teto XII. Stev. 266 TELEFON 25-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 25. novembra 1958 « NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena 1*— din Vpad v Karpatsko Ukrajino Nemški zunanji minister von Ribbentrop potuje v Rim — Madžarska in Pol ska propaganda s pomočjo ukrajinskih izdajalcev — Vpad in boii z madžarskimi in potjskimi prostovoljci — Energično stališče Nemčije BERLIN, 23. novembra. Po informacijah iz berlinskih političnih krogov poroča )United Press«, da bo nemški zunanji minister von Ribbentrop odpotoval koncem tega tedna ponovno v Rim na sestanek z italijanskim zunanjim mini-s{roni grofom Cianom. Namen tega potovanja je intervenirati v Rimu pred od-hotovanjem grofa Ciana v Varšavo v zadevi Karpatske Ukrajine. Kakor se Iz-Ve> podpira Italija kljub dunajski razsodbi še dalje madžarsko In poljsko akcijo te nasilno odtrganje Karpatske Ukrajine od Češkoslovaške in vpostavitev skupne meje med Madžarsko in Poljsko na Karpatih. Nemčija je te dni energično intervenirala v Budimpešti in Varšavi in se je treba samo tej intervenciji zahvali, da madžarske in poljske čete še niso vdrle čez meje Karpatske Ukrajine. Nemčija pa hoče sedaj pridobiti tudi Italijo za to, da odtegne madžarski in poljski akciji svojo podporo in se postavi na nemško stališče. To se pa mora zgoditi pred Cianovim obiskom v Varšavi. AKCIJA IZDAJALCEV t DUNAJ. 23. novembra. Madžari in Poljaki nadaljujejo vedno bolj srdito svojo radijsko in časniško kampanjo proti samostojnosti Karpatske Ukrajine in pri tem delu jih podpirajo tudi bivši minister penčik in njegovi ter Brodijevi pristaši, ki so se kot madžaroni postavili v tujo sIužbo proti svojemu narodu. Ta skupina ■^tvarja na debelo izjave o razpoloženju "krajinskega ljudstva. Ugotovljeno je, da obstaja v Užhorodu cela pisarna za fa-briclranje raznih izjav in dokumentov. pisarna razpolaga tudi z velikimi vso-tetni denarja, s katerim skuša podkupiti Posamezne Ukrajince na svobodnem ozemlju ter jih pridobiti kot agitatorje in Provokatorje za svoje namene. Užhorod-sko pisarno in propagando vodijo bivši minister Fenčik, Kajovič in Demk. GROŽNJA NEMČIJE Na ukrajinski meji se dalje zbirajo madžarski in poljski oddelki prostovoljcev, k' iih je pa oborožila in opremila mad-terska, odnosno poljska redna vojska in fteje tudi pod vodstvom aktivnih častni« °v- Za temi prostovoljskimi formacijami se pa koncentrirajo redne čete, ki so Pripravljene, vdreti takoj za prostovoljci v Karpatsko Ukrajino pod pretvezo, da morajo vpostaviti tam mir in red, ker mti Madžarska niti Poljska ne moreta teeti na svojih mejah ognjišča večnega jmmira. Po dogovoru med Budimpešto m Varg avo bi se bila morala oborožena Akcija proti Karpatski Ukrajini pričeti že [/^včerajšnjim zvečer. To se ni zgodilo ®mo zaradi energične nemške interven-!le v Budimpešti in Varšavi. Nemčija je Pnireč zagrozila, da »gotovega dejstva« Ie bi priznala, ampak bi nasprotno posla-t v Karpatsko Ukrajino svoje lastne če- • ako češkoslovaške ne bi zadostovale. VPAD PROSTOVOLJCEV pRAQA, 23. novembra. Tekom noči od ,Vpaiska je ulf. .. takoj stopila v antijo, ua wi»i Vi„ sko ozemlje od vpadnikov. Raz i so se na posameznih odsekih manjši 'ecji spopadi, ki so se končali s po-žem - vpadnikov. Vpadnlki so bili vračili nekaj pa jih je bilo tudi Sreči!' maniši.n» skupinam se je po-on,0 °'v.,Z0Kn|tl st zasledovanju, kar je Od,, „ !o i>ra>50zdnato obmejno ozemlje, u«elki —-i_______________„1, te*!?! ^koslovaško vojske te skupine io. v I/*0, da *ih zala®ejo in razoroži-HoVo .Karpatsko Ukrajino so odposlane yeiMii e’ t*a Preprečijo eventualni vdor 0 l"1 oddelkov ----------- Madžarov In Poljakov veh spopadov niso znane nobene °bnosti. Boj za francoske dekrete DALADIERJEVA VLADA JE DOBILA V FINANČNEM ODBORU LE TESNO ZA UPNICO. PRIČETEK STAVK PO VSEJ FRANCIJI Pri PARIZ, 23. nov. Pri seji finančnega odbora francoske poslanske zbornice so socialisti vložili predlog, naj odbor odkloni nove vladne dekrete. Predlog je bil z 20 proti 18 glasovom in 5 vzdržanimi odklonjen. Nato je govoril tri ure finančni minister Reynaud, ki je pojasnjeval nove ukrepe. Odgovarjali so mu različni voditelji socialistov. Končno je govoril še predsednik vlade Daladier, ki je Izjavil, da bo takoj telefoniral v London in preložil sestanek s Chamberlainom in Hali-faxom, če ne dobi zaupnice. Pri drugem glasovanju je dobil zaupnico s 25 proti 16 glasovom in 2 abstinencama. PARIZ, 23. nov. Naknadno se Je izvedelo, da je Daladier z najbolj ostrimi besedami ln pretnjami dobil večino v finančnem odboru. Reynaud pa je poudaril, da se je od začetka meseca do danes vrnilo v Francijo čez 2 milijardi In četrt kapitala. PARIZ, 23. nove. Včeraj je stopilo v štrajk 10.000 delavcev v tovarnah munl-cije. Protestno zborovanje proti novim dekretom je policija razgnala. Danes pa je stopilo v stavko 20.000 kovinarjev. CGT (glavna delavska zveza) je sklenila za soboto generalni štrajk proti novim dekretom. USA zgradi 12.000 letal NEWYORK, 23. novembra. Havas poroča: »Newyork Times« objavlja vest, da je bi! v Washingtonu sprejet načelni sklep o povečanju bojnega letalstva Združenih držav. Določeno je, da se v prihodnjih dveh letih zgradi na novo 12.000 bojnih letal. Za vojsko na ' “'nem bo zgrajenih 9000 letal, za bojno mornarico pa 3000. Razen tega poroča list, da bo vlada vpeljala nov davek na dohodke. Republikanska Španija brez kruha Predsednik Cortesov (zbornice) Mar-tinez Barrio je govori! v Barceloni o pomoči in prehrani za republikansko Španijo: Pred državljansko vojno je štela Španija 23,600.000 prebivalcev. Trenutno je skoro 60% španskega ozemlja pod Francovo oblastjo. Republikansko ozemlje šteje zdaj 13 milijonov prebivalcev, od teh 3 milijone beguncev, pod Francom pa je le 10,600.000 prebivalcev. Na republikanskem ozemlju, ki znaša 40%, živi torej 55% prebivalstva. V Francovih predelih je meso, mleko, ribe itd. Mi (republikanci) pa imamo industrijske predele, kot je Katalonska, pokrajine z rižem in sadjem na vzhodu in rudarske predele. Naši viri za prehrano ne zadoščajo potrebam našega prebivalstva. Odtod potreba po pomoči iz tujine pri prehrani. Barrio je nato opisal obe vrsti pomoči, ki jih dobiva Španija. Pomoč od strani vlad in pomoč zasebnih organizacij. Kar se tiče pomoči od vlad, »je zelo skromna«, Nato je Martinez Barrio poudaril, da da je dala vlada na znanje, da ne nasprotuje načrtu, da bi dobivalo tudi 'judstvo Francove Španije pomoč v obliki živil sorazmerno z republikansko Španijo. — Vlada je celo pripravljena, plačati stroške za živila za obe strani. Toda Burgos je izvršil pritisk proti temu, da bi republikanska vlada tako pomagala ljudstvu. »Tujina pa naj nikar ne misli, da bi mogel izostanek pomoči pomanjšati voljo odpornosti španskega ljudstva!« je končal Barrio. Obravnave prot« Sehuschnlggu ne bo? Korespondent »Dai!y Heralda« potrjuje z Dunaja, da bodo Schuschnigga kmalu brez obravnave izpustili, da pa ne bo smel iz Nemčije. Omenjeni poročevalec trdi. da je Hitler obiskal Schuvhnigsja in od njega zahteval, da prizna, da je moglo le zedinjenje zajamčiti bodočnost nemškega naroda. Schuschniggova žena, grofica Vera Fugger, pa je baje prosila ekskanclerja, naj objavi priznanje, kot ga zahteva Hitler, da bi s tem rešil življenje in bodočnost svojega sina. Schuschnigg je privolil, da da tako izjavo pred sodiščem. Hitler pa je dobil po vrhu še dve pismi. Prvo od Mussolinija, ki je sporočil Fiihrerju, da ne bi želel, da bi na sodišču razpravljali o zvezah med Avstrijo in Italijo. Drugo je napisal Schuschniggov oče, ki je medtem že umrl; ta odločno protestira proti temu, da bi bil njegov sin izdajalec nemške rase* Vse to je baje vplivalo na Hitlerja, da se je odločil, izpustiti Schuschnigga. V Španiji nimajo BeneŠa! Španski vladni list »La Vanguarcia« zanika glasove o morebitnih mirovnih pogajanjih in posredovanjih: »Zakaj bi fantazirali? Resnica je ta, da trdijo v Burgosu, da je španska republika obsojena na smrt. Oni, ki bi radi varali, iz-gledajo kot ljudje, ki so na tem, da se vdajo... Vedo, da se bosta te dni sestala v Parizu Chamberlain in Daladier. Upajo, da bodo našli kakega Beneša ali Hodžo v Španiji. Toda take vrste ljudi so imeli na Češkoslovaškem, ne pa pri nas. Zaman upajo, da bo lahko prišel k nam kak diplomat, kot Runciman v Prago, in slabil našo odpornost!« Madagaskar za Kanado? Razširile so sc govorice, da bo Francija odstopila Nemčiji Madagaskar. Zakaj pa ne? — se sprašuje „1’ Oeuvre“ — vendar le, če so te žrtve „zaradi miru“ razdeljene med vsemi prijatelji. Mi bomo dali Madagaskar, Anglija nam pa naj vrne Kanado! M a r i b o r, 33. novembra. Priznajmo si, da smo v tnnogočem grešili! V tistih lepih dnevih, ko je nastala Jugoslavija, smo se mogoče malo preveč veselili slepečega sijaja na novo pridobljene svobode in nismo dovoli premislili, da še davno ni prišel čas, ko bi mogli počivati na pridobljenih lovorikah — tak čas v resnici ne pride nikdar. Navdušenje samo je bilo brez dvoma lepo, lahko bi bilo mogočno gibalo v zgraditvi nove države, takšne, kakršno smo sanjali. Milan Pribičevič je zapisal 1. 1919. v »Književnem jugu«, da se naj dvigne velika zgradba moderne, kulturne in socialne Jugoslavije. Napreden kmetski stan s čistimi, udobnimi hišami in vasmi, z dobro hrano in veliko pismenostjo; urejena vprašanja vseh delov delavstva, moderna in zdrava mesta... jugoslovanska žena dvignjena na stopnjo modernega časa in prava, visoko dvignjena narodna vzgoja, močna znanost in umetnost... Pribičevič je napisal še marsikaj lepega o naših velikih ladjah po vseh morjih, o močni železniški mreži itd. Ustavimo se ie pri prosveti. Kako so si ljudje v Sloveniji predstavljali bodoče julturno sožitje v novi državi? Prav eno-rtavno in nekako tako-le: »Saj smo si bratje, željni sožitja, ki bomo v silnem razvoju nove države brez dvoma poglobili svoje medsebojne stike n razumeli tradicijo posameznih pokrajin, kakor svojo lastno. Mi Slovenci bomo listo naravno vzljubili srbske narodne pesmi in staro dalmatinsko pesništvo in mu čisto naravno odkazali mesto v templju, posvečenem naši skupni jugoslovanski preteklosti.« Hrvatski in srbski učenjaki bodo spet z veseljem raziskovali paralele v miselnosti ljudi, kakor Dositej Obrado-vič, Martinovič in Vodnik, da bomo iz £oljše spoznane preteklosti vsi skupaj padili boljšo bodočnost. Literatura novejših dob se bo pa tako brez nadaljnjega razširila po vsej državi in povsod bodo znani in čitani Cankar, Krleža, Bora Stankovič in drugi. Še lažje bo to pri drugih umetnostih in znanostih, ki bi v medsebojnem razumevanju zgradile idejne temelje novi državi. Vse to se pa ni zgodilo. Kljub vsemu je danes res zrasel nekakšen skupni, jugoslovanski patriotizem, dejstvo pa je tu- žensk, 70 splošno: vrbaska 59 moških. 'f> žensk, 72 splošno. Dr. Grol objavlja tudi statistiko časnikov in časopisov in prihaja do zaključka, (p je, kakor po šolah, dijakih, učiteljih h pismenosti, tudi po časopisih slovenska isnovina pred vsemi. »Petino vseh čas-ijikov iti časopisov čita (izdaja) oblast, kr ntedstavljn približno dvanajstino Jugo- PRAGA, 23. novembra. Senat je včeraj proti glasovom komunistov izglasoval no- vi zakon o avtonomiji Slovaške in Karpatske Ukrajine. Zakon je bil danes objavljen v uradnem listu republike in je s tem uveljavljen. Danes se nadaljujejo med posameznimi političnimi grupacijami in zlasti med Čehi in Slovaki pogajanja za določitev kandidata za novega prezi-denta republike, ker je prevladalo prepričanje, da je dr. Chvalkovsky neobnodno potreben še nadalje na položaju zunanjega ministra in je zato kandidaturo za prezidenta tudi sam odklonil. Med raznimi kandidati ima največ izgledov predsednik vrhovnega upravnega sodišča dr. Zakon o avtonomiji uveljavljen DAdNES JE IZŠEL V URADNEM LISTU ČSR ZAKON O AVTONOMIJI SLOVAŠKE IN UKRAJINE. — POGAJANJA ZARADI OSEBE NOVEGA PREZIDENTA IN PREDSEDNIKA VLADE. Emil Chacha. Doseči je treba dalje sporazum glede osebe bodočega predsednika osrednje vlade, ker zahtevajo Slovaki ta položaj zase. Nove težkoče je povzročil tudi razpust socialistične stranke na Slovaškem, ker so zaradi tega tudi češki socialisti napovedali najostrejšo opozicijo v parlamentu in senatu. Vendar se pričakuje, da bodo vse težkoče že danes odstranjene. PRAGA, 23. nov. (Avala). DNB poroča: Po najnovejših informacijah bo novi predsednik republike izvoljen v ponedeljek ali torek prihodnjega tedna. Volitve se bo udeležilo 344 parlamentarcev. Podpis izjave odgoden IZJAVA O NENAPADANJU MED NEMČIJO IN FRANCIJO NE BO PODPISANA PRED PARIŠKIM OB1SKO.M CHAMBERLAINA IN HAIJFAXA. Coulondra zelo prijateljsko in je dejal med drugim, da imata Nemčija in Francija mnogo razlogov, gojiti medsebojno spoštovanje in dobre sosedne odnošaje. Mirno tekmovanje med obema državama, je naglasil Hitler, more roditi obojestransko korist in blagostanje ter dobrobit tudi vsej ostali Evropi. Vendar se pričakovanje, da bo nemško-francoska izjava podpisana še pred pariškim obiskom Chamberlaina in Halifaxa, ni izpolnilo. Francija bo z izjavo počakala na rezultate tega sestanka. PARIZ, 23. novembra. Zunanji minister Bonnet je sprejel včeraj nemškega poslanika in razpravljal z njim o posameznih vprašanjih predlagane nemško-trancoske izjave o prijateljstvu in nenapadanju. Ta izjava je bila istočasno tudi predmet razgovora med novim francoskim poslanikom v Berlinu Coulondrom in Hitlerjem. Baje je Hitler ob tej priliki izjavil, da je pripravljen, podati slovesno izjavo, da med Nemčijo in Francijo ne obstajajo nobena teritorialna vprašanja več. Sploh je Hitler govoril ob včerajšnjem sprejemu Italijanska sodba o Parizu V RIMU PRIČAKUJEJO S PESIMIZMOM IN ZASKRBLJENOSTJO REZULTATE 'PARIŠKIH POSVETOVANJ MED ANGLIJO IN FRANCIJO. PARIZ, 23. novembra. »Pariš Midi« razpravlja o zadržanju vodilnih italijanskih političnih osebnosti glede pariškega setanka angleških in francoskih državnikov in naglaša, da se opaža v Rimu zadnje dni vedno večji pesimizem in strah, da bi mogli zadnji dogodki v Nemčiji povzročiti novo mednarodno napetost. Vodilne italijanske osebnosti pričakujejo z nape- tostjo resultate pariškega sestanka in na-glašajo, da bodo velikega pomena za na-naljnjo evropsko politiko. Italija sicer želi uspeh, toda italijanski tisk očita Franciji, da ima svoje posebne namene in bo storila vse, da se ne rešijo razna vprašanja tako, kakor si je Chamberlain zamislil glede podpiranja italijanske politike. Vsem, samo ne Nemčiji ANGLEŠKI TRGOVINSKI MINISTER JE IZJAVIL, DA DA VELIKA BRITANIJA LAHKO VSEM DRŽAVAM TRGOVINSKE KONCESIJE, SAMO NEMČIJI NE. LONDON, 23. nov. Na včerajšnji seji angleške spodnje zbornice se je razpravljalo tudi o koncesijah, ki jih je dala Velika Britanija z zadnjo trgovinsko pogodbo USA. Na neko zadevno vprašanje pa je trgovinski minister Oliver Stanley odgovoril, da je Velika Britanija pripravljena, dati enake koncesije.vsaki drugi drža- vi, ki želi na enak način kakor USA urediti svoje trgovinske odnošaje z njo. Ne more pa Velika Britanija v nobenem primeru in pod nobenim pogojem dati kakih koncesij Nemčiji, in sicer zaradi njenega gospodarskega sistema in postopanja v zunanji trgovini, ki ga je uveljavila. Obisk kneza Pavla v Londonu LONDON, 23. nov. (Avala). Zaradi smrti norveške kraljice Maud so nastopile nekatere izpremembe v programu obiska jugoslovanskega kneza namestnika Pavla in knjeginje Olge. Včeraj so odpadli vsi obiski v Buckinghamski palači. Reuter javlja, da bo jugoslovanski kneževski par ostal v Londonu deset dni. Knjeginja Olga želi ostati tu do konca prvega četrtletja šole svojih otrok, nato pa bodo vsi skupaj odpotovali v Jugoslavijo. DEL VAYO V PARIZU PARIZ, 23. nov. V Parizu se mudi in bo ostal do odhoda Chamberlaina zunanji minister republikanske Španije del Vayo. slavije.« Bivši prosvetni minister zaključuje, da so pri nas sredstva nesorazmerna cilju, kjer je ni take ideje, ki bi vpostavila duhovno ravnotežje in ustvarila solidarnost med oblastmi, od katerih so nekatere za življenjski boj štirikrat manj usposobljene, kakor druge. Najhujše je: Mi Slovenci moremo biti zaradi nizke ravni prosvete v južnih krajih le globoko žalostni in moramo z veseljem pozdravljati gibanja, kakršen je n. pr. hrvatski boj proti analfabetizmu, ne moremo pa biti veseli relativno sijajne pozicije Slovenije. Da, če vzamemo v poštev našo revščino, se lahko mirno primerjamo s prosvetljenimi severnimi državami, Švedsko, Norveško in Dansko. Ce pa odštejemo revščino, ostanejo absolutne številke in v teh izrazito zaostajamo! ,Ce.se oziramo na mizerno stanje, v katerem živi večina naših kulturno zainteresiranih ljudi, je še pravi čudež, da je tako dobro. A tudi ta »čudež« dandanes ne zadostuje več. Trda resnica je, da tudi kljub toliki brezposelni inteligenci (ki navidezno nima dela), prosveta tudi v Sloveniji niti od daleč ni na stopnji, ki bi ustrezala našim najnujnejšim življenjskim interesom, sedanjim, še bolj pa bodočim. Prosveta je dandanes sredstvo za boljšo produkcijo, za zdravje in proti izkoriščanju s strani tujca. Le takšen narod, ki je v svoji prosveti močan, bo narodnostno tako odporen, kakor je potreba — primer so Slovaki in Ukrajinci pod Karpati. Iz vsega tega sledi, da bi bil nujno, da bi tudi vr-baska banovina čitala najmanj — n a j-manj ! — toliko, kakor zdaj Slovenija. Težka pot, a treba bo stopiti nanjo. -an. Napredek Velike Britanije NAPREDEK VELIKE BRITANIJE. LONDON, 23. nov. Izšle so uradne številke in statistika Britanskega imperija. Po vseh deželah imperija se je število prebivalstva povečalo, razen v Gambiji i« Saravvaku, kjer sc je zmanjšalo. V Veliki Britaniji je 2 milijona žensk več kot moških. Največ ženitev je v Rodeziji in na Zanzibarju, najbolj zdrav kraj pa je Nova Zelandija. Lansko leto sc je iz Anglije izselilo 32.000 ljudi v kolonije. Najdražje je življenje v Angliji, zato pa so tudi placc največje. Trgovina se je zelo popravila, vendar pa še ni dosegla številk iz l. 19-8, Obdavčenje nemških Židov BERLIN, 23. novembra. Danes zjutraj je izšel nov dekret, po katerem je naložen vsem nemškim Židom davek v višini 20 odst. njihovega imetja, ki so ga. letos spomladi prijavili. Davek je mogoče plačati v 4 obrokih. Davka so °Pr^" ščeni le Židje, ki imajo manj kot 3200 dinarjev premoženja. BERLIN, 23. novembra. Minister dr. Goebbels pripravlja za letošnjo zimo novo protižidovsko kampanjo. ZA NASELITEV ŽIDOV V PALESTINI LONDON, 23. nov. Londonska izraelska občina je izdala razglas, v katerem se zavzema za naselitev 100.000 Židov v Palestini, ki je edina sposobna, sprejeti tako število emigrantov. Tja naj bi se poslali zlasti mladi Židje, ki se lahko pri' iagode novim razmeram in si ustvarijo eksistenco. Posamezne države bi pa rale prevzeti finančno garancijo, da bi se tako židovsko vprašanje dokončno re- NEMČIJA NE BO ODPOKLICALA SVOJEGA LONDONSKEGA POSLANIKA. LONDON, 23. novembra. V uradnih krogih demantirajo vesti, da namerava Nemčija odopklicati svojega veleposlanika v Londonu zaradi stališča Anglije nasproti zadnjim protižidovskim ukrepon1’ Tudi v Berlinu objavljajo urgdno, “a Nemčija ne bo odpoklicala svojega veleposlanika. KRALJ KAROL PRI HITLERJU. BERLIN, 23. nov. (Avala). Reuter P°‘ roča: Jutri bo državni kancelar Ado Hitler sprejel romunskega kralja Karo'3, BERCHTESGADEN, 23. novemm3’ Kancelar Hitler je sprejel novega tranC^ skega veleposlanika Coulondrea in ^ noafriškega ministra vojske Pirovva. razgovorih je bil prisoten tudi von R' bentrop. POLJSKI SEJM IN SENAT _ VARŠAVA, 23. nov. Prezidcnt Mosci^ ki je imenoval 32 novih senatorjev, tem je doseženo število tretjine ime vanih senatorjev. Sejni ima sedaj 208 P slancev, senat pa 96. V senatu je os enako število zastopnikov manjšin, kor doslej. NOV POLJSKI TISKOVNI ZAKON-VARŠAVA, 23. nov. Poljska vlada je dala nov zakon o tisku, po katereni rajo listi prinašati vse, kar jim dr oblasti pošljejo. PLAZ ZASUL 150 LJUDI. ST. LUCIA, 23. nov. Na otoku_ »a ^ Lucia v Karaibskem morju pada ze■ tedne dež in so velike poplave. Vc j,0. se je utrgal 12 km dolg plaz, ki je p ^ pal pod seboj 45 ljudi. Ko so pj-1 «agu-sevalci, se je sprožil še drugi plaz- . najo, da je preko 150 ljudi pokop VOHUNSTVO NA DANsKEM' ril! KOPENHAGEN, 23. nov. Tu so o veliko špijonažnp afero v korist n sedne države. l/olivno fibanje ^ »Zbor« je prvi predal kasacijskem dišču listo v potrdijo. s)l0d Na .Jesenicah bo imel v ne !I tJc0-minister za socialno politiko Vl V Celju se je pridružil Slovenski zd^ ženi opoziciji, katerc kandidaM ^ v Gradišnik, g. Jernej Stante, Borza. C uri h, 23. novenibra.1^^ Beograd 10, Pariz 11.55. London ^ New York 442.375, Milano 23^ 177, Praga 15.125. p0obla' Vremenska napoved, zopeu ejn čitev. Ponovne padavine s P vetT(y temperature pričakovati, žapa Monakovska politika Spomladanski angleško-italijanski sporazum je stopil v veljavo, južnoafriški minister Pirow potuje po Evropi s pred-kgi za preureditev kolonialnega vprašanja v korist Nemčije, Chamberlain poudarja v svojih govorih svetle strani nio-nakovskega kurza v mednarodni politiki 'n priznava, da ima zdaj Nemčija dominanten položaj v srednji Evropi, v Franciji se je radikalna stranka razšla s komunisti, svojimi nekdanjimi partnerji v ljudski fronti, vlada je poslala v Rim no-yega veleposlanika, priznavajoča tako italijansko suverenost nad Abesinijo, m Premišljuje o svojem bodočem sporazumu z Nemčijo. Skratka, razvijajo se logične posledice monakovskega sporazuma in zapadni velesili podvzemata prve tinajoče korake v svoji novi politiki, osnovne na ideji sodelovanja štirih velesil. To so šele prvi boječi začetki nove smeri, ki nam še ničesar ne povedo, ali bo nova koncepcija obdržala, kakšne Posledice prinese in ali bodo z njo v vseh •sdrih udeleženih državah enako zadovoljni. V Nemčiji za zdaj nove korake Anglije in Francije le registrirajo z ^zdržljivo pohvalo, kar daje sklepati, da nh še ne smatrajo za znamenja trajnega, rp-sničnega preobrata. Nemčija ne hiti in Ve hoče vnaprej prepričati, ali sta se Anglija in Francija stvarno in odkrito populi na novo not ali ne. Po nemškem mišljenju, ki ga tolmači eden zadnjih člankov v »Frankfurter Zei-lung«, je likvidacija češkoslovaškega vPrašanja samo eden izmed mnogih predpogojev nove smeri. Če se naj ta kurz Popolnoma razvije in uveljavi, bo treba 'zpolniti še nadaljnje predpogoje. Predvsem bo treba urediti špansko vprašanje y smislu italijanskih želja, potem pa začeti s kolonialnim vprašanjem, ki pa ga trenutno v Nemčiji ne smatrajo za tako 'mjno. Po tem, kako se bodo vsa ta VPrašanja, zlasti pa prvo, uredila, se bo *ele po nemškem mnenju izkazalo, ali 'ma monakovska Dolitika solidne osnove. ?a vsem tem tiči namreč načelno vprašuje. ki še čaka na definitiven odgovor: Ali si bosta obe skupini velesil, nemško-ltal|ianska in angleško-francoska, še nabije stali nasproti do zob oboroženi in ?e Se naprej oboroževali, ali bosta znali ^ravnati svoje interese tako, da bi oboroževanje ne bilo več potrebno; ali se b dve evropski osi spojita, ali pa se bo-$ta Se naprej križali z nevarnostjo, da Se tu ali tam njune sile spopadejo. Če sc "ai spojita, se morata Anglija in Francija 'raino in iskreno odreči kakršnim koli cznjam po nadvladi v Evropi in v sve-Toda ne samo to: če se naj Nemčija 'n Italija zaneseta na to, da bo v obeh °Pienjenih državah prišlo do tega pre-obrata, morata biti najprej v gotovosti, da ta angleška in francoska vlada tudi snovni, uveljaviti ga pri svojem prebivalstvu. r Tu prihajamo do nadaljnje stvari, za-raui katere je vprašanje popolnega spo-zutna med obema skupinama velesil ta-jO komplicirano, namreč k demokraciji, crnčija in Italija že davno in zdaj po-yno očitata Angliji in posebno Fran- Pred dvajsetimi leti HRABRO POSTOPANJE GENERALA MAISTRA IN SLOVENSKIH OFICIRJEV ZA OSVOBOJENJE MARIBORA Danes zjutraj je preteklo dvajset let, ko smo šele lahko rekli, da je Maribor naš in slovenski; kajti ta dan je prenehala po zaslugi generala Maistra in njegovih zvestih oficirjev oborožena tuja oblast nad severno slovensko prestolnico. Še danes je težko reči, kako bi bilo z Mariborom in njegovo slovensko okolico, če ne bi general Maister in njegovi v hladni in megleni jesenski soboti 23. novembra navsezgodaj razorožili »Zelene garde« ali »Schutzwehr-a«. Kljub svobodi, ki je zasijala Slovencem 29. oktobra 1918., ko je prenehala cesarsko avstrijska nadoblast nad našimi pokrajinami, pa se v Mariboru dogodki niso razvijali po tako ravni poti. Največ zaradi tega, ker se je takrat čez našo severno pokrajino valila razbita avstrijska armada, katere poedini oddelki so se preživljali tudi z ropanjem, je general Maister sporazumno z Narodnim svetom in nemškim županom Schmie-dererjem 3. novembra, torej peti dan po 29. oktobru, ustanovil nemško »Zeleno gardo« poleg slovenskih domobranskih čet, da bi pomagala skrbeti za varnost in red v mestu. Vojaško oborožena »Schutz\vehr« je nosila avstrijske vojaške uniforme in na čepicah zeleno-bele pasice (štajerske barve). Njeni člani so nastopali kot gospodarji po mestu; nazaduje niso več poslušali niti povelj generala Maistra. Zraven tega so imeli zveze z Nemci v Ptuju, Celju, Radgoni in Gradcu. Bilo je več kakor jasno, da pomeni »Zelena garda« naivečjo nevarnost za obmejni Maribor. 21. novembra je sklical general Maister članek Narodnega sveta k tajni seji, kjer se je domenil z njimi, kako bodo raz- orožili in razpustili »Zeleno gardo«. Sklep je bil strogo tajen ter so morali navzoči priseči, da ne bo nihče ničesar izpovedal. Slovenski oficirji so izvedeli za Maistrov ukrep drugi dan. Zvečer 22. novembra so se zbrali v pisarni Narodnega sveta, kjer so se porazdelili na 4 oddelke. Še tisti dan so zasedli tiskarne, kjer so natiskali oklic generala Maistra na ljudstvo. V oklicu razglašuje general Maister, da je bil prisiljen razpustiti »Schutzwehr« radi njenega nepostavnega in občenevar-nega početja, ker obstaja »Schutzvrehr« iz elementov, ki ropajo in streljajo na ljudi... 23. novembra v zgodnjih jutranjih urah so naši brambovci, med katerimi so bili stotnik prof. dr. Dolar, major Kos in nadporočnik učitelj Malenšek, razorožili stražo in se polastili telefona v Dravski vojašnici, kjer je »Zelena garda« počivala. Pri akciji je bil ranjen nemški nadporočnik Guggel, ker ni hotel poslušati povelja naše straže. Drugače je potekla predaja brez krvi. Ko so se zjutraj 23. novembra meščani prebudili, je bil Maribor v rokah slovenskih oficirjev. »Schutz\vehr« je bila raz-orožena. Po Maistrovem razglasu so morali oni, ki so bili na severnem bregu Drave, oddati orožje, uniformo in muni-cijo v domobranski vojašnici; oni, ki so bili na južnem, na sedanjem desnem bregu, pa v topničarski vojašnici. Obenem so morali zapustiti Maribor in okolico vsi tuji zagrizenci. Tako praznuje Maribor danes svoj največji dan v dvajseti obletnici našega osvobojenja, dan, ko je postal naš. ko je postal s svojo slovensko okolico naš severni obmejni branik. SUi nestalnost njunih notranjih režimov. Kal" ^ se naj sporazumemo, pravijo v ^,en’2iji, ko pa ne vemo. ali ne bo vlada, Pride za vami, zavrnila in zavrgla te-§n’ ° ^erncr s*e se sporazumeli vi? Tak-k0' dvomi so oživeli zlasti v Nemčiji ta-J Po sklenitvi monakovskega sporazu-tj a> ko so začeli v Angliji tako ostro kri-ial k3*' Chamberlainovo politiko. Ali se 'ko sporazumemo s Chamberlainom, ko v ne vemo, ali ne bomo imeli čez nekaj Uirm 0praviti n- Pr. s Churchillom? Tako ubajo Nemci. Vsakršen napredek v t0 eri sodelovanja Štirih velesil zahteva Po nemškem mnenju notranjepolt n.;.' razjasnitev v Franciji in Angliji oKler j ,. n° računati z možnostjo Churchillo- r se to ne zgodi, mora Nemčija aH Edenovega povratka in mora "o .ntrprestano nanj pripravljena, podob b0 *a*0r Italija na kako slično spremeni N ,v Franciji. Hauftrn(r' 50 dobro razumeli, da so mo-irart met°de angleška in francoska hodjsx mesta sprva tolmačila le kot iz-V S'*'' niesta s0 govorila: smo izbirati med vojno in med tej , ltv'jo Češkoslovaške, kaj je bilo to-Ce kdo brani monakovski 'razum na ta način, tedaj to dokazuje. svoji notranjosti ni prepričan o nje- Novice Poziv gospodarskim, trgovskim in obrtniškim krogom Ob prilik] 20-letnice Jugoslavije želi naš list tud! s svoje strani pokazati gospodarski, kulturni in socialni razvoj Maribora in cele naše severne meje. Temu izvodu, ki bo izšel 1. decembra t. I., hočemo dati posebno svečan videz, veliko večji obseg in čez desettisočno naklado, ki jo bomo razposlali naročnikom in prijateljem našega lista širom Jugoslavije. Obenem hočemo pokazati gospodarski razvoj Maribora, ki je s svojo privatno Iniciativo dosegel tak razmah, da se po pravici imenuje jugoslovanski Manchester. Kot k zelo važnemu činitelju v našem gospodarskem življenju, se obračamo tudi na naše gospodarske, trgovske in obrtniške kroge ter jih prosimo, da blagovolijo uvrstiti v to svečano številko reprezentativen oglas svojega podjetja, ki naj služi kot dokaz, da se zavedamo velikega gospodarskega pomena našega mesta in naših krajev. S tem boste podprli stremljenje in eminentne zahteve našega lista, ki na vso moč podpira gospodarske težnje naših krajev. Samo močno, zdravo in neodvisno narodno gospodarstvo vodi k napredku in samo kot tako zamore biti obenem tudi regulator našega kulturnega življenja. Ker moramo iz tehničnih razlogov imet* zadevno gradivo člmprej zbrano, Vas prosimo, da predate oglas za to jubilejno številko najkasneje do 25. t. ni. v naši upravi, Kopališka ul. 6. Za vse eventualne informacije Vas pa prosimo, da se obrnete na tel. štev. 28-67. UPRAVA »VEČERNIKA«. Nova postojanka Rdečega križa Ustanovitev RK v Brezju pri Mariboru. — Nabava rešilnega avtomobila. V nedeljo popoldne so se pri Devici Mariji v Brezju v pobreški občini zbrali mladi idealisti in si ustanovili podružnico Rdečega križa. Ustanovni občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Vodij ga je sklicatelj železničar g. Avgust Škrgič, ki je v lepem nagovoru orisal pomen te človekoljubne ustanove. Pri volitvah_ je bit za predsednika izvoljen Avgust Škrgič, za podpredsednika Franc Vojtl, za tajnika Justin Uršič, za blagajnika Franc Cet, v nadzorni odbor pa so imenovani Franc Ribič, Rudolf Fras in Ivan Miki. Nato je zborovalce v imenu mariborskega RK toplo pozdravil predsednik g. dr. Jančič ter dal novemu odboru smernice za človekoljubno delo. Zelo spodbudno je go- voril pobreški župan g. Karl Stržina, ki je v imenu občine obljubil Rdečemu križu v Brezju vso pomoč. Za odbor RK na Pobrežju je govoril učitelj Milan Koglot. Novi odbor Rdečega križa v Brezju bo v doglednem času nabavil lasten rešilni avtomobil, s čimer bodo doprineslbvelik delež k samaritanski akciji. Sava sicer ne more čez bregove, bolj spodaj pa, a zelo rada nam raztrga in odnaša obrežja. Imamo že dosti slabih izkušenj. — Vsem, ki prejemajo »Večer-nik«! List bo odslej poročal o zadevah našega kraja in ker je najcenejši dnevnik, ga naročite. Nekaterim smo ga poslali na ogled in upamo, da ga naročc! o. Povodnji v Sloveniji. Včerajšnji nalivi so v Sloveniji povzročili naglo naraščanje voda. Sava je v Ljubljani narasla za 4 in pol metre nad normalo. Prav tako je narasla Savinja, dočim je Tržiška Bistrica kar zdivjala. Reka je nosila s seboj velike množine lesa, ki je razdiral mostove in jezove. Velika poplavna nevarnost je bila tudi v Kropi, kjer je voda ogrožala ves trg in so morale stopiti v akcijo reševalne skupine. Ponoči so vode pričele polagoma upadati. o. Tovarna čokolade »Sana« v Hočnlt je začela zopet obratovati. Tovarna ie bila dalj časa v zastoju, a sedaj, ko so jo prevzeli novi lastniki, bo delala v polnem obsegu ter bo tako dobilo zopet nekaj domačinov zaslužek. o. Nevaren razbojnik na Gorenjskem. Na Gorenjskem straši 231etni ropar Franc Cenčič iz Kobarida. Razbojnik je močno oborožen in ima pri sebi okoli 100 nabojev. Prebivalstvo je v velikem strahu c. V bolnico so bili prepeljani delavec iz Hrastnika šrenk Franc, ki ga je na poti domov napadel neki brezposelni delavec in ga poškodoval po glavi; posestnikova hči Karolina Stare iz Rečice pri Laškem, ki je padla pod voz in ji je kolo zlomilo nogo. c. Brezposelnost v Celju proti zimi narašča. Borza dela zaznamuje 20. t. in. 416 prijavljenih brezposelnih (235 moških, 181 žensk), 10. t. m. 360 (254 in 115). Delo dobe: t oskrbnik, kočijaž, mizar, 2 krojača, 1 mlinar, 5 kuharic, 3 služkinje, 3 kmečke dekle, 2 sobarici. c. Celjsko kult. društvo je sestavilo pr.i-vila. Na zadnjem sestanku članov CK 1* je bil izvoljen odbor za sest tvo pravil za CKD, kateremu pripada tudi suficit CKT. Odbor je pravila sestavil in jih te dni odpošlje v odobritev. c. Most preko Voglajne, ki vodi iz mesta k Skalni kleti, v Zavodno in po prometni cesti skozi Teharje, je v zelo slabem stanju. Zgodi se, da komu peta ostane v odprtini v deskah. Potreben je nujnega popravila. o. Napredovanje. V višjo položajno skupino je napredoval sodnik Slavko Papež na Vranskem. o. Otvoritev proge Št. Janž—Sevnica bo 8. decembra popoldne. o. Jesenice. Mestno hiralnico gradi naša občina na lepem sončnem kraju. V nedeljo je bila blagoslovitev temeljnega kamna. — Močno deževje zadnjih dni vzbuja velike skrbi, da ne prestopi Sava svojih bregov, ker je izredno velika, deževje pa prav nič noče pojenjati. Pri nas govi pravilnosti in da ta sporazum kakor tudi vsa nadaljnja politika v tem smislu nima dovolj močnega temelja. Zdi se. da je ta nemška opomba v Angliji in Fran- ciji delovala. Chamberlain ter Bonnet sta v svojih zadnjih govorih storila vse, kar sta mogla, da bi dala Nemčiji čutiti, kako smatrata monakovski sporazum za delo popolne pravičnosti. Iz vsega tega je dovolj jasno razvidno, kdo ima med temi štirimi premoč. Anglija in Francija to gotovo nista. Od njiju se zahtevajo dokazi, da mislita odkritosrčno, od njiju se zahtevajo jamstva glede notranjepolitičnih razmer, na njima je, da bi sc spremenili in prilagodili. Nemčija in Italija gledata in čakata, Chamberlain in Daladier pa delata in se trudita. Zelo zanimiv bo pač nadaljnji razvoj trenutnega stanja n. Mednarodni teden za pobijanje raks bo od 23. do 30. t. m. in bo služil predvsem medicinsko-socialni organizaciji borbe proti tej nevarni bolezni. n Zadruga copatarjev Jugoslavije. V Petrovgradu so te dni osnovali zadrugo izdelovateljev copat, v katero se morejo včlaniti vsi jugoslovanski copatarji. Namen te zadruge je izvoz naših copat, za katere se tujina zelo zanima. Nova zadruga je že razposlala vzorce Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine in raznim tujim trgovinskim zavodom s ceniki in prodajnimi pogoji. Člani si obetajo od zadruge jugoslovanskih copatarjev velike koristi. Kratkovidnežcva pomota... Maribor ..Priključitev" Košakov k mestu KOŠAŠKA OBČINA ODGOVARJA NA OZADJE, ZARADI KATEREGA SF, Na članek g. Josipa Rajšpa, ki se zavzema za priključitev Krčevine k mestu, nam je poslala košaška občina naslednje ugotovitve: 1 Komasacije v Ptuju, Celju, Ljubljani ;n drugod so bile izvršene pravično t. j, priključile so se okoliške občine celoti ne pa samo njihovi gospodarsko najmočnejši deli. Zoper tako komasacijo tudi v mariborski okolici ne bi bilo res-hih pomislekov. ^ 2. Maribor ne daje Krčevini n i č e s a r. Vodovodno omrežje je plačano z denarjem občine in interesentov samih. Isto velja za elektriško omrežje. Od obeh na prav posnema mesto na žalost le dobi ček, nuditi pa bi tem predelom ne moglo ničesar, ker so zaselki pod Piramido in Kalvarijo vsaj za 50 let urbanistično zaključeni. — Višje šole, pošta in razni uradi so državne ustanove, ki obstajajo v prid obeh okrajev in je argumentacija vnetih člankarjev v tej smeri otročja. Zdravstvena pomoč je zadostno zajam čena tudi v sedanji občini sami, kjer se nahaja poleg zasebnega sanatorija in nekaterih zdravnikov tudi del splošne bolnice, dočim je bolnica kot celota banovinska in ne mestna ustanova. Živilski trg v današnji obliki ne prinaša niti meščanom znatnih koristi, Krčevinarjem pa ne bi koristil niti 30 let po komasaciji. — Zadeva trgovin in raznih prodajalnic spada v območje zasebne iniciative in ne tangira komunalnih problemov v načetem smislu. 3. Glede pošte Krčevina ni zapostavljena, če izvzamemo onih par brzojavk, ki se slučajno vsako leto izgubijo v to smer. Remedura pa je možna tudi v okviru sedanje občine in zaradi takih malenkosti pač ni potrebno siliti iz lastne kože. 4. V citiranem dopisu je povsem potvorjeno vprašanje občinskih davščin. Resnica je namreč, da so davčna bremena v Košakih, Krčevini in vobče v mariborski okolici še vedno nižja kakor v mestu. Občinske doklade v Krčevini so slučajno v tem letu nujno narasle na 90% in ne na 200%, dočim znašajo v mestu 45%. Te občinske doklade so pa za Kr-čevinarje poleg vodarine tudi edino komunalno breme. V mestu pa ni tako! Za primer vzamimo le zgradarino, ki prihaja v Krčevini edina v poštev. Poleg mestnih občinskih doklad se plačuje v Mariboru tudi tako zvana 23% gostaščina z vodarino in kanalščino od čiste najemninske vrednosti in ne od davčnega brut-to predpisa. To pa znači v procentih na državni davek nadaljnje 100% breme. Od vsakih 100.— din čiste najemninske vrednosti se plačuje torej v Košakih in Krčevini 10.80 din, v Mariboru pa 28.40 din. Pri tem seveda na nobeni strani niso ČLANEK G. RAJŠPA. — ZANIMIVO TO VPRAŠANJE SPET POGREVA. vračunane doklade za banovino in cestni odbor, ki so pa v mestu in v okolici enake. 5. Glede draginjskih doklad in razredov bi se lahko pritoževali le oni, ki stanujejo izven ožjega gradbenega pasu. Ker je pa Krčevina v ožjem okolišu, tudi ta pomislek odpade. Vsa naselja ožjega mestnega grdabenega okoliša se bodo v bodoče traktirala v tem pogledu kakor mesto samo. Sicer bi pa tudi v nasprotnem primeru ta argument ne držal, ker uradništvo nikakor ni prisiljeno, stanovati v Krčevini, zlasti še, če so stanovanja v mestu cenejša in občina od takih stanovalcev nima nobenih dohodkov. Lastniki hiš pa v Krčevini doslej niso imeli povoda za pritožbe, ker svoja poslopja prav lahko za dobro najemnino oddajajo m imajo od tega gotovo večje dobičke od njihovih meščanskih sotrpinov. 6. Noben občinski odbor se doslej še ni izrekel za komasacijo z mestom, tem manj seveda za priključitev najboljših delov, ker bi s tem prevzel na sebe težko odgovornost in bi povzročil davkoplačevalcem brez izjeme nepopravljivo škodo. Tozadevne trditve člankarja so zategadelj neosnovane. Sicer je pa bi! problem komasacije že v letih 1934—1935 dovolj razčiščen in današnje debate v tem pogledu niso več aktualne. 7. V najbližji bodočnosti se bo konkretno izkazalo, kdo izmed krčevinskih občanov je za priključitev in kdo je proti njej. Gotovo pa število podpisnikov znane vloge ne bo doseglo niti polovice volivnih upravičencev. Omenjena vloga je započeta po nekem malkontentu iz na vade. Vendar bi za ljudi, ki v občini ne stanujejo in oficielno niti nimajo v njej volilne pravice, bilo boljše, da ne posegajo v tako delikatne zadeve, posebno še, če za to pravno niso legitimirani in če njihovi argumenti na vseh straneh šepajo. — Problem komasacije je treba namreč reševati na povsem drugačnih osnovali, ki zahtevajo temeljitejše poznavanje komunalnih vprašanj in podrobno razvit čut socialne pravičnosti. na in zlato ovratno verižico. Čudno je, da storilec ni našel treh tisočakov, ki so bili v istem predalu. Ko je preiskal še ostale omare za obleko in perilo in ni našel denarja, je s plenom pobegnil. O tatvini je bila takoj obveščena mariborska policija, daktiloskop g. Grobin pa je izvršil natančen ogled. Vlomilec je povzročil okoli 12.000 dinarjev škode. Nedolžno obsojeni Markucijevi dobe 300.000 dinarjev Javnosti je gotovo še v spominu Mar-kuciiev obnovitveni proces, v katerem je zagovornik dr. Komavli dokazal, da so obsojeni brata Ivan in Jožef Markuci, Ana Markuci in Mihael Zemljič nedolžni. Zaradi roparskega umora so bili pred leti obsojeni na smrt. oziroma na dolgoletno ječo. Pred tremi leti so bili vsi izpuščeni, ker se je izkazala njihova nedolžnost. Po prizadevanju branilca dr. Komavlija so vse instance presodile, da so Markucijevi in Zemljič zaradi obsodbe imeli veliko imovinsko škodo. Zato jim bo država iz plačala 300.000 dinarjev odškodnine. Drzen vlom v zdravnikovo stanovanje Ko je bil včeraj med 17. in 20. uro dr. heob^ld Zirngast s svojo soprogo z t orna, je to priliko izrabil neznani vlomi-ec in vdrl v zdravnikovo stanovanje na a' riborski stenografski krožek. Začetek ^ sredo, dne 23. nov., ob 20. uri na drž-trg. akademiji, ko se sprejemajo tudi pri' jave. * Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, 24. nov. ob 19: predava v dvora^ deške šole g. dr. Vito Kraigher o »Dana®* nji Franciji«. Tedenske slike! V-;t"p0'fle ni. Kino Union kino. Danes zadnjič veseloi£ra »Njena velika matura«. V četrtek velefil1*1 »Dama iz Malake« s Karl Ludwig Diei,!' Grajski kino. Danes »Beg iz trdni3' ve« (Špijon št. 33). Dolores del Rio, Pe' ter Sorre. Mariborsko gledališče Sreda: Zaprto. četrtek, ob 20.; »Boccaccio«. Red B-Petek: Zaprto. .. Sobota, ob 20.:,»Pesem s ceste«. PrvlC' Bloki. »Pesem s ceste« na mariborskem od«11' Že lani izvrstno uspela sodobna, zelo za' bavna Schurekova komedija r>Pese0 * ceste« se ponovi tudi letos. Prva pre(js ® va bo to soboto, 23. t. m., v Malčevi r žiji in lanski zasedbi. Veljajo bloki. iUltura Nova Remarqueova senzacifa Kmalu po svetovni vojni je vzbudil dotlej popolnoma neznani nemški pisatelj Erich Maria Remarcjue svetovno sen zacijo s svojim frontnim romanom »Na zahodu nič novega«. Samo v Nemčiji Jc doseglo to delo večmilijonsko naklado, a prevedeno jc bilo tudi na skoro vse druge kulturne jezike. Skupno jc presegla naklada Remargueovega romana naklade vseh, tudi najpopularnejših leposlovnih del. Pozneje jc dodal temu še nadaljevalni roman »Vrnitev«, vendar z neprimerno manjšim lictrarnim in trgovskim uspehom. Dolga leta o njem skoraj ni bilo več glasu. Dela, ki jih je pisal, so ostala neopažena m svet je bil trdno prepričan, da je v romanu »Na zahodu nič novega« povedal vse, kar jc imel svetu povedati in da je s tem njegovega ustvarjanja konec. Kakor mnogi drugi nemški svobodoljubni pisatelj, je moral po zmagi nacionalnega socializma tudi Erich Maria Remarcme zapustiti Nemčijo. Nasolil se jc v Asconi v Švici, kjer je napisal in izdal v začetku letošnjega leta čisto nepričakovano novo literarno delo nadpovprečne vrednosti, veliki roman »Trije tovariši«. Svetovna kritika pravi o tem delu, da je največji ljubezen- ski roman povojne dobe v evropskem slovstvu. Snov ni zajeta iz vojne in vojaškega življenja, ampak iz usode treh bivših bojevnikov, ki so ostali po vojni skupaj in si ustvarjajo vsak svojo življenjsko zgodbo. Reipargueov roman se že prevaja v razne jezike in izide za Božič hkratu v Parizu in Londonu. -r. k Remčeva »Magda« v Skoplju. Te dni igrajo v skopskem gledališču v režiji F. Delaka in v srbskem prevodu dr. Alojzija Remca (ptujskega župana) dramo »Magda«, ki jo jc igralo svojčas tudi mariborsko gledališče, lani jo je pa uprizoril v Studencih Fr. Žižek. Delo je doseglo v Skoplju lep uspeli. k Osješko gledališče v Zagrebu. Dne 21. in 22. t. m. je gostovala v Zagrebu osješka drama z Ogrizovičevim »Vučiuo« in Pregarčevo dramatizacijo Dostojevskega »Ponižanih in razžaljenih«. Kdaj bomo doživeli, da bo gostovala mariborska drama v Ljubljani in ljubljanska v Mariboru? k Papanin: Žizn na kline. V založbi »Pravde« v Moskvi ie izšel nedavno z mnogimi slikami in risbami opremljeni dnevnik voditelja znane ruske polarne ekspedicije I. D. Papanina pod naslovom »Življenje na ledeni plošči«. Knjiga ima 222 strani in je bila natisnjena v nakladi 100 tisoč izvodov. k Zgodovina mesta Kranja. Muzejsko društvo v Ljubljani je izdalo na 530 straneh »Zgodovino mesta Kranja«, ki jo je s sodelovanjem prof. dr. Schmida in prof. dr. Steleta spisal dr. J. Žontar. k Schillerjevo gledališče v Berlinu. Te dni so v Berlinu slovesno odprli Schillerjevo gledališče, ki je urejeno po najmodernejših načelih odrske tehnike. Gleda-lijče so odprli s Schillerjevo dramo »Ko-varstvo in ljubezen«, v kateri jc nastopil v glavni vlogi znani igralec Heinricb George. k Estonska akademija znanosti in umetnosti. V Tallinu na Estonskem je bila v začetku tega meseca ustanovljena po daljših pripravah Estonska akademija znanosti in umetnosti. To je po slovenski in flamski že tretja letošnja nova akademija v Evropi. k Smrt velike ruske igralke. V Loskvl je umrla pred kratkim slavna ruska dramska igralka Marija Biumental-Ta-marina. k Roman o Magellanu. V prevodu Ise Velikanoviča je izdala zagrebška Minerva Stefana Zvvciga znani biografski roman »Magellan«. Magellan jc prvi ob-jadral zemeljsko kroglo in preplul vse 232 oceane. Hrvatski prevod obsega -strani. k Jubilej leningrajskega konservator«3: Leta 1862 ustanovljeni, tedaj petrogral • in sedaj leningrajski konservatorij, proslavil nedavno 75-Ietnico svojega stoja. Prvi ravnatelj mu je bil _sla.e. Anton Rubinstein, a tudi pozneje so lovali na njem kot profesorji znanj glasbeniki, kakor Čajkovskij, pianist sipov, kritik Laroš itd. Sedaj ga voo I. Zagurskij. k Češka filharmonija prireja po An* turnejo, ki zbuja povsod veliko zan nje najširših krogov angleškega j stva. Koncerti imajo velike uspeh ^ razprodanih dvoranah. Orkester - p harmonije dirigira mladi Rafael K- ^ sin glasovitega goslača Jana Doslej je priredila češka c|‘,e- koncertc v Londonu, Manchestru, (c fieldu in drugih mestih. Orkester ; . dni odpotoval v Dublin, kjer mu je v' .| sednik irske vlade De Va‘c™. pfi|f,ar služben sprejem. Te dni je (l, furI1eio monija tudi povabilo na veliko po Ameriki, kamor odpotuje po v' jetnosti na pomlad. k Nemški glasbenik na •^^iicr- Znani nemški pianist prof. Rht-01 ‘ ja ja-Chappius jc imenovan ::a ravl'a noriškega konservatorija v toki Gosoodarsivo Motorni vlaki v Sloveniji OD PRAVILNEGA VOZNEGA REDA JE ODVISNA RENTABILNOST IN FREKVENCA. I Sporf Kakor smo že včeraj poročali, se je generalno ravnateljstvo državnih železnic vendarle odločilo, uvesti motorne vlake tudi v Sloveniji. Železniško ravnateljstvo v Ljubljani dobi na razpolago dva motorna voza, najbrje manjše tipe, dvoosnika, ki pa imata lahko priklopljen en navaden voz. Kako bosta ta dva motorna voza obratovala, še ni znano. Od voznega reda je odvisno, ali bosta motorja ustregla svojemu namenu in zadovoljila potujoče občinstvo. Vozni red se mora sestaviti te raznih vidikov. Predvsem moramo imeti pred očmi, da ima Slovenija med slavnimi središči Ljubljano, Zagrebom in Mariborom večkrat na dan dobre zveze 2 brzimi in potniškimi vlaki, ki jih je pa Premalo. Motorni vlaki imajo pri nas v Prvi vrsti nalogo, da posredujejo zvezo Wed vlaki v tretji smeri. Kolikor mogoče ie treba upoštevati, da se vsaj v eni smeri izrabi že obstoječa zveza. Motorni *02 naj torej dovaža potnike v Zidani st, prometno vozlišče med omenjenimi tremi centri, in jih zopet odvaža, bodisi v smer, iz katere je prišel, ali pa Proti drugemu središču. Vmes, to je v odmorih, pa naj motor v naglici opravi Nekaj 1 o k a 1 n e g a p r o m e t a na krajših progah, v Dravski dolini in na Dravskem polju v severni Sloveniji ter na Gorenjskem in Dolenjskem. Voza naj bosta stacionirana, kakor se Klasi železniški izraz, v Ljubljani in Mariboru. Mariborski voz naj bi okrog ]• zjutraj odšel proti jugu in oddal ob ^9. v Zidauem mostu potnike brzemu vlaku te Zagreba proti Ljubljani. Potem Paj gre dalje do Zagreba, kamor pride bkrog % 10. Nato se vrne in pobere v Zi- danem mostu potnike, ki so prišli iz Ljubljane z brzcem, namenjenim za Beograd, ter jih pripelje v Maribor okrog poldne. Popoldne naj Mariborčan napravi skok v Ptuj in Ormož, po povratku pa v Dravsko dolino. Zvečer okrog 18. se motor zopet odpelje do Zidanega mosta, kjer odda potnike večernemu brzemu vlaku za Ljubljano, potem pa gre v Zagreb in vzame seboj potnike iz Dalmacije in Su-šaka. Nato se povrne in prevzame v Zidanem mostu potnike, ki so prišli z ljubljanskim brzcem in jih pripelje v Maribor nekaj pred polnočjo. Ljubljanski motorni vlak se odpelje zjutraj okrog 'Mo. Potem se vrne v Ljubljano, kamor pride v dobrih dveh urah, v Zidanem mostu pa odda nove potnike brzcu, namenjenemu za Beograd. Čez dan napravi Ljubljančan »sprehod« na Gorenjsko in Dolenjsko. Zvečer okrog 18. pa zopet napravi skok v Maribor, kamor popelje potnike iz Zagreba in Beograda, ki jih je pobral v Zidanem mostu. Takoj se okrog V*21. vrne in odda v Zidanem mostu potnike za Zagreb in Beograd, nakar dospe domov v Ljubljano ob V* 23. Če bi motorna vlaka vozila nekako ob navedenih časih, bi se s pomočjo že obstoječih ustvarilo po več novih izvrstnih zvez na dan med Mariborom, Ljubljano in Zagrebom, vmes pa bi voza še opravila dobršen del lokalnega prometa. Napravila bi na dan kakih 500 kilometrov in bi bila popolnoma izrabljena. Morda bi bilo potrebno, pri enem ali drugem sedanjih vlakov vozni čas za par minut spremeniti, kar pa ne bi naletelo na težave, zlasti ker imajo skoraj vsi vlaki v Zagrebu pol do tri četrt ure postanka. Naraščanje vlog Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle pri 29 slovenskih hranilnicah v oktobru 1938 vloge '*te knjižice za 16 milj. na 618.1 milj. din, vloge v tekočem računu za 8 milj. na ^1.4 milj., skupne vloge pa za 24 milj. •te 1.059.581.469 din. Te številke so prav razveseljive, če se pomisli, da so morale •teauilnice v septembru izplačati svojim vznemirjenim vlagateljem 55 milj. več, 'Jtekor so od njih v istem času prejele, 'tendar ne smemo prezreti, da so tudi v 5ePtembru izkazovale številne hranilnice horast vlog. To je bilo sledečih 9 branil-jJ1C: Črnomelj, Novo mesto, Slovenji Gra-Jfc. Marenberg, Slovenska Bistrica, Ptuj, rniož, Gor. Radgona in M. Sobota. y oktobru so narasle vloge na knjižice 8, v tek. rač. pri 11, skupne vloge pri .‘‘ hranilnicah. Število vlagateljev na niižice je naraslo pri 8, v tek. rač. pri ■ skupno pri 7 hranilnicah. Znašalo je l32.247. Te številke dokazujejo, da se vloge in zaupanje v denarne zavode hitro vračajo in da smemo upati, da bo kmalu zopet doseženo stanje iz avgusta 1938. g Jugoslovanski-italijanski trgovinski odnosi. Stalni jugoslovansko-italijanski odbor za trgovino je te dni zaključil svoje štirinajstdnevno zasedanje. Bonna poročila DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2401.66 —2416.26, Berlin 1766.73—1780.61, Bruselj 746.19—751.26, Curih 996—1003.52, London 206.66—208.72, Newyork 4382.26 —4418.57, Pariz 115.52—116.96, Praga 150.93—152.04, Trst 231.45—234.53. EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 465—467, 4% sev. agrarji 58—59, 4% agrarji 58—59, 6% daltn. agrarji 88— 88.75, 6% begi. obv. 88.50—90.50, 1% stab. pos. 97.50 d., 7% Blair 90.25 -91. 8% Blair 94—96.25. Delnice: Narodna banka 7350 d., PAB 220 d., Trbovlje 184 —185. Še dve izjavi o tekmi Mura — Železničar V zvezi s poročilom o tekmi MuratŽe-lczničar, odigrani v nedeljo v Murski Soboti, smo prejeli iz Murske Sobote dve izjavi, ki jih na tem mestu objavljamo po načelu, da se da beseda tudi drugi stranki, s čimer pa je za nas debata o tej tekmi dokončno končana. Funkcionar »Mure« piše: »Gledal sem tekmo iz neposredne bližine Zel. vrat. V poslednji minuti igralnega časa dobi visoko žogo Murin igralec Čebulj približno 25 m od gola. Žogo stopa — Žel. igralci trdijo, da je bila v tem momentu roka jaz nisem videl, tudi sodnik je ni videl! — potem jo vodi proti golu, predribla še vratarja in od cca 4 m zabije gol. Sodnik odločno piska dvakrat in nedvoumno pokaže z roko na sredino igrišča, sam gre proti sredini igrišča, ustavi se točno na sredini na stranski liniji blizu zastave, torej na mestu, kjer običajno stojijo sodniki pri začetnih udarcih. Zel. igralci protestirajo pri sodniku, češ da je imel igralec Čebulj pri prevzemu visoke žoge roko in da vsled tega gol ni dosežen na regularen način. Murini igralci so se vsi objemali ter so medtem odnesli tudi žogo na sredino. Pri tem nobeden od igralcev, tako Murašev kot Žel., ni dvomil, da je sodnik gol priznal. Ko je sodnik, stoječ na sredini igrišča na stranski liniji, kon-statiral, da je čas potekel, je odpiskal tekmo. Publika je zapustila igrišče, do zadnjega prepričana, da je rezultat 2:1. Takoi, ko je sodnik odpiskal tekmo, so ga obkolili igralci in funkcionarji Železničarja ter ga spremljali do njegove kabine. Ker je bila tekma končana in s tem rezultat končnoveljaven, me ta razgovor ni zanimal. Pozneje mi reče funkcionar Žel., da je govoril s sodnikom in je rezultat 1:1. To sem povedal službujočemu odborniku g. ravn. Lipiču, ki je potem počakal sodnika pred kabino ter ga vprašal za rezultat. Sodnik mu je v moji navzočnosti povedal »kaj me vprašate, saj ste videli tekmo«. Ne morem razumeti, kako je mogel sodnik po odigrani tekmi spremeniti svojo odločitev, kajti kot star sodnik bi moral vedeti, da se v tekmi sami donesena odločitev po končani tekmi ne more spremeniti in je popolnoma irelevantno, da li je odločitev objektivno pogrešna ali ne.« Igralec Mure Kukanja pa prosi za objavo, da ni bil izključen radi žalitve sodnika, temveč radi tega, ker se je po neki sodnikovi odločitvi prijel za glavo. (Tudi to je lahko žaljivo. Op. ur.) NEDELJSKI SPORED V MARIBORSKEM OKROŽJU V nedeljo so v mariborskem okrožju na sporedu sledeče nogometne tekme; Železničar :Maribor, Železničar :Maribor (rez.), Rapid:SIavija, Rapid:Slavija (rez.), ki bi se bile morale odigrati že poprej, pa so bile preložene, ker jih oblasti nisp dovolile. s. Na Usti strelcev za državno prvenstvo vodi po zaključenem jesenskem državnem prvenstvu Matošič II (Hajduk) z 11 goli, slede mu Petrovič (Jugoslavija) z 10, Kacijan (HAŠK) z 9, Glišovič (BSK) in Rajlič (Slavija S.) z 8, WolfI in Lešnik (oba Gradjanski Z.) in Pavletič (Slavija V.) s 7 goli itd. Izmed igralcev Ljubljane sta po tri gole dosegla Erber in Grunta! Sah Velemojstrski turnir „AvroN V Amsterdamu so bile odigrane nekatere prekinjene partije, s čimer se je stanje v tabeli nekoliko razčistilo. Kot je bilo pričakovati, je Reshewsky z odlično igro premagal Finea, ki je tako utrpel na turnirju že drugi poraz. Fine sedaj ni več sam v vodstvu; pridružil se mu je Benjamin turnirja Pavel Keres, ki doslej edini še ni izgubil nobene partije ter ima najlepše šanse za prvo mesto. Navidezno izgubljeno končnico proti Reshewskemu je dr. Aljehin na čudežen način še rešil v remis. Remis je tudi končala partija Botvinnik:Keres. Trenutno stanje: Fine iti Keres 6'A, Botvinnik 5 (1), dr. Aljehin in Capablanca 5, Reshewsky 434 (l), dr. Euwe 3'/» in Flohr 3. Partije l „Avro" turnirja Francoska otvoritev. (9. kolo v Arnhemu 19. nov.) Beli: dr. Aljehin črni: Capablanca 1. e4, e6 2. d4, d5 3. Sd2, Sf6 4. e5, Sfd7 5. Ld3, co 6. c3, Sc6 7. Se2, Db6 a Sdi3, cxd4 9. cxd4, Lb4+ 10. Kfl, U7 11. a3, Sf8 12. b4, Ld7 13. Le3, SdS 14. Sc3l a5 15. Sa4, Da7 16. b5, b6 17. g3, f5 la Kg2, Sf7 19. Dd2, h6 20. h4, Sh7 21. h5, Sfg5 22. Sh4, Se4 23. Db2, Kf7 24. t'3, Sg5 25. g4, ixg4 26. Lg6+, KgS 27. f4, Sf3 28. Lxh7+, Txh7 29. Sg6, Ld8 301 Taci, Le8 31. Kg3, Df7 32. Kxg4, Sh4 33. Sxh4, Dxh5+ 34. Kg3, Df7 35. Sf3 in Capablanca je izgubil igro, ker je prekoračil čas. Partija pa je bila tudi brez tega izgubljena. Tako je torej dr. Aljehin čestital velikemu Kubancu za 50. rojstni dap! Katalonska obramba (9. kolo v Arnhemu 19. nov.) Beli: Flohr Črni: dr. Euwe I. d4, Sf6 2. c4, e6 3. g3, d5 4. Lg2, dxc4 5. Da4+, Sd7 6. Sd2, c5 7. Sxc4, Le7 8. dxc5, Lxc5 9. Sf3, 0—0 10. 0—0, Sb6 11. Db3, Ld7 12. Sxb6, axb6 13. Se5, La4 14. Dd3, De7 15. Le3, Tad8 16. Lxc5, bxc5 17. Dc3, SdS 18. DcL Dc7 19. Sc4, Lc6 20. Tfdl, Sb4 21. a3, Txdl 22. Dxdl, Td8 23. Del, Sa6 24. Lxc6, Dxc6 25. Del, Da4 26. Se3, h6 27. Tdl, Td4 28. Td2, Da5 29. Sfl in remis. Daljica marija romunska: 32 fyaMa ntajepa žMfeufa Seveda pa so se znašle v salonu Carmen Sy!ve časih tudi pomembne osebnosti: odlični znanstveniki, I lQzoii, zdravniki, glasbeniki, slikarji, pesniki, pevci in eralci. V njenem salonu sem spoznala može, kakršni J? bili Sauer, Sarasate, Vandykc, Slezak, Ysaye, Puguo, hibaut, Hubermann, Sarah Bernhard, Rejane, Catulle aades in mnogi drugi. Navado Carmen Sylve, živeti ^Protislovjih, bi občutila gotovo kot izdajo, ako ne bi la vedela, da jo vodijo pri vsem le čustva. To mi je a v*e pojasnjevalo in odpuščalo. In 1- pa5 imela Izreden dar za to, da je videla • dišala nCkaj tU(jj tanli kjer ni nihče ničesar videl '•‘česar slišal. M "Pridi sem, draga!« me je nekoč poklicala, ko je 0„l 1 r°ko v roki z neko suho Angležinjo. »Moraš si ^tedati Edithinc lepe lase.« Še preden sem se obrnila jcIllei. sem opazila Edithino hvaležno osuplost. Nikoli hiNn'ibila opazila. da ima lepe lase. Ti lasje tudi res naih 1'1,1 lcpi- toda Auntv je cenila včasih kot lepoto obx, !J Krde stvari. Pri tem pa je hotela, da bi ves svet ie h-, val njena odkritja. Enaka moči njene domišljije sposrfv samo njena moč ljubezni do bližnjega. Bila je bio* na’ razdati še svoje zadnje. Nobenega prosilca ni a °Hsloviti praznih rok. v svon5^10 r°k° jc i,nela kra,jica tcdai’ k0 ie dvi*n,i,a tealni J Priznanja mladega Georgea Etiescuja. Ge-kotnponist in goslač je spadal med njene najbolj češčene varovance. Jaz sem ga prezrla. V brez izbire in večinoma le po naključju zbrani družbi pesniške kraljice se nisem dobro počutila. Zato je razumljivo, da v množici brezpomembnih ljudi nisem opazila pomembnih in da sem spoznala Enescuja šele izven te družbe. To sem povedala tudi mojstru naše romunske glasbe, ko mi je nekoč pozneje priznal, da »ga tedaj niti opazila nisem«. Nikakor si nisem mogla misliti, da so v tisti družbi mogoči tudi res pomembni ljudje. V mladosti smo hitro pripravljeni, pretirano hvaliti ali pa krivično grajati in podcenjevati. Posebno sera sovražila to »galerijo«, ker jo je teta zapeljala k »igranju«. Bolek) me je, kadar sem videla, da je sicer prirodna žena napravila prisiljene geste. Sčasoma se jih je posluževala z rutino kakor stari igralci. Jaz sem se vedno bala »samo sebe kazati«. Noben Anglosaks tega ne ljubi. Tako sem postala iz nasprotujočih čustev še bolj molčeča in plaha kakor sem bila. Kronani vladarji so več kakor ljudje, oni so simboli, pojmi. Nosilci so krone, skovane po zgodovini, ter poslanstva, ki je bilo že pred njimi določeno. Njihovo poslanstvo je vedno zgodovinsko, splošno, nadosebno in neosebno. Lahko pa si svoj smisel na novo zamislijo, sijajno s svojo svojstvenostjo izpolnijo ter v svojem ritmu določijo. Toda temelj ostane nespremenjen, težak ali lahek, zlat ali železen, kakor njihov vidni emblem ---krona. To dejstvo povzroča, da vladarji in njihove rodovine niso deležni le navdušenja, zvestobe in ljubezni, ampak tudi kritike, ljubosumja in radovednosti. Nudijo iim mnogo, toda od njih terjajo vse in vsak jih gleda, sme jih gledati in ni dolžan izražati jim le svojo vdanost, ampak je upravičen staviti jim tudi zahteve. Terjatve, ki jih državljan odkloni kot neizpolnjive, terja od vladarja kot razumljive. Mnenja, ki se sicer zamolče kot indiskrecija, se o vladarjih brez sramu izrekajo. Oni stoje na vrhu piramide. Njim pripada moč vseh, oni pa pripadajo vsem. Oni stoje pod težo dragocenih simbolov, ki so skupna last vseh, izražajo moč in sijaj, zato morajo biti vedno močni in sijajni. Romunska kraljevska krona se končuje v križu. Kralji te države morajo nositi težko breme. Tega takrat še nisem vedela, a vedela sta pionirski kralj Karol in pionirska kraljica Elizabeta. Toda življenje me je učilo in pričela sem to uvidevati celo tam, kjer se mi je zdelo najbolj nerazumljivo. Knežje osebnosti morajo v javnosti izgledati vedno pozorno, z zanimanjem in z ljubeznivostjo, ne glede na to, kaj se godi v njihovi notranjosti in ne glede na njihove telesne ali duševne bolečine. V trenutku ko za-puste svojo sobo, ne pripadajo več sebi, in še posebno ne tedaj, ako se pokažejo svojemu ljudstvu. Tedaj morajo svojo osebnost izbrisati ali vsaj skriti. Izpostavljeni so pogledom vseh in napraviti morajo tak zunanji izraz, ki vse zadovolji. Izraz njihovega obraza in gib njihovih rok se ne presoja po merilu splošno človeškega. Vsak gib in vsak izraz je obtežen s težo kraljevskosti in se pretirano tenkočutno presoja. Kralj se pojavlja v najbolj jarki luči. Na njem je vse veliko. Odvisno pa je samt» od opazovalca, ali vidi v njem večje dobre ali večje slabe lastnosti. In kako težko je biti nasproti vsem pravičen! Zato se zateka za svoj znameniti smeh. Smeh, to je naš zaklon, za katerega se skrijemo pred radovednostjo množic; smeh je naš ščit, s katerim se oprali imo puščic-kritik in puščic ljubezni preveč navdušenih. (Dalje sledi.) Slava 45. peŠDolka LEPO USPELA PROSLAVA OB 20-LETNICI OSVOBOJENJA Letošnja vsakoletna slava 45. pešpolka je bila še posebno svečana in je potekla v znamenju proslave 20-letnice osvobojenja ter novembrskih dogodkov, ko je pogumni general Maister s svojimi soborci definitivno odločil usodo Maribora. Na okusno okrašenem dvorišču kasarne v Melju se je poleg postrojenih čet zbrala velika množica meščanov ter zastopnikov oblasti in organizacij. Domačin slave je bil polkovni komandant polkovnik g. Marko Božovič. Med gosti smo opazili generala g. Stanojioviča, župana dr. Juvana, okrajna načelnika g. dr. Šiško in g. Ajleca, zastopnika škofa stolnega prošta dr. Vrabla, predsednika sodišča g. Hudnika, šefa drž. tožilstva dr. Zorjana, šefa policije dr. Trstenjaka, šefa obmejne policije g. Krajnovida, šefa davčne uprave g. Severja, upravnika kaznilnice dr. Vrabla, starosto mariborske so- kolske župe dr. Goriška, Maistrove borce sta zastopala dr. Dolar in Malenšek, dobrovoljce šol. uprav. Grčar, gasilstvo in lovce ravnatelj g. Pogačnik, Tujsko-prometno zvezo ravnatelj g. Loos. Po verskih obredih, ki so jih opravili prota g. Ivoševid, župnik g. Zavadlal in za muslimane Halil Imamovič iz Ljubljane, je bilo tradicionalno rezanje kolača. Nato je bil strumen defile mimo tribune, na kateri so bili zbrani častni gostje in predstavniki oblasti in korporacij. Gostom je bila prirejena zakuska. Letošnja polkovna slava je potekla ob spominih na one dni, ko je naša junaška vojska neustrašeno očistila našo slovensko zemljo, nad katero je potem v tistih dneh zažarela svoboda in oznanila narodu, da je prost in si bo poslej sam pisal in krojil svojo usodo. 5 sodišia Pretep zaradi ene same ženske Na Veliko soboto, ko utihnejo žage in kovačije ob Lobnici, ko graščina preneha s splavljenjem lesa po riži, ko utihnejo sekire po smolniških gozdovih in vpitje ter preklinjanje po lobniški grabi, takrat, ko dobijo »holcarji«, »furmani« in kovači plačo, takrat vselej zaživi šinidho-ferjeva gostilna v Lobnici, kakor če bi božje sonce posijalo spomladi na mravljišče. Oglasi se pohorska harmonika in gostilna je polna kakor panj, ki irji. Tudi na letošnjo Veliko soboto je biio tako. Pri šmidhoferju šo sedeli Jožef Turk, neki Zorc, neki Gerželj, 30-letni tesar s Smolnika Janez Obrez in Marija Obrezova. Pili so vse popoldne do mraka. Takrat pa je stopil v krčmo 23-letni kovaški pomočnik Josip Kladnik z Lobnice, se razgledal po omizju in omenil: »Toliko dedcev, pa ena sama baba!« Zorc se je dvignil in zavpil: »Smrkavec'« Za mlado, pijano in praznično razpoloženo kri je bilo to dovolj. Kladnik je zgrabil za stol. Nastal je splošen pretep, v katerem se je dogajalo nekako tako, kakor je zapel Župančič o hudiču in belokranjskih kvartopircih, ki so se zasedeli pri kartah, namesto da bi odšli k maši: Nihče ni namerjal dolgo: kar po hrbtu in po glavi.« Zaradi te žalostne Velike sobote, ki je nastala žalostna zgolj zaradi ene same ženske, so morali sesti na zatožno klop štirje: Mihael škof, oženjeni kovač s Smolnika, Avgust Lončarič. 27-ietni kovaški pomočnik z Lobnice in že omenjena Kladnik in Obrez. Škof je obtožen, da je s stolom zlomil Turku levo roko in tako napravil prestopek zoper življenje in telo. Lončarič in Kladnik pa H naj sporazumno prizadejala prav tako s stolom nekaterim po obrazu odrtine in podplutbe. Obrez pa je mahal ko divji 7. nožem in prerezal k sreči Lončariču samo suknjo ter tako oviral druge zoper osebno varnost in prostost. Na razpravi, ki se je vršila pred senatnim predsednikom dr. Čemerjem, sta bila obsojena Lončarič in Kladnik vsak na 7 dni zapora, pogojno za dobo dveft let. škofca pa je bil oproščen vsake krivde, ker se je sodišče prepričalo po izpovedbah prič, da je prišel Škofca samo mirit. Bolnišnica, OUZD in Obrez pa so se zavrnili glede odškodnine na civilno pravdno pot. Dok!© ‘c hote! razrezati Egon Tur k, 30-letni samski trgovec v Mariboru, živi kljub temu, da ‘ie je pregrešil proti paragrafoma 243-47 k. z. (da je imel nedovoljeno razmerje z nekim mlajšim krojačem) še z dvema ženskama: z neko Amalijo L. in z Romano Rudi, s katero ima celo nezakonskega otroka. Ko se je z zadnjo letos marca sprl, jo j« zvabil s pomočjo nekega fanta v stanovanje svoje matere v Razlagovi ulici. Tam je začel vpiti nad njo, ji med drugim očitati nezvestobo, nazadnje jo je pa nagnal v sobo, jo udaril s pestjo ter i zaklenil. Z veže ji je grozil, da ne bo šla srečna iz sobe in da jo bo razrezal. Vsa prestrašena ženska je bila toliko prisebna, da je potiho poklicala po neki deklici na ulici stražnika, ki jo je končno rešil neprostovoljnega jetništva. Turk je vpil na Rudlovo še vpričo stražnika ter ji grozil, da jo bo ubil. Hotel jo je napasti, kar je pa stražnik preprečil. Turk se izgovarja s pijanostjo. Obtoženi Egon Turk je bil obsojen za svoja protizakonita dejanja na 5 mesecev in 15 dni strogega zapora. Gospodarju prodaial gospodarjevo vrhnje. Mladi Štefan A. je bil mlekarski vajenec pri mlečnem trgovcu Juriju T. v Spodnjem Ksapju. Vsak večer, preden je odšel spat, je Štefan pripravil na voziček prazne posode. Z njimi je drugo jutro odrinil po vaseh, kjer je zbiral vrhnje od kmetov; pripeljal je potlej tako nabrano vrhnje nazaj h gospodarju in mu ga prodal. To bi bilo vse v redu. Obtožnica pa dolž! Štefana, da je vsak večer, ko je pripravil prazne posode, postavil med uje 15 litersko posodo, napolnjeno z vrhnjem. To posodo je drugo jutro odpeljal s seboj in jo naslednji dan z drugimi posodami vred prodal gospodarju. Tako je š!o v redu kakih 35 dni od oktobra do novembra lani, ko so prišli Štefanu na sled. 15 litrov vrhnja po 6 din liter in 35 dni je že precejšnja vsota. Trgovec pravi, da je oškodovan za 4000 din. Štefan priznava krivdo, tudi to, da je vzel enkrat 3 kg surovega masla; pravi pa. da je na gornji način ofrnažil gospodarja največ za 10 do 12 litrov dnevno. Po njegovem bi mu napravil komaj 3000 din škode Štefan A. je bil obsojen na 4 mesece zapora, pogojno za dobo 3 let. Saharin. Kakor ni človek nikoli na či-stem s samim sabo, kar se tiče njegove vesti, tako si prav za prav ni nikoli na čistem kar se tiče paragrafov; saj pravijo, da tudi pravični greši najmanj devetkrat na dan. Ali kakor ljudje nekaterih grehov ne smatrajo več za grehe, prav tako so si skoraj legalizirali nekatere dnevne prestopke. Če imaš na priliko nežigosan vžigalnik ali saharin, ni to nič takega, za to vedo vsi domači, pa tudi sosedje. Nihče se nad tem ne spogleduje. Drugače se pač ne da živati. Mudo nastane samo takrat, če te kdo naznani. To se je zgodilo tudi posestniku S. v Pavlovcih. Živel je, kakor so živeli vsi njegovi sosedje, pipo sl je nažigal z nežigosanim vžigalnikom, kavo pa si sla-* dil s saharinom. Nekega dne letos aprila pa sta se oglasila pri njem dva podpre-glednika finančne kontrole z občinskim odbornikom, ki sta ga poznala in kateremu je bilo zategadelj malo nerodno. Napravili so hišno preiskavo in našli nežigosan vžigalnik in lovsko puško. Kajpada se kmet ni nadejal obiska. Da ne bi našli še saharina, je njegova žena, ki je vprav parala neko suknjo z nožem, sko čila pokoncu, se pognala k omari, vzela iz nje zavitek in hotela zbežati z njim. Pri tej naglici je potegnila mimogrede po podpreglednikovi roki in ga vrezala. Zaradi vsega tega je prišla na zatožno klop. Terezija Skaza je bila na razpravi oproščena. Zanimivosti Siromašni invalid dobil milijonsko dediščino Nedavno je v Ameriki umrl bogati Jugoslovan Ivan Tolič, ki je zapustil več milijonsko premoženje svojima nečakoma Ivanu in Nikoli Tolič iz Banja Luke. Vest o smrti bogatega strica iz Amerike je napravila siromašnega invalida Ivana Toliča kar preko noči za milijonarja. Ker pa hočejo stričevo premoženje razgrabiti ameriški duhovniki, ki so stregli bogatemu bolniku, je Banjalučan Ivan najel pravnega zastopnika, ki mu je pomagal do pravice. Ko so srečnega invalida novinarji vpraševali, kaj bo s tolikim premoženjem, je dejal, da bo tudi odslej živel skromno in delil srečo z domačimi reveži. X Najnenavadnejše stanovanje na svetu ima pač neki 391etni vrtnar blizu Londona, ki že nekaj let stanuje s svojo ženo in dvema otrokoma v kolibici na kolesih, pritrjeno za parni cestni valjar. Po potrebi se seli z vso družino iz kraja v kraj in opravlja svoj posel. »Vozimo se počasi, toda prijetno, in povsod pridemo pravočasno«, pravi ta mož. »Glavno je, da nas noben avto ne more povoziti in uničiti, <-e trčimo z njim«, pravi njegova žena. in družina zadovoljno živi. X V znamenju časa. V Aldershotu v Angliji je neko ženo povozil tank.____________ Cc ne morem ugrizniti, tudi nikoli ne kažem zob Sokolstvo 1. Sokoli jezdeci. Danes ob 20. letni sestanek. Novinci dobrodošli. redni Radio Četrtek, 24. novembra. Ljubljana: 12 Vsakemu nekaj na pl°' ščah; 1320 Ivan Magister igra na harmoniko; 18 Vsakemu nekaj igra RO: Skladbe Antona Jakla; 22.15 Duet c^er. — Beograd: 17.30 Narodne pesmi; 1 Čelo koncert Ivana Mokranjca; 21.30 Ve* čer popularnih melodij. — Sofija: 13-Lahka in plesna glasba; 20 Klavirski koncert Beethovna; 22 Plesna glasba. " Koln: 20.10 Bizetova opera »Carmen«. " Monakovo: 20.10 Leharjeva opereta »->u' dita«. — Berlin: 19 Plesna glasba. — Riin; 21 Velik simfonični koncert. — Toulouse-19 Lahka glasba. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasili stane vsaka beseda 50 par: nalmaalSa orlstoibina » oglase le din 6_______ Dražbe, preklici, dopisovanja In ienltovanlskl oglasi din I.— oo besedi. Naim ^ znesek za te oglase ie din 10.—. Debelo tiskane besede se računaio dvoino. Oglasni dav (c enkratno oblavo inaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačule takoi pri naročilu. oz'r”n,a_ vje vposlatl v pismu skupai z naročilom ali pa po poštni poloinlcl na čekovni račun št. 11.409. pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din _____________________________________________ — Razno 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova. 91 ŽELODČNO BOLNI uživajo z uspehom zdravniško preizkušen prepečenec samo iz pekarne Čebokli. 2687 ČASOPISE domače ter inozemske, in in-serate za vse časoDise naročate najbolje pri Minko Sax, Maribor. Grajski trg. 2945 ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. 3143 NAROČITE POHIŠTVO direktno pri proizvajalcu A. Belak, Frankopanova ul. 23. 3045 Kdor meni (obrtniku) POSODI za 3 mesece od 3—5000 din, mu plačam 1000 din obresti pod sigurnim jamstvom. Dopis na upravo »Večernika« pod »Denar«. 3157 ODEJE — KOCE pernice, puh, perje, volno, vato, kapok kupite najceneje. — Oglejte si izložbo pri »Obnova«, Jurčičeva 6. 3167 Posest . jtmrjvs:. PRODAM VINOGRAD sadonosnik in njivo, vse skupaj okoli 7 oralov zemlje in travnik za 3 orale. Garbeis Franc, Vukovje 5, Sv. Marjeta ob Pesnici. 3161 MALO, LEPO POSESTVO pri Mariboru za 20.000 din naprodaj. Vprašati Maribor, Meljska c. 22, Fajdiga. 3184 HIŠICA Z VRTOM za 12.000 din naprodaj. Poizvedbe: Vrbančič. Maribor, Lekarniška ul. 9. 3165 Kupim Kupim vsakovrsten TRGOVSKI INVENTAR Naslov v upravi. 3^58 Stanovanje Sprejme se poštena gospodična kot SOSTANOVALKA Uporaba kuhinje ie prosta. Vprašati v trgovini Legat, Meljska cesta. 3155 SOBO meblirano, strogo separirano, oddam gospodu poceni s 1. decembrom. Naslov v upravi. 3156 Lepa, prazna SOBA za oddati. Strossmajerjeva DVOSOBNO STANOVANJE oddani. Vojašniška ul. 5. 31 V naiem ^ HIŠICO „ s 1000 m5 vrta v G. nju dam v naiem za 3 leisr Vprašati pri Gusel Gosposka 46. Službo išie August; 3159 ŽELIM SLUŽBO sposoben za vsako delo. ,* dobrim izpričevalom. man Avgust, Studenci, Obie/-na 59.__________________JJŽ? Mladi BRIVSKI POMOČNIK išče nameščenja v bolpfi^ salonu za stanovanje in . no. Nastopiti pri mogel 1938. Vprašati v upravi-^L- MESTO HIŠNIKA M išče tnlad, priden zakons . par. Ponudbe na upravo V »Hišni red«. Miklavževa darila v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVOS, MaiW>r Aleks. c. 13 Telefon 2207 Ul. 9. 3162 St&m imenovati svoje me . . • Prav nič ni čudno, kajti žene se pogovarjajo o meni! Posebno Pr> vremenu! Priporočajo me druga X« kot najboljše sredstvo proti rdeči, . , in na tuu pavi in razpokani prav, kajti: Le Nivea krepilno sredstvo za kožo, koži. To je pa vsebuje Euceru- t ijU Uit in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstuvnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in prazni ov v^‘! ,^va ^ upra iu mesec prejem#* * upravi ali jjp pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. le e on ur št. 23-67. Poštui čekovni ručuu št. 11.409.