razred Zedinjenih držav v podložnosti. Po večji mornarici koprni, da zavaruje tuje investicije ameriških kapitalistov in da podpre ameriško diplomacijo v njenem naporu, da pridobi tuje trge za ameriške kapitaliste. Evropsko vojno, ki je zmanjšala in trajno zmanjšuje oddaljeno možnost cvro|>skega napada na Zedinjene države; vendar izrabljajo kapitalisti in brezvestni političarji za pretvezo, da širijo strah po deželi, z namenom, da bi dosegli velike vojaške institucije. Tako "pripravljanje" dolžimo, da je napačno v načelu, nepotrebno po svojem značaju in nevarno zaradi svoje militaristične tendence.
Zagovarjamo pa tisti način socialnega pri-
pravljanja, ki se izraža v boljših domovih, v boljših telesih in boljših duhovih, in je enako produkt izobilja, kakor potreba učinkovite obrambe v slučaju vojne."
Platforma torej popolnoma jasno protestira proti militarizmu in proti tisti od vlade in od kapitalističnih strank pospeševani "prepareduess", ki vodi v militarizem.
Ta protest je potreben, ker je prav sedaj ini-litaristična agitacija v Zedinjenih državah močna in brezobrazna kakor še nikdar ne in ker je tudi res uspešna, kar dokazujejo sklepi kongresa o povečanju vojske, o fedcralizaciji milico in o pomnožit vi mornarice.
Ali če je bilo treba protestirati zoper militarizem, vendar ne more biti socialistična stranka slepa za dejstvo, da živimo v kapitalistični družbi, v kateri je vojna mogoča.
Povsem pravilno pravi platforma o tem:
"Ponavljamo izjavo, da je tekmovalni zna--čaj kapitalizma vzrok moderne vojne, in da je e-diuo kooperativni značaj socializma sposoben, da konča vojne, s tem, da odpravi vzroke."
Samo meščanski pacifisti sanjajo o večnem miru, ki se zagotovi s papirnatimi pogodbami, ne da bi se kdo doaknil kapitalističnega značaja družbe. Socialist lahko prizna, da jc mogoče z raznimi ukrepi nekoliko omejiti nevarnost vojne tudi v kapitalistični družbi, tako kakor je mogoče zmanjšati draginjo, storiti razne korake zoper brezposelnost, zavarovati delavce za stara leta, četudi ni v kapitalistični družbi mogoče popolnoma odpraviti ne draginje ne brezposelnosti, kakor ni mogoče staremu delavcu dati vseh tistih blagodati, do katerih bi imel pravico.
- Dokler je družba kapitalistična, je vojna mogoča. k
Socialistična stranka je nasprotna vojni, zato nasprotuje kapitalističnemu značaju družbe in se bojuje za zmago socializma. Če odpadejo vzroki, odpade rezultat; kjer so vzroki, so pa tudi u-činki. Dokler je družba kapitalistična, je vojna mogoča.
To je dejstvo, in preti dejstvom ne sme socialistična strauka zapirati oči. ln Če je enkrat vojna, brez naše krivde, vojna proti naši volji, moramo vendar tudi *» dejstvom rafaiiatu kajti
hočeš ali nočeš je tudi delavstvo in socialistično
gibanje prizadeto od vojne.
Kapitalistične krize, bančnih polomov in brezposelnosti ne zakrivi delavstvo. Tudi krize so posledice kapitalističnega sistema. Kadar bo družba socialistična, bodo take krize nemogoče. In stranka «e bojuje za socializem, ki odpravi krize; zato se pa vendar ne postavlja na stališče indiferentizma v slučaju krize in brezposelnosti, češ "mi je nismo zakrivili in dovolj je. da se bo-jpjcino zoper kapitalizem"; ampak socialistična stranka ve, da vplivajo dogodki v kapitalistični družbi tudi na razmere delavstva in na pogoje socialističnega razvoja, pa se zato ne bojuje le za končni cilj, uinpak tudi za vse tisto v sedanji družbi, kar je potrebno, da se omogoči in pospeši boj za bodočo družbo.
Stranka se bo gotovo bojevala zoper vse, kar bi moglo povzročiti vojno. Ali če je vse prizadevanje zaman in vojna vendar izbruhne, tedaj je enostavno neumnost reči, da nam ni ta reč nič mar, ker je nismo mi ¡»ovzročili in ker jc vojna kapitalistična.
Kriza je tudi kapitalistična, pa nam je veliko mar, ker zadene delavstvo huje kakor kapitaliste same. Vojna je kapitalistična; ampak vojna sama in njeni rezultati in njene posledice vplivajo na razmere delavstva, in sicer vplivajo lahko zelo močno. Torej je nezmiselno reči, da nam stvar nič ni mar.
Čim boljše bodo razmere delavstva v deželi, čim več uspehov 1m> imela socialistična stranka, tem bolj nam je tudi vojna mar, kajti tem več tudi delavstvo lahko izgubi.
Nekateri 'radikalei" mislijo, da povedo kaj posebno modrega, če pravijo, da ne gre sovražniku za to, da vzame premaganemu narodu volilno pravico, tiskovno svobodo in sploh politične pravice, ampak za zemljo in za tovarne. Je že res, da mu gre za zemljo in šume in jame in tovarne; ampak da more imeti zemljo pod svojo oblastjo, mora imeti tudi ljudstvo pod svojo oblastjo, in tla ga ima, mu vzame politične pravice. Se nobena dežela ni bila anektirana, ne da bi bilo njeno ljudstvo padlo pod absolutizem.
Izguba političnih pravic je pa za delavstvo mlarec, da si hujšega skoraj misliti ni. Tupatam se sieer pojavljajo med nami preroki, porogljivo vprašujoči, kaj ima delavstvo od volilne pravice in od svobodne besede. Taki prevzetni modrijani menda niti ne vedo, kako absolutno nesocialistično je tako vprašanje, ne glede na to, da je tudi neumno kakor noč.
Politične pravice dajejo ljudstvu možnost, tla se bojuje. Brez političnih pravic mu i*c ostaja za boj nič druzega kakor konspiracije, zarote, atentati. In tega, bi človek mislil, si vendar ne želi nihče v socialistični stranki.
Politične pravice omogočajo ameriškemu ljudstvu, da si, če bi bilo dovolj zrelo, v jeseni lahko izvoli socialističnega predsednika in podpredsednika, socialistično kongresno zbornico in (Konec na 2. strani.)
glasovanje 0 platformi
(Nadaljeviu»je h 1. strani.) aeuat, socialistične legialature, socialistične sodnike ia šerife :. L d.
Politične pravice niso krive, da jih velik del delavcev ne zua rabiti sebi v prid.Ampak če jih ne * bi bilo, jih ne bi mogli rabiti. Izguba takih pravic ni hrezpomemhua reč, in če preti vojna, da nam vzame te pravioe, pomandra našo organizacijo in nas pahne za pol stoletja nazaj, tedaj je norost govoriti, da nam to nič ni mar. Ne le norost, siupak Hi» rt en greh zoper socializem je.
Ce je torej enkrat vojna tu, če je uismo mogli preprečiti, če ni socializem v drugih deželah še toliko napredoval, da bi mogli povsod odgovoriti na vojno z revolucijo, tedaj postane vprašanje obrambe tudi za socialistično delavstvo važno. In če pravi platforma, da bo obramba toliko uspešnejša, kolikor l»oljši bo socialni položaj delavskega ljudstva, izreka resnioo, ki je popolnoma v soglasju z načeli in z interesi socializms.
GLASOVANJE O VOJNI. -
Druga tarča, v katero streljajo "radikalci", j«* točka, da ne smejo Zedinjene države začeti ali
napovedati nobene vojne brez splošnega glasovanja vsega ljudstvs. izvzemši če so Zedinjene drža-ve napadene.
* Tudi ta točka ne stoji sama zase, ampak pred njo obsega druga točka sledečo zahtevo:
44 2. Da se odvzsme predsedniku moč, da more zavesti narod v položaj, iz katerega ni drugega izhoda kakor vojna. Nihče, naj bo njegov uradni položaj kolikorkoli visok, ne sme imeti moči, da odloča vprašanje miru ali vojne za narod, ki šteje sto miljonov. Dati enemu možu tako moč, ni ne demokratično ne varno. Doslej izvršuje predsednik tako moč, ko dok)ča zunanjo politiko naroda ter način in ton diplomatičnega obravnavanja z drugimi narodi. Zatorej zahtevamo, da se izroči moč za določauje zunanje politike in dipkunatič-
ne ratprave kongresu in da se izvršuje javno, narodu pa pridrži pravica, da vsak čas lahko z referendum naloži kongresu izpremeiubo njegovč zunanje politike."
V zvezi s to točko je navedena zahteva tako jaana, da mora tudi največji pedant izgubiti vsak atrah, če ui popolnoma obseden od neumnega iu iiesocislističnega načela "riunresistenee', ki se temelji v krščanski, ampak ue v človeški zahtevi, da nastavi še levo lice, če si dobil klofuto na desno.
Platforma zahteva, da se vsa zunanja politika iu vse diploiuatičue razprave izroče kongresu. Dokler je to privilegij predsednika mi se diplomacija upravlja tajno, se pač lahko zgodi, da zameša časti hlepeti ali intefesirau mož reči tako, da na-|N>sled ni iz zagate nobenega drugega izhoda kakor vojna. Iu tudi lahko provocira drugo vlado-tdko, da se naposled od zunaj napovč vojna, in ♦edaj je navidez napadena Amerika, medtem ko je v resnici njen prezident hotel vojno.
Ali stvar dobi popolnoma drugačno lice, ako se predsedniku vzame ta privilegij.
Zastopnike v kongresu voli ljudstvo. Torej ima ljudstvo saino možnost, da vpliva tia zunanjo politiko po svoji volji, ako je tu naloga izročena kongresu, zlasti z ozirom na zahtevo, da ljudstvo a splošnim glasovanjem kongresu vsak čas lahko naloži izprememho zunanje politike.
Ako se to izvrši, tedaj je nemogoče, da bi se vodHa zunanja politika, s katero ne soglaša ljudstvo, razun če je ljudstvo tako indiferentno in zaspano, da se ne briga za nič. V tem slučaju je pa samo krivo, če ravnajo njegovi zastopniki na svojo pest.
Platforma zahteva pravico; od ljudstva je odvisno, kako jo bo porabilo. Iu če jo porabi tako, kakor zahteva platforma, tedaj je nemogoče, tla bi se proti njegovi volji vodila izzivajoča politika in pripravljala nameravana vojna, nasprotniku pa prepustila napoved vojne.
Ako se izvrši zshtevs druge točke, ps se zgodi napad nu ozemlje Zediujenih držav, tedaj je to res invazija; v takeiu slučaju je Amerika res napadena iti obramba je tedaj opravičena.
• Platforma pravi, da v takem slučaju ni treba splošnega glasovanja «a vojno. To je |>opoliioma naravno in logično. Zakaj če bi imeli takrat, ko bi bila dežela že napadena, šele glasovati o tern, če naj se branimo ali ne, bi bilo že s tem odločeno, da se ne branimo. Kajti preden more biti splošno glasovanje končano, bi imel sovražuik že davno zasedeno vso deželo. Iu tedaj sploh ne bi bilo več ljudskega glasovanja, ker ue bi bil sovražuik, ko hi imel vse urade in oblasti v svojih rokah, tako neumen, da bi še dovolil glasovati proti sebi. V teiu slučaju je torej prav iu naravno, da odloča o obrambi tisti zbor, katerega je ljudstvo izvolilo in čigar politika je bila res ta čas pod ljudsko kontrolo.
NE BODIMO HINAVCI!
Ako bi, kakor zahtevajo tisti, ki imenujejo sami *el>e po krivem radikalce, črtali to točko iz platforme, bi storili enostavno dejanje hiuav-ščine.
Mi ne verujemo, da preti Zeditijenim državam neposredno napad od te ali one strani. Ne da hi bilo to tehnično nemogoče. »Sedanja vojna je dokuzala za sto reči, ki so jih prej smatrali Za nemogoče. da so vendar mogoče. Ampak zdi se nam, da imajo vsi tisti, ki hi bili sposobni, da napadejo Ameriko, sedaj sami s seboj dovolj opravkov. Kadar mine sedanja vojna bodo potrebovali časa in moči in dela, da zacelijo svoje rane. Kar se tiče Japonske, ki jo zlasti na zapadu radi slikajo kot hudiča na steno in ki je od vojne doslej več profitirala kot trpela, je kljub hahariji svojih imperialističnih pisateljev vsaj sedaj še nekoliko preslaba za uspešen napad na Zedinjene države.
Toda razmere se izpreminjajo. Po sedanji vojni lahko nastanejo popolnoma nove zveze in
politične kombinacije v Bvropi in v Aziji, in če vemo, da so v kapitalistični družbi vojne mogoče, tedaj ne smemo biti sami sebe |m> zobeh, pa praviti, da je bas za Ameriko vojna nemogoča.
Zoper napad od ameriške strani zahtevu platforma splošno glasovanje. Za napad na Ameriko, torej za obrambo v slučaju uapadu ¿ahteva odločitev kongresa, kateremu ljudstvo lahko prepreči ugresivno politiko.
Če hi s«' zgodilo, du bi bila Amerika res napadena, ne tako, da je sama provocirala napad, ker je hotela odgovornost odvaliti na druge rame, ampak da z vsemi diplomatičniiui sredstvi ni mogla preprečiti sovražnega napada, tedaj se pa Ihi branila. In čim več bi bilo v njej ob takem času socializma, tem opravičenejša bi bila njena o-hramha.	%
Ako je napad kakšne druge sile na Ameriko sploh mogoč, tedaj je s tem dokazano, da nima socializem v dotični deželi dovolj moči, da bi preprečil napad. Čim manj je v kakšni deželi socializma, tem lože ho vodila napadalne vojne. Baš s socialističnega stališča je torej medeni nauk "nonresistenee" blazen. Kajti praktično ne pomeni nič druzega, kakor da si morajo socialisti dati od nesocialistov brez odpora pomandrati vse.
Vedeti, da so lojne mogoče, vedeti, da je o-bramba človeška in da se bo tisti, ki je napaden, branil, naj mii kdo poje o prenašanju zlega in o ljubezni do sovražnika, kolikor hoče, pa v plat for mi molčati o takeiu slučaju, bi bila hinavščina.
Prav to pa ni socialistično. Slovenskim so-drugotn torej priporočamo, naj glasujejo za lia črt, kakor ga je izdelala eksekutiva in naj ne pomagajo delati veselja nasprotnikom socializma, ki se IhhIo le smejali, če IhhIo videli, da se stranka tik pred volitvami ravsa in kavsa s svojimi zastopniki in kandidati, namesto da bi koncentrirala svoje moči za boj proti kapitalizmu.
Je li to boj
o
' "Clevclandska Amerika" je sicer pred kratkim trdila, da je ne vesele napadi na socialiste. "Clevelaridska Ainrt-ika" je sploh, če se verjame njeniiu tvrditvaui, najznačajnejši slovenski list v Zediujenih državah in ua svetu sploh.. "Cleve-landska Amerika" se nikdar ne posluži neresnice, in kar se tiče socializma, je C. A. njegova najboljša prijateljica in mu želi največji uspeh.
I*» kadar «o kakšne volitve, tedaj priporoča C. A. z največjo "požrtvovalnostjo" kapitalistične kandidate. I>e kadar misli, da je našla kakšno priliko, da da socialistom brco, takoj iztegne nogo
44C. A." bi rada včasi sedela na dveh stoleh, to je vse. Ampak še kadar Zme izjemno prijavno besedo o socializmu, ne more skriti kislega obraza, s katerim je to storila, kajti'v resnici ji nič na svetu ui tako zoprni* kakor socializem. Ta /lo-dej namreč čisti vodo; v kalni vodi je pa najbolje ribe loviti.
Zopet se je elevelandski list oglasil in hoče dajati dobre nauke socialistom. V eni zadnjih številk je objavil članek s podpisom "Član Slovenske Lige". Dobro bo, če spoznajo tudi naši čita-telji, koliko licemerstva se lahko nagomila v e-nem samem članku takega lista in zato jim za duševni užitek podajamo v naslednjem famozni produkt elevelandske tetke.
Internacionalni socialisti zborujoči dne .11. Julija t. 1. ▼ Haagu so se izrekli za i»opolno neodvisnost Belgije in Poljske ter demokratično federativno zvezo Balkanskih d rta v.
Jugoslovanski socialisti, ali «te vi internacionalnif ste internacionalni, bodete potrdili tvojim sodrugom v Haagu; prestopili bost* v redove onih naših rojakov, ki ragovariaio idejo svobode za vsak narod, posebno pa še avobodo lastnega naroda. Naj poreko vati voditelji v Ameriki kar se jim ljubi; sej ti vaAi voditelji so vendar manjši ljudje, kakor pa zbor v Haagu. Ti vaši vaditelji so s svojo narodno npatijo in s'svojimi napadi nn vsako gibanje med nami za svobodo dokazali, da so ali agentje Avstrije, ali pa ner.motni voditi vas. Naj bode resaicn ena ali drugo, zaslaiill so, da jim z ogorčenjem obrnete hrbet.
Internacionalisti v Haagu vedo, da more postati na rod srečen le tedaj, ako more uiivati popolno neodvisnost, tako narodno kakor gospodarsko, in da ako se zdrufti z drugim narodom al*, narodi, se mora to zgoditi neprisiljeno, na federativni podlagi, katero prešiti ja duh demokratizma.
Internacionalisti v Haagu niso izrekli nekaj novega e tvojo izjavo, ker ta ideja je že zdavnaj poznana. Vendar saaiuiiio za tveje izjavo vse, priznanje, tako kakor zaslu ¿ijo vali voditelji vso grajo in obsodbo za tvoje brezdelje v tej tmeri. Socialna, ekonomična in politična vprašanja v sedanjih razmerah ne moremo reševati vsako za sebe, ampak skupao: eno je odviaao od dragegs. Praktičen vo * tlitelj ene ali druge stranke se bode torej posluževal vsega, kar bi moglo služIti v prid straake. H v oboda, politična in tfoapodarska. je aarodu prvi pogoj sreče. Ali je jugoslo vanska politična in gosi>»dar*ka neodvisnost, torej svo hoda, nekaj nemogočega, nepraktičnega ali celo škodljivega za socializem ia posebao še za vas slovenske ali jugoslovanske socialiste, da vaši voditelji nele niso čutili potrebo podpirati idejo jugoslovanske svobode, ampak so redno celo zasmehovali one, ki |K> svojih močeh delujejo as stvarf Vaii voditelji govore, kako so celo svoje ti v • Ijenje posvetili socializmu, kako so študirali socialna vprašanja, itd., in vendar vsak razsoden človek vidi brez izjave i n ter nacionalist o v v Haagu, da nimajo niti trohe pravičnosti v svojem znanju.
Oni menda odlično poznajo tvoje strankarske teorije, ki e bodo v tvoji obsežnosti vresničile morda čez dve ti • teč let. toda pota. ki bi jih privedla k takemu uresniče ajn. niti ca korak ne poznajo.
Jugoslovanska svoboda bi bila za vas "jugoslovan ske" socialiste skok k uresničenju vaših idealov. In ju-geelovaaska svoboda |e ravno tako mogoča, kakor je bila pred nekaj leti italijanska. I>a so pa vsled narodne skup aoati in tvobode italijanski socialisti napredovali, niti vaši voditelji ne morejo ot>orekati. Jugoslovanska politična edinost .je tako mogoča, kakor je bila nemška, in tudi tam so sodrogi radi tega napredovali.
Nato jugoslovansko edinstvo in jugoslovansko svo bodo zagovarjajo vsaj v principu val narodi izvan onih, ki so nas dosedaj izkoriščali in ki nas hočefo še izkoriščati. Ako vam ni nič za načelo narodnosti, morate ostati vsaj zvesti tvojim jugoslovanskim sodrugom, ki so vendar na vtezadnje tudi del jugoslovanskega naroda. Jasno ie, da bodo. kakor dosedaj, tudi v bodoče izkoriščani, skupaj a ostalim našim aarodom, tudi vaši jugoslovanski sedrugi, ako ee ne uresniči ideja jugoslovanske tvobode. Ali ste s tvojimi duhovitimi voditelji prišli le tako daleč, da ate voljni prodati tudi tvoje somišljenike?
Teorije so dobre in koristne le v toliko, v kolikor se dajo uresničiti. Htorite praktičen korak, pon.agajte* do politične in gospodarske tvobode tvojemu narodu, ker v svobodnem narodu je sv oboden razvoj vaših idej. Vi to eialiati ste misleči ljudje, zato pa se ne dajte utopiti v teorije, ki bode vendar le ostale ničeve teorije, ako ne bodete storili praktičnega koraka k nfih uresničenju.
Vodijo vaa Ijadje, ki atojije a eno nogo v Avttriji, z
drugo v Ameriki ter tkačejo teda j na to, seda i na drugo stran. V interesu* takih voditeljev je, da ue storite edino praktičuega koraka, da se ne zavzainete /.a jugoslovansko svoltodo — dokler nosijo oui odgovornost. Kličem vam še eukrat v spomin nu izjavo iiiternacioualuih socialistov v Haagu z dne .11. julija t. I. iu s>otem sodite sebe iu svoje.
,	Član Slovenske Lig«.
Ta "Član Slovenske Lige", ki se ponuja socialistom za profesorja, je morda zelo neveden. To hi mu lahko služilo za izgovor. Ampak nevednost ne opravičuje arogantnosti, ki plava po tem usmiljenja vrednem članku kakor maščoba po juhi. Razun tega je člankar nesramen in se približuje prav zelo tisti lastnosti, ki se imenuje lumparija in za katero je klofuta povsem opravičeno plačilo.
Mož si ne sme domišljati, da cenimo trapasti produkt njegovega "duha" tako visoko, da ga častimo s svojo polemiko. Ampak treba je včasi pokazati, s kakšno plitkostjo, s kakšno vnebo-vpijočo zabitostjo se upajo nekateri časniki včasi begati ljudi. Da je "član slovenske lige" strašen ignorant, to je njegova stvar. Ampak da spušča uredništvo slovenskega lista take duševne po-kveke v javnost, je škandal, ki sramoti slovenstvo v tej deželi.
Modrost premodra pričenja s povestjo, da se je mednarodni socialistični zbor v Haagu, ki pa ni zboroval le 31. julija, ampak tri dni, izrekel za neodvisnost Belgije iti Poljske ter za demokratično federativno zvezo balkanskih dežel.
To konstatacijo zna čudni filozof porabiti za — napad na jugoslovanske socialiste v Ameriki. Človeku se zdi čudno, kako jc mogoče izvesti tako reč. Ampak kdor zna, pa zna. Veliki modrijun ne zahteva nič več in nič manj, kakor da naj jugoslovanski socialisti v Ameriki zapuste "svoje voditelje" in prestopijo v vrste — -— nacionalistov. Zato, ker se je socialistični kongres v Haagu izrekel za balkansko federacijo 1
Ce je komodui člankarček Clev. Amerike preleti, da bi kaj čltal in se upa pridigati socialistom, ne da bi sploh vedel, kaj socialisti delajo, bi se smelo zahtevati nekoliko več znanja od uredništva, ki objavlja take pisarije.
Kongres v Haagu se je res izrekel za balkansko federacijo. 44Internacionalisti v Haagu . . . . zaslužijo za svojo izjavo vse priznanje, tako kakor zaslužijo vaši voditelji vso grajo in obsodbo ..." Graja in obsodba od strani takih duševnih velikanov ne bo nobenega Indela. Ampak preden se kdo drzne sedati na sodniški stol, pa razmetavati grajo in obsodbo, naj gre v štaeuno, pa naj si kupi vsaj za uikel pameti. Zakaj če zaslužijo grajo in odsod ho slovenski socialistični "Voditelji", jo zasluži tudi haški zbor; če pa ta zasluži priznanje, jo zaslužijo tudi naši voditelji.
Ne da bi nam šlo za priznanje velikanov, ki ne vedo, kaj čenčajo. Ampak stvar je ta, da so naši voditelji in haški zbor popolnoma enega mišljenja, iu to, kar gre enitn, gre tudi drugim.
Na kongresu v Haagu je bil zastopnik Ameriške socialistične stranke sodrug Lee. Z njim je šla v Haag spoi leniea Jugoslovanske SocialistltV ne Zveze, katero je 44Proletarec" že priobčil in jo naši «odrugi. na katere C. A. tako gorečno apelira, dobro poznajo. Ta spomenica se ne izreka le za balkansko federacijo, ampak jo tudi specificira in pravi, da naj bi avstrijski Jugoslovani pripadli tej federaciji.
Internacionalisti v Haagu se o razmerah Jugoslovanov poučeni ravno od teh prokletih slovenskih socialističnih voditeljev v Ameriki, katerim naj sodrugi Mz ogorčenjem obrnejo hrbet."
Zdi se natn tudi, da je nam nekoliko več znanega o tetn, kaj vedo internacionalisti v Haagu, kakor gospodom pri C. A. Internacionalisti v Haagu namreč ne klobasajo o svobodi in neodvisnosti nsrodov takih nezmislov kakor clcve-landftka tetka, ampak enostavno poznajo davno sklenjene resolucije mednarodnih socialističnih zborov, ki zshtevsjo zs vsak narod pravico, da
sam odločuje o svoji usodi. Oni ne fantazirajo o "svobodi" in 44neodvisnosti", tam, kjer tega ni.
Federacija balkanskih dežel pomeni nacionalno združitev Jugoslovanov in politično združitev na Balkanu živečih narodov. Kakor kongres v Haagu, tako se je tudi Jugoslovanska socialistična zveza v Ameriki izrekla za tako združitev. Ali zagovarjajoči tako združitev ne sipamo ne mi ne "Internacionalisti v Haagu" ljudstvu peska v oči in mu ne govorimo o svobodi.
Narod ni svoboden v Avstriji. Narod ni svoboden v Ameriki, iu narod ne bo svoboden v Jugoslaviji, če se ustanovi. Kajti v kapitalistični družbi sploh ni svobode, in da ne bo Jugoslavija ali Balkanska federacija kapitalistična, se more sanjati le človeku, ki nima o gospodarskih zakonih nobenega pojma.
Kadar govore pri C. A. s socialisti, tedaj bi jim sploh priporočili, da se nauče nekoliko stvarno misliti, ps da nas puste pri miru z linko. Stavek kakor "Internacionalisti v Haagu vedo, da more postati narod srečen le tedaj, ako more uživati popolno neodvisnost, tako narodno kakor gospodarsko", je nestvaren kakor pesem, le tla nima kljub temu nič pesniškega v sebi.
Nart>dna neodvisnost je prokleto tnalo. Nemci jo imajo, Rusi jo imajo, Turki jo imajo. Kdo se upa trditi, da so ti in še drugi nacionalno tictnl-v isti i narodi srečni!
Kar se tiče gospodarske neodvisnosti, je pa duhoviti ligaš prav s tem stavkom najholj pokazal svoje neznanje. Državna neodvisnost nima namreč z gospodarsko neodvisnostjo nič opraviti. Gospodarsko so vse dežele odvisne druga od druge, in Balkan bo odvisen še bolj kakor mnogo drugih dežel, pa naj bo njegova državna organizacija kakršnakoli. Kajti industrija se ne da čez noč izkopati iz tal, in neindustrijski Balkan bo gospodarsko odvisen od industrijskih dežel.
Ne le Balkan. Tudi industrijske dežele morajo izmenjavati svoje surovine in svoje produkte in so torej tudi vzajemno odvisne.
Zato ue bo prihajalo "luternacionalistoni v Haagu" ua tuisel, da bi govoričili o "sreči narodov",, o "popolni", zltisti o gospodarski 44neod visuosti," kjer gre enostavno za nacionalno avtonomijo.
To zagovarjamo tudi mi. Za to delamo tudi mi; ampak elevelandski tet k i in njenim liga še m vendar ne hotno nikdar ustregli, zakaj tako, kakor žele «»ni in kjer bi bilo všeč njim, ne bomo delali mi; Radi gremo k ' Internacionalistom v Haag'; na vsak kongres socialistov, ki je poklican za to, pojdemo radi. Razlagali smo sodrugom jugoslovansko vprašanje in ga bomo še razlagali. In če bo imela Internacionala količkaj vpliva na pogoje pri sklepanju miru, bo dobro poučena o naših zahtevah in o našem stališču.
Ampak mi nimamo opravka ne s K ing Geor-geovo, ne s car Nikolajevo», ne s- kralj Albertovo vlado. Nisino Francjožefovci, zato pa se ui treba, da bi bili Miklavževe!. S kronami iu s kapitalističnimi vladami nimamo stikov in jih ne boiuo iskali. V tej stvari smo v najboljšem sporazumu z 44Internacionalisti v Haagu" katere ligaš danes hvali, a jutri jih bo napadal prav tako kakor nas.
Sicer naj napada, kolikor hoče. Da je potila duša je pokazal s svojo infam.no besedo, da uteg-nejo biti socialistični voditelji agentje Avstrije. Človek ki nima za tako trditev najmanjšega do.-kaza medtem ko dokazuje vse delo teh voditeljev ravno preti noge, je navaden falot, in če mu kdo pljune pred noge, nima niti pravice, tla bi se pritoževal zaradi tega. Na napade tnl take podle strani se to&j ni treba ozirati.
Ali če hi bil mož količkaj pameten, bi molčal vsaj o socializmu, katerega razume toliko kolikor peta na čevlju. Ktlor govori, tla se bodo socialistične teorije uresničile morda v dva tisoč letih, je duševen revček, in tak nevedne/ naj ne-modruje o italijanskem edinstvu in njega vplivu na socializem. Ali naj se najprej uči, kaj da je socializem, ali pa naj molči. Zadnje bo še najbolje zanj.
KRIZ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA.
SPISAL IVAN CANKAR.
"Fcj! Še sam nisem gledal nikoli rad takih reči, pa da bi bil takorekoč glavna oseba! . . . In vendar ni t o nič drugega nego gizdavost, morda samo že zadnji ostanek iz tistih časov, ko je človek še mislil, da je umetnik ter je presojal vse stvari z estetičnega stališč« . . . Kaj jc pač drugega, nego gizdavost, Če me je strah, da bi pisali časopis idrugo jutro: 4 Včeraj so privlekli iz votle le vse razjedeno truplo neznanca, ki se je bil najbrž radovoljno utopil. Po slabi in obnošeni obleki bi se dalo sklepati, tla jc bil brezposeln delavec!' — To bi bila poslednja kepa na grob in svet bi sel dalje svojo pot, kakor da se ni nič zgodilo ..."
Preštel je poslednje desetice, izposojene ali darovane od bogvcdikogn iu je stopil v žganjar-nico. Nizka soba je bila zakajena, gosti, smrad-1 Ji vi vaduh ga je zapekel v oči. Sedel je v kot za prazno mizo in si je naročil žganja. Natakarica, ki je bila pač navajena različnih ljudi, ga je pogledala nezaupljivo. Mate se je bil zelo izpre-menil. Obraz mu je bil dolg Iu suh, porastel z redko, kocinasto brado, dolgi lasje ho iiiu viseli na čelo preko obrvi.
Izpraznil je čašico na dušek in oči so nc mu zalile.
"Nc! Dol misli, dol spomini! Če je treba kaj storiti, je treba storiti brez kesnnja — kakor tla bi se šel brit ... In vse kesa nje ni drugega nego — žganje! Iz pijače se rotli sentimentalnost iu slsht>čn ... po kolenih gazi človek blato in strmi s topim očesom v višavo . . . Kadar ne zdrami, pade glava in tudi čelo se zarije v blato ..."
Plaho jc stopil skozi duri otrok s suhim, sla-rikavirn obrazom, v /elo siromašnem, razcapanem krilu; ponujal je potočnice, pijanci se t.iso ozrli in so kričali dalje svojo stvur.
Mate je kupil Šopek in si ga je zataknil v gumbnico; mimogrede je pobožni suha ličea iu otrok se je začuden nasmehnil.
"Ti uboga! . . . Kakšno bo tvoje življenje?" Sla je, Mate pa se je razsrdil sam nad seboj. "aKj me briga življenje drugih ljudi? . . . Sam hodim bos, pa bi miloval druge, ki imajo vsaj eokljel"
Plačal je hitro rn se je napotil. "Cas je! ... To je življenje, kakor govorice-•nje brez vsebine in brez smisla. Treba ga je za-lučiti strani, kakor dolgočasno knjigo, ki jo je pisal človek samo zategadelj, tla je vrstil črko oh črko . . . Čas je!\'*
Cas je bil, toda Mate je romal po dolgih ovinkih do cil ja, fce je umiralo mesto «samotno so gorele svetljke. Leno, zamolklo je zašumelo od daleč, samo Mate je morda slišal tisti šum in pospeši! je korake.
Stal je ob bregu; nn oni strani se je izpre-ha-jaI nekdo in njegovi težki koraki so odmevali samotno. V votli se je lesketala mesečina; tam nad visokim črnim stolpom je plaval ftčim.
Nič ni več mislil; život se je sključil. pesti st» se stisnile in mišice so se napele na nogah. 44Mate! Csndli se! . . ." Vse telo nu je omahnilo kakor po silnem naporu; en sam v*dih je izbruhnil, osvobodil jezero trpljenja ....
(Dalje prihodnjič.)
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
M. Jaaavarla
Svoboda tri delo.
iakarpwMMM.faknn i tmiMivl lui»
Sedež: Frontenac, Ku«.
GLAVNI URADNIKI t Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kans. Pod p reda: JOHN GORÂKK, Box 170, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hiil, Mulherrv, Kans. Blagajnik; FRANK STARČI& Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNI K AR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONORAC JURA«, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOOMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4. Woodward, lovva. FRANK STUCIN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Frankliu, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM iniOMEK, Box 65, Frontenac, Kans. .ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
NAZNANILO.
Konvencij» A. 8. B. P. D. »e prične due 28. t. ni. v Avstrijski društveni dvorani v Frontenac, Kans. Vsled tega se prosijo vsi cenjeni delegati, da svoje potovanje tako urede, da dos|>ejo pred 2S. avgustom V Frontenac, tako da bo možno omenjenega dne točno ob 9. predpoldan pričeti z glavnim zborovanjem.
Obenem se naznanja, da ra časa konvencije preneha poslovanje v glavnem uradu, v slučaju pa da ima katero dru-itvo kako prošnjo, ali kaj zelo važne ga, kar se iina na konvenciji rešiti, naj se take stvari (»ošiljajo na sledeči naslov: John ("'erne, Lock Box 3S, Frontenac, Kans. Kot že rečeno, je tu označeni naslov veljaven le za časa glavnega zborovanja. To naj služi na znanje vsem cen. tajnikom, da se ne bodo pri pošiljanju motili. Ona kra je v ii a društva, ki še niso naznanila svojega delegata, so prošena, da to ne-mudama store.
Torej na veselo svidenje dne 28. avg.
v Frontenac, Kans.
John Černe, gl. tajnik.
Svoboda je krasna beseda. V I zgodovini se je veduo mnogo ra | bila, menda pa nikdar toliko koli-i kar v naših časih. Zaradi tega hi bilo misliti, da so si vsaj tisti lju dje, ki jo največ izrekajo, na jas i nem, kaj je početi h tetu pojmom, i t 'e bi se svoboda samo opevala, si ne bi bilo treba mnogo beliti gla ve z njo, zakaj pesnik ima tudi svo bodo, da pretirava, da nadomešča | kruto resnico k fantazijami, ter da rabi pojme in besede po svojih umetniških besedah. Ali dočim so ravno najboljši pesniki prenehali |tjavendau deklainirati o svobodi in jo rabiti za opajanje namesto alkohola, je v politični agitaciji in v gospodarskem življenju "svoboda" še vedno med najbolj priljubljenimi gesli in ravno tukaj, kjer bi bilo treba najtreznejšega mišljenja, se ljudstvo najbolj nar-kotizira z besedami.
Svoboda sc na eni strani prav | tako zlorablja, kakor na drugi 'na dzemcljske' skrivnosti. Kljub navideznemu najskrajnejšemu nasprotju pa je vendar oboje zelo sorodno: Oboje špekulira z najgloho kejšim ljudskim hrepenenjem, z nezavednostjo, a vedno plamtečo, ne iz razsodnosti, temveč iz eud-stva izvirajočo željo po najvišji
kake postojanke ali pa kot del potujočega gozda. Velika množina teh drevesc more pred sokoljimi očmi letalcev skriti jezdeca in konja, more skrbno zakriti kolone, artiljerijo in poljske
Po mednarodnem pravu je prepo- sreri- Svoboda je en izraz take zvr vedano zapeljevanje k zločinu, n. pr. ^ane sreče, nebeška blaženost pa k umoru sovražnega vojskovodje ali drilgi.
k požigu. Dovoljeno pa je napeljeva- Pustimo "življenje onkraj gro-nje sovražnih čet k pobegu.	ho", o katerem ne more živ krst
Potemtakem bi noben profesor povedati nič gotovega in s kate-mednarodnega prava ne mogel opore- rim nima politika nobenega mi-
kati naslednjemu slučaju: Iz strelskih jarkov na črti med Reimsom in I^ao-nom so pobegnili k nemškim četam štirje Zuavi. Mlad poročnik z imenom znanega vojskovodje iz leta 1870-71. jih je poslal zopet nazaj, češ: "Če pridete samo štirje, nima to nobenega
ravnega stika. Kaj je k svobodo! Ali je svoboda samo po sebi politično načelo! Ali more biti svoboda temelj ali cilj politike!
Priznavamo, da so to "sumljiva" vprašanja. Človeka zadene oh
CENJENIM URADNIKOM IN UDOM A VSTRIJSKO-SLO VENSKEGA BOLNIŠKO PODPORNEGA DRUŠTVA.
smisla. Moramo vas ustreliti. Ampak njih kaj lahko očitanje, da je na-tecite nazaj in pripeljite s sabo še dru- i zadnjak, sovražnik svobode, ab-ge, potem dobite dobro toplo kosilo in solutist in kdo ve kaj še. Ali čisto pijač**." Po preteku ene ure so se 1 Slučajno" so postali največji re-Zuavi vrnili in pripeljali s seboj 38 akcionarji, absolutisti in zatiralci tovarišev.	svobode tisti, ki so največ govorili
Sila in svrha vojne zahtevata, da se ! 0 8Vobodi ter vedno razvijali za-uporabi vsaka dovoljena zvijača. Od sfaVo KVo}mh1<.. IVoti "svobodnja-
četrtega dimnika na "Kmden" do ka- i ,,	, , , ,
kom se mora svoboda dandanes
kršnekoli navidezne artiljerijske postojanke v svet likajočem ledu na Vzhodu, od slamnatih prednjih straž do ogromne naprave, ki na starem vozu z lojternicami predstavlja najmo-dernejši top — vse to ima eno in isto svrho: prekaniti sovražnika in mu iz-
ravno tako braniti, kakor proti pravim uazadnjakom in tiranom.
Svoboda ni nič absolutnega Ah solutne svobode iii. Nikjer je ni, ne v vesoljstvu, ne v materijalnem
male luue. Vagabund komet, ki se klati po neizmernosti svetovja, ni niti treuotek prost; a kakor je sam odvisen od tisočerih teles, s katerimi iiiia oddaljene ali pa in-timnejše stike, tako so v manjši meri odvisni od njega ne le neznatni meteori, ki jih spotoma požira, ampak tudi veliki svetovni magnati, ki jih Mrečava.
Zakone te vsesplošne odvisnosti so učenjaki študirali iu jih še dalje študirajo. Spoznavajoči te zakone, izračunavajo njih neizogibne posledice in nam jih napovedujejo. Preden se prikaže nebeški potepin najboljšemu dale-kogledu, že povedo zvedoznanci, kdaj se pojavi na gotovem mestu.
Vsestranska odvisnost sega od največjega do najmanjšega. Do skrajne meje človeške zmožnosti jo zasledujejo teleskopi, spektralna naliza iu računi v velikosti; v komaj pojmljivo svetovje malega, kjer so Litja nevidna, ato mi in molekuli pa lc matematični pojmi, sega inikroskopično oko iu nahaja povsod vzajemno odvisnost. Zakoni, ki predpisujejo kre* tanje zemlje in Martovo pot, ki silijo solnce, da sveti, in luno, da nam kaže vsako noč drugo lice, zakoni, pa katerih so nastala svetovja in po katerih minevajo, so o-hudili tudi človeka in ga napravili takega, kakršen je.Nikakršne svobode ni bilo tu. Brez svoje volje je prišel na svet; sprejeti je moral tisto telo, katero jc dobil; možgani in živci, in sluh in duh — vse mu je bilo dodeljeno brez njegovega hotenja in brez njegove izbire. Stalni zakoni so uredili zemljo, njegov dom, tla pod njegovimi nogami iu streho nad njegoyo glavo; in kakor so po stalnih zakonih ustvarjeni drugi ljudje in urejeni njih pogoji, tako je določena odvisnost vseh od prirodc in vseh med seboj.
Ali človek, ki zalezuje s svojim študijem zn naše smisle največja in najoddaljenejša solnca ter za naše oči najmanjše, z drobnogledom komaj vidne živalice, njih gibanje, njih pogoje, njih vzajemnost, človek ki je dolga stoletja smatral sebe za središče in namen sveta, je posvetil razmeroma najmanj poznosti spoznavanju satne-
in ne v duševnem življenju. Po- ga sebe, svojega življenja, njego-vsod je odvisnost. Svetovi in sve vih pogojev in zakonov. A kar je
Zapisnik seje glavnega urada s d
23. julija t. I. v Frontenac, Kan«
Sejo otvori br. Martin Oberžan, gl. predsednik ob 10:20 dopoldne. Uradniki so sledeči navzoči:
Martin Oberžan predsednik, John,__. .	. .	_ , . .	....	.
Černe tajnik Frank Starchich blajrai- P°mombne točke, zavajanje »ovrazne- odvisna od velikega solnca in od škodo človeštva lil sreče.
.... * .,	... JT ga ognja na tisoč načinov, uporablja-'
mk, Louis Bresniker zapisnikar, Pon 1
viti orožje.
Prilagodenje barve in oblike bližnji. tovni sistemi so odvisni drug od znanost vendarle spoznala, je v okolici, pritezanje sovražnika na brez- drugega, vsi vzajemno. Zemlja je važnih delih še neporabljeno, na
Priroda, ki je dala človeku dar m is! i in spoznavanja in nad vse važni dar dela, mu je razkrila tisočere skrivnosti in razodela neštete svoje postave. Iu kakor je napravila iz njega svoj stvor, ki se mora neizogibno ravnati po njenih zakonih, mu je dala v njegovem okviru svobodo, da obrača sebi v pri v vse, kar more doseči. Majhna je ta svoboda in vendar velika. Ena najvažnejših njenih lastnosti j »a je ta, da se spreminja, liahko je manjša in večja. Človek, ki je živel pred štiristotiaoč leti in ni poznal lastnosti apna, lana, železa, ni bil izdaleč tako svoboden kakor Ork, ki je znal izdelovati obleke in zidati bl«ct ohoro-ževati se z mečem in lokotn, voziti sc pu suhem z vozom iu po morju z ladjo. Ali daleč zaostaja njego va svoboda za svobodo sedanjega človeka, ki je spravil tisočere tehnične pripomočke v svojo službo okrajšal vse daljave, iznašel nova sredstva za svoje potrebe, omogočil izmenjavanje blaga preko vse zemlje, podaljšal svoj vid, shranil svoj glas za potomce in se dvignil v zrak.
Poraba prirodnih bogastev m poraba večnih zakonov v prid člo-veštv se imenuje delo.
Absolutne svobode ni. Človek nima svobode, da bi ostal večno živ in nima svobode, da hi ostal embryo. Izmed rojstva in smrti je tisoč in tisoč odvisnosti. Ali če jih ne inore odpraviti, jih lahko uhlažuje, rahlja in olajšuje. Pogoj Človeške svobode, tiste svobode, ki je mogoča, jc delo.
Ali tudi delo ni svoboda sama po sebi. Tudi za delo veljajo, zakoni. Deloma so na nedosežni, deloma so dani človeku v oblast. Da mu prinesejo največjo korist, jih mora spoznanje porabiti. Ker so zakoni dela ogromnemu številu ljudi se vedno večja uganka ka kor potovanje meteornih rojev ali pa življenje infuzorij, je človeško delo anarhično. Čim bolj se delo prilagodi svojim zakonom, tem u-spešnejše bo: njegove težave se zmanjšajo, njegovi uspehi povečajo. Ne le z novimi in boljšimi sredstvi, temveč tudi z organiza sredstvi, temveč tudi z organizacijo dela se zmanjšuje človeška odvisnost, to se pravi: Se poveča njegova svoboda.
Organizacija dela je cilj in na loga socializma. Politika svobode je socialistična politika.
» .. »r .	* inJe optičnih in akustičnih pomožnih
rrac Jursche, Martin Katzman in An- ¡ . .	.	. . ...
• .	. .... ,„ sredstev — vse to nudi tako obširne
ton Kotzman, nadzorni odbor in Wm. moinoBtj Hiomek, pomožni odbornik.
Zapisnik prejšnje seje prečitan in tako sprejet.
in sredstva, da se lahko
govori o neizmernem moderniziranju
vojne zvijače. N. pr.: Nemški vojaki
,	, so v prazen strelski jarek postavili
Poročilo tajnika in nadzornega od-. .	, . . .	. ... .
, , • , .,	fonograf, iz katerega je v mili franco-1
Tatvina In rop.
bora tudi sprejeto, kakor je bilo po dano
ski zrak zadonel večglasni moški pev- j ski zbor. Kakor dež so se vsule fran-
( udovito logiko rabijo naši nasprotniki, kadar se jih zdi potrebno napadati programatične zahteve socialistične stranke in pobi-
Nato je precitana prošnja od štev. L^ kro£,e na doldcvno ncm*k 0 pcv J jati socializem vobče. Tako se po-13 v zadev, slaboumnega Jos. Med- Rko	^ tem se	srlmo rHi| ponavlja premodri "na-
vedatersena prošnjo dovoli njegov.; vojak ^ ^ trcbuhu	k fono. tlk", da pismeni sprememba pri-
družim kot pomoč svota deset do-	^ B||v|1 |f| ^^ novo ^^ vatne distributivnih sredstev v ko
aNaVto je razgovor o prihodnji kon.J«ko je šla stvar pol ufe naprej, ko je lekt ivistično, oziroma razlaščenje venciji, katera se prične četrti pon- n°ka	zadela fonograf m kapitalistov, kakor zahtevajo so-
deliek t m ter se stvar za urejenje nmprmvil« konec. Lij so pa Nemci, (.¡a|¡„,¡ "tatvino". In socialisti da deljek t. m. ter se stvar za urejenje kasneje uporabIjali kot govorilno cev
po kapitalistični in katoliški pameti jc bil to pravičen začetek!
V tistih časih je bila pravica z močnejšim. Kdor je zmagal "s pestjo", sekiro ali puško, ta je bil gospodar premagančene lastnine. Gospodujoči sloji so ropali in kradli drug drugemu in po staro-in srednjeveških nazorih je bilo to popolnoma pravično po človeškem in "božjem" pravu. Toda
prepusti odboru.
Sejo na to zaključi brat gl. predsed nik Martin Oberžan. Z bratskim pozdravom
Louls Bresniker, zapisnikar.
VOJNE ZVIJAČE.
skozi katero so sovražniku na 80 metrov razdalje povedali, kako se je dal potegniti.
Da se dajo prekaniti tudi živali, priča nnslednji dogodek: Pri B. leže sovražni strelski jarki v razdalji 350
vsled tega "priporočajo tatvino'! bil je rop, pa naj ga zgodovinarji
Kako modro! Za ljudi ki imajo i olepšujcjo kolikor hočejo. 365 dni v letu možgane na počitni-j Pojdimo dalje. Kapitalist danes call, in obenem mrzijo socialiste, poseduje rudnik. On ali bivši last-a ne vedo zakaj, je taka trditev nik je našel rudo; ogradil je do-inastna klobasa, češ: Aha, zdaj vas tično parcelo-daleč na široko, ko-
400 metrov drug nasproti drugemu. I l)n ilna!,l°! Vi socialisti bi radi o-llikor se mu je zahotelo in rekel:
^---«-•-	------i-iL. i-------I mrmli kapitaliste njih lastnine! To je moje. Seveda, po starem
"božjem" pravu, je to pravično!
Ozemlje, ki loči sovražnika, je ravno rr»pa I i Vojni poročevalci nemških listov pi- jn preffIedno Neke>fa dne RC na tcm Vi zastopate tatvino!
šejo: Pred kratkim seje na fronti pri- > nevarnem ozemlju nenadoma prikaže Denimo to stvar na rešeto. Kaj Toda ruda sama na sebi je mrtev povedalo, da se različni angleški vo- j ^ __ resnično živo tc]e Posledica so proizvajalna in distributivna| kapital in brez vsake koristi, dokler leži v zemlji nedotaknjena. Kapitalist oziroma lastnik rude bi gladu uinrl poleg vseh tniljo-nov vrednosti svoje lastnine, ako
jaški oddelki bore v francoskih unifor-	je bj|a (,ft ao nft oheh ,traneh omeji|i	sn,||s(va ? ¿(,m|ja rU(lniki |)rcm0-
mah. Ta vest se doslej po vsej priliki	. .. . .11 d vm< npl*aJi.v>li H«. Ki	i • * .. . •
* j-i !. ».u «.i.«	streljanje, ali s. vsaj prizadevali, na bi	gokopi, tovarne, inasmc, orodje
še m potrdila. Razlog za tako vojno	kakft , zadp,a t , u Kajti	* nroirv» ml.m sredstva- že
zvijačo bi bil razumljiv: Zavezniške	vnak ^ nHsprotnikov je ielel in	P™T.j.lna *ndstva, zc-
čete imajo brez dvoma ta čut, da se upa, da bo te,e fcot pravj dar božj| nemški vojak, kakor hitro ima pred krenj|o prot| nje(f0vifn jarkom. Toda sabo Angleža, bori s podvojehim ogor- u|fl jc ]n^no *torkIjalo xdaj pem, 7<daj čenjem in žilavostjo. Ah pa se hoče tj<? jn yaman uka(o krme Tedaj Re jc mogoče na ta način sovražnik preva- (od|o#i, ncmški vojakf ({r nfkprHwi ko. riti glede gibanja posameznih forma-, nec mučnj ne8trpno8ti> Vzel jc jeklen cij. Vsekakor bi bilo to sredstvo jako ok|cp ^ ob|o4|| y vsakovrstnim vab. nerodno, kajti značilni obraz angle- ,jivjm relenjem| vzcl d0,R0 vrvic0f na škega vojaka se od daleč spozna. kfttcre kf)ncu je napravj, znnjko> in pe
Pri Reimsu, kjer v prvih vrstah sto-	— drže* pred sabo oklep — z nnj-
je in se bore saški lovci, se je z do-	večjo previdnostjo po trebuhu plazil
brim daljnogledom v razdalji kakih	protj teletu. Visokonoga nevednost jc 1000 metrov opazil, majhen grm, ki! pontala žrtev vojne zvijače. Vojak je
je, kakor se je zdelo, stal pred sovraž-	vrgel živali zanjko krog vratu in jo,
nimi strelskimi jarki. Pri natančnej-	počasi se plazeč nazaj, deloma s pri-
šem opazovanju se je pa dokazalo, da	?«r,nim prigovarjanjem, deloma s silo
se grm počasi premika. Za njim se	vlekel na stran Nemčije. Francozom
je plazil po trebuhu kakor kača — ao-	se je ce|a „tvar zdela sumljiva, dasi
vražen vojak. Toda saški lovci so do-	njgo vedeli, kaj sc pravzaprav vrši s
bri strelci: grm se je zvrnil na stran, obstal in se ni več ganil.
Listnato vejevje in drugo zelenje se v sedanji vojni na tisoč različnih na
teletom. Ko pa je tele trajno, četudi le sunkoma kazalo svoje Nemcem prijazno nagnjenje, so sovražniki nanj otvorili ogenj. Štirinajst francoskih
Icznice, parohrodi it.d. so pa distributivna sredstva. Ta sredstva obenem predstavljajo kapital. Denar sam ob sebi vi i kapital; denar le predstavlja faktični kapital, bodisi surovi materijah zemljo, rudo, les, itd., ali pa izgotov-Ijeno, rabno blago, dobrine.
Kako pa je kapitalist prišel do kapitala? Na kakšen način si je kapitalist prisvojil proizvajalna sredstva! Kdor študira zgodovino sploh, pa ' zgodovino Zedinjcnih držav — zlasti iz kolonijalnih ea-in pa razvoj modernega in
Le majhen, majhen del tistega, kar ustvarijo. Za porabo svoje magične delovne, bogastvo stvarja jo če le majhno drobtino, recimo dve desetini svojega produkta v obliki plače ali mezde. Ostalih osem desetih dobi kapitalist, ne da bi, produciral za las vrednosti. Kapitalist vzame delavcu osem desetin vsega produkta le zato, pravi, da je proizvajalno sredstvo: rudnik, tovarna, mašina itd. njegova in samo njegova lastnina.
Tako torej vidimo, da se pod privilegijem privatne lastnine proizvajalnih sredstev izvršuje največji sistematični rop, kar si ga more človek misliti. Današnji mezdni sistem proizvajanja ni v resnici sistem proizvajanja ni v resnici nič drugega kakor nepretrgan rop, ki ga izvršuje kapitalist nad delavcem. Seveda, kapitalistična pamet, ki se se vedno drži starega, barbarskega nazora, ne more tega razumeti. Ta nazor
hrotnike, ki jim dajejo zaslužek
m mislijo, da brez njih ne bi mogli živeti. Po tein nazoru je človek več kot drugi; eden suie vse življenje prelenariti v brezdelju, a dru« gi mora zanj delati — in vse to vsled privilegija privatne lastni-ue proizvajalnih sredstev, ki nio« ra hiti sveta in nedotaknjena.
Ponavljamo še enkrat iu na kratko:
Privatna lastnina vseh proizvajalnih in distributivnih sredstev temelji ua krivici, na ropu. Pridobljena je nasilnim in sleparskim potom. Po naravnem pravu, ki je temelj modernega človeko-ljubne-ga nazora, nima noben človek pra<f vice nad življenjem drugega človeka. Moderni industrijalizein, ki je vedno večji in popolnjujoči faktor v proizvajanju potrebščin, je priklenil delavca ua mašino, tako la je današnji delavec del, živ pri-. vesek m uši ne. Ker pa poseduje kapitalist mašino in ostala proizvajalna sredstva, poseduje konsek-ventno tudi delvca. S tem, da je delavec mezdni suženj, je obenem tudi njegovo življenje popolnoma odvisno od kapitalista. Kapital sain na sebi jc mrtev, dokler ga delavec ne preobrazi v raben produkt; vsledtega je delavec edini stvarnik vsega bogastva in pospe-ševatelj kulture. Po vsej pravici pripada torej vse bogastvo, ves kapital, naturni in producirani, tistim, ki ga preobrazujejo in u-stvarja. Dokler pa delavec tega nima, je oropan in osleparjen za plod svoje delovne sile.
Ali se torej sme razlaščenje kapitalistov smatrati za tatvino! Ako ti nekdo vzame suknjo in ti skočiš za njim in vzaineš nazaj — kdo je tat, ti ali on! Ravno na ta način je produktivno ljudstvo oropano in okradeno; ali je potem to tatvina, če delavsko ljudstvo vzame nazaj kar je bilo njemu ukradeno!
S preobratom privatne lastnine v kolektivistično bo šele poravnana tisočintisočletna krivica, ki se je zgodila produktivnim slojem; ljudstvo bo dobilo nazaj, kar mu gre po pravici. Proizvajalna sredstva — zemlja, rudniki, premogo-kopi, tovarne, mašine itd. — bodo skupna last vseh ljudi. Bodoči človek nq bo rekel: To je moje — temveč; To je naše, nas vseh. S kolektivistično lastnino, ki pomeni socializacijo lastnine in socialistični način prozvajanja, nastopi šele pravo blagostanje človeštva.
V interesu vsakega delavca to- . rej je, da deluje za razlastitev kapitalistov. Z drugimi besedami: boriti se mora v socialističnih vrstah.
hi ne bilo neposestnikov — pro- je star, kolikor jc stara privatna letarcev — delavcev, ki so voljni I lastnina, le forme so izpremenje-dvigati rudo na površje. Ruda ne. Tako na primer je lastnik v dobi svojo resnično vrednost starih časih — in še pred dobrimi šele tedaj, ko je izkopana in spravljena na površje. Z drugi
sov
mi besedami: delavec in samo delavec šele pretvori rudo v faktični kapital in ji da pravo vrednost.
Kapitalist najme /.ulj kopij. <*tfdo. s gradi topil
50 leti — kupil delavca z vsem njegovim telesom; delavec (suženj) jc bil njegova lastnina ravno tako kakor konj ali klobuk; hranil ga je in oblačil, a če se mu je delavce, da poljubilo, ga je tudi ubil.
Danes kapitalist ne more več kupiti delavca telesno, pač pa ku-
VOJNA JE KBIVA DEŽJA.
Kapitani in častniki parnikov, ki prihajajo v New York, so trdno prepričani, da je večno deževje in nevihte, ki se ponavljajo na evropskem bojišču, povzročeno od silnega streljanja topov. Tudi morje je nemirno radi neprestanih eksplozij. Kapitan Capper od parnika Psnnonia, ki je prišel pred kratkim v New York, je dejal, da je morje v Angleškem ksnslu bolj nemirno kot ob zimskih nevihtah in London ni videl juliju več kot pet jssnih dni, sicer pa vedno dežuje. Častniki francoskega parnika Rochambesu, ki je dospel v New Yohk, izjavljajo, da Pariz ni videl treh solnčnih dni v juliju, in vendar je znano, da ima Pariz največ solnčnih dni v juliju. Knsko poročajo tudi kapitani iz Sredozemskega morjs. V Moskvi že od srede julija ni bilo nobenega znamenja ¡Miletja, pa vendar ima Moskva že v maju lepo poletno vreme. Pe Avstriji in po Bslksnu je bilo nensvadno veliko neviht, ki so divjale v juniju in juliju ter naredile mnogo ftkode.
niče, kjer zopet delavec pretali rudo v kovino; zgradi tvornice, kjer pi njegovo delovno silo. Ker sta zopet delavce izdeluje iz kovine pn delavec in njegova delovna si-dustrijalizma, lahko odgovori na j razne porabne predmete; zgradi, la neločljiva, tedaj kapitalist z delo vprašanje. Zemlja z vsemi zakla železnico, ki prevaža rudo in izgo-j lovno silo vred kupi tudi delavca, »li dragocene rude in premoga, kar tovljen produkt naprej. Kapitalist dasiravno se mnogi delavce tega jc je danes v privatnih rokah ka- res založi denar. Toda denar pred: pitalistov, je bild svoječasno veči-j stanja kapital katerega jc dela
ZA KAJ IMAJO DENARJA.
V Petrogradu na Ruskem je pred kratkim umrla večkratna miljonarka Varpahovska, ki je stsnovala v svoji pslsčl v ulici Morskaja z več nego 40 psi in mačkami. Vsak pes in vsaka mačka je imela svojo sobo. TI prostori so bili vzorno čisti. Hrsna živali j« bila Izborna. Porabili so Ifi funtov mesa, 0 kur in več litrov smetane in mleka na dan.
Tako ni poskrbljeno za delavce, in l* tega se zopet lahko spozna, da je v ka • pitalistični družbi v mnogih slučajih bolje biti |»es sli maček, kskor pa delavec.
POSEBEN DOKUMENT.
Is Kazana na Ruskem poročajo: Na
ne zaveda. Kaj je torej razlike? K«l,.fflnnki gori »o se sprli drvarji .
In kakor jc bila svoječasno teles-	Helod.jnleem ker j,m je bojda
J	'krivično dnino izplačeval. Drvarji so
činov uporablja, in neštete smrečice, j krogel je napravilo konec telečjemu
ki ao vojake tam zunaj na sv. večer življenju A kaj za to! Nemški vojak j ^	jjh osleparili za njihovo talist poseduje rudifine vsega sve-
spominjale doma, služijo sedaj že dol-	je bil med tem že dospel na varto In «	H0 jih «nilpWa. ,H, revež je, če sc rudnin nihče ne
go važnejšim svrham. Na bojišču m	vrvjo potegnil za sabo mrtvo tele, ki	' . .. \ . . . , ' . _ nli-.«« ,l«lnv„n «i
i _ _ 1 i---i A«. A _ L1 .. IUma	m^ a^i/l m i vao i ni mnerln vae unirnti I U	z »gSUjcm ali pa s KaKsiiim sie-MioiaKiic. i/ciavee se.e, ueia>n«
časa in ni kraj za to, da bi se božično drevesce dolgo "stati" pustilo. Tudi ni časa ca mehka božična čuvstvs. Drevesce bolje služi za markiranje
se sedaj vsaj ni moglo več upirati. Naslednji dan so se nemški vojaki imenitno imeli ob telečji pečenki, ki «i jo j« vsak sam spekel.
dol ukradena Indianeem. Kolikor vcc vzel iz zemlje. Ruda sama na na sužnost nekaj, kar je moralo	JHovJ|h.p ra(b tPKR |oAiIj pri ^„^
niso Indijance direktno oropali sebi kakor smo rekli, ni vredna biti, tako se smatra danes mezdna	¡n ko| dak§|t tr,litve BO k f0di*ču
zemlje in njenih naturnih boga- nič, dokler leži v zemlji. Naj kapi- sužnost za nekaj, kar mora biti in	prinrtjj vraUf na ksterih je njihov de-
c vsega sve- ostati na vse večne čase. To je ti-'lodajalee svoje račune delal in "iihte'*
sti barbarski nazor, ki še vedno	zapisal.
"pana" delavce, da si drugače ne	-—
morejo predstavljati sistema — da
zganjeni ali pa
klenim lišpom, ki ni bil vreden pet la je edini faktor, ki ustvarja rab-centov, Tako je nastala lastnina .ni kapital in vse bogastvo
Na Prolet&rc» ii naročen? To
mislijo, da mora tako biti — da j® prtr. Ampak motil «e, h* mi-
ameriških kapitalistov. Seveda,, Kaj pa imajo delavci od tega!ismatrajo kapitaliste za svoje do- slii, da j« to dovolj.
¡organizacij in o podobnih rečeh,! je že mogoče, da bi jim dali kapitalisti ¿c kakšen lepši naslov. Ali Hughes se moti, če misli, da hi izvajali miljonarji iz tega tudi lo-jgiČue posledice, to se pravi, da bi | ravnali z	tako
Naročnin«: Za Amtriko $2.00 ut celo »vojimi tovariši, leto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo	» ,
$8.ftO za celo leto, $1.26 sa pol lota. Na za,OKt Jp	"» preumo-
-—-----—--7 go delavcev, ki jim zadoatuje ne-
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi |ik<> prij„nih	in KP dajo
iivahsfa je poleg novega natnaniti .....	«.-j	u
tudi Stari naslov.	1 Ijubeinivim smehljajem zapelja-
ti. Tako je govoril Mr. Hughes
list za 1NTIKESB DELAVSKZGA
LJUDSTVA.
• IZHAJA VSJ KI TOREK.
—- Lastnik ia udtji'.tljt —
dapaiaraaska dolanka tiskovna Anika
v Chicago, Illinois.
CiUlIU ilwwik« »riMlMcIi« JmimI.
— NcUUili«M ■«*!• v Ameriki. —
n. pr. tudi v San Franciseu, kjer
prUoiboglede nerednega poèiljanja |H() K« Pelusa li delavci, vposleiii in drugih nerodnosti, je poiiljsti pri Union Iron Works.
N.. nJFtSrŠT». 3ir..t,^ T.U, je v »vojen. *,v«ru dejal:
rL!____■■■	! "(Li .loitivulim limiiMtii ne 1110-
Vse Usta
Chicago. Ill,
()d delavskih homatij ne 1110 irete imeti nobene koristi. Večni
PROLETARIAN \»<n"r in ve("na negotovost mora
'prenehati, in duh kosperacijc, ao-dclovanja in solidarnosti mora obvladati vse. Kjer manjka tega,
Owm4 and pufclUhcd •»«» TiitWtr by
South Slavic Warl-aaa'a Pvbisking Compaiy
Ckic.i|o, Ulinaia.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 u year, $1.00 for half
{oar. Foreign countries $2.(0 a year, 1.2$ for half year. -:- -:- -:- .
Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS):
"PROLET AREC"
Mil w
ZM.
SI.
se ne more doseči noben uspeh. Kapital ne more ničesar opraviti brez delavcev, delavci pa ne brez :- ¡kapitala.
"Podlaga uspešne vlade mora biti zadovoljno delavstvo, ki je napolnjeno z zavestjo, da je deležno narodne prosperitete.
"Moje mnenje je to, da izmed obeh faktorjev, ki uresničujejo blaginjo naroda, namreč kapital Repuhličanska stranka je ime - in delo, ni delo priznano v tej me-novala bivšega sodnika pri naj - ri, kakor bi zaslužilo", višjem sodišču Zedinjenih držav,! j^lj praCTlih fraz, kakor so te, Charles K. Hughesa, za predsed- K| človek skoraj ne bi mogel iz-niškega kandidata pri letošnjih mjsliti. Zdelo bi se človeku, da bo-nacionalnih volitvah. Da izrečemo do delavci, ki so pričakovali go-
sr«ccr. Chicago ilmnois
■ • .. ■ »ii ——.
HÜOHESOVA KANDIDATURA.
vor, pa jih je govornik krmil s takimi čenčami, pogledali, kjer so najbližja vrata in jih z razumljivim migljajem pokazali kandidatu.
Pa vendâr ni bilo tako. Poročila pravijo, da je postal Hughes na to predmet nadušenih ovacij, ki so mu jih priredili poslušajoči de-¡lavei. lu ko je blagovolil stopiti z odra ter nekaterim potresti roke,
Tri stoletja klanja.
odkritosrčno svoje mnenje, mora mo povedati, da nam je pravzaprav vseeno, kako se imenuje kandidat te ali one meščanske stranke. Zakaj od njegovega imena in od njegovega obraza nika -kor ni odvisno, kakšna bo politika ¡11 kakšno bo življenje v Ameriki prihodnja štiri leta.
Charles K. Hughes je kandidat repuhličanske. Wodrow Wilson jej
kandidat demokratične stranke. .	, , . . , • „„„
» ,	11.	n i-ijc navdušenost dosegla vrhunec.
Zavednemu delavskemu volilcu bi
moralo popolnoma zadostovati, V Butte, Mont je llughes odi-da ve to. Zakaj že to znanje mu ^al drugo komedijo Tam je sel mora povedati, da ne more hiti ne |v rudnik ; oblekel jc delavsko ob-eden ne drugi teh dveh gospodov Ileko» P^tavil k mašim 111 se dal njegov kandidat.	fotografirati. Potem so časopisi
Seveda, če bi delavci v Zedinje- ■ natisnili to sliko pod natpisom: nih državah vedeli to, bi bilo sla- "Do you know him?" bo za vse kapitalistične kandida- Lani je hodil mlajši Rockefeller te; kajti brež delavskih glasov ne po jamah, po delavskih hišah, je z more zmagati nobeden. Večina j rudarji kosil in jim naposled še volileev je delavska, in to se ne unijo ustanovil. Coloradski ruda ¡spreobrniti, dokler se ne more darji danes lahko vedo, da jim ni delavcem vzeti volilna pravica. vsa Rockefellerjeva demagogija Tudi Hughes ni tako padel na z boljšala položaja niti za naj-glavo, da bi ne vedel tega. Torej manjše spoznanje. Ako pride bi rad dobil delavske glasove, .lohn I), danes ravno k tistim Iju-Ker 11111 je v resnici mnogo 11a tem dein, pri katerih je bil lani in jim ležeče, da bi bil izvoljen, je začel ¡zagode ravno tisto pesem, ki jo zgodaj agitirati in že potuje po je gotici lani, se morda vendar Zedinjenih državah.	zgodi, da se nasmejejo njegovemu
Precej v začetku svoje kampa- "reševanju" od srca in mu pokanje se je Hughes ustavil v Det ro i-žejo vrata. Cc pride drug dema-tn. Naša naloga ni, da bi se ha-	P» uprizori povsem enako
vili 7. njegovim sprejemom in z komedijo, jc pa že spet vse prav. vsem, kar jc govoril. Pomembno Le naj nastavlja limanice; ptičic je za naše svrhe le to, da se je rc- ne ne manjka, ki bodo sedale puhličanski kandidat spomnil tu- nanje.
di na delavce. Da so tudi taki lju-j Koliko vrednosti ima vse to, djc na svetu, jc pač tudi že prej kar govori Hughes o delavstvu? vedel, n. pr. takrat, ko jc z drtigi- pravi, da delo ni tako prizna-mi tovariši najvišjega sodišča oh- n0f kakor bi zaslužilo, To ni tako sodil danburyske klobučarje. Na velika modrost, da bi jo morali tisto epizodo se pač dunes 11c spo- s|ijatj (K| predsedniškega kandi-minja več rad. Sedaj bi 11111 bili|(jata. Važnejše bi bilo to, da bi tudi glasovi onih klobučarjev povedal, na kakšen način misli on všeč. Ker more le večina napra- )>rtl>aviti delu tisto priznanje, ki viti predsednika iz njega, govori mu A|j pravj| „j njg druzega, sedaj prav prijazno o delavcih. kakor da ne more biti nobene ko-V Detroitu. kjer je industrija jristi od "delavskih homatij" in izdatna, jc poslušalo Hughesa šti- da mora prenehati večni nemir in rideset tovarnarjev, pri katerih jej večna negotovost, zaposlenih okrog stotisoč delav-j jo je pač jasna beseda. Če ne bi i cev. Republikanski kandidat jim bUi delavci v San Francisco od je čestital za vse, kar so "napra - Mt#vka (|0 stavka pozabili, kar so vili v blagor delavstva"; sli " sliArtli, bi bili morali razumeti, da daljeval jc, da ne pretrpi demo - M |IuRho8 rad odpravil štrajke .j kracija Zedinjenih držav več 0-jAmpak kako naj |,i MP delavci bo-! krutnih bojev med delom in kapi- jcvftli za	pravicc, ako bi sel
V s« zgodovina človeštva je polna prelivanja krvi, tako polna, da se ni Čuditi, če smatra marsikdo zgodovino vojn za pravo zgodovino člove -škega plemena. Seveda je to napačno razumevanje zgodovine, kajti če jo hočemo prav spoznati, moramo preiskati, kakšne izpremembe so se izvršile v življenju človeštva, in kaj jih je bistveno povzročalo. Ako študiramo zgodovino tako, tedaj opazimo od prvih znanih pričetkov, pa do današnjega časa trajen napredek, ki je bil včasi počasen, včasi hitrejši, čigar glavni činitelj pa je bilo vedno delo.
Seveda je tudi delo boj. Vse, kar je potreboval, si je moral Človek pridobiti. Vzeti je moral prirodi, ki je večino svojih zakladov skrbno skrivala in ga silila, da je napenjal vse svoje telesne in duševne moči, ako si je hotel prisvojiti, kar je potreboval za izboljšanje svojih razmer, torej za napredek svojega plemena. '
Delo je boj. Premagovati mora sovražne sile, pogostoma navidezno nepremagljive. In tudi žrtve padajo v tem boju, obilne, težke žrtve.
Pravijo, da je boj utemeljen v prirodi in iz tega izvajajo, da jc vojna za vse večne čase neizogibna; kajti narava se ne da predelati. Ali ravno, če spoznavamo, da je delo boj, pridemo do zaključka, da se ne stori prirodi nobena sila, ako izgine vojna. Boj jc utemeljen v prirodi; o tem ni dvoma. Ali priroda ne zahteva, da mora ta boj imeti obliko človeškega klanja. Prirodni razvojni zakon je vodil človeka skozi tisočletja, da jc iskal najprimernejša in najuspešnejša sredstva za tiste boje, ki so neizogibni; vsako novo orodje, poraba vsake nove sile, ustanovitev vsake uspešne organizacije je bila sredstvo za zmago v neizogibnem boju. ,
Le do najuspešnejšega sredstva človeštvo še ni dospelo. Do svoje solidarnosti. Koncentracija in sinotrena organizacija vseh svojih sil mora dati človeštvu največjo uspešnost, najpopolnejšo sposobnost za boj s prirodnimi silami in za zmage, ki jih doslej razdruženo človeštvo niti slutiti ne more. Namesto, tla bi uresničilo svojo vzajemnost za boj proti skupnemu nasprotniku, se kolje to človeštvo med seboj.
Kako se jc klalo zadnjih tristo let,, nam kažejo sledeči podatki po Bodartovi sestavi.
Med leti 1618 in 1905 jc bilo vsega skupaj 1700 bojnih spopadov, in sicer 1(44 bitk na suhem, 122 bitk na morju, 4fK> obleganj in 44 kapitulacij. Najdalje je trajala vojna inetl Benetkami in Turčijo (1644 do 160!»), torej nad 55 let. Naj-
Francija se je od I. 1600 vojskovala proti 15 državam; proti Avstriji 262-krat, in 196-krat z neuspehom. Anglija je zmagala v 120 slučAjih, podlegla pa v 155. Imela je v vojni s Španijo 119 uapehov in 45 porazov, s Holatidijo 80 ztnag in 63 porazov. V osmih vojnah med Francijo in Nemčijo, ki izkazujejo .107 bitk, je dobila Francija 152 zmag in imela 156 porazov.
Francozi so pri Sedanu izgubili 28,000 mož, j ra¡ijon'e ljudi navadilo delati, in to je 40 odstotkov, Nemci pa 9000 mož.	| stradati ter trpeti, se jih jc neko-
Najdalje so Angleži oblegali mesto Gibraltar^ j liko tisoč navadilo, izkoriščati na-od 1779 do 1782, torej 1617 dni. Na drugem mestu se je držal Kadiz, od 1810 do 1812, torej skupno 903 dni v angleško-španski vojni. Sebastopol je ustavljal 346 dni, Port Artur 121 dni. Kan
upehani ljudje, ki ne dosežejo niti potrebnega. Vsak dan opazuje človek to nasprotje, komaj mu pride na misel, da tu nekaj ni prav, a koliko je takih, ki bi vprašali, zakaj je tako?
Navada leži človeštvu na plečih kakor podedovani greh. Od navade spe njegove misli in se ne zga nejo. Ker gleda krivico od svojt;-I ga rojstva, jo sprejema kakor nekaj neodvratnega in se komaj zmenijo zanjo. In ker se je na
st
vado prvih in si od te navade polniti žepe.
Odkar na svetu ni raja, je tlelo res potreba človeštva. Priroda je čudna mati. Postavila je človeka na svet, dala mu je življenje; kako si ga ohrani, jc pa njegova skrb. Trava niina brige, kako bo rastla; ptičem je pogrnjena miza. Človek si mora z delom dobavljati vse, kar potrebuje za svoje živ-
krajša jebila med Karolom Albertom in Avstrijo (1849), kT^e trajala šest dni.
Francija jc v omenjenem času največkrat prijela za orožje. Število njenih lutk znaša 1079 (622 na kopnem, 63 na morju. 332 obleganj in 32 kapitulacij), kar znaša povprečno 63 odstotkov. Avstrija izkazuje povprečrirt 48 odstotkov, Anglija 20, Rusija 19, Pruska Iff, Španija 16, Turčija 12 odstotkov itd.
Francija je imela v 1079 slučajih .">84 zmag proti 495 porazom. Pruska in Anglija imata 60 odstotkov uspehov in 40 odstotkov porazov; Avstrija 42 odstotkov zmag in 58 odstotkov porazov; Španija 36 odstotkov zmag in 64 odstotkov porazov.
tlijo jc 1669 branilo 20,000 Benečanov proti 130,-000 Turkom, 228 dni. Na tem kraju se je vdalo Rusom 43,000 Turkov.
Najstrašnejši del statistike tvori umrljivost. Pri M u k deti u jc prišlo na 624,000 vojakov 138,(XX) mrtvecev. Pri Sedanu je bilo razmerje 122,000 proti 320,000; pri Borodinu 80,000 proti 246,000; pri VVaterloo 45,000 proti 192,000; pri Wagramu I ljenjc. 63,000 proti 290,000; pri Draždanih 50,000 proti | Olovek, Adamov sin. 300,000; pri Plevni 50,000 proti 163,0000; pri Austerlitzu 46,000 proti 148,000; pri Solferinu 93,000 proti 273,000. Odgovornost za pravilnost teh številk moramo prepuščati zgoraj imenova -nemil statistiku.
Nič manj interesantna ni statistika o vojnih dogodkih zadnjih 40 let, katero povzamemo po drugem viru. Od 1878 jc bilo 28 vojn, med katerimi je bilo več krvavih kolonialnih. Največje vojne evropskih narodov tega časa so: Rusko-tur-ška (1878), francoska kolonialna v Tunisu (1881), francoska ekspedicija v Tonkong (1885), francoska ekspedicija v Madagaskar (1895), grško-turška vojna (1896), boj Italije proti Abesiniji (1897), špansko-amerikanska vojni» (1898), bur-ska vojna (1899), angleška ekspedicija v Sudan istega leta, vojna združenih velevlasti Evrope proti boksarjem na Kitajskem (1900), rusko-ja-ponska vojna (1905), francoska maroška ekspedicija (1908), španska maroška ekspedicija (1909), in na 14. mestu italijansko-turška vojna (1911). Nemčija se je na bojišču borila le proti boksarjem. Na 15. mestu jc omeniti nemško ekspedicijo v južno-zapadno Afriko nad Herere. Vojna, v katero se ni mešala nobena evropska sila, je bila med •laponsko in Kitajsko 1894.
V novejšem času jc treba prištevati tudi obe balkanski vojni. Na Nemčijo pripadata v tem času dve vojni, na Francijo pet, od ksterih so se izvršile vse po kolonijah, na Turčijo tri, na Italijo dve, na .laponsko dve, na Anglijo tri, tudi po kolonijah, in na Španijo dve. Poudariti je, da se jc v teh slučajih ponajveč rabilo brodovje.
Taka krvava statistika se bo vodila, dokler bo vladal kapitalizem na svetu,"to sc pravi, dokler bodo interesi posameznih delov človeštva tako nasprotovali interesom drugih delov, da bodo izzivali krvave konflikte. Vsi lepi načrti, kako naj sc v kapitalistični družbi preprečijo vojne, so utopije. . Le solidarni interesi vseh narodov morejo zagotoviti mir. Taka solidarnost interesov sc pa imenuje socializem.
Toda čudno. Ali nismo vsi Adamovi sinovi? Ali ne velja ukaz: "V potu svojega obraza .... " vsem ljudjemf Soditi bi sc moralo, da pač, kajti v sv. pisinu sc ne govori o nobenih izjemah, in tudi prirodoslovci uče, da so nam bili starši vsem enaki. Zakaj morajo torej le eni delati v potu svojega obraza, drugi pa le uživati?
Prijatelj delavec! Dostikrat, če ti je ušla bridka beseda radi žalostnih razmer tvojega življenja iz ust, si moral slišati besede: Taka je božja volja! Toda glej: V sv. pismu je rečeno, da je božja volja vsem ljudem naložila delo v potu svojega obraza. Katera božja volja je torej prava: Tista, ki o uči sv. pismo, ali tista, ki jo razglašajo gospode?
Razmišljaj malo o tem, prijatelj delavec, in kadar sam razmisliš, vprašaj tovariše. Morda bo kaj koristilo, če bodo tudi oni razmišljati.
Iz Londona poročajo:
Po nemških uradnih izkazih so-aUašale nemške izgube tekom julija 122,540 mož. Padlo in za ranami umrlo je tega meseca 21.196, za boleznimi jih jc umrlo 2062, pogrešanih jc bilo 15,334, težko ranjenih 17.807, laže ranjenih 55,811 mož. Število ranjenih, ki so ostali pri svojih četah, je 9614.
Od začetka vojne so znašale nemške izgube po teh računih: Padlih in za ranami umrlih 735,866; za boleznimi umrlih 48,534; vjetih 157,975; pogrešanih 199,642; težko ranjenih 425,175; ranjenih 286,085; lahko ranjenih 1,152,158; ranjenih, ki so ostali pri svojih četah 147,742. Skupno število izgub 3,135,177.
V tem niso vštete izgube v mornarici i:i v kolonijah.
Ali to so izgube ene same dežele. Koliko jc ostalih ?!
Bernski dopisnik londonske "Daily News"
poroča, da je imel razgovor z nekim odličnim "ne-vtralecm", ki jc izrekel, da je po njegovem prepričanju enostavno fizično nemogoče, da bi zavezniki premagali Nemčijo. Dotični nevtralec, ki ima svoje informacije baje od zunanjega urada v Berlinu, ne upa nikakor, tla pride kinslu mir. Dodal j je, tla sicer Nemci, kakor kaže, ne bodo mogli diktirati miru, ampak tla bo to zaveznikom šc manj mogoče.
Ne vemo, kdo je ta "odlični nevtralec". Ali če pravi, da ne upa, da se kmalu sklene mir, mu lahko popolnoma pritrdimo, tudi če nimamo svojih informacij od berlinskega zunanjega urada, in uajhrže bo imel prav tudi v tem, da ne bo ne ena ne druga stran mogla diktirati miru. Ce bo takt», bo itak najbolje. Kajti trajen bo mogel biti mir le tedaj, če ne bo nikomur vsiljen, ampak če se bodo morali vsi tleli pobotati ob pogojih, ki bodo enaki za vse.
PANAMSKI PREKOP.
Vsled zmanjšanega prometa skozi panamski prekop so sc zmanjšali v pretečenefh fiskalnem letu, zaključenem s 30. junijem, znatno tudi dohodki. Promet sc jc skrčil vsled zemeljskega usada v urezu Culebra, in ker st» strokovnjaki mnenja, da sc bodo taki u-sadi od časa do časa ponavljali, jc panamski prekop baje s financi -jelnega stališč« zelo ponesrečeno podjetje. Obratni stroški so znašali v pretečenem letu kakih 7 milijonov dolarjev, dohodki pa samo | okroglo dvainpol miljona. Vsled tega znaša primanjkljaj okrog štiriinpol miljona dolarjev, ne glede na to, tla sc panamski bontli ne obrestujejo in da se ne odplačuje gradbeni kapital.
ČRNA LISTA.
International Association of Machinist, ki vodi v Milwaukee stavko ondotnih mašinistov, jc vložila proti 1'ordbcre Manufac-turing ('o. tožbo za $1.000 odškodnine, ker jc ta družba zapisala stavku joče delavce na črno listo. Organizacija hoče napeti vse sile, da sc družbi < »krat pokaže, kaj jc pravica, ker jc raba er -nih list zelo razširjena in jo kapitalisti izkoriščajo kot bič proti delavcem, da bi jih odvračali od stavke. Delavec, ki pride na tako i črno listo, sc mora bati, da daleč naokrog iu dolgo časa ne dobi de-
V potu svojega obraza.
"V potu svojega obraza boš je del kruh", jc dejal Bog po pripo-
talom, da se ameriški delavce ne jim VJSclo to orožjc; sme več smatrati le za gospotlar-i	••
skosilo, ampak da ga mora pod-1 Nikakor sc tedaj ne bi mogli
jetnik imeti za "tovariša delav- ¡^¿evatj. To je pa ravno tisto,	knjiga, polna poe
kar želi Hughes 111 v čemer se po-' 4
vedovanju starega zakona človeku, ko ga je izgnal iz raja. Sv. pi
'človeško bitje", »ili šc zelo mladi, bi sc
ca 111 za
Če hi
nam morda zdelo, tla jc bil C. K. Hughes v Detroitu v blagem raz-položenju in da ima mehko srce. Toda za predsedniško kandidaturo sc nam zdi vendar premalo, za delavce jc pn to šc manje kakor premalo. Kdor pripoveduje tla -lies šele to, da jc tudi delavec človeško bitje, pokazujc, tla ima o pravicah delavstva in o njegovih opravičenih zahtevah prcklicsno slabe pojme.
Kajpnda, Hughes priporoča kapitalistom, da naj smatrajo rb
polnoma strinja s svojo republikansko stranko.. Sloga med delom in kapitalom, to jc njegovo geslo. In kratkovidni delavci mu ploskajo!
Porušen most.
zije, v knteri jc posebno bujno
razvit simbolizem. Filozofija sta-
rih Židov jc našla v njej prelepo obliko in kdor čita biblijo brez
mučnega predsodka, tla posluša besedo 'nedoaelnega višjega bitja, temveč išče v njej duha njenih avtorjev in- tedanjega časa, najde
v tem berilu bogat užitek.
— človek jc grešil in Bog ga je zato kaznoval. Obsodil ga jc na vcčim tlelo, pravi stara knjiga. In z tein izreka priznanje, da jc de-,lo človeku neprijetno, kajti kar
Blizu mesteca Seueca, III., se je železniški most, preko katerega drži' črta Bi& Four, dne 18. t. m. enostavno prelomil, sc je peljal mešan vUk preko njega. Trije tovarni vozovi so padli v reko. mu jr ugodno, ni kazen. Tako ve-Na srečo ni bilo nobene človeške 1 |jk krj$ H0 videli pesniki sv. pila vce za "tovariše". To naposled I nezgod« Ampak da ni nihče ubit, ,mH v delu, tla so pripisali svoje-ni niti popolnoma izključeno. Ako ni zasluga železniške družbe in mu praočetu greh, ki je bil po
nadzorovalnih organov, ki trpč, njihovem mnenju vrhunec hudo-da stoji most nepopravljen, do- ,l»ije, s svojimi posledicami obre-kler se enostavno ne poruši..
bi sc tlelavci zadovoljili s takim imenom, pa ne bi nič govorili o plači, o delovnem času, o varnosti v tovarnah, o priznanju avojih
menjujo* ne le njegovega začetnika, ampak tudi vse njegove po-
tomce. Vse šc neporojeno človeštvo sc je v Adamovi osebi uprlo Bogu in zato jc zadela kazen celo pleme. Iz raja je bilo pognano na tlelo.
Tako st» sodili o delu stari židovski književniki, ki niso poznali moderne industrije z njeno nervozno roboto, ponižajočo človeka—delavca na nivo tovorne živali ali avtomata. Kakšen greh bi bi moral zapisati na rovaš prade-tlu literat, ki bi hotel pisati mitologijo, utemeljeno na sedanjih razmerah! "V potu svojega obraza boš jedel kruh", jc dejal .lc-hova. "V potu svojega obraza, v nevarnosti za svoje zdravje in za življenje, inoreČ svojega duha ¡11 uničujoč svoje telo iinaš trpeti pomanjkanje in zanemarjati družino," zapoveduje kapitalistični zakon delavcu dvajsetga stoletja.
Križ na Oolgoti je bil znamenje rešitve, a sveto pismo je moralo ustvariti svet onkraj groba, da
la, in marsikdo sc nc upa na štrajk, boječ sc te nevarnosti. Vodja stavke Km met t L. Adams pravi. tla bo v četrtek v tej zadevi zaslišavanje pred sodnijskim komisarjem VValtcr Schinzom.
postane.odkupijenje s krvjo na---
sarenskega mučenika vsak tran-' SOCIALISTIČEN USPEH, scendcntalno verjetno; kajti na Ir. Brunswiska. Md., poročajo: tem svetu sc rešitev vsled Pilatove Prvič sc jc zgodilo v zgodovini obsodbe ni izpolnila. Drugo sred-1 našega mesta, tla pride socialist v stvo je pomagalo ljudem, da so se mestni svet. Sinlrug John W. Ri osvoboditi mučnih posledic pode-jley jc bil izvoljen v prvem mest -dovanega greha; z denarjem se nem okraju proti dvcina meščan, lahko odkupijo dela in jedo beli skiina kandidatoma, kruh in pečenke in ostrige, pa pi- Kjer se dela, tam se tudi doseže jejo rensko vino in šampanjca, nc uspeh.
da bi sc jim lice potilo otl teles-	-
nega in duševnega napora.	KDO SPOŠTUJE ZAKON?
V potu svojega obraza si boš V Zedinjenih državah jc zako -zasluži vsakdanji kruh!	j nito prepovedano zaposliti žclcz-
A mnogo je takih dni, ko človek tiičarje na vlakih več kakor šest -ki jc delal v potu svojega obraza, najst ur zapored. Leta 1815 je nima kruha. Dosti pa jc ljudi, ki bilo oblastim naznanjenih 78,940 nikdar nimajo *krbi za vsakda-1 prestopkov tega zakona, nji. kruh. ker imajo vsega do- Koliko jc moralo hiti tedaj ne-volj in preveč za vse življenje . . naznanjenih prestopkov?
človek jc čudno bitje. Vsak1__
dan lahko opaža, kakšne ogromne Proletarec se ne piše in ne tiska razlike so med ljudmi. Tu miljar- sa to, da bi ga delavci podpirali derji, tam nemaniči; tu lenuhi, ki ampak DA BI SE DELAVCI ČIM le zapovedo, pa imajo kar hoče- V«C NAUČILI IZ NJEGA Torej jo, tam od prekomernega dela sa to, da ga delavci ČITAJO.
Delavsko časopisje.
Proletarska morala.
Neodvisen boj delavstva — to je nauk socia-lizma in vprašanje vseh vprašanj je to:
Ali je brez socializma «ploh mogoča rešitev delavstva?
Zaveden delavec, ki pozna svoj položaj v človeški družbi, bo na to odgovoril jasno in razločno: Ne! Socializem je pogoj delavske rešitve; dokler je človeška družba kapitalistična, se lahko izpreininjajo oblike delavčevega življenja. Ampak ne more ae končati njegovo trpljenje. Ljudje imajo na zemljrdva svetova. V enem so tisti, ki ao med seboj razdelili bogastvo, da jim nosi obresti, ne da bi jim bilo treba truda iu skrbi; v drugem so oui, ki nimajo nič drugega kakor svojo delavno moč in jo morajo žrtvovati, da ustvarjajo drugim nova bogastva, samim sebi pa komaj za silo ohranijo borno Življenje. Na eni strani se kuprči bogastvo tako, da ne more posameznik uii-ti svojega deleža, naj si tudi izmišljuje najbolj ra-finirane užitke, na drugi strani je pomanjkanje in stradanje. Kdor ne dela, se lahko naslaja ob vsem, karkoli daje svet; kdor dela, pogostoma nima dosti kruha.
('e bi se to godilo vslcd kakšnega skrivnost-nega, večno nerazumljivega zakona, tedaj res ne bi kazalo nič drugega, kakor udati se v božjo voljo in žalosti čakati, kaj bo. Toda razlog tega nezaslišanega in neznosnega razmerja nam je znan. Nobene skrivnosti ni več v njem, temveč natančno vemo, da so kapitalisti gospodarji dela in vseh sadov zaraditega, ker imajo v svojih rokah delov-na sredstva. Dobro verno, d« je delavec v najkru-tejši odvisnosti zato, ker ne »nore sam razpolagati s svojo delovno močjo, marveč jo mora prodajati onim, ki so si prilastili stroje, tovarne, železnice, ladje, rudnike, gozde in polja. In ker nam je znano to, tudi vemo, da bo delavec svoboden šele takrat, kadar bo konce kapitalističnih monopolov; takrat, kadar bo ljudstvo gospodar delovnih sredstev in vslcd tega gospodar svojega drla in njegovih sadov.
Ker imajo kapitalisti gospodarsko vlado, imajo tudi politično. Zakaj politične razmere ni/to nič dragega, kakor zunanji izraz, gospodarskih razmer. Dokler je delavec suženj v tovarni, v premogokopn, na lokomotivi, je tudi suženj v državi, v deželi, občini. Politična osvoboditev je odvisna od gospodarske.
Ce nam je pa vse to znano, tedaj ne sinemo kakor fatalisti čakati, da se enkrat morda po bog-ve kakšnih čudežnih potih zruši kapitalistični sistem in zasij«» nad njegovimi razvalinami solnec socializma. Spomniti se moramo, da je vsak uspeh v človeškem življenju odvisen od moči. Potrpežljivost in golo upanje še ni rodilo nobene zmage; odločevala j«* vedno moč.
Kapitalizem ne vlada 44po milosti božji", temveč po milosti svoje sile. In vladal bo, dokler se ne izkaže, da je prolctarijat močnejši. Nikjer ni zapisano, kdaj da vrže delavstvo kapitalističnega malika ob tla ; ampak brez koledarjev in prem-čanstev jr gotovo, da je konec zlatega teleta tisti hip, ko je delavska moč večja od kapitalistične.
Z bojem si mora delavstvo ustvarjati in zbirati tisti» moč, ki je potrebna, da zmaga. In v teh bojih je delavsko časopisje njegovo najodličnejše orožje.
Kapitalisti razumejo, kakšen pomen in kakšno moč ima časopisje in od njih bi se lahko učili. .
Velikanska je moč časopisja in kdorkoli se bojuje, jo je spoznal. Časopisje je izzvalo vojne in sklepalo mir; postavljalo in urilo je vlade; pripravljalo je pot kapitalističnemu izkoriščanja in zapiralo je trge. Tirez časopisja ne bi mogel kapitalizem živeti in vladati, kakor ne brez železnic in
parobrodov, kakor ue brez hrzojava iu pošte, kakor ne brez borz in bank. Časopisje je njegov ftčit in meč, njegov glasnik in prerok. 8 časopisjem vlada krepkejc kakor vladar z žezlom in škrlatom.
Odkar se je delavstvo začelo drainiti, spoznavati svoje naloge in zbirati svoje moči, ima pa kapitalistično časopisje še poseben namen: Zape-IJmvati ima ljudstvo, da bi se odvrnilo od svojih potreb in interesov, pa se vpreglo v službo kapitalističnih ciljev. Nobena zvijača ni preslaba, da je ue bi kapitalistično časopisje porabilo v ta namen. Tu pisari dolgovezne, mile članke o veri in o nebesih, o cerkvi iu o papežu, da bi ljudstvo pozabilo na zemeljsko življenje in njegove naloge ter izgubilo izpred oči potrebo svojega, delavskega protikapitalističnega hoja. Tam poje navdušene himne narodnosti iu slavospeve jeziku in razglaša narodni boj, da se ne bi delavstvu zasvetilo, kako spretno potegne Nemec Neincu, Slovenec Slovencu, Italijan Italijanu kožo čez glavo, če more. Kjer se je začelo delavstvo zavedati, zmeša med sto laži eno resnično vest o socializmu, da bi tem lože preslepilo delavce, češ, da je vsem slojem pravično. Danes se laska ljudstvu, jutri gs pre* slepi. Resnično služi le tistim, ki mu dajejo kruha: protidelavskemu kapitalizmu.
Spričo vsega tega ne more ostati slepo slovensko delavstvo.
Kazvoj našega časopisja do tiste stopnje, da bo kos kapitalističnemu, je pogoj delavskih uspehov in končne delavske zmage. V svojem časopi-sja si mora delavstvo ustvariti tako orožje, ki se lahko uspešno vihti. Naše časopisje se mora tako izpopolniti, da bo lahko služilo vsem svojim namenom. In teh je mnogo na vse strani.
Prva naša naloga v tem oziru je tedaj, da povzdignemo in razširimo glavni slovenski delavski •list, glasilo jugoslovanske socialistične zveze za Ameriko " Proletarea Ce je delavec nanj naročen, je storil nekaj. Ali storiti inora več: Pridobivati mu mora nove naročnike.
Nezdržema moramo naprej, da dohitimo nasprotnike na vsakem polju in da jih prekosimo.
V ta namen je treba, da izvrše tudi delavci svojo dolžnost. Politično časopisje je potrebno za politični boj.
Sodrugi i Kako se hočete poučiti, kaj se godi v ameriškem kongresu, v legislativah, v občinah, kako hočete izvedeti, kaj se godi doma, po svetu iu v stari domovini za delavce važnega, če ne či-tate svojega političnega časopisja ?
Kako hočete razumeti velike dogodke, ki za-segajo v naše življenje, če ne berete svojega političnega časopisja»!
Odkod hočete zajemati svoje znanje, kako se hočete izobraževati, kako razširjati svoje obzorje ? v
In kdo naj zastopa Vaše potrebe, Vaše interese, Vaše stališče proti nasprotnikom, kdo Vas naj brani in zagovarja, kadar Vas hudobno napadajo, če nimate močnega časopisja t
In kdo naj vpliva v Vašem smislu na javno življenje, na politiko, na mišljenje indiferentnih delavcev in nasprotnikov, če ni naše politično časopisje krepko in ostro!
Od izvrševanja vseh teh nalog je odvisna sedanjost in bodočnost delavstva. Vse te naloge izvršuje 44 Proletarec", in izvrševal jih bo tem bolje, čim močnejši bo. Od delavstva pa je odvisno, da bo močan. Kdor izmed delavstva pomaga, da dobi " Proletarec" več naročnikov, da se utrdi njegova podlaga, da se sčasoma poveča, da pri -haja v vedno širše kroge, v več rok in pred več oči, pomaga sebi in svojemu razredu. "Proletarec" sam zase ni nič: 44 Proletarec" za delavstvo je knjiga in meč.
V teku dolgega zgodovinskegs razvoja so nastale vse uredbe v človeški družbi; ena uredba se je vrstila za drugo. Poedinci niso stvori raznih uredb. Poedinec je bil slab in brez moči nasproti slepemu besu prirodnih sil in divjih zveri; zato so ljudje ustvarjali uredbe za medsebojno vza -jem no pomoč, obrambo itd. Poedinec sploh ue more obstajati in se razvijati, ako ne živi v zaed-uici z ljudmi in ni v tesnem stiku z družbo. Tako tudi človeški jezik, govor ni nič drugega kakor sredstvo prometa iu družabnega sporazumevanja. Tudi človeški govor, ki je sestojal iz nekoliko sirovih živalskih glaaov pračloveka, se je do dandanes razvijal in se 4e dalje razvija; jezik divjakov v Avstraliji iteje še danes komaj kakih dve, tri sto besedi, dočim jeziki kulturnih narodov štejejo kakih 30 do 50 tisoč besedi.
Ravno tako je tudi morala proizvod družabne kulture; v družabnih nagonih in nagnenjih človekovih korenin ni njegova morala. Pod moralo razumevamo vse obzire, ki jih mora imeti človek napram sočloveku in napram skupnosti. Delavski filozof Dietzgcn pravi: "Poedini človek je nepo-polen in omejen. Za' svoje izpolnjevanje potre -liuje družbo, on mora živeti in pustiti tudi drugemu živeti. Obzire, ki izhajajo iz teh vzajemnih potreb imenujemo z eno besedo moralo."
Morala je v najtesnejši zvezi z vladajočim načinom proizvajanja in z načinom zamene proizvo -dov. Tako je n. pr. v fevdalni dobi, za časa gospo-dovanja plemstva, ko je bil dolžan, da tlačani iu služi plemiču, bil najkrepostnejši tisti kmet, ki je bil vdan, podložen ali kakor so takrat govorili — veren. Ali kakor hitro je fevdalizem padel in je kapitalizem stri stare oblike podrejenosti in vpeljal novo podrejenost, je prenehala vloga udanosti in vernosti. Kapitalistična morala je na prvem mestu predpisala spoštovanje privatne lastnine: 44Ne dotikaj se tujega!" Poštenje bi moralo biti tedaj temelj buržoaznc morale. No, v kolikor je bila morala izraz vladajočih gospodarskega stanja, bila je to zuiirom morala vladajočega razreda, morala izkoričevalcev je stala vedno v najostrej-šem nasprotju zmoralo izkoriščanih. Rekli smo že: grofi, baroni in drugi so smatrali za krepostne one kmete, ki so pokorno in verno tlačanili; no, kadar so se začeli dvigati kmečki upori (punti), pa so kmetje smatrali za najkrepostnejše one ljudi, ki so bili najbolj nepokorni in so vladajoči gospodi zadajali najhuše udarce. — A kako stoji z moralo huržoaznega, kapitalističnega razreda! Današnji izkoriščevalci imajo pred očmi samo en cilj: iztiskavanje profita in nakopičenje bogastva. In po tem cilju streme in drvijo z grozničavo brezobzirnostjo prav malo se meneč za to, da izkori -ščani, da delavci stavljajo na kocko svoje zdravje in svoje življenje, ne meneč se za to, da izkoriščani životarijo slabše od tovorne živine! Vsekakor, iz-koriščevalno buržoazno je moralen oni delavec, ki mirno in pokorno prenaša neznosni pritisk in nečloveško odiranje.
•lasno in samoposebi u ml ji vn je, da mora razre-dno-zavedni delavec prezirati moralo, ki temelji na pokorščini in trpljenju. Kot neobhodna posledica privatno-kapitalističnega gospodarstva so padla na delavski razred gotovo vsa bremena družabnega življenja. Ali ta bremena niso večna. Za tlačane je bilo vedno krepostno ono, kar «e je moglo kot ostro orožje uporabljati v boju proti tlačiteljem. Z bojem se je moral upreti delavski razred, ker je zanj nastalo vprašanje: biti ali ne biti, propasti v brezdnu bede ali pa se razvijati napram kulturi. Tako je nastala nova morala, ki ji je cilj in ideal: odprava privatnega lastništva in modernega suženjstva in z njima zvezane tlačano-sti in trpljenja.
Ali delavci ne tekajo za starimi in novimi moralnimi filozofi, ki zamišljajo razne moralne predpise. Delavci teže za tem, da pred vsem popravijo odnošaje, da dosežejo boljše življenske pogoje, ki edini omogočujejo višjo stopnjo nrav -nosti, boljše običaje in moralne nazore. — Kreposti in čednosti se ne morejo razvijati, dokler gonita beda in obup možke v pijančevanje, a ženske v prostitucijo in dokler pomanjkanje in glad tirata v tatvino in druge zločine. Vrline se ne morejo razvijati v mizernih stanovanjih, kjer možki in ženske, staro in mlado, bolno in zdravo, nametano drugo na drugem, kakor ribe v sodu; vrline se ne morejo razvijati pri otroku, ki ga fabrika odtrga od šole in življenja — pri otroku, ki mu je ulica oče in mati, ker oba njegova roditelja tla-čanita v tvornici, v kapitalističnem jarmu.
Razredno zavedno delavstvo je osvoboditelj, ki mu je pripadla zgodovinska naloga, da svetu da najboljšo moralo; to nalogo bo delavstvo izpol-polnilo v svojo strokovno, odnosno industrijalno in politično organizacijo. Delavec se mora boriti proti silam, ki izvirajo iz današnje družbe, on se mora boriti proti podaljšanju delovnega časa, proti znižanju mezde, proti brezpravnosti v javnem življenju, proti bremenom, ki mu jih nalagajo kot konsumentu s podraževanjem življenskih potrebščin ali z zvišanjem carin in indirektnih davkov. Z eno besedo: Delavec se mora bojevati na gospodarskem in političnem polju. A v svojem boju proti bremenom in okovom, proti izkoriščevalcem in tlačiteljem, za boljše življenje in večje pravice, delavci dosežejo iu so dosegli uspehe edino z združenimi močmi, združujoči se v organizacijah. Vsled svoje organizacije postajal je delavski razred zmirom večja sila; da so danes delavci brez organizacije, nihče ne bi niti čul, niti se menil za njihov glas. Organizacija zmanjšuje, nemoč poedinca, jači duh skupnosti, budi v delavcih zavest, da spoznavajo, da so najvažnejši faktor v družbi, organizacija ustvarja iz njih misleče, ponosne in hrabre ljudi.
Šele. ko so delavci pričeli zbiruti svoje sile v organizacijah, so pričeli tudi soodločati o svoji usodi, so si izvojevali ugled, pravice in boljše življenje. No, organizacija pa ne more obstojati in uspešno razvijati «svoje delovanje, ako se slehrni poedinec zavestno ne podreja volji celote. Najlepši znaki proletarske borbene morale so tedaj: solidarnost (vzajemnost), podrejevanje lastne volje splošnim interesom, prostovoljna disciplina in zavest o razrednih interesih.
Proletarska morala je postala deloma že javna družabna morala. Zmirom je mauj ljudi, ki se postavljajo v obrambo kapitalističnega izkoriščanja. V naše bojne vrste prihajajo najboljši ljudje iz buržoaztiih vrst. In delavec, ki noče stopiti v naše bojne vrste, ali hoté škodujejo delavskemu boju s Strajkolomstvom ali na kak drug način, doprinaša ne samo dokaz, da nima časti in sramu, nego tudi, da se je razprl s človeško družbo; takega izdajalca delavci s pravico ne ljubijo, ampak ga opravičeno prezirajo.
Kakor je gori omenjeno, se bore delavci za novi, veliki družabni ideal. Njihove bojne vrline so vrline, ki temelje na razrednih interesih. S svojo borbo nočejo delavci vsiliti nikake nadoblasti, nasprotno, oni hočejo, da odpravijo sploh vsakoršno prevlast človeka nad človekom, razreda nad razredom, naroda nad narodom. S svojo borbo hočejo uničiti tisočletno vojno človeka proti človeku, ljudi proti ljudem, hočejo ustvariti vzajemnost bratstvo, ravnopravnost celega človeškega rodu. Zategadel je proletarska bojna morala najvzvi-šenejša morala.
Smer kapitalističnega razvitka.
Ako se hočemo prav temeljito prepričati, kako deluje in se širi kapitalizem, tedaj poglejmo v statitistiko, ki pojasnjuje obseg različnih obratov. Statistika je pa prav posebno poučna tedaj, če primerjamo številke iz različnih let. Številke kažejo razvoj različnih razredov, prorokujejo enemu razredu pogin, drugemu napredek. Razvoj kapitalističnega gospodarstva se v nobeni drugi evrpovski državi ne more tako zasledovati kakor na Nemškem, kjer se je kapitalizem vgnez-dil primeroma pozno, šele v drugi polovici 19. stoletja, a se potem pričel razvijati v najhitrejšem tempu. V naslednjem podajamo nekaj številk iz nemške statistike, ki so značilne za učinek kapitalističnega razvoja iu ki veljajo tudi pieko nemških meja.
Nemčija je štela prebivalcev leta 1955 36.1 miljonov, leta 1875 42.5 miljonov, leta 1895 52 miljonov, leta 1905 «0.3 miljonov, leta 1010 64.8 miljonov.
Število novorojencev pada relativno počasi ex| leta do leta, a še hitreje pada število smrtnih slučajev, tako da je prebitek stalen. V zadnjem desetletju je bilo vsako leto rojenih 2 miljona, umrlo je 1.200.000 oseb, prebivalstvo se je pomnožila torej okroglo vsako leto za 800.000 oseb. Kaj pomenijo te številke! Kapitalizem omogo-čuje življenje ogromnejše množice kakor pa so to zamogli gospodarski sistemi prejšnjih dob. In ker se zmanjšujejo smrtni slučaji, je to znamenje, da je postala množica zdravejša in da je več odporne sile v njej. Delavci so s pomočjo strokovnih in političnih organizacij dobili vpliv, ki se pozna v zakonodaji, dobili so bolniške blagajne, priuilili vladajoče razrede, da so izpolnili njihovo zahtevo po zavarovanju onemoglih, da dobe matere zadosno varstvo. Čimbolj se uveljavlja socialna politika in čim svobodnejše se smejo gi-bati delavske organizacije, tem manj smrtnih slučajev jc, tembolj se množi prebivalstvo.
Prebivalstvo u Nemčiji se je razdelilo na različne občine in inctUa takole:
Od 100 prebivalcev jih je živelo leta 1880. v kmečkih občinah do 2<MX) prebivalcev 58,(i v me-
stih od 2000 do 5000 prebivalcev 12,7, v mestih od 5000 do 20.000 prebivalcev 12,6, v mestih od 20.000 do 100.(KM) prebivalcev 7,2; leta 1890. v kmečkih občinah do 200 prebivalcev 53, v mestih od 2000 do 5000 prebivalcev 12, v mestih od 5000 do 20.000 prebivalcev 13,1, v mestih od 20.000 do 100.000 prebivalcev 9,8, mestih nad 100.000 prebivalcev 12,1, leta 1900. v kmečkih občinah do 2000 prebivalcev 45,6, v mestih «hI 5000 do 20.000 prebivalcev 13,5, v mestih «hI 20.000 do 100.000 prebivalcev 12,6, v mestih nad 100.000 prebivalcev 16,2; leta 1905 v kmečkih občinah do 2000 prebivalcev 42,6, v mestih <h1 2000 do 5000 prebivalcev 11,8, v mestih od 5000 do 20.000 prebi-, valcev 13,8, v mestih od 20.000 do 100.000 prebivalcev 12,9, v mestih nad 100.000 pa 18,9.
Vidimo, da jc ves prirastek v mestih. Čim večje je mesto, tem hitreje raste njegovo vprašanje pereča zadeva socialne politike. Komur jc ljudsko zdravje pri srcu, bi moral delati za dobra, cena in zdrava stanovanja. Kaj je vzrok temu ogromnemu preseljevanju z dežele v mesta? Cstroj narodnega gospodarstva se je silno spremenil: poljedejstvo zastaja, število onih narašča, ki si služijo kruh v industriji in trgovini in ki se kopičijo v mestih in industrijskih okrajih. To dokazuje naslednje številke:
(bi vsakih 100 prebivalcev se jih je preživljalo leta letn 1882, s kbetijstvom 42,51, z industrijo, rudarstvom in s stavbinstvom 35,51, s trgovino in prometom 10,02, uradnikov in v svobodnih poklicih je bilo 4,92, samostojnih brez poklica 4,97, z domačimi opravili sc jc preživljalo, tir da bi stanovali pri delodajalcu 2,07; leta 1895. s kmetijstvom 35,74, z industrijo rudarstvom in s stavbinstvom 39,12, s trgovino in prometom 11,52, uradnikov in v svobodnih poklicih je bilo 5,48, samostojnih brez poklica 6,43, z domačimi opravili kc je preživljalo, ne da bi stanovali pri delodajalcu 1.71; leta 1907. s kmetijstvom 28,65, z industrijo, rudarstvom in s stavbinstvom 42,75, r trgovino in prometom 13,51, uradnikov in v svobodnih poklicih je bilo 5,58, samostojnih brez pok lies 8,38, z domačimi opravili se je preživ-
ljalo ne da bi stanovali pri delodajalcu 1,28.
Leta 1907. je bilo na Nemškem 62 miljonov ljudi, od teli je bilo zaposlenih več kakor polovica v trgovini in industriji. Razvoj in ljudski napredek ni torej odvisen kmetijstvo, ki obsega le nekaj nad eno četrtino prebivalstva, temveč cd onih, ki so v drugih poklicih in ki obsegajo skoraj tri četrtine prebivalstva. Agrarno-kapi-talistična politika s svojimi monopoli, s svojimi velikanskimi profiti, ki jih spravlja v žep pri agrarnih carinah in pri prepovedi uvoza živine, nt bo prinesla rešitve ljudstvu, temveč krepkeje se mora razviti industrijska politika, ki zabra-njuje, da bi se žrtvovali interesi množice nekaterim privilegirancem.
Dejstvo, da sta industrija in trgovina postali glavni vir ljudskega življenja, je rodilo še nekaj drugih, prav značilnih sprememb. Število onih, ki so živeli od zaslužka družinskega poglavarja, se je znižalo število pridobovajočih pa se je zvišalo.
Od 100 prebivalcev jih je bilo leta 1882. pridobiva jočih 38,99, družinskih članov 55,8, poslov 2,93, samostojnih brez poklica 3; leta 1895. prido-hivajočih 40,12, družinskih članov 53,15, poslov 2,59, samostojnih brez poklica 4,14 leta 1907. pridobiva jočih 4346, družinskih članov 48,97, poslov 2,05 ssmostojnih brez poklica 552.
Silno hitro je naraščalo pridobivanje žensk. Lta 1882. je znašalo število pridobivajoči h žensk 4,3 leta 1895. 5,3, leta 1907. pa 8,2 miljonov. Najvažnejša posledica industrijskega razvoja se kaže v tem, da kapitalistično gospodarstvo uničuje samostojne eksistence, rnnože se nastavljenci in delavci. V industriji pojema število samostojnih najmočneje. Od 100 oseb zaposlenih v industriji jc bilo leta 1895. samostojnih 24,9 nastavijeneev 3,2, delavcev 71,9, leia 1907. samostojnih 17,6, na-stavljcncev 6,1 delavcev 76,3.
Več kakor štiri petine vseh, ki delajo v industriji, je v odvisnem razmerju. V vseh poklicih t\orijo delavci višje število, naraščaje hitreje nego podjetniki. Število samostojnih z družinskimi člani vred je padlo ml 18,84 na 16,9 miljo-
nov, število delavcev se je zvišalo od 24,26 na 32,38 miljonov. Dalje kaže statistika, da se zdru^ žujejo delavci v vedno večjih obratih. Od 100 oseb, zaposlenih v obrtu, je bilo leta 1882 v malih obratih do 5 oseb 59,1, v srednjih obratih čez 80 oseb 22, leta 1895, v malih obratih do 5 oseb 46,5, v srednjih obratih od 6 do 50 oseb 23,9, v velikih obratih čez 80 oseb 29,6, leta 1907. v malih obratih 37,3, v srednjih obratih od 6 do 50 oseb 25,4, v veiikih obratih čez 80 oseb 37,3.
Le za industrijo, rudarstvo in stavbinske stroke veljajo naslednje številke; leta 1882. mali obrati 55,1, srednji obrati 18,6, veliki obrati 26,2, leta 1895 mali obrati 39,9, sredni obrati 23.8, veliki obrati 36,3, leta 1907. mali obrati 29,5, srednji obrati 25 veliki obrati 45,5.
Čim večji s<i obrati, tem hitreje se razvijajo. Osobje v pruskih malih obdati se je pomnožilo za 24,4 procentov, v srednjih obratih za 51,7, v velikih obratih (51 do 500 oseb) za 72,1, v obratih z 501 do 1000 oseb za 62,4 in v obratih čez 1000 oseb za 109,8 procentov. V sedmih največjih industrijah je več kakor polovica delavcev usluž-benih v velikih obratih: rudarstvo 830.000 delavcev (96,8%), strojna industrija 789.000 delavcev (70,4%) kemična industrija 120.000 delavcev (69,8%), tekstilna industrija 734,(XX) delavcev (67,5%), izdelovanje papirja 134,000 ( 58,5%), industrija za kamenje in zemljo 404.000 (52,5%) ind. za rnsvetljavo, masti itd. 48.(XH) (52.3%).
Te številke jasno kažejo smer ekonomskega iv.zvoja. Kmetijstvo že dolgo ni več glavna panoga za pridobivanje, industrijsko delavstvo je postalo najmočnejši družabni razred in to je pro-letariatu veselo oznamenje. Nad vsakim dvomom je vzvišeno dejstvo, da tvori delavstvo pretežno večino vsega prebivalstva, da hitreje narašča negi njegovi izkoriščevalci in sovražniki. Ne samo na Nemškom, v vsaki kapitalistični državi zasledujemo slieen razvoj. Ako zbudimo še one stotisoče, ki žal še niso spoznali lastnih interesov, ki stoje še izven zavednih ljudi, za zveste sobojevnike, zre proletarska armada lehko z veselim pričakovanjem v bodočnost.
ADVBKTI8BMJINT
		
SLOV. DELAVSKA		PODPORNA ZVEZA
USiiitISm 4n« 1A im>u 1SM.		lnk*n>OTtrar« tt seHi« »** v dr««* I'raa.
Sedež: Cone ma ugh. Pa.
O LAVNI URADNIKI:
PREI»SKI>N1K: Ivan Prostor, 1098 Norwood Bd., Cleveland, Ohio. POPPDtDHKDNlKf Josip Zorko, H. P. 1). 2, box 50, West Newton, Pa. TAJNIK: Rias Novak, 20 Msln Ht., Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vldrieh, 170 Franklin Main St., Coiiemaugli, Pa BLAOAJN1K: Josip Žele, 6108 Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAOAJN1K: Frank Pavlov*!*, 20 Main Ht., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
1. nadxornik: Ivan A. Kakrr, 207 Hanover Ht., Milwaukee, Wis. *. nadzornik: Nikolaj Povie, 1 Craib Ht., Numrey Hill, N. H. Pittsburgh, Pa. 3. nadzornik: Jakob Kocjan, 1100 E. 52d Ht., Cleveland, Ohio.
POROTNIKI:
1.	porotnik: Anton Lavrll, bo* 8, Yukon, Pa.
2.	uerotrlk: Krank Bavdek. Box 212. Dunlo, Pa. U. poiotnik: Anton Welly, box 44, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK.
r. J. Kern, M. I)., 0202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Frank Äkufca, 4S5 2nd St., Conemaugh, Pa. Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Franc Kos, Conemaugh, Pa.
Mihael F!ek, R. F. I>. 4, b. 14.1 a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, Houth Fork, Pa. Ivan Hribar, Johnstown, Pa.
ÜLAVNI URAD v hiši it. 20 Main Ht^ Conemaugh, Pa.
——— *>
Uradno Glasilo: P ROLET A H EC, 4008 W. Slit Ft., Chicago, IU. Cenjena druitxa, oxiroma njih uradniki, ao uljudno proleni, poli I jati vse
dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na se |K>*ilja edino potom Poltnih, Exprcsnih, nil Han*niti denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnik *ekov na naslov Blas Novak, H. I). P. Z. & Conemaugh Deposit Bank v Conemaugh, Pa.
V sltirnju, da opazijo društveni tajniki pri poro*ilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, uaj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
"Dobri Bratje", It. 38., Bridgeport. Ohio. — Predsedniki Martin Potnik.
R P. D. 2., b. It-a; tajnik: Frank An drojim, R. F. D. 2.. b. 12 a; blagajnik: Ivan Ger*ar, b. 740. Vii v Bridgeport. O. He|a vsako prvo nedeljo ob H. uri do poldne, v dvorani drultva sv. Barbar« Hay d« vi I le, Ohio. \ "
"Sokol", At v. 39, Neffs, Okie. — Predsednik Franc Rozmaa; tajniki Karol Dernaê, b. 26; blagajnik: Les Plahuta, b. 26; vsi v Neffs, O. — Hej» vsako tretjo nadel jo v prostorih sobra ta Karol I)erna*a.
"Oral", itv. 40, West Nswtoa, Pa Predsednik: Andrej Povlrk, R. F. I). 2, b. 27; tajnik: Peter Moreta, R F. I), b. 50; blag.: Ivan Lajovec, B.F.D. 2, b. 3 le. Vsi v West Newton,, Pa.—Heja vsako èetrto nedeljo dopoldne xa pri kodaji mesce.
"Jutranja Zveada", itv. 41, Cleve land, Ohio.—Predsednik: Frank Koko tec, 8103 Marble Ave.; tajnik: Jakob Vol*an*ek, 35x2 B. «2nd Ht.; blagajnik: Ivan Simon*!«, 3723 E. 77th Ht. Vsi v Cleveland, O. — Seja vsako drago ne delje v dvorani rojaka Tomaiina.
• Mladi Slovenec", itv. 42, Oglesby, lil. — Predsednik: John Malin, b. 414; tajnik: Jos. Megli*, box 99; blagajnik: Frank Nadvelek, b. 401; vai v Oglesby, 111. — Soja vsako prvo nedeljo.
'Sava", itv. 43, Portage, Pa. — Predsednik: Karol Amuk; tajnik: Jurij Rnapotnik, R. F. D. 1, box 77; bla gajnik: Martin Raspotnik. Vai v Port age, Pa., R. F. D. 1, b. 5. — Heja vaako tretjo nedeljo.
••Triglav", itv. 44, Tercie, Colo. — Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: Frank Rebol st., Cokedale, Colo.; bla gajnik Frank Rebol at. — Heja vsako drugo nedeljo.
"Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa. — Predsednik: Mat. Pe*jak, 287 Coe-pe rada le Ave.; tajnik: Gregor llres*ak, 407 Eighth Ar«, oba v Johnstown, Pa.: blagajnik: Ignae Pe*jak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.—Heja vaako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Juini Premogar", itev. 46., Alix, Arkansas. — Predsednik: Math. Starman, b. 197, Alix, Ark.; tajnik: Ivan Jantar, b. 7, Alix, Ark.; blagajnik: Jurij Kokalj, R. F. D. b. 77, Altus, Ark.— Seja vsako drugo nedeljo.
••Slovenski Bratje", it. 47, Avella,
Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167; tajnik: Ivan Razvoza, b. 107; blag.: Alojzija Dolinar, b. 72; vai v Avella, Pa. —' Seja vsako drugo nedeljo.
••Slovenski Mladeniči", itv. 48, Aurora, III. — Predsednik: John Balko vi*, 624 Aurora ave.; tajnik: Ivan K. Marsich, R. 5, b. 193a; blagajnik: Gai
l»er Aha*i*. R. 1. box 222. Vsi v Auro •Sokol'\ itev. 21., West Mineral, rn, HI.—Heja vsako drugo nedeljo ob Kans. — Predsednik: Mihael Fine, ; 9ih dopoldne pri J. Balkovi*. stone City, Kans.; tajnik: Louis Zu- • 'Olevelandske Slovenke'\ it. 49, Cle-pan ti«-, b. 4, Mineral, Kans.; blaga« veland, O. — Predsednica: Ivana Hmr-nik: Fran Apaiser, b. 30, Mineral, Kans. del, 3552 E. 82. Ht.; tajnica: Ana Rmre
kar, 3027 E. 82 Ht. E.; blagajnica: An tonija Legati, 3704 E. 77 H. E. Vse v Cleveland, O.—Seja vsako prvo nede Ijo v mesecu.
"Proletarec", itv. 50, Fraakli«, ' Zaveznik", Itev. 3., Franklin-Cane-1 gajnik: Josip Gregori*, 604 Church Ht., Kans.—Predsednik: Frank Dobrotniiek maugh, Pa. Predsednik Anton Hem»«1, b. Pern, III. — Heja vsako prvo nedeljo. R. R- b. 208, Girard Kans.; tajnik: J 721; tajnik lx>uis Krasna, b. 218; blag. "Slovenski Bratje", itev. 23., Coke- Alojzij Karlinger, Girard, Kans., R. R. Jacob Gabrenja, 37 Piae Ht.; vai v ton, W. Va. — Predsednik: Anton 4, b. K«; blagajnik: Alojzij Oblak, b. Conemaugh, Pa. — Heja vsako 3. ne ! Vidmar, box 480, Thomas, W. Va.; taj-|90; vsi v Franklin, Kans.—Seja vsako deli« v Slov. Izobraževalnem Domu. „ik: Frank Kocinn, box SO; Coketown, tretjo nedeljo.
Zavedni Slovenec", *t. 4, Llovdell, w. Va.; blagajnik: Ivan Kozlev*ar, | • Delavec", Itv. 51, Cleveland, O. —
"Brateljub", Itv. 64. Milwaukee.
Wis. — Predsednik: Ivan Hem, 276
First Ave.; tajnik: Ivan Hkerbli, 258 Washington Ht.; blagajnik: Joseph Hi ree, 530 Clinton Ht.; vsi v Milwaukee, Wis. —- Seja vsak« dru ognedeljo v dvorani Prank Benda, 479 National av.
«•Bratje trdno stojmo", it. 65, New Alexandria, Pa. — Predsednik: Ivan Osle, b. 150; tajnik: Josip Ribi*, b. 160; blagajnik: Josip Hlsk, b. 140; vsi box 103, New Alexandria, Pa. --Heja vaako drugo nedeljo.
••▼si Sle v sni". Itv. 66, Wasssa, 111. — Predsednik: Frank Sajeric, b. 541;
"Kraajskt vtftjata|j",< «ta. 74, fells Creek, Pa. » Predsednik: Alojzij Hlak, box 61; tajnik Joaip Uril*, b. 261; blagajaik: Alojaij Hlak, b. 61. Vai v Falls Creek, Pa. — Reja vsako drugo aedeijo v prostorih eobrata Josip Ur lièa.
"Naprej «o Zmag«", «ter. 78, Pit/
Henrv. Pa. — Predsednik: Frank Rav nikar; ta|nik: Anton Bolti*: blagajnik : Matevi Podbeviek. Vsi v Fits Henry, Pa., box 106— Seja vaako prvo nedeljo ed 9. uri xjntraj v Italijanski dvorani sv. Barbare.
■"Slovenaka Cvetljlca", Iter. 76, A
DOPISI.
. .. . . . .. .	- - - - »	oivrniu«	,	■ "t —
tajnik: Alojzij Grebenjak, b. (!); bla damsburg, Ta. — Predsednik Josip J«
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV S. D. P Z. ZA L*TO
1916
tajnik in blagajnik: Franc Zupan*}*, b. 35. — Vsi. v Carona, Kiinnas.—Heja vsako drirgo nedeljo ob 10 url do|»oldne.
"Nada", At. 20., Hutington, Arkan saS. — Predsednik: Martin Pucel; tajnik iu blngajnik: Ivan Morsi, box 54. Vai v Htiutlngton, Arkansas. — Heja vaako prvo nedeljo.
Boritelj. Itev. 1, Conemaugh. Pa. — Predsednik: Mike Rovansek, box 1.2.3.; tajnik Frank PuAnik, box 1.2.3.; bla gajnik Frank Ho*evar, 2 Pine Htreet. Franklin. — Vsi v Conemaugh, Pa. — Heja vsako nedeljo v mesecu v dvorani Hv. Alojzija.
"Pomočnik", It. 2., Johnstown, Pa. —Predsednik: Glava* Jožef, box I44h;
tajnik Mihael AmerAek, b. 155B, R. F. — Seja v*uko četrto nedeljo. D. I; blagajnik: Nuc Ivan. 409 Ohio "Od boja do zmage", Itev. L".', I j» Htreet; vsi v Johnstown, Pa. — Heja Salle, III. — Pred.: I^onard Alpner, ▼•ako prvo nedeljo v dvorani dr. Tri | h. 22. La Halle, IU.; tajnik: Ferd. Ar fl»T-	I zeniek, 2122 stat.« St.. Peru. III.; bla
gajaiki Avgust At ur m, b. 427 j vai v
Wasson, IU. — Heja vsako drugo ne deljo ob 1. uri popi. v prostoru Louis Grebenjaka.
"Narodna Sloga", it. 67, Htmiaole, Pa.—Predsednik: Nlk Zvonarl*, b. 55; tajnik: Jurij Mihaljevi*, b. 92; blag.: Emil Gonotxi, b. 63. Vsi v Hemi-nole, Pa. — Heja vssko prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
"ZdruAenl Balkan", itv. 68, Clin ton, Ind. — Predsednik: Frank Bregar, b. 757: tajnik: Anton Primoži*. R. R. 3, b. 5; blagajnik: Ignac Musar, box 449; vsf v Clinton, Ind. — Seja vsako drngo nedeljo ob 9 dopoldne pri Crist Pasa vento.
"Balkan", it. 69., Pittsburgh, Pa.— Predsednik: Frank Htarman, 4408 Gardner Alley; tajnik: Josip Deklevs, 5632 Wawsou Alley;;; blagajnik: Jo sip Hlad, 5430 Harrison Rt. Viii v Pittsburgh, Pa deljo v K s Domu
"Zvesti bratje", It. 70, New Derry,
Pennsylvania.—Predsednik Pavel Pleveli*, b. 75; tajnik: Jakob Pinoza, b. 75; blagajnik: Ivan Proh, b. 41. Vsi v New Derrv, Pa.—Seja vsako 1. nedeljo v prostorih eobrata Jakob Pinoza ob 9 uri dopoldne.
"Delavec naprej", itv. 71, Besne mer, Pa. — Predsednik: Franc Reitel, b. 159; tajnik: Joaip Jereb, b. 178, bla gajnik: Louis Hribar, b. 171; vsi v Bes semer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih eobrata Anton Klin*eka.
•'Kosez lusko," itv. 72, Bankhead, Alta, Canada.—Predaednlk: Pjsv Spie wak. box 591; tajnik: Karol Kanik, P. O. box 537; blagajnik: Ivan Petraiek, b. 35; Vsi v Benkhead. Alta, Canada. — Heja vsako trotjo nedeljo v mesecu.
"Pod Triglavom", itv. 73, Smith field, Pa. — Predsednik: Josip Btrle, h. 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Erien,
R. F. D. 7. b. 149; blaga in ik:: Lorenc Zupan. R. F. D. 2, b. 150. Vsi v Hmith field, Pa.—Seja vssko drugo nedeljo.
lovèan, Adamsburgh, Pa.: tainik: Frank Hen*nr, box 70, Adamsmburg, Pa.; blagajnik: Frank Oolobi*, B. F. D. 2. box 57, Greensburg, Pa. — Seja vaa ko prvo nedelio v mesecu.
"Severni Premogar", Itev 77, Supe rior, Wyo.—Predsednik: Ivan GlinAek, b. 129; tajnik: Ivan Apes, b. 12»; blagajnik: Andrej Kokal, b. 129; vai v Superior, Wyo. Heja vsako drugo ae deljo o deseti uri dopoldne.
"Slovenija", itev. 78, Miller Run, pa. _ predsednik Marko Magdi*; taj nlk: Josip Ga*nik; blagajnik: Joief O para. Vsi box 25, Reitx, Pa. -- Heja vsako prvo nedeljo v mesecu pri so bratu Jakob Radman.
"Bonalrskl Slovenci", itev. 79, Bon Air, Pa. — Predsednik: Josip Horvat, b. 313, Conemaugh, Pa.; tajnik: Peter Bukovec, b. 735; blagajnik: Josip I>ra-Heja vsako prvo ne-! K®r» *>• rt9:,> Conemaugh, Pa. Vsi v Bon u-	I Air, Pa. — Heja vsako drugo nedeljo
ob 2 uri popldan v lastnem domu v Bon Air, Pa.
"Sloga", itev. 80, Philadelphia, Pa Predsednik: Ivan Petna, 2538 Halmon Ht.; tajnik: Mihael Omerzu, 2723 E. Huntington Ht.; blagajnik: Joaip Ko zole, 2555 Halmon Ht. Vsi v Philadel phla, Pa. Heja vaako prvo nedeljo v mesecu.
"Prrt maj", itv. 81, Bishop, Pa Predsednik: Frane Gregori*, b. 352 Ce cil, Pa.; taj. Mihael Kočevar, Cecil, Pa. b. 92; Blagajnik: Ivan Zupanêi*, McDonald, Pa. b. 185, R. D. 2. — Heja vsa ka tretjo nedeljo pri sobratu Ivan Zu pan*i*.
OPOMBA: Tajnike tistik druitov, ki zapazijo kako pmoto, istotako tistih, katerih drultveno péro*ilo je pomnnj-kljivo, prosim, da mi nemudoma spo-ro*e, da se nedostatki v imeniku ko ki izide drugi*, popravijo, S sobrstskim pozdravom
BkAt NOVAK, tajnik S. D. P. Z
Mesečno poročilo S. D. P. Z.
zs mesec junij 1916.
o finančnem poslovanju med glavnom uradom in
krajevnimi društvi.
Itv. društva
Pa. — Predsednik: Andrej ^Drobni*, Bcaverdale, Pa.; tajnik: Jurij Jakopin, box 70, Lloydell, Pa.; blagajnik: Anton Grbec, box 35, Lloydell, I'a. — Heja vsako prvo nedeljo.
"Avstrija", it. 5., Ralphton, Ta. — Predsednik: Mihael Žibert, b. 34; tajnik: Anton Resni k, box 91; bla-
box 472, Thomas, W. Va. — Heja vaako Predaednlk: Mihael Lukner, 5S01 Pros zadnjo nedeljo za prihodnji meacc. ser ave.; taj.: Ed. Rranisel, 1173 E.
"Ilirija", itev. 24, Iselin, Pa. — 61. Ht.; blagajnik: Zaletel Ivan, 1009 Predsednik: Ivan Turk, box 241; taj- E. 00. Ht.; vsi v Cleveland, O. —Seja nik: John Telban, box 174; blagajnik: vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9 uri
dop. v 0025 Ht. Clair Ave.
o
0
1	i
n
"Ljubljanski Orad", It. 52.. DeKalb,
III.—Predsednik: Pavel KoÄlr, 1409 State Ht.; tajnik: Frant. Prebil, 814 Market Ht.; blagajnik: Frank žvokelj, 814 Market Ht. Vsi v OeKalb, III. — Seja vsako drugo nedeljo pri sobratu Fr. Kerii*.
Planinska VtjoUca", itv. 53. Piek-
Lipoid, box 46; blagajnik: Joief Molan, box 26; vsi v Pickens, W. Va.—8eja vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne
Matija Zadravec; vsi v Iselin, Pa- — Seja vsako 1. nedeljo.
"Delavec, itev. 25., Rock Springs, gajnik: Martin Korošec, box 205. Vsi | Wyo.—Pred.: Wal. Jugovich,; taj.: Fr. v Ralphton, Pa—Soja vsako tretjo ne- , Verhune, 244 M. St.; blag.: Valentin deljo.-	Stalik, 240 M. St. Vsi v Rock Springs,
"Zvesti Bratje", it. 0.—Predsednik: Wyo.—Heja vsako drugo nedeljo v Hlo Josip Grahonja; tajnik Avgust Orel, venskem Oomu.
blagajnik: John Kral, vsi R. F. D.¡ "Smarnica", It. 26., Export, Pa. — box 52, Garrett, Pa.—Seja vsako prvo Predsednik: John Kern, Box 100; ens, W. Va. Predaednlk: Frank Oli nedeljo.	tajnik: Frank Trebee, box 45; blaga j- box 40, Czar, W. Vs.; tajnik: Ivan
"Jedlnost", it. 7.—Claridge, Pa. — nik: Alojzii Zupančič, b. 38. Vsi v Ex T " * - —' 1 ' " Predsednik: Franc Žurman, b. 255; PorL Pn.—Seja vsako prvo nedeljo, tajnik: Matija Regina, box 210; blagnj "Miroljnb", štev. 27., Diamondville,
nik: Josip Pivic, box .28. Vsi v C!a-! Wyo.— Predsednik: Alojzij Kralj, b. i v prestorih eobrata Iv. čeprlo. ridge, Pa.—Heja vsako drugo nedeljo, i 10; tajnik: Tom. Pegan, b. 124, Oakley, "Karol Učekar", Itv. 54, Roekwood, "Planinski Raj", štev. 8., Dawson, w>o.; blagajnik Ivan Hornau, b. 35, pa. _ Predsednik: Joief Hočevar, b. N. Méx.—Predsednik: Franc Jekovec; Diamondville, Wyo. — Seja vsako prvo 1*4. tajnik: Anton Ho*evar, box 184; tajnik in blagajnik: Mih. Krivic, box nedeljo v prostorih Josip Penca v blagajnik: Mihael Ho*evsr, b. 184; vsi 100, Dawson, N. Méx. — Seja vsako Diamondville, Wyo.	r Rod^ood, pÄ. _ Seja vsako prvo
drugo nedeljo.	, "Habsburški Sinovi", Itev. 28., 8.' nedeljo v meseca v prostorih sobrats
"Zavedni Štajerc", Stev. 9, Johns-1 J/ownaville, Pa. — Predsednik: Anton Ant. H«*evar.
town, Pa. - Predsednik: Fabjan Hor-	b' 4"?' ^^«V 1,<i;1)taJn'k: "Vrh Planin", itev. 55, Crabtree.
vat; tajnik Stefan Debelak; blagajnik:	'van Erjavec box 52 Orient, Pa.; bin-
, ... , . , ....	gajnik Josip Znpsnči*. b. 318 Republic, Mihael Fek, vsi b. 143. R. F. D. 4 v w • ' '	. • ' 1 '
Johnstown. Pa. — Seja vsako tretjo	181 Jtt VBako 2* nP(,e,J0' nedeljo v Celino, Ta. "Jutranja Zarja", It. 29., Meadow
"Jaanaja Poljana" it. 10, Brown- l*n<¡?> TPre^<,nik:¡:>a,>n7k- TZfnV field n ^ '	r.____1 tniriik: Andrei I'oseirn. b. 27o: blaaai-
tajn
Furnace box
prvo nedeljo
••Vrh Planin
Pa. — Predsednik: Andrej Jereb; taj .nlk: Anton Verhovüek, b. 497; blagaj nik: Andrej Jereb, b. 92; vsi v (Vab tree, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo pri sobrntu Anton Verhovšek.
"Skala", Itv. 56, Alleghenv, Pa. —
Predsednik: Anton Horvat, 531 Suis-man St.; tajnik: Ivan Himon*i*. 1138 Fabvan St.; blagajnik: Franc: Vilhar, 814 'Carpenter Alley. Vsi v N. H. Pitts burgh, I'a.—Heja vsako 1. nedeljo v K. H. D. v Pittsburgh, Pa.
"öaven", itc. 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin Cermel; tajnik: Ciril Htibil, b. 404; blag.: Josip Dovgan. Vsi box 404, v Carrollton, O. — Heja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina f ermelj.	>
••Rudar", itv. 58, Canmore, Alta,
Canada.—Predsednik: Anton Polutnik, b. 185; tajnik: Josip Hribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Canmore, Alta, Canada. — fteja vsako drngo nedeljo v proetorih «obrita Frank Kral, ob * popoldne.
••Mol Dom" stov 14 Orient Pn —!1 . 4SloT«naki Fantje", «t. 59, May
MOJ Dom , Itev. 14., Orient, Is.-, ..slovenska Zastava", It. 33., Jenny „ard, Ohlo.-Predsednlk: Ätefan Htn
Frane dt,, h. 47; tajnik: Maks Jer*in, b. 254; M" ' blagajnik: Alojzij Saver, b. 152. Vsi v Maynard, Ohio. — Heja vsako drugo nedeljo v dvorani g. Jo«. Hrsbsk-a.
"Moonrunskl Tr»in", Itv. 60, Moon Run. Pa.—Predsednik: Fr. Dolinar, b. 342; tajnik: Jurij Ptvk, b. 15; blagSj nlk: Anton Plntar, b. 204, Moon Run,
Franc Vsi|
ko prvo nedeljo.
"Danica", itev. 12, Hellwood, Pa.!	"Sloga", itv. 31, Delagua, Colo. —
—Predsednik: Jarij Stupi*, tajnik: Jo-	Predsednik: Frank Urban*i*, b. 7; tai
sip Tomažin, box 30; blagajnik:: Josip	»>ik: Alojzij Ludvik, box 33; blagajnik
Peterlin, b. 35. — Vsi v Heilwood, l'a.	Josip Žele, b. 126; val v Delagua, Colo.
Heja vsako prvo nedeljo.	—Heja vsako drugo nedeljo.
"Večernica", It. 13, Baggaley, Pa.	"Želeni Vrt", itv. 32, Palisadee, Co-
— Predsednik: Iiouis Keše, b. 46, Hos	lo.—Predsednik: Ivan Zupančič, b. 766;
tetter, Pa.; tajnik: Ivan Halmich, b. 57,	tainik: Jakob Trojar, b. 744; blagaj-
Whitney, Pa.: blagajnik: Anton Rsko,	nik: John Werzel, Box 513;v»i v PaU-
b. r»:«, ilostetter, l'a.—Seja vssko dru	sades, Colo. — Seja vaako drugo ne go nedeljo.
leljo ob 2 uri popol<
• Edinost", itev. 34.—Jukon, Pa. — Predsednik: Anton Oolobi*; tajnik:
Anton Lavri*, b. 8; blng.: Josip Lav
n n, Vsi v Vi;kon, Pa., b. 112. Hija Pa.—Heja vsnko zadnjo nedeljo v mese vsnko prvo nedeljo v dvorani ob 10. cu ob 1. url {»opoldan v dvorani sv. Bar-uri dop.	i bare.
"Napredni Slovenci", It. 61, Oafv,
Planinski Raj", Itv. 35, Lorain.
"it regar ' ta ínia	Ohio. Predsedniki Ivan Krngelj, 10S5Í^; - Predsednik: Ixnn H la ne 1113
Ilif	L	r "Miti HI • tniriik- In.;,. \ n\'r*ní-i* Jefferson Ht.; tajnik: Nlck Vuklinich,
X 6S3; blagu n ik	Ht» tnjnis. .losi» bavrene»*,	u-#«u 1 *.(»». iinn 1
. Vsi v Buxton,	E. 29 St.; lds gajnik: Ivan Atrn ■	Msg:Msti|sLs,lch 1106
ledelio v nmstoru	krt, 1059 K. 31 Ht, Lorain, Ohio. - fr"°.n "M
"Slovan", Itev. 15, Hopria, Co!o — Predstnlnik: Silvester Boren t in. box 192: tajnik; lionis Jahn, box 100; blagajnik: Joseph Rubnich, box loO, vsi v Hoprls. Colo. — Heja vsako 1. nedeljo v
Prostorih sobrata Ivan Konciljn, v iedmont, Colo.
"RraUtvo", itev. 10., Buxton, Iowa Predsednik. Franc Frank Raspotnik, box Frane Krlitof, h. 104.
la. Seja vsako prvo nedeljo v p-ostom	.......' "r!"........... .. vsako drugo nedeljo v prostorih sobrats
sobrata Anton Tomšl*a.	Seja vsako drugo nedeljo v prostorih j%in	J *
"Zora", «tev. 17., Akron, Mick. -	« Vlranta. - | ^^ ..8okol.,( lteT> ^
Predsedniki Gainer Volk; ta jnik: An-1 . ZdrnlltelJ", it. 36, Sonth	Pa. Cleveland, Ohio.—Predsednica: Zofija
ton Novak, box' 68; blagajnik: .lohn	_ Predsedniki'Ivan Huhadolnik; taj■! Blrk, 1143 E. 03 Ht.: tajnica: Fran
Volk; vsi v Akron, Mich.—Seja vsako	„¡k. JllVo,, Kunert, 1»ot 238; blagajnik: čilka Trbelaik, 1177 Norwood Bd.j bla-
prvo nedeljo.	Mirk0 Urgorlch, b. 495} vsi v South gajnlca: Pran*.i«ka I/«ule, 0121 Rt.Clair
"Ztoo", «lev. 18, Braddoek, Pa. —	Fork, Pa.—Heja vsako tretjo nedeljo. ave.; vs« v Cleveland, O. — Seja vsaki
Predsednik: Leejak Josip, 1111 Wood	"Ljubljana", it. 37, Barberton, O. I Pryi torek v mesecu.
Wav; tajnik: Jakob Znlaznik, 1013 fal	_ Predsednik: Frank Merzllkar, 102 "Adamič in Lnnder", itv. 63. Reb-
hot ave. rear: blagajnik. Ivan A. Grm,	Kuston Ht.; tajalk: Andrej Repar. 11P9 bins, Pa. — Predsednik: Viktor Snater
607 Okery War; vsi v Brrtaioex, in	4th m . |)lj||fRilli|,: pjnKt \U Yohoghsn^, Pa.; Ujsik: Ivan Tro
^J» v»»«o 1. nedelj;».	ror<, Av#> Harl»erton. Ohio. — He|a jar, b. 76, Yohoghanv, Pa.; blagajnik:
«'JUru«eBl Slovenec", «t. 19., Caro-	vsako drugo nedeljo dopoldne od 9. url. Joseph Japel, box 76, Yohoghany, Pa.
1.—Predsednik: Anton Bole,	v lig Bolivar Rd. Seja vsako prvo aedeijo.
1.. . 2. . .
3.	..
4.	..
5.	. . 6... 7... 8... 9. i.
10. . . 11... 12... 13. .. 14... 15. .. 16... 17... 18. . .
19.	..
20.	.. 21. . . 22. .. 23. .. 24... 25. . . 2«. . . 27... 28. .. 29... 30.. . 31. .. 32... 33. .. 34.. .
35.	..
36.	..
37.	.. 38 . .. 39. . . 40 . 41...
42.	..
43.	. . 44 . ..
4|...
46.	..
47.	..
48.	. .
49.	.. *0...
51.	. .
52.	..
53	. ..
54	. . . 55. . . 56 .. 67... 58. . . 69 . . . 60 . .. 61... 62. ..
63.	. .
64.	. .
65	. . .
66	. .
67	. . .
68	. . .
69	. . .
70	. . . 71. . . 72 . .. 73. . . 74 . ..
75.	..
76.	.. 11... 78. ..
79	. ..
80	. . . 81. ..
o
il I
ñ [
û i
|1 o"
Skupaj.
132.75
101.78 91.17
95.68 108.74
10.38 79.33
18.48 59.30 94.50
135.38 39.05 117.61 53.37 56.64 29.71 9.97 48.74
13.49
34.48 31.90 85.00
217.01 35.58 109.13 92.95 49.76 48.45 51.52 79.43
18.69
71.04 67.74 91.02 71.94 02.71
150.79
V» 8.15
132.41 83.94
23.49 6.86
47.80 12.73 29.62 44.21 105.91
92.35 112.00
12.07
18.48 17.26 121.03 34.11 32.24 102.98 89.52
52.05 108.65
19.36 82.64
55.56 46.21
46.39 53.02
41.40 59.19 44.38 39.63 37.13
24.69
16.70 10.97 82.07 10.9« 30.60
39.00 97.00 306.00 90.00
20.00
242.00 68.00 54.00 »00 70.00 26.00 4.00 28.00
9.ÓÓ 9.00 32.00
39.00 68.00 28.00
70.00
39.00
16.00 24.00
66.00 23.00 317.00 26.00 11.00 110.00
3.00 16.00
64.00
29.00 53.00 43.00
70.00 5.00
41.60 20.00
70.00
139.00
11.00 82.00
54.00 40.00 30.00
Ï0.ÔÔ 13.00
21.00 12.00
132.75 62.78
18.74 10.38 69.33
18.48
26.50 81.38
30.05
47.61 27.37
52.64 1.71 9.97
37.74 5.49 2.48
31.90 46.00
149.01 7.58 39.13 53.95
49.75 32.46 51.52 55.43
18.69 6.04 44.74
46.94 51.71 140.79
66. i 5 116.41 83.94
23.49
6.86
12.73
29.62 44.21
76.91 39.36 69.00 12.07
18.48 17.26 51.03 29.11 32.24 60.98 69.52
62.06
38.65 19.36
46.21
45.39 53.02
41.40 5.19 4.38 9.63
37.13 14.69 3.70 10.97 61.07
30.60
$ 5.83 210.32
182.70
225.98
6.20
56.36 11.00
26.44
1.04
«4,702.96 I «2,755.00 | «2,673.83 | «726.87
BLAZ NOVAK, tajalk S. D. f. Z.
\
\
Coalton, IU.
Cenjeno uredništvo!
Poročati imam, da jf vxcla smrt dne 30. julija sodružico Mary Wriahnik izmed nas. Za nase gibanje je to težka	Mary Wrishnik je bila 65 let stara iti zvesta članica tukajšnjega nem • fckega socialističnega kluba. Kapitalistični «istem jo je naučil spoznavati, kaj je dobro in kaj zlo, in ji je pokaza^ da je prava pot izveličanja na tem svetu socializem. Zato se je, kjer je živela, pridružila socialističnim klubom iu podpirala socialistično stranko.
Umrla je po kratki bolezni in je zapustila šest odraslih otrok, katere je vse dobro vzgojila. Tudi ti imajo večinoma trdno sociali -stično podlago in sodelujejo z na-fni v boju za socializem.
Pogreb je bil v torek, dne 1. avgusta; pokopaua je na pokopališču v Nokomis, 111. Seveda «e je pogreb izvršil brez pomoči črno -suknježev. Udeležil se ga je tu -kajšnji N. S. C. in so bili večinoma vsi člani navzoči. Iz Coaltona, kjer se je sprevod pričel, je dolga pot v Nokomis in vročina je bila huda. Zato smo se večinoma vozili v kočijah in na avtomoihlih. Vožnja je bila hitra, kakor da se vozimo na piknik ali na ples, menda zato, da bi prišli prokleti so -cialisti čimprej nokomiškim pa -> trotom izpred oči. Nad grobom sta govorila sodruga K. Sandner in V. Lavanchuig, oba člana N. S. C. Potem smo položili na grob mrtve sodružice dva venca; enega je daroval N. S. C. v Cosltonu, drugega pa sodružicc iz Coaltona in okolice. Potem so sc sodrugi za vekomaj poslovili od nje. Živ pa ostane med nami njen spomin.
Naznanjam Vam, da sem vče -'raj, k osem šel agitirat za socialistične časopise, pridobil Proletar-cu enega naročnika in stranki dva nova člana. Ako bi imel srečo, da bi pridobil vsak mesec toliko in 'da bi imel vsak sodrug enak uspeh, bi bila zmaga kmalu naša.
■Sodrugi, na delo za socializem! Btniimo delavce iz trdega spanja.
Pozdrav vsem zavednim delavcem!	Jo«. Korsik.
Olencoe, Ohio. %
Cenjeni Proletarec! ✓
Skoro vsak dopisnik se bavi najprvo z delavskimi razmerami, kako ugodne ali slabe da so. Tako jih hočem tudi jaz malo opisati.
V bližini dvajset minut odtod sta dva premogorova; prvi last The Youghiogheny and Ohio Coal Co. Nazivi je se Delora Mine. Ta rov bo za nekaj časa prenehal o-bratovati. Vzrok je, da bodo pričeli delati nov Thipple, ker stari še komaj pokonci stoji; nekoliko je privezan za nekakšne štore nekje tam na griču. Torej nam je potrebno dobiti novega. Drugi rov je pa kakšnih 15 minut od tukajšnjega kolodvora, na katerem ne vstavi noben ekspresni vlak. Mimo tega kolodvora vozijo vlaki v Cincinnati in Chieago. Seveda, mogoče bi jih kateri porabil se -daj, ko bomo imeli počitnice. Že skoro po vseh slovenskih naselbinah je dobro znana naselbina Olencoe in so tukaj Slovenci skoro do zadnjega vsi v soc. stranki. Na zadnji seji soc. kiuba št. 2 so odločili Člani, da priredimo pik -nik v prid klubove blagajne. Piknik se je vršil v soboto 20. julija na neki bližnji farmi. Udeležba je bila še precej velika. Največ veselja nam je napravilo majhno jag-nje, ki smo ga dali na dražbo. 'Dražbov je vodil sodrug Frank Chopij, ki ga ni hotel prodati za nikakoršno ceno. Nazadnje ga je dal za .$24.46. Vsem, ki so se udeležili piknika in pripomogli do boljšega uspeha, izrekamo lepo hvalo. Ta denar se bo porabil le za agitacijsko delo, ki nam ga nalaga stranka, ker le člani smo strankino orožje. Pomisliti moramo, da so volitve pred durmi. Ka pitalisti mečejo milijone za take fonde ob času volitev, da potem zlomijo delavsko maso.
Vabim vse člane na prihodnjo sejo, da bodo videli vsi, koliko dohodkov je bilo na pikniku. Vse kluKove seje se bodo vršile od -slej naprej v linijski dvorani, in ne več pri sodrugu Žleml»ergsrjti.
S socialističnim pozdravom Louis Britz, organizator.
Moon Run, Pa.
Že dolgo časa je minulo, odkar nisem videl dopiaa v našem listu Proletareti iz te naselbine. Ne vem, zakaj ao tako redki dopiai odtod. Ju bom sporočil, kako je
tukaj, akoravuo nisem ae dolgo
tukaj. Zadnji teden aeia bral neki dopis iz Moon Kuua v M<llaa Na -roda '; nekdo je pisal, da gre z delom dobro; zasluži se toliko, da se pošteno preživi. Pomislite, daj ni vse zlato, kar se sveti! Cul sem da dopisnik precej dobro zasluži, kar čez petdeset do šestdeset dolarjev na pol meseca. Koliko jih je pa, ki zaslužijo 2f> do UO dolarjev na pol meseca? Če zaslužiš fiO|Pr
da se store koraki, da ga dobé., OL tajnik Im to izvršil, čim dobi ; od dotičuih klubov obvestilo.
Tajništvo J. S. Z. I
Poročilo o razpečanih znamkah J. S. L
'	« !«*» * j» - *.. r« V V* 4"
V UMMCI juliju ISIS.
S X
Tajnikom J. 8 Z. na znanje.
Ker je v nekaterih državah že v praksi, da dajejo naši klubi pristopnice ne le zvezi, ampak tudi
Oounty organizaciji — to je nu
j«
za-
v državi Illinois in Ohio ~ prišel gl. odbor J. S. Z. do
dolarjev, si ne smeš misliti, da u čakaš prihodnjo pogodbo, ki pri-1ključka, da im» pristopnice v bodo de 1. aprila 1918. Sel Imj poprej ne pošiljajo več zveznemu taj-v večni pokoj, kajti tudi tukaj j( |'dštvu, ampak ostanejo v varstvu
¡kluba, kamor Član spada. Zveza izdaja sicer tudi
bo-
da
j<>
kapitalizem izkoriščevalce delavstva. Tukaj smo zaposleni pri
Pittsburgh t'oal <'«». Delamo v Idoče pristopnice in jih na zaht< premogorovih; ako dela?, za maši pošilja klubom, kakor doal no, ti plačajo 41c od tone. Kdor je |sprememba je torej le v tem, delal po jamah, mu je znano, ko !hrani pristopnice, potem ko likokrnt mora stopiti in težku vz- kandidat podpiše, klub in ne tnj-digniti, da zasluži za življenje prijništvo zveze. Kadar se ustanavlja taki mali «eni. Koliko je drugega, nov klub, je pa naravno treba po-kar delavec rabi: smodnik, olje za slati gl. tajniku imena novopri-svetilko, orodje, obleko. Stroški stopiv&ih članov na posebni listini so dan za dnevom večji, ket je da more na podlagi dotičnih imeni strašna draginja. Bil sem tukaj zahtevati od državnih organizacij pred pol leta; ko seiu prišel se - oharter.
daj, je za četrtino dražje kot prej. Tajniki so prošeni, naj vzame-
prej. Zatorej rojaki, kdor je na -1 menjen iti sem, naj premisli, da se tukaj nc koplje denar, ampak premog, in od njega dobimo šele! malo procentov.
Pozdrav vseiu zavednim Slo-[ vencem!
v bodoče ravnajo.
Tajništvo J. B. Z
Louis Zakrajiek.
Klein. Mont. NAZNANILO.
Članstvo Socialističnega kluba štev. 134 v Klein,'Mout., naj vza-
--i me na znanje, da se klubov* seje
Klein, Mont. ;v bodoče vrše vsako prvo nedeljo Slovenski socialistični klub Št.Jv meHecu 0b 2. popoldne v Stan-VU v Klein, Mont., priredi plesno .fcovi dvorani, Farrelltown. veselico v soboto, dne 2. septem- Ker so letos predsedniške voli-1 bra. Veselica se vrši v Farrell- tve, bodo klubove seje toliko bolj town, v Stankovi dvorani.	fvažne in zanimive. Zatorej je pri-!
• Rojaki! Želja vseh nas je, da ser porogljivo članom kluba, in sploh, že enkrat otresemo te ljubrtnivej vsemu občinstvu v naši naselbini kapitalistične prosperitete, oziro-(Klein), da-se klubovih sej redno ma telesne sužnosti. Nobenemu»„deležuje ter pomaga do boljšega ni treba posebej povedati, kakšne socialnega razVoja. ugodnosti uživa ubogi trpin dela-l prihodnja klubovo seja se vrši vee, kadar so na zakonodaji infv nedeljo, dne 3. septembra.
drugih državnih stolcih tisti go-J spodje, kateri nas niso oropali sa-j mo duševne svobode, temveč tudi delovne moči.
Znano nam je, da smo izkori -ščani po vseh krajih in koncih, kumorkoli se ganemo; znano nam je tudi, da. ako si sami ne bomo
Socialistični pozdrav!
Mike Konecni, tajnik.
Chicago, III.»
«		«
> «	Mealo	§
i		3 t: N
M		
Ark.	Hartford ......	ID
««	Jenny Lind.....	2tt
« 111.	Ft. Smith ......	17
	Dorriitville ......	6
u	Chicago tJo.....	43
M	Staunton ........	Hi
4«	Sesaar .........	10
M	Chicago 0......	fVO
"	La Su lie.......	22
M	Springfield.....	36
M.,.	Cnicatfo 1 ......	26
44	Chicago 20.....	20
44	Wnukegan .....	24
44	Zeigler ........	44)
Colo.	Pueblo ........	20
Ind.	Indianapolis . . . .	1 1
..	Whiting .......	40
44 1	Cury ..........	40
44		4
Iowa		10
Minn. Virginia .......		ft
M ich Detroit 114.....		40
44	Detroit 61......	2M0
Mo.	St. Louis 14____	20
Mont. Hear Creek		IK
Runs. Franklin .......		30
44	Skidmore ......	9
<4	Frontenac ......	12
44	Stone City .....	18
44	Mulberry ......	20
44	Cross ..........	20
Ohio		32
»	Lora in.........	12
..	Cleveland 27 . ..	60
44	Youngstown 62..	9
44	Steuhenville	20
44	Yorkville.......	6
44	Kuclid.........	14
44	Neffs ..........	13
44	Glencoe........	SO
' 44	Akron .........	20
Pa.	W. Brownsville. .	40
<4	N. S. Pittsburgh.	100
44	McKeosport : . . .	6
44	Browndalc .....	6
44	Ellaworth ......	10
44	Herminie 6.1	17
<4	Sygan .........	40
«4	Heading ........	20
4«		27
.4	Dunlo .........	27
44	S. S. Pittsburgh.	20
4.	Herminie CD	46
44	Woodlawn .....	25
4-4	MtKees Rocks . .	20
' 44	Forest City ....	4
44	Farrell ........	14
.4	New Brighton . . .	40
• 4	Canonsburgh . ...	40
44	Fitz Henry.....	40
• 4	W. Newton.....	14
44	Ambridge......	30
44	So. View.......	20
44	Johnstown .....	20
Wis.	W. Allia.......	26
44	Milwaukee .....	49
44		40
W.Va.Milburn .......		12
Wyo. ««	Reliance .......	5
	Superior.......	17
44	Reck Springs . ..	20
44	Cumberland	K
3 c*
40
20 4
štev. 1. v Chieagu priredi na za-j
hvalili dan (Thanksgivings Day),
30. novembra, svojo jesensko za-pomagali iz te neljubezuivosti, se buyo Kef se hofie kluh potruditi. M. Vidakovich org. »2
tudi drugi ne bodo brigali za nas. dj| ^ slovt.nMkeimi „bčinstvu v m 'Kiri^m^C 1 ' !
Rojaki ! Ker imamo letos v Arne- rhi(.a^ fopH (Min l)(,|jÄi Bp4lW
riki rifvrrtj piVrlsnlniške volitve, je utiša sveta dolžnost, da ne zamud imo uiti enega koraka pri a-gitaeiji za vzpodhujo naroda ter da mu oživimo vprašanje, kaj mu je storiti pri letošnjih jesenskih volitvah. Vsa stvar se pa brez denarnih sredstev nikakor ne da voditi. Zategadelj priredi naš socia-
org.
Jo». Krpan org. 6..
prosi ostale slovenski je in bratske klube v Chicagi, naj j ne prirejajo svojih veselic tu dan. j ^	Filip G od i na,
tajnik.;
iir^anmici- ' Timm; Befcenich org. «1 ga nizat i M_ ^thch org. luo.
M
l
•5
C £
4.75 7.80 4.26 1.50
10.76 4.00 2.50 15.00 6.50
y.oo
0.25 6.00 0.00 10.U0 5.00
5.25 1U.0Ü 10.00
8.76 2.50 2.16
10.00 70.00 A.00 2.60 7.50
2.26 8.00 4.60 5.00
(Mi
8.05 8.00
16.00 2.26 6.00 1.50 2.ko 8.26 7.70 5.00 10.00 20.00 1.60 1.50 2.50
4.25 10.00
">.00 c.76 6.76 5.00
11.25 <».25 5.00
10.00 8.60 10.50 10.00 10.00 8.50 6.00 5.00 5.00 6.60
12.26 10.00
3.00
1.26 4.25 5.00 2.00
8.06 .20
1.00 6.00 5.00 6.70
MAZURUKNO to
¥i
8.26
8.26
15.10 1.00
4.76 .50 .40
16.00 1.00 .90
5.46
16 10
1.00
4.76 .60
.56
10.60 1.00 .90
6.46
10.80 10.80
31.25 31.25
5.76 .60
2.60
5.76 .60
2.50
'B «
>
tO
2.86 4 40
2.65
.90 6.45
2.40 1.50 9.00 8.30
,6.40 '3.76 3.00 3.60 0.00 3.00 t. It 6.00 6.00 8.36 1.50 1.19 6.00 42.00 t oi» .70 4.60 1.35 1.80 2.70 3.00 3.00 4.85 1.80 9.00 1.35 3.00 .90 1.40 1.95 4.70 3.00 6.00 10.00 .90 .9$ 1.50
2.55 6.00 3.00 4.05 4.05 3.00 6.75 3.75 3.00
.60 2.10 6.60 6.00 6.00 2.10 1.00 3.00 8.00 SJQ 7.35 6.00 1.80 .75
2.56 3.00 1.40 8.95
JO 1.00 6.00 6.00 5.70
Nervozni ljudje
nam bodo hvaleini. ako jim naznanimo, da «• j.m bo idravjt čudovito zboljUlo m iivčevj« pokrapdo — ako uživajo
SEVERAS NERVOTON
(Savtrov Nervoton) takoj na prvi prikaz iivčne nt-prilike. To zdravilo j« bilo ie popolnoma prtisku-4«no Ur j« izkazalo svojo vradnoat pri zdravljtnju živčnih neprilik. Donita hitro otaj&bo v »lučajih
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI INSOMN1JE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI.	c—uoo
p*i«U po nat oirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kdaj in kako ga rabiti. Razpošiljamo ga zastonj.
Kcverorl pripravki tO nnpr<*luj v Ukurniih VMputtodl. Z&ltUvajt. Soveruva Zdravil». Om.uius on* Kvv«r» 1er m> « Win obvsrajt« nadomestiti'v. Ako dm uàothU» dobiti (kvuuvt Pripravka v \»ii ukuliul, uaručijt« JU» ud n»». >a»luvii«
W. F. SEVERA CO.t Cedar Rapids, Iowa.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL. RECEIPT)
ki ru*m ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga branimo za to, da se lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU I
Prebitek, Glavnica in Hranilne vloge $6,000,600.09.
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHIOAOO. ILLI0N0IS.
1.985 2 78 $518.08 $99.25 $99.41 $319.42
Znamk na roki dne 1. julija. Dobljenih v juliju.........
Canonsburg, Pa. Naznanjam vnem sodrugom klubu št. 118. da **• vrSe odulfj klubov«* Hej«* listični klub veselico, da s tem ,na-'ra«ko potrto neih'Ijo v memcu dopoldne pravi nekakšen fond, is katerega i ob 10. Prosim, pridite vsi, ki »•• r.av»* se bodo potem pokrivali stroški date razrednega boja! Cr j ojde tnko agitacije.
Cisti preostanek
Razpečanih v juliju
. 570 . 2,000
2,570 .1.985
Na roki dne 31. julija...........
Izjemnih znamk na roki dne 1. julija. iVano klubom v juliju..............
585 190
2
od omenjene veselice ne bo v blato vržen; vsak cent bode porabljen v veliko korist nas vseh.
Zatorej socialistični klub ulju-dno vabi vse občinstvo iz Kleina
Na roki dne 31. julija............................ ¡J«
)luninih znamk na roki dne 1. julija................ lSjj
Dano klubom....................................
Na roki dne 31. julija...........................
Fond aa zvazno tiskarno:
juliju.................I
Mich...................
Redn; mesečni prispevki v Thum. Eeiwnich, Detroit, Mic
Joy. Krpan, Chicago, 111.................
M. Dot i ich, org. št. 100, Ellsworth, Pa----
66
99.25 6.00 6.00 5.70
Oddor.a blagajniku tejra
y/////A\\\\\\w//i
fonda...................$115.95
Tajništvo J. S. Z.
naprej s klubom k nt neksj <"n<it seilaj, Ik> mornl klub prenehati; seveda potem je tajnik kriv. Ho »odrugi tukaj pred nosom, pa jih ni po celo leto bli zu; kako bomo potem nspredovalit Vedite da sam tajnik ni klub; trnia ne more nič ukreniti; le z združeno močjo se kaj naredi. Pustite pruzne izgovore ill okolice, da se V obilnem številu kakor "jaz bi Ael zraven, ko bi tega udeleži vesele zabave dne 2. sep- ne bilo", l^tos je treba največjega tembra ter nam tako pripomore dala t do boljšega izida.
Na programu je ples in prosta	-
zabava. Začetek točno ob H. zve Socializem je sredstvo, ki ga čer. Vstopnina za inožke $1.00. j človeštvo potrebuje za povišanje PiVo prosto. Ženske so vstopnine svoje kulture.
proste.	-
Za dobro postrežbo bo skrbel	LISTU V PODPORO.'
veselični odbor. Lou|g Dl)bnikaPf johnstovvn, Pa
.................M| V le Paul Posegu, ranoiishur».
' - g,	;;; Pa. $1.00. — Krn n k Lustriek,
TVOTlKCL ¡l ^ooke, Mont.	— Ant. Hol-
^	dan, Cleveland, O. 25c. — Skupaj
...........................$2.75. Zadnji izkas $351.20. Vse-
TAJNIKOM JUGOSL. S00IAL ga do danes $353.95.
KLUBOV NA ZNANJE.	-
Jejte nekaj od vsacega.
Najboljši sistem življenja je, da uživate nekaj od vsaeega, ne prt»-, malo in up preveč, in ogibajte se vse one hrane, katere je skušnja1 Tajniki naj vrnejo glasovnice ^"kazala, da je škodljiva. Pr!e? \ v kraj, odkoder so bile poslane,M^a, da izberete primerno hrano _ v Času. l;i je naznačen na glasov 'j® tU(,i potrelmo, da skrlnte, da se	» ♦ » I »» » M M >
niei. Na glavni stan ni pošiljati
V kratkem dobe klirbi glasovnice za glasovanje o strankini platformi in programu in za gla sova nje o odpoklicu sodr. Berger ja kot člana eksekntive.
VABILO NA PIKNIK
Člani in prijatelji zadruge pozor!!!
Slovenska zadružna zvezi \ Conimaugli. Pa.
prireili
v soboto dne 2. septembra piknik v dvorani sv. Alo|zi|a, Conemauflh, Pa.
Piknik se vrši z namenom, da pridejo Mani in prijatelji r.a<lruftnega ti.Mnjn bolj skupnj, du se moremo o vsej uleji bolj obftirno po- „
govoriti.
ZA IZOBRAZBO.
Razširite Rvoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duhat *4 Pmletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige ia broiure. 1'oilji-te naročilo Ur dnnen:
Maksiia Oorkl: Mati, uiebka veiba ...............................$1.00
Uptoa Slaclatr (poslov. Jos. Zavertnik In Iv. Kaker): Džungel. Povest
lz chlca&klh klavnic ...........................................75
Enrleo Fcni: Socializem ln moderca veda......................... .50
Proleurlat .....................................................10
Etbin Kristan: Nevarni socializem ................................10
Kdo uničuje prolzvajanjo v malem .................................10
Socializem.......................................................10
Socialistična knjižnica, 2 zvezka in 44Nafta bogatatva" .............10
Kapitalistični rnzred.............................................io
Vojna in socijalna demokracija...................................15
Prof. Wnhrmund (poslov. A. Kristan): Katoliftko svetovno naziranje
ln svobodna znanost.........................................25
O konsumnih druAtvili............................................io
Zadružna prodajalna ali komum ...................................05
Kako Jo lep vojaški stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... .10
KatollAka cerkev in sociaUzem .....................................io
Spove<l papeža Aleksandra.........................................io
Francka ln drugo...............................................25
V bo to knjige ln brošure polijemo poltolae prosto.
PEOLETAKEO,
4009 W. 3Ht St..	CHIOAOO, ILIJNOlS.
VSTOPNINA 7.A MOŠKE fl.00.
HA M K P KOST K.
ODBOR.
___j.-.
glasovnic.
Tajništvo J S. 2.
Važno za jugosl. socialistično klube v državi Ohio.
Klubi v državi Ohio, ki še nimajo c h a rte rja, naj to takoj naznanijo tajniStvn zveze, da jim ga j p^bavljkjo brano, i/posluje. Charter mora biti i* <44.na (hi. Jos.
ne zbirajo v telesu strupene stvari. Trinerjevo ameriško grenko vino bo popolnoma sčistilo vitU žr lodee. To zdravilo ne prenose nobene nečiste Stvori v telesu ozdravi zaprtje, slabost, icvvo;' nost, slabo kri in vam pov« ča apetit. Poživi tudi prebnvljelne organe in jim daje moč, da dobf«> Po lekarnah. | 'Hnrr, Icemist.
dan p<» okrajni ali okrožni — v	s<> Ashland, ('hieago,
drugem slučaju po državni orga m nizaeiji. Kjer ne obstoji oknijna	•
ali okrožna (Countjr) organizaei j Trd vrat ali hrbet naj sc drgne ja, izdaje eharter klubom držav- s Trinerjevim linimentom. Ta li na organizacija. Kolikor je znano niment je jako dober proti iw nni-tajništvu, nekat-eri klubi še ni jtizmu in nevralgiji. Po lekarnah maj o Charterja, zato je potrebno,« in M)e, p<» pošti 35 in t K» centov.
PETLETNICA
združena s veliko ljudsko veselico
priredi
"Zveza Slov. Izob. Doma"
NA FRANKLINU, PA.,
dne četrtega septembra, 1916
Prftgmm venellee je sledeči: Zvečer Igra Slovenska godba la Mox-tU »p {K»cneje po lamburaAki «bor. — Toraj dosti zabave ia mladino
rijudno ne vabi renjenn ol»činstv«» is Johnsto«tiske ok<»lire, dn se ttdeleZe veselice kulturnega drultva, kot spomin njegovega |M>tletnega obstanka.
/a |»ijrt-o in prigrirek hode «krhel rato izvoljeni veneli^ni odsek.
^	Odbor £ 8. I D.
Društvo Jutranja Zora, štev. 54,
V GLENCOE, OHIO
priredi na
4. septembra t. L veliko slavnost { desetletnice njenega obstanka
z sledcrim sporedom:
1. Sprejemanje dmrih društev in občinstva (oh fi in pol uri dopoldne), i. Točno oh 2. uri |»opoldne pozdravi predsednik navzpra društva, iiane in drugo obHnstvo v )iremognritki d\orani.
3.	Poroča tajnik o društvenem stanju.
4.	Poroča blagajnik o stanju društva od leta 19dfi do 1910. *». Nastopi iiodrug K. KriMan, urednik 4' Proletnrea" iz Chlcage. Po
re< s o jugoslovanskem delavstva in pomenu njih organizacije, v slo venskem in lirvatakcm jeziku. 0. S\. hodni govori družili govornikov. 7. Prosta zahnva in ples.
Slovenci in Hrvatje v vskodnjem Ohio, kakor Mavnard, Wheeling-Crcek, Mclnire, Neffs in drugi v tej okolici, ste aaprofoai in vabljeni, dn se desetletne slavnoati vdeležite, ter slišite dobrega govornika. Vstopnina /a možke je: 50e (za plesnp veselico). Ženske vstopnine proste.
ODBOR.

Soc. klubi so pooblaščeni
nabirali oglase za
A. D. KOLEDAR ZA LETO 1917


Prosc.:i no, da te potrudijo pridobiti kolikor mogoče oglasov in jih poalejo upravniitvu do 31. avgusta. Karnrjr poilani oglati se neupoitevajo. Uprava Kali(iar|i

*
/ PROLET A REC
Nikdar menda še ni bil baker v Ameriki toliko vreden, kolikor v sedanjih časih. Poznali ho baker sicer že Indijanci davno, preden je prišel beli mož v to deželo, da jo civilizira in kult i vira, kar je aic« r moralo rdeče pleme poplačati s smrtjo svoje ogromne večine. Iieli ljudje, ki ho poznali vrednost kovin že v svoji domovini, so potem že vedeli, čemu je baker dober. Produkcija te rude se je močno razvila in je nosila kapitalu lene obresti. Ali do vrhunca so prispeli bakreni profiti šele sedaj, k'> koufiseira n. pr. v Avstriji celo lonce in kotle, da jih porabijo za vojno. VAmeriki ni treba tega, ker je bakra še dovolj v deželi. In p< i jetnik v orožni industriji, ki prodajajo evropskim zaveznikom za drag denar dobre, pa včasi tudi slabe bombe, granate, srapnelc i. t. d., kupujejo sedaj nič manj kakor četrt milijona funtov bakra, ki ga potrebujejo, da morejo izvršni muuicijska naroičla zavezui • kn v.
Mno/ina, ki jo potrebujejo o -m* njeni industrijalci, znaša pol • nih 15 odstotkov vsega bakra, km se ga bo produciralo prihodnje leto.
Potreba je nujna. Ali pogodba še ni sklenjena. Lastiiiki bakrenih rudnikov vedo, da bodo imeli m inicijski industrijalci od tega bi..ga več kakor navadne dobičke. In nikakor »c jitn ne ljubi gledati. ki>ko bi oni použili vso pogačo. Tudi sami zahtevajo delež. Ampak fanrikanti streliva so lakomni in menijo, da so njihovi žepi dovolj veliki, da spravijo sami ves profil vanje, lastniki rudnikov pa vedo, d». ni nič težkega imeti velik žep; vpraša se, kako ga napolniti.
Sedaj torej sejmarijo in mešeta r ¡jo za cene. Kapitalistični svet se pa nič ne čudi, ampak smatra za popolnoma naravno, da poskuša iz polne sklede zajemati vsak kdor se ji more približati.
Le kadar hočejo delavci, ki so napolnili skledo, svoj delež, ozi-rema le del deleža, jc takoj ogenj na strehi. Delavci, ki prodajajo najdragocenejše, kar potrebuje kapitalistična družba, ne bi smeli po nazorih kapitalistov storiti te ga, kar oni sami delajo, ne bi sme li naznačiti ceno za svojo delovno m »č, ampak bi morali enostavno sprejemati drobtine, ki jim jih mečejo kapitalisti.
pa Članske knjižice, ki so po 2e Dr. Boris Zarnik:
komad.
Ko prejme tajništvo zveze svo-to in imenik, odpošlje marke, da klubu številko in pošlje vse potrebno za poslovanje.
O BOJIH V ŽIVALSTVU.
(Konec.) Do sedaj smo HC seznanili
le z
Charter dobe klubi od County ribaU,,i1ki ? J**?*'." 1,1 hi"lv"ki; vali vode, ki je udirala v čoln, bi i državne organizacije, drugi »"P*»»«« t(*U	rodu i» M jiln ne bilo posrečilo dospeti na
aH
mesec, ko je klub sprejet v zvezo. -Opnavilnik aa vzdrJe vanje m j.
§ L Po klubu izvoljeni predsednik predseduje. Ako želi pred* sednik govoriti, ga zamenja tajnik. Ako govornik ne govori k točki dnevnega reda, ga ima predsednik pravico poklicati na red. v skrajnem slučaju pa apelirati na pričujoče, da se odvzame govorniku beseda.
§ 2. Govorniki dobe besedo po vrsti, kakor se prijavijo.
§ 3. Predlogi sc stavijo uatme-no.
§ 5. Debato o predlogu moreta voditi le dva člana, eden za, drugi pa proti.
§ 6, Predlagatelju je dovoljeno Vfe ure za poročilo in 10 minut za zaključni govor.
§ 7. Vsak drug govornik go vori lc dvakrat k enemu predmetu in sicer prvič 15 a drugič 5 minut.
§ 8. Predlogi se sprejemajo z
rodoslovec Pechuel-Loesche pripo- J&BtS F. Slepili, veduje, kako je napadla njegov i	predsednik.
čoln na severo-ameriški obali ra- Cfcrlstlaa I. ffaJkek. njena mečarica ter predrla desko.	podpreda.
(V bi no bili luknje takoj zamašili Euaaael Beranek, za silo z neko suknjo in ne izmeta- . , .. . „ podp*"«*!»-
Adolt J. Krasi.
blagajnik.
Ravaaleilskl
ftf m-SmI Zinunar. oaisla«* Kina/iu#l B«ra..«k Dr A «UM BtMkMl Joka Kucik A. V. Garl« Joka C Ki K rua at Kund« J*HIM f. Slaplas C. K. WaUeck
INDIJANCI NA ALA8KI.
Po nalogu vseučiliškega muzeja v Philadelphiji pojdeta Louis Shortringe in njegova žena v par tednih uu Alasko, da preštudirata etnologijo in narečje ondotnih Indijancev plemena Chilkat. Shortringe in njegova žena sta sama Chilkat Indijanca in sta bila že pred poldrugim letom na Alaski, kjer sta fonografirala jezik svojih ondotnih, hitro izumirajočih rojakov.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blixo 18-ste ulic«,
CHICAGO, ILL.
manjka roparjev, ki se z odprtim | kopno, vizirjem navaljujejo na svoj plen in ga obvladajo le h svojo spretnostjo in jakostjo. Prvo mesto gre v tem oziru morskemu volku sli souiu iu njega bližnjim sorodnikom, ki igrajo med ribami Hlično vlogo kakor orel med pticami in lev med sesavci. Morski volk ni samo največja iu najmočnejša riba, tudi njegove "duševne" spo sobnosti presegajo izdaleka one drugih ril». Pri svojih napadih je silno siguren in ume jako spretno zalezovati plen. Vendar vso njegovo spretnost še tnnogo nadkri-Ijuje njegova požrešnost, ki je v
pravem pomenu besede brezmejna Y*ak organizirani delavec mo-Vse, kar mu pride pred gobe«, jh>- ™ imeti I)ml oimi» da ¿e letOH v°- Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse pošiljatve garantirane.
Pondeljek in v četrtek do 8¿ zvečer vse druge dneve pa do 5¿ popoldan
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
ODPRTO:
Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in neatalnoati kronske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše oene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu, Uprašajte ali pišite po cene.
žre, bodisi ribo ali raka. mrhovino ali tudi prazno steklenico, ki jo je vrgel mornar čez brini. Nobene /živali pa tudi človeka se ne vstraši morski volk ¡zlepa. Dasi ima zelo razvita čutila, oko mu je ostro in
lilno leto.
ROJAKOM NA ZNANJE.
Cenjenim rojakom v Chicagu, Wau-keganu, Kenoshi in Milwaukee nazna-
vonj silno tanek, se. vendar poslu- njam, da sem prevzel dobroznano go-
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vee slovanske jezike.
žujc pri svojih roparskih izletih
nadpolovično večino glasov. Pri P<>*<bnih ogloduhov, ki ga »požar enakosti glasov odloČi predsedni- JttJ°.,,tt ruzm'	Pri,,k*
kov glaa.
§ 9, Glasovanje o je javno z vzdiganjom roke.
ka ribica, pravijo ji pilotka (nau-predlogih crateK ductor), je namreč zvest spremljevalec morskega
volka
§10. Volitve ae vrše potom (carcharías glaucus). Komaj pol-
tajnega glasovanja.
drugo ped je dolga iu s{>oininja ¡»o
$ 11. Kvorum je tedaj, ako je »voji obliki na kaplja. Po dve. po
navzočih 5 članov.
tri pilotke so vedno v bližini mor-
ati lao Jazbec in Omahne, bivši Martin Potokarjev Plače, na 1625 S. Racine Ave., ter sc jim priporočam za obilen obisk. Točil bodem najizbornejšt pijače ter vsakemu kar najbolje poatre-Kel.
JOE PITT
Jo«. Punfercic ali po doma£e Skut
1625 S. Kacine Ave., Chicago, IU. Telephone Canal 3014
§ 12. Pri predavanju se lahko	vo,kw- plavajo z njim vštric
razvije stvarna debat*, ni pa do- »n	če zaslutijo kak plen. mu kre-voljeno posegati vmes z vpraSa-nji ali medklici.
Dnemi red in drugo.
nejo nasproti, ga ovohaj«» in če je kaj prida, privabijo morskega volka. Dasi zveni ta opis precej po monarhiški latinščini, vendar po-
§ 1. Sčje kluba sklicuje tajnik polnoma odgovarja istini. Vsi o-z dopisnicami ali potom zveznih pazovalci govore slieno o razmerju glasil. Dalje predseduje seji, do- *>ma in pilotke; slavni Geoffroy-
Central Hotel
Conemaugli9 Pa.
Fred. Mosebarger,
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
21M4I Bluc laland Avcnue. Chicago. U..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nafta posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
kler ni izvoljen predsednik.
St. Hilaire sam je opazoval na last-
LASTNIK.
S 2. Predsednik predseduje in ne oči. kako so pilotke najprvo o-
Ena najboljših socialisti«* revit v angleškem jezika ▼ Amarl
........................................
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zaatavc, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite sc na svojega rojaka
in dnevnega reda § 3. Tajnik kluba vodi račun
skemu volku. Ko je pilotka vse CIALIST REVIEW/1 — Izhaja < preiskala, se je povrnila k svojemu mesečno in stane $1.00 na Isto. — ¡ >
f. kerže co.,
vzdržuje red glasom opravilnika vohale vati», ki so jo nastavdi mor- Id je: ''INTERNATIONAL SO- | 2711 South Millard Avenue.
...	CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano Mt<MM<MMMM04»<*»»»IUMt»MHI»MMMIM1
sko knjigo o prejemkih in izdat- gospodarju, ki je nato planil na Naslov: Int. Soc. Reviaw, 841 kih, pobira članarino in izdaja okusno vado ter sc seveda vjel na | Ohio St., Chicago, EL
članom redne in izredne stran- j skrito udico. Še dolgo so nato sle-i	____ ____
lile osirotele pilotke la« I i Ji. Pi-
kine marke; tlalje vodi korespon- d dcnco s County, State in gl. tajni- lotka se najbrže hrani z odpadki kom zveze po potrebi; hrani spise, somovega plena, odtod to nefaz-
premoženje in vodi imenik dobrih in slabih članov; podpisuje vse u-radne listine in mora imeti vpogled v vse delo kluba.
druži ji vo prijateljstvo.
Sicer ne tako požrešna, toda tem tlržkejša in razboritejša kot morski som je neka druga velika mor-
Ako želiš čitati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na "Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
Edini slovenski pogrebntk
MARTIN BARETINClC 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
KàXO EAÔKTI SOCIALISTIČNI KLUB.
Če je v vaši ' naselbini poleg V.is še četvorica zavednih delavcev, si morete ustanoviti socialist'eni klub in ga priklopiti Jugoslovanski socialistični zvezi v Chicago. Klub mora namreč imeti pri osnovanju najmanje 5 članov. Dotičnik, ki misli osnovati klub, naj piše poprej tajništvu zveze, 308 W. Madison St., Chicago, 111., in zahteva tiskovine za ustanovitev. kakor pristopne karte, formule za mesečna poročila in en iztis pravil.
Pri ustanovitvi se je ozirati na sledeča navodila:
S'iličej0 naj se skupaj ljudje.za kstere se misli, da bi postali socialisti. Ko ste zbrani, naj sklicatelj razdeli med pričujoče pristopnice. Vsak, ki želi postati član tega kluba, izpolni eno teh pristopnic, kakor se glase vprašanja Nato se izroče karte s 50e vred sklicatelju. Ko so vse pristopne karte in svote pobrane, se voli tskoj odbor, in sicer tajnik, rr^anizator in zapisnikar za eno leto, predsednik se voli na vsa ki seji. S tem je klub ustanovljen.
Po seji pošlje tajnik gl. tajni ku zveze od vsakega člana p< 20c ali več, kakor so že ob tistem časii.^4oločeni zneski za mesečne prispevke, kakor tudi mesečno poročilo.
Pristopne karte ostaneje v varstvu klubovega tajnika. Poslati pa je zveznemu tajniku imenik pristopivših članov, na podlogi katerega izposluje pri državni ali okrajni organizaciji Charter. V državi Ohio morajo novi klubi poslati z imenikom tudi po 25c od člana za pristopnino, da dohč rharter. Ta odredba velja doslej samo za državo Ohio in v nc-ki.t uih okrajih drŽave Illinois.
Čvota 20c se deli! takole: Cd. odboru skupne stranke .. 5c
Gl. odboru zveze ........... 5e
State in County organ...... 5c
Izredni prispevki..........5c
Poleg teh svot pridejo še pravila, ki stanejo po 5c komad in
§ 4. Zapisnikar vodi zapisnik ska riba, mečarica (pešce spada, in v vsakem oziru pomaga tajni*: xiphias glad i us) iz rodu ost ropiut-
ku
nie. Ta do 5 metrov dolga riba.
Moderno urejena gostilna VTLLAOE INN
i prostranim vrtom za ftatoti MARTIN POTOKAR,
člani naročeni na zvezna glasila, morja, ima svoje ime po mečastem 0gden	cestno ~
kakor tudi na razpečavanje soci- jsidaljsku gornje čeljusti. Dočim	'
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
§ 5. Organizator vodi brigo za ki je prebivalka vseh toplejših o-pridobitev novih članov in da ao ceanov, tudi našega Jadranskega
raz peča v:
alistične literature, prirejanje sho- je glavna lastnost morskega volka dov i. t. d., ako to dopuščajo požrešnost, je meča rice sama jeza. gmotna sredstva. § 6. Nadzorni odbor.
ške portaje, Lyona, HL
Telefonska štev.: 224 m.
Brzo plavajoč se zaganja s svojim sestoječ mečem v ribje roje. seka in bode
iz treh članov, ima nalogo vsake na vse strani ter pokočava vedno
tri mesece pregledati vse račun ske knjige in poročati na prihod nji seji kluba o rezultatu.
Dnevni red ¿eje.
1.	Volitev predsednika.
2.	Čitanje zapisnika zadnje seje
3.	Sprejemanje novih članov.
4.	Vplačevanje mesečnih spevkov.
5.	Vitanje dopisov.
6.	Poročilo tajnisa
7.	Poročilo organizatorja.
8.	Poročilo posebnih odborov.
9.	Poročilo stalnih odborov.
10.	Nedovršena opravila.
11.	Razno.
12.	Zaključek seje.
mnogo več rib. kakor jih more pojesti. Kjer je divjala mečarica, je; opaziti na površini kmalu množine mrtvih rib. Pa loti se ne samo manjših rib. tudi trske, tune in druge večje stanovalce morja na batla na svojo ost. Starši pisatelji ao sicer trdili, da obstoji med pri-jtuuom in mečarico neko prijatelj ! sko razmerje, da tunom naš ropar nikdar ne stori zalega, toda novejši opazovalci ne vedo o tem ničesar. Nasprotno popisuje Benett. da je ravno mečarica »ajopasnejši sovražnik tunov. Se celo na kita se spravi mečarica. Kapitan La-hontan je imel priliko opazovati tak l>oj. Da uide svojemu najmanj!
Dr. Richter's Pain Expoliar
sa revmatične to
ločin«, as t otrpnaloatl la
Slovenskih grafofonskih ploc imam v zalogi le še par sto. Naročite, dokler ni prepozno! Tudi nekaj zlatnine še imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide!
Anton J. Terbovec, P. O. Box 1	Cicero, 111.
Louis rabsei
moderno urejen aalun
IA 410 8RAI0 AVE., KENOSHA, VIS,
Telefon 1199
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTL
Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $600, $1.000 ali $1.500 posmrtnine.
Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, HI.
Pravi ■••dobi le eavitkn, kot vam kaie ta slika. N> vzemite ga, akt aima aa zavitku nate trftne aaam ke a Bidro.
26 in 60 centov « vaek lekarnah, a. pa naroftit« «1 aa ravnoet od
F.Ad.RicMtrfcC«
74-SO Wa»hlnftss Street,
Jr New York, M. 1
Boj za življenje.
V lekarnah
Kadar pišete po tiskovine, nare- desetkrat manjšemu nasprotniku, dite naslov: South Slavic Section se je kit potapljal pod vodo, toda Soc. Party, 803 W. Madiaon St., komaj je bil zopet na površini, da
Chicago, IU.
za sope, se je zagnala mečarica iz
Zapomnite si: Vsakega, kandi- vode in se zakadila na vso moč s data, ki želi postati član Jugos!, socialističnega kluba dolžnost je, da je naročen na zvezno glasilo "Proletarca".
svojim bodalom v ribaka. To se je ponavljalo v»slno in vet I no, morje je postajlo nonkoli bolj in bolj rdeče od krvi kitove in naposled je velikan opešal in podlegel. V svoji divji jezi se zaganja mečarica
S kakšno silo zadirja svojo ost, kaže dejstvo.
da prehode celo stene večjih s pit»- Dr, W. C. Olllendorf, M, D-čevino obdan i h ladij. Kakor piše Brehm, so našli leta 1H27 v steni
latlije "Fortuna" vmivše se od lova na kite odlomijeno ost rneča-
>- rice
Pravi socialist hoče vedeti, kako se presojajo svetovni dogodki tudi v čolne in ladje s socialističnega stališča in a soci alističnim razumom.
To mu pove Proletarec.
Pravi socialist hoče do dna spo snati razmerje med delom in kapi talom.
Do tega sposnanja ga vodi Pro letarec.
Pravi socialist hoče poznati te lave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta rec.
Razun Proletarca ni v Ameriki luknjo, tla je vdrla voda v untra slovenskega socialističnega lista njost in so jo morsli celo |H»t s se-
Kako more slovenski delavec salkami odstranjevati. Manjši misliti, da je socialist, ce ne čita čolni se kaj lahko potope, če jih Proletarca?	. I je navrtala mečarica. Nemški pri-1
CARL STROVE»
Attorney at Law
Zaitipi at talk atdiiilh.
Specialist za tožbe v odškodnin»' kih zadevah, ftt «»h* MM)!*
133 W. WASHINGTON STICKr
CHICAGO, ILL. Tslsfon: Main Ml)
IdrevmiS sa notranje
la raaocelalk.
i*ár*raiáka preiakara Sreenleiae—pi*
¿«ti je le ad rabila 1W24 Bine lala» Ars., CSlcafo. Ureduje ed 1 4e • |*
ki je p retirla bakreno previo-! pol.; ad T és i STaéer. Isvaa CMaat „ . i ..i...i.. ..	«m fcraèl balatki aaj pOeje aleveMha
ko 7.5 cm debelo tlcsko in 30 cm debelo hrastovo bruno ter š«» celo navrtila sotlec. ki je bil na dnu bnsla. Angleški Indiji "P. M.
it reti helará! aaj p lie je elevei
MODERNA KNIOOVKZNIOA
Okusno, hitro in jrpaino dale
Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki po-jabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odlogu uživa
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje pre-bavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; s tem
izboljša apetit, regulira prebavnost, prepreči aabaeanott, odpravi aapeko in pokrepča telo.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite
iagubo apetita, •laboat po jedi, napenjanje crev, •mrad ia ust, nečist jeaik, koliko in krče, aapeko, obledelost, nervoinoet in telesno slabost.
To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan.
Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje, ženske,
Cena $1.00
Tinker" je 1. 1875 na povratku i/ ¿a privatnike in drultva. 8prejt
Brszili.)«' napravila mečarica tako matuo naročila tudi izvsai m«
Imamo moderne stroja. :<me in poštena postrefba.
*RATJK HOLAM,
1033 Bins Island Ava, tAdvar*.!	Oüíw If
ki trne na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
JOS. TRINER
CMcage, IU.
Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave.
Prorti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom n otrplim zgibom ae poslužite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dela, je treba drgniti s Trinerjevim llnimentom. Cena 25c in 60c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c.