\
UHU» "MPT (No. 556) AUTHOMXKD BY THE APT OF OCTOBER * 1917. ON FILE AT THE POST OPTICS OF MEW YORg, N. Y. By Orter of the President, A. B. Burleson, P. M. Os*
Vajraiji siovmU dnevnik Mmh.
Ea pol lot*............... SiM
Za If«« York oolo MS.7.00 £a moacmitvo oolo leto...
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.

The l&rgeit Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays
and legal Holidays.
_
IV" 75,000 Readers. TI
TELEFON: »70 COETLANDT.	__l Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. ttl. — STEV. «51.	NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 25, 1920. — PONDELJEK, 25. OKTOBRA, 1920.	VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVTQ.
NESRAMNE ZAHTEVE IMPERIALISTIČNE ITALIJE.
JUOOSLAVUA SE JE V KLONILA ZAHTEVAM ZAVEZNIKOV TEB BO UMAKNILA SVOJE CETF IZ KOROŠKE — MAC C HI A VELSKE SPLETKE ITALJANSKIH IMPERIJ ALISTOV. — V AVSTRIJI VLADAJO LE KRŠČANSKI SOCIJALISTI.
Dunaj, Avstrija, 'JEI oktobra. — Večina članov kabineta je včeraj skbtiila mUtupiti, ne da hi čakala na ©tvorjenje novo izvolje-i r|ra parlamenta. S tem j«* dobila kričar.sko-soeijalno večina nalogo, ('a.krmari polomljeno avstrijsko <lrža\no ladjo.
Belgmd, Jugoslavija, 23. oktobra. — Vlada je danes objavila, da bo soglasno s zahtevami sveta ministrskih predsednikov umaknila jugoslovanske čete is koroških okrajev, kjer se je vršilo ljudsko glasovanje.
Rim, Italija. oktobra. - Soplasne z listom Tempo je stavila l.ahja na .lutro*lsvijo eelo vrsto zahtev kot predpogoj za zopetni prieetek pogajanj med obema deželama.
Italija si želi t>»razuma na temelju naslednjih toek. (To naj bi bil sporazum, a je v nuniei nesramen rop, vreden italjanskih kulturo« we v. >;	• j
IVd-'	Izpraznitev kor<»«kej?a plebisritnepa okraja kot jam-
M\o /a to. da bo Jugoslavija vpraševala mednarodne dogovore.
Driiiri«''•: Odstoo t zemlja ob meji v varsfv » doho<lov v Italijo, \ ključno Julijske Alpe. < Italija, ki se postavlja, da je velesila, se boji Jo«»ofclavije ter s«> hoče zavarovati pred slednjo s tem, da ji ukrade zemljo, rim manjša bo Jugoslavija, tem veeja bo varnost Italije. To j»« star wept, ki pa se ni še nikdar obnesel.)
Tretji, : — I spešno politično varstvo italjanskih manjšin v Dal-luuiji !»>r samouprava Trnegore in Albanije. "Tatinski črnogorski kralj j,- v /lahti s italjansko kraljevo rodbino ter v sled tega upra-\ irrn do italjanske nrotekeije.)
Vprašanje bodočejra statusa Reke se bo stavilo na stran, ker je mednarodnega značaj.a (Tukaj stili polentarje čevelj.)
Razkrit J i, tikajoča se liodočega statusa Da'maeije in Reke. kot bita objavljena v italjanskem JoeijalUtinem listu "Avanti", o-/načuj«> (iiornale d'ltalia kot komplot, ki izgleda kot bajka. (V Italiji izgleda marsikaj kot bajka.)
Soglasno z Avantijem so se prejšnji ministrski predsednik Or-1. udo ter častniki armade in mornaiiee dogovorili v družbi s pri--mojn iin I » Aiinuji/ijnii. da bodo vzdržali statu-, ,pio na Reki in v Oalmaeiji za dobe dveh ali treh generaeij, v namenu, tla ne dovolijo tu. ta način Jugoslaviji nikakili kom>e*ij ali prednosti.
Če bi sadel ta načrt na odpor, — pravi A van ti, — bi se zarotniki posluiili sil« ter zasedli Zader, Pulj in Trst. Za taj slučaj bi jim V.la na razpolago sila 100,000 mož < boljše rečeno delomržnih faki-i.ov. < rlo gibanje nuj bi imelo obenem proti-boljševiiki znaeaj ter raj lu imelo svoja središča v Rimu, Milanu in Bologni.
Avanti izjavlja nedalj«". da so računali voditelji eele podle za-rote s privoljenjem itatjanskega kralja, da se sestavi nov kabinet, v
SVET POSLANIKOV IN PROSTOST POLJSKE,
Svet poslanikov se je udal protestu Poljske. — Nova pogajanja glede Gdansk*. — Gen. Zelgovski.
POLOŽAJ V ANGLIJI SE JE MALO IZBOLJŠAL.
Pariz, Kraneija. oktobra. — / ozirom na protest Poljske proti nameravanemu dogovoru gle-[<'e Gdanska, ki določa praviee j Poljske ter prostega mesta (»danska pri uporabi pristaniška ter v drugih zadevah, je sklenil nicl-zavezniški svt-t imenovati komi-snje. ki se bo pedala z nadal.jni-^jni razpravami v tej zadevi. N*o-\ih pogajanj se bodo vdeležili trije izvedenei s poljske strani ter trije zastopniki mesta Gdansk.
Komisija izvedencev, k:«teri j»> [svet poslanikov poveril nalogo, da izdela predloge za novo rešitev Slika nam kaže posledico divjsbnja angleških čet v nekem irskem Planskega vprašanja, je imela da-mestu. Na desni vidite prebivalca ki je rešil golo življenje, in klet- ,,es tukaJ svojo prvo sejo. Sestav-
ko s pagagajem.	ti jena je iz zastopnikov Francije,
f Anglije, Italije in Japonske. | Kovno, Litva. 23. oktobra. — i Lit vinska se nahaja v stanju pa-i 'ke vspričo prodiranja čet gene-
ZDRAVSTVENO STANJE VENIZELOS BO IZBRAL
ZUPANA McSWINEY-A. PRESTOLONASLEDNIKA	„,h ,,„ v,,.
ne. ^ sako uro prihajajo nova po-
ročila o prodiranju teh čet v smeri proti Kovnu. (ilasi se. da nameravajo čete Zelgovskija zasesti pristanišče Mele v Iztočni Prusi-ji, v bližini prejšnje ruske meje.
/NGLEŠKO DELAVSTVO BOLJŠEVTŠKO. •
NI
katet'1'iii n.«j bi srdela poleg drugih tudi Gabriel z Fb'ke ter admiral da ne bodo zastavkali. če se bodo zopet pričela pogajanja med vla-<;< R> \al. prejšnji načelnik italjanskega mornariškega štaba.	Jdo ter premogarji. Xa temelju vseyra tega je tudi mogoče, da bo pri-
V nasprotnem du< aju pa sc jc nameravalo proglasiti demokra-.sto do mirne uravnave eelejra velikega spora.
tično n publiko z zelo radikalnim reformnim programom. Raje se že i'dalo dosti denarja, da se spravi na stran zarotnikov kraljeve gard-
nt čete.
Izvršitev te zarot«* naj bi se zgodila v trenutku, ko bi bila vlada pripravljena dati Jugoslaviji kake koueet»ije.
<iiornale d'ltalia pravi, da so razkritja Avanti-ja bedasta in ne-«!os|,t|n« Italija se ab«oluti.o ne suii1 o^lpovedati svojim upravičenim
(Ti zahtevam ob Jadranu.
* . •
Tu imaino zopet zgled italjanskf zahrbtnosti in podlosti. Kot i umidski Jugurtt, tako rečemo tudi danes lahko: — Romam vena-»*t mojt perituram si emptorem inveneris! (O ti podkupljivi
AKCIJA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA, KI JE ZADOVO
LJEN S TEM, DA SE POGAJA Z PREMOGARJI, JE ZAVLEKLA	__(	_
ZAPRETENO AKCJO TRANSPORTNIH DELAVCEV. — THO- Štrajkar je nezavesten. Ure so mu V slučaju, da bi Aleksander umrl MAS JE BAJE OSEBNO PROTI STAVKI.	štete. — Njegova žena je bila celo bi princ Pavel zasedel grški pre-
, J	..	--I	nr<> P" njem.	t stol. — Dtlbet v Atenah.
Lcndon, At glija. lM. oktobra. — Simpatijska stavka železničar-]	________
je\ v prilog Mavknjorini premogarjem, ki bi morala izbruhniti da- London, Atiglija, oktobra.' Atene. Grško. 24. oktobra — (nes zvečer, je bila začiiMio odpovedana ter je s t- m v veliki meri o 'Krog poldne se je glasilo, da so Ministrski predsednik Venizelos la.ir.na napetost v obstoječi industrijam krizi. Premogarji so spre- prišli zadnji trenutki župana iz je rekel danes nekemu časnikar-jeli povabilo ministrskega predsednika Lloyd Cieorge-a. da se-jCorka. Terence MaeSwineya. Bn- skcmti poročevalcu, da sieer upa. stanejo s člani kabineta. Povabilo je bil<» poslano danes popoldne letin Irske družbe za samodoloČ- da bo krali Aleksander ozdravel Frank llodges-u., predsedniku premogarske unije.	. i bo izjavlja, d i je župan nezave- ra se mu pa vseeno zdi za vsik
Posledica tega povabila je bila. da so premogarji naprosili že-jslen, vendar pa dostavlja v svo- slučaj potrebno, izbrati prestoio-IClan angleške delavske stranke, lezmearje. da naj o-llože svojo nameiavano stavkarsko akeijo, v karjjem poročilu-.	naslednika.	Rev. T. E. Williams, ki potuje po
ilinistrsl\o za notranje za-} V slučaju smrti sedanjega kra- Ameriki, je i-nel tukaj jako zna-deve je prepovedalo rabiti telefon Ija, ne bo zasedel grškega presto- čilen govor, v katerem je rekel.
je ameriško delavstvo najmanj t deset let ~a angleškim. Angle-| Nadalje je izjavil VenizeTos, dap^i delavci nikakor niso boljševi-^finlsfer za notranje zadeve je angleški in franeoski lean d i da t i ne škl .pač 7>a možje, ki se zavedajo izjavil, da je izdal tozadevno pre- bodo prišli vpoštev.
Chicago, III., 24. oktobra. —
sc železničarji seveda privolili.
Izvrševalni uradniki premogarjev so se posvetovali z zastopniki železničarjev včeraj popoldne in slednji so vprašali, če je mogoč izhod iz tega težnvnega položaja, kajti železničarji so izjavili,
le«
Jinn, ki boš kmalu proprdel, kakorhitro baš naš*! kupca.) Italjanski juiperijalisti, katere v.nli blazni l> Annunzio, hočejo strmoglaviti
Ničesar se ni izvedelo o tem, kakšno je pravzaprav stališče vlade, a povabilo na konferenco je sledilo neformalnemu pogovoru med zastopniki vlade ler posameznim« voditelji stavkarjev. V dobro informiranih krogih se domneva, da bodo storjeni kmalu definitiv-ni koraki proti uvelji-vLjenju miru v premogarski industriji. Glasi se, da je bil sestavljen provizoričen načrt, ki je nekoliko ugodnejši /3. premogarje kot j- bil zadnji dogovor in da je bil ta načrt odobren od posameznih premogarskih voditeljev.
Robert Smillie, voditelj premoirarjev, se je včeraj vrnil v London iz Skatske. ter se takoj pričel posvetovati z John Hodge-om ki ,ie zastopal premogarje in o kateerm se glasi, da je bil v stiku z Whitehall.
V vrstah železničarjev se jn dosti razpravljalo o vprašanju stavke. Izvedelo se j«*, da ni hotel Henry Thomas, načelnik unije že
.i j - , -.	.uuwii i.;o, »r ,»'» /.iimmi-i ^rsKt'jra presio- '
za pošiljanje sporočil ter tudi se- le bivši kralj Konstantin, pač pa'de. stram župana prepovedalo obiska-]njegov sin princ Pavel.	j pet
poved, ker moti navzočnost sestra skrbno negovanje jetnika
Ce bi umrl kralj pred 29. oktobrom, bi bila sklieana še stara po-
Zvečer je bilo izdano naslednje sianska zbornica, ako bi pa umrl
pozneje, bi imenovala nova zbor-n;ea kandidata.
Zdravstveno stanje kralja Alek
kralja /a slučaj, da bi ».♦> njegov* vlada pokazala preveč popusti ji- j b-zničarjev podpisati poziv na stavko in da je bil dal nato iztrševal-vo napram Jugoslaviji Podkupujejo vojake kralja v namenu, da raz-1"' odbor tajniku navodilo, naj podpiše ta poziv. Vi I javijo \se prejšnje dogovore ter lahko neovirano ropajo in ple-
obvestilo;
— Stanje MacSwine\>a se ni b«stveno izpremenilo. »Še vedno je nezavesten t^r niko<rar ne spozna. Njegova žena je smela ostati pri njem eno uro, njegov brat Peter p«) le nekaj minut. >^jegovi dve sestri čakata še vedno na dovoljenje, da pa smeta obiskati.
ČUDNA GROŽNJA.
tujo, dočitu mora narod doma stradati ali se pa seliti s trebuhu
m za
— Jaz sem osebno proti stavki, — je rekel Mr. Thomas. — Ro-iil sem se za to in se še danes borim, da se sklice konferenco in si-l.ruhom v tuje dežele Neeiiaumost prihaja pred padcem, se glasi ,:f,r takoj.
I »e-ovor ill tudi za itjfljanske širokoustneže in bedake, ki se napi-	Thomas je eden najbolj uplivnih voditeljev v angleškem delav-
I njej., kot žaba. ki j- hotela poMa'i tako velika kot vol in ki so je	»ribanj«. ^
je ra/po«-il«. 'm prišel dan streznerja, dan velikega obračuna kot je	Poročila, ki prihajaj«« semkaj iz različnih železniških središč,
p ed kratkim napočil nemškim in avstrijskim imperija listom. Mi pa kažejo, da so mnenja v vrstah železničarjev glede stavke zelo razde-
liioei, da pospešimo prihod tega U< na. Številni zahtev; jo. da se o vprašanju glasuje.
SOVJETSKI ODPOSLANCI IZ ZATVOBJENJE PQlXZAlTT.An.
bomo storili dneva.
v%e. kar bo v
I Bridgeport, fonn.. 22. oktobra. Vsi prodajalci premoga so bili danes po pošti dopisnico, na kateri je rečeno, da jim bodo njihova skladišča pognana v zrak, če ne bodo takoj zmanjšali cen premogu.
naiu
NEMŠKI 21DJE PROTESTIRAJO.
Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — lokaj je bilo včeraj sklicano zbo-rovanje, kat^reg« se je vdt-ležilo n:: ti\<k"e tu t b»oče Židov. Govor-i ,ki (vw iiioinH sami rabiji) so odločno obsojali protiiidovako giba-
i.j«. ki je v zadnjem času jako pridobilo na rao-'i ter »e je razširilo po celi Nemčiji.
VATIKAITU MANJKA DENARJA.
Rim, Italija, 2U oktobra. — Pod naslovom "Amerika je upanje papeštva" poroča neki tukajšnji lint, da je vojna posušila vse denarne vire, ki jih je imel Vatikan v Avstriji. Poljaki. Bavarski. Belgiji in Francija. Kmalo bo odpotoval v Ameriko papežev državni podtajnik Ceretti ter skušal nabrat i med tamošn j i m i katoliki miljott dolarjev. Ko so bili Jtadnjič pri papeiu Kolumbovi vi-$250,000.
M
ARMENCI V AKCIJI.
London, Arplija, 24. oktobra. Soglasno z nekim poročilom, ki ga je dobil tukajšnji Times, so u-vedlc armenske čete na celi fronti ofenzivo proti turški armadi.
NEMČIJE.
NICE.
Washington, D. r\. 24. okt.
BAJKA O
PROPADU TOV.
SOVJE-
Waahington, D. C., 21. oktobra. Državni tajnik Colby je danes izje vil, da je dobil iz ' zanesljivega \ira" poročilo, da bije sovjetom zadnja ura. Vsa znamenja kažejo, dp bo kmalo konec sovjetne vlade. —
Sidaj je čas,
ročajo vozne listke is stare domovine, za svojo sorodnike, znance in prijatelje.
Pojasnila glede con in sploh na in zanesljiva tvrdka:
PRAN K BAKSER
Berlin, Nemčija, oktobra. Zinovjev in Logovski, oba sov jet-'Tajnik Houston je danes objavil ska ruska delegata, ki sta s,- preil povelja, sogla-.no s katerimi je bi-k rat kini vdeležila konvencij«* nem la zaprta pf>d-zakladni«-a v Rosto-ike neodvisna soeijalistične stran-j nt. ter odpravljena tudi služba ke. kojih izff.m pa je pred parf podzakladničarja Združenih dr-d ne vi odredila netnška vlada, sta žav v tem mestu, danes v spremstvu policistov od-| Soglasno s postavo, ki je bila potovala v StMtin. °d tam se sprejeta tekom zadnjega zaseda-
sta peljala naprej z ladjo v Reval, na Estonskem.
NOV TURŠKI KABINET.
Carigrad, Turčija, 23. oktobra. Zastopniki zaveznikov so odobrili novi turški kabinet Tevfik paše ter dali izraza svojemu upanju, aa bo prišlo do sporazuma med vlado ter turškimi naeijonalisti.
Voditelj naeijonalistov, Kemal paša, je baje pripravljen pogajati se z novim kabinetom, o katerem se domneva, da je nacionalističnega mišljenja ,in nacijo-
82 OortUBdt St., New Ygcfc nolisticnih simpatij.
rja kongresa, morajo biti do 1. julija 1921 zaprte vse pod-zaklad-liiee. T^ podzakladniee se nahajajo v New York«, Philedelphiji. Baltimore, New Orleans, St. Louis. San Francisco, Cincinnati in Chicago.
STRUPENE SVINČENKE.
Madrid, Španska. 23. oktobra. Danes ponoči so tukaj are^rali til ekstremist«, ki so nabijali izzivalne plakate. Pri vsakem so našli dva revolverja in več svin-čenk, ki so bile prepojene z ne-k:m hudim strupom.
DENARNE FOSILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IV NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačili popolnoma zanesljivo in sedanjiii razmeram primerno tudi hitro p« •cli Istri, na Goriškem in tudi m Notranjskem, po ozemlju, ki jf zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pošilja cve italjanskih lir po sledeči! eenah:
50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir lostdei
$ 2.60 $ 4.60 $12.90 121.50 $42.00
Vrednosf denarjn sedaj ni Sta) na, menja so večkrat nopričako vano; iz tega razloga nam ni tto goče podati Bitinin« eeno vns
proj.
Mi računamo po mul ktoga dat ko nam poslan^ taar dospo t
roko.
}o postati najbolj pi
. ar
pa How York Tvrdka frssk laku^
sandra so jc jako poslabšalo. Vče-t';j je dospr! v Atene francoski sprcijalist profesor Delbet. ter s<> t ikoj posvetoval z ostalimi zdravniki. ki so bili dosedaj pri kralju.
Rolet in. ki je bil izdan opolnoči. naznanja, da sr temperatura !nekoliko izboljšalo, —kot sp trla I
svojih pravic. Kljub sedanjim širajkom ni delavska situacija v Angliji posebno resna. Ko bo konec teh štrajkov. bo v Anjrliji dolgo Časa mir. Revolucije so v Angliji zaeifkrat ni trfba bati.
ZDRAVSTVENO STANJE PA-DEREWSKI-JA.
Pariz, Francija. 24. oktobra. Zdravstveno stanje Ignaca .lana Poderetvskija. poljskega zastopnika pri Litri narodov, ki je zbolel n« unetjii sapnika, sc vč«-raj
I nega kralja vsak hip izprome-nja. Zdravniki so noč in dan pri iijTrn.
si v buletinu, katerega so izdali zdravniki, ki mu strežejo v nekem tukajšnjem hotelu.
Paderewski je «e vedno v postelji ter ni v starat sprejeti niti MANDATI ZA PALESTINO. vojih diplomatičnih tovarišev.
London, Anglija. 22. oktobra, njem, k«lo bo prevzel mandat nad ' »'rnj je lei > tukaj razerlaseno.' Palestino. Pri tem bo v prvi vrsti d-i se bo začela Liira naro<lov v vpoštevali Bdfourjevo proklama-r.ajkrajšem č..vi? baviti z vpraša-'f<ja glede tc dežele.
Premisliti dobro, komo boste vročili denar zi poslati »stari kra) ali pi za voajo listki.

Bodsj Ki rimo t časa tfolmuiU in Klorabe, vsak sknia postal
titro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Rasni agentje in sakoV d bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežja.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane sti-»reke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa .eizkušenim začetnikom mogočo ispolniti svojo nentsoneljene oblj^ >6, je veliko vprašanje
Nafe denarna pofiljatre aa sadnji (aa po nori srni tn na novi »•čin primerno sedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in nno» jivo izplačujejo.
Včeraj smo račonali aa podjalve Jngoelovanddh kron po sta« lečih eenah:
300 kron .... $2.85	1,000 kron -.... $9.00
400 kron .... $3.80	5.000 kron .... $44.50
500 kron .... $4.70	10,000 kroA .... $88 00
Vrednost denarju aedaj nI stalna, menja aa večkrat neprič* covano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna« wej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospt r roke.	^
Denar nam je poslati najholj po Demestic Money Orderf aH pa Taw York Bank Draft.	,
■I TrMka Frank Sakssr, 1 t.	i. i T^ M0<ctfan4lSmiew Ysc^fcX.J
j
w^RT;'-K.;'*
"S ~ r -
' <¥- "f* , :.......
X, {
GLAS NAHODA, 25. OKT. 1920
GLAS NA£ODA"
nUQWNIAM DAI L VI
■LOVXHIO PUBLISHING COMPACT
ta wrtwitlwH
LOUIS BCNEDIK.
•C M iiifi i tffcvi. Mw Yoffc City* N« V«
NinO" Mlaja vnk San immil mMJ In praznika«.
f fri*
Ca Naw York sa celo Mi sa pol lota Za liwnmilw sa colo Mi
wrjm
ft AO
ILAI NARODA (Voloo of tho Pooolo) <iy ojccoot Sunday« iM SoPocrlptlon ytirljr WJI
m no prlobCnJoJo. Donor an] m »M krnjo ntrotelkor pratlmo. da a njo bevnUMo nasnonl. do hI trojo najdi
OLAI NARODA Borouflk of Manhattan. Now York. Tofophono: Cortlandt
V.
Prohibicija in
to . |
Uii<'»«
Ij« kiittft no L'Ml
Californija je vznemirjena ^adi vprašanja prohibit je, kajti prebi\al»-i za pad ni h držav ;»«» vzeli prohibieijo re^no. Vinogradniki.
-oi/.vajah-i grozdja m> bili izprva prestrašeni vsled pretečega njih industrije, a njih strahovi so bili povsem neuteme-■sih. ko j«» vino.redno izdelovalo, je stalo grozdje print dolarje /a tino v vinogradu samem. Danes pa je vred-dje od devetdeset do do dolarjev za tono. Ni treba iti daleč, da najdi vzrok t epa izvanrednega povečanja »en materijala iz ka-t'T«'|fi >•«• dela vino. Doma napravljena vinn so stopila na mesto prejšnjih vin. I*r* .I kratkim je neki zvezni uradnik, ki je prideljen oddelku za izsiljevanje Volsteadove postave, izjavil, da bo izdelo: \anje vina doma dovoljeno v obsegu dvestotih gulon na leto za vsako posamezno družino.
(iUvnu bistvo celega položaja |<; to. tla prohibieija v Californiji sploh ne obstaja, razven v velikih mestih. V* gorah so saloni na široko odprli ter prodajajo žganje in vino za zmerne eene. V tej de-yf'li mož ne u[Kwtevijo na preveč resen način Washington«, razven v klučajih, da je mnenje zveznega glavnega mesta tudi mnenje California*.
V nekem mestu ob Sierra. Nevada, je najti dvajset salonov in sto hiš in prebivalstvi, tega mesta znava nekako tri sto in petdeset ljudi. < V bi s«- hotelo s silo izvesti prohibieijo v tem kraju, bi bilo treb« nni« iti vsakega možkega. žensko in otroka. Nobenega poskusa s, ne vprizori, da bi *e zatrlo prodajanje pija<*e, kajti javno raz-I>oloženje je proti temu.
Nikjer ni prohibieija bolj hinavska ali hipokritična kot v tej
•	!r/,i\i ob Paeifični obali, Vlada dovoljuje izdelovanje vina za ek-
port in za lomaeo uporabo. Dovoljuje eksport vina v Mehiko, kjeT s«> prodaja vino v vidri razdalji txl San Diego. Olajšuje nadalje ob-i - k Amerikatieev v Mehiko ter ne vprizori nobenega poskusa, da l i s silo izvedla prohibieijo v krajih, kjer je javno razpoloženje proti temu.
Preko ameriška meje, nekako dvajset milj cd San Diegn, leži majhna mehiška vas, po iiutnu Tijunta. Nobena kino-slika ne more predstaviti slikovitosti te majhne mehiške naselbine :.a obširni visoki ravnini Nižje Californije. Dve milji vstran meče earinski urad siri a Sama svojo temno senco preko rmenega prahu puščave. V Tijunta ni nikake prohibicije in tudi igranje je dovoljeno v obsegu. kot je v starih čat«ih evetelo nr. Broad way-u v* New Yorku. Kraxji pastirji v svojih slikovitih nošah, prihajajo preko meje v Tijunta, kjer stopajo k bari ter si privoščijo vse. kar si le more poželeli sn e Tijunta je občina, obstoječa iz samih salo iov. Nobenega ilrugega posla ni v mestu. Cilavna industrija ie zav? vanje opojnih j ija- in edini import obstaja v uvažanju medenih cevi, ki obdajajo bare.
Turisti iz eelega -veta obiskujejo to "mokro" oazo na suhem kontinentu ter so deležni vseh blagrov. na katere je človek že pozabil šampanjca, cocktail-ov in d mirili dragocenosti. Tudi igralnice
•	veto in greh v vseh mogočih oblikah kaže svoje predrzi o liee vse-povfcod.
rudno je videti, kako se na majhno razdaljo < eli svet popolnoma i/premeni. Californijct ljubijo vas Tijunta in stri«- Sam olajšuje tozadevna potovanja s tem, da daje vsakemu potrebni potni Jist. To j«- nadaljni vzgled ciničnega hinavstva eelega prohibieij-kkega gibanja.
Politični položaj v Jugoslaviji.
Dan volitev sa ustavotvorno skupštino določen na 26. novembra.
• Po izvirnih poročilih zastopnikov J. R. S.)
ključno v poste v, je kaos brez mej. Kar se tiče meščanskih strank ni momentano niti ene, ki bi sledila resno republičanski paroli. Izjemo dela le republikanska stranka ▼ Srbiji, ki ima v svoji sredi zelo in teligentne člane, pa je žalibog po številu slaba in 6e more zaenkrat smatrati le za seme bodočnosti. Če bo klerikalna stranka izintrigi-rana iz vlade je mogoče, da bo pri volitvah zopet povzela republikansko geslo. Toda resno se to ne sme jemati, ker je svojo dese-danjo politiko dokazala, da ji služijo prineipielne parole le za agi-tacijsko sredstvo, ki se menja, kakor se izpremjnja nje lastni položaj. Ostane toraj za sile J. R. Z. edino delavsko gibanje. To je na prvi pogled razcepljena Soe. dem. na eni in komunistična stranka na drugi strani. Toda komunisti sami so porazdeljeni na toliko struj, da jih ni mogoče prešteti. V glavnem se pač delo v ekstremne komuniste, levičarje in centrumaše. Ali v obeh taborih so struje n pod-struje, krila in centrumi. Z ekstremnimi levičarji ni niti misliti na kakšno kooperacijo ker odklanjajo vsako pozitivno delo sploh in tudi zahtevajo absolutno uklonitev pod svoje brezumne diktate. Toda če se ne posreči vsaj nekoliko koncentracije za volilni boj, bi bil rezultat volitev za delavstvo lahko katastrofalen. Čas je seveda prekratek, da bi se še za to kampanjo mogla izvršiti kaka popolna združitev, pač pa je. poskusiti primeren sporazum, iz katerega se pozneje, zlasti s sodelovanjem konstituante, izeimi kakšna združitev.
To je kar sedaj poskušajo doseči naši zastopniki. Kristan se zopet vrne v Belgrad, Zagreb in Sarajevo, da nadaljuje predpriprave za skupno konferenco in odstrani najhujše zapreke, ki so tem težav-nejse, ker so z osebnimi nasprotji do skrajnosti zastrupljene. Na Kristana gleda vse kot izveličarja, ki prinaša nekako odrešenje in združitev — in zato a vse rešpektira in tudi posluša. Ne samo delav stvo, ampak tudi uradništvo je polagoma pričelo prihajati do spoznanja, da se bo moralo združiti v eno stranko če noče biti do cela poteptano in se sploh kdaj dvigniti na eksistenčni minimum. Eksisten ične razmere za delavca, duševnega in manualnega, so neznosne. Vsi čakajo in upajo da naš Kristan prinese to odrearitevr
Pri sedanjih rezultatih poizkusov za združitev se utrjuje upanje, da bo taka konferenca vendar mogoča.
Če se nam posreči na tej podlagi in po tej mogoči metodi spraviti v konstituanto *soc. delegacijo, ki bi številno vsaj toliko močna in inteligentno tako visoka, da si bo mogla priboriti respekt in da bo pri podajanju predlogov neodvisna od drugiK strank, tedaj bo naloga vsih nalog, da se vloži vsa sila za dosego demokratične konstitu-eije in političnih zakonov, KI RAZVEŽEJO LJUDSTVU ROKE in omogočijo svobodno propagando tudi za tiste cilje, ki jih zastopa J. R. S.
V splošnem sc lahko pravi, da se razmere z ozirom na te cilje pri bližno take, kakošne so bile v Ameriki pred ustanovitvijo J. R. Z. Posamezno se ljudstvo navdušuje, a ni še organizacije, ki bi govorila v njega imenu. Zanimanje za vsa ta vprašanje je treba šele vzbujati. In glavno delo se bi moglo vršiti šele tedaj, kedar bo ustava taka, da ne bo mogoče samovoljno razlagati zakonov in že samo propagando za republiko in demokratične uredbe preganjati kot zločin. V našem delu Jugoslavije, kjer je v veljavi še stari avstrijski zakon, je taka propaganda zela težka, ker vam je brez dvoma znano kakšni so bili odnošaji stare Avstrije z ozirom na reoubiikansko gibanje.
Zmeda v ljudskem miši en ju in pomanjkanje zanimanja za svobodno ideje je seveda razumljivo z ozirom na neverjetno neverjet-: nost gospodarskih razmer, na neprenehoma naraščuječo draginjo, na nesposobnost viatic v industrijskih, trgovskih, soeialnih in splošno ekonomskih zadevah, kar vse tlači delavstvo^ uradništvo, sploh vse. ki so odvisni od svojih dohodkov, in jih goni v obup.
Tudi v tem oziru je največje važnosti, kako se sestavi konstituan ta. ki bo kakor vse kaže. potom fundirala kot reden parlament.
Iz tega izhaja, da so sedanje volitve tudi za namen J. R. Z. najvažnejši moment. Razume se samoobsebi, da bo vspeh boja odvisen od moralne podpore in pritiska, ki ga moi " ' -----iški Jugoslovani.
Ko smo izbijali italijanske laži, katere je resla po Ameriki italijanska dvajsetmiljonska propaganda, dobili smo velikansko moralno podporo od naših jugoslovanskih organizacij in društev in uspehi niso izostali. Sedaj ko gre zopet za velike stvari, je potrebno, da se slovenski živelj v Ameriki zopet probudi in da neusmiljeno pritiska s svojim uplivom na prijatelje in sorodnike v domovini, da se pridružijo našemu boju v svojo lastno korist, za svoje politično življenje in konečno gospodaf-sko neodvisnost.
Pišite svojim ljudem, povejte jim, katere stranke kandidati so upravičeni do njihovih glasov in kdo bo pazil in gledal na to, da se izdela pravična in demokratična ustava za Jugoslavijo.
Moralera pritisk iz Amerike na socialiste in komuniste v domovini bi pomogel, da se tedve frakcije zopet združiti, da skupno nasto pati in izvojujeti boj za svobodo in enakopravnost.
Peter {gaga
Slovenske
novice«
LivV'iana. — Čas, na katerega je Jugoslovansko Republikansko Zdruzt nje ako težko čakalo, je^u. Volitvo zakupnikov za ustavotvor no tkupsčmo so določene tm 28. novembra m 12. decembra naj se pmčsnide konstituanta.
Etbin Kristan, zastopnik J. R. Z. se je mudil dalj časa v Bel-radu. od koder se je vrnil šele 7. septembra. Na svojem potovanju se je vstavili tudi v Sarajevu in Zagrebu, da se na lastne oči prepriča kakšna je gititaeija. Danes se zopet odpelje po važniho pravkih v Bel gradu in iz pogovora z njim posneman sledeče:
Razpis volitev pomeni začetek hudega volilnega boja. Situacija v vsej drsvi je popolnoma meglena. Radikalei (to so konzervativni in nazadnjaški elementi Pašičeve šole) in demokrati ugibajo kako bi dobili kontrolo volitev popolnoma v svoje roke." V ta namen se delajo poskusi, da bi tudi klerikalce izpodrinili iz vlade. Opažajo se znaki, da bo pri voltvah precej nasilstva. Vlada napeljuje vodo na mlin komunistov in sicerne more biti nobenega dvoma, da se to odi popolno smotreno z določnem namenom. Razpust komunističnega občinskega sveta v Relgradu potrjuje očitno ta namen. Rozpust sam je bil popolnoma nelegalen, ker so komunisti POLOŽILI PRISEGO NATANČNO PO ZAKONSKIH PRAVILIH IN PREDPISIH, to je duhovniku v roke. Njih opazka, da je njih stališče na prisego znano, ne spremeni niti najmanje dejstva, da se prisego vendar legalnojski agent za elevelandako okrožje.
POLOŽILI. Zmago v občini so bili dosegli po srbskem volilnem redu, fci daje relativni večini dve tre tine mandatov. Vsakomur je moralo biti jasno in vlada se je doWo zavedala tega, da more tak korak zbu diti simpatije politično neizšolanih mas za mueenike in ker je temu Se sledilo odpuščanje komunistov iz državnih služb, je jasno, da mora taka politika učinkovati provokatorično: to je kar <bi vlada rada dosegla — nekoliko nepremišljenih pučev bi ji dalo izvrstpo priliko aa streljanje in splošno okijppčanje militaristično podprte reakcije, ki je ie danes zelo močna in se nedvomo v bližnji bodočnosti še bolj
Farrell, Pa.
Dovoljenje za zakonski stan sta vzela Joeeph C. lav an in Mis»> A-malia Trojar. hčerka Mr. in Mrs. Jacob Trojar. Svatla se vrši 13. novembra. Obilo sreče!
Nit zakonskega življenja je pretrgala Mrs. Man- Vicozi s tem, da je vzela s scln>j dva otroka in precejšnjo svoto denarja ter neznano kam izginila.
Cleveland, Ohio.
Samomor je izvršil 20. oktobra okrog 10. ure dopoldne na obrež ju jezera ob vznožju vzhodne 55. ceste rojak John Mervar. stanujoč na 5468 Lake Court. Bil je star 28 let. neoženjen ter je stanoval pri svoji sestri, katere policija do 2. ure popoldne še ni mogla najti, da bi mogla podrobneje razložiti vzrok bratovega samomora. Kot je policija izvedela od sosedov, je nesrečni rojak bil že dalj časa bolj bolehen. kar je naj-brže vzrok njegovega čina.
Dne 20. oktobra je preminul rojak Mihael Kuhar, stanujoč na 1125 E. 60. St.
Dne 20. oktobra je prohibicij-
Pred Counts, odredil, da se za pleni l*Atonska električna stiskalnica in 70Q0 galonov vina na 2614 Sit. Clair Ave. Vino in stiskalnica je last znanega cleve-landskega Srba Jovana Popoviča, ki ima kavarno na 2537 St. Clair Ave. Ta zaplemba je prva te vrste, kar se jih je izvršilo v Cleve-landn. Pri zaplembi se ni nikogar
njene -stiskalnice in vina znaša več kot $12.000. Prohibieijski agent Counts pravi, da je svarilo, da se I K) zasledovalo vse izdelovalce vina na debelo, podal že pred nekaj časa davčni kolektor Harry A. Weiss. Prohibicijski u-iad je izdal naslednje naznanilo:
Tvrdke in posamezniki, ki la-stujejo velike vinske stiskalnice, so pokupili pretežni del ohijske-ga grozdja in prodajajo mošt po
vsej državi. Do^edaj smo dobili v roke dokaze za več proseku-eij." Davčni k»Wktor H. Weiss pa pravi: "Pet ur po stiskanju vsebuje nio^t že več alkohola kot pa je postavno dovoljeno."
i
Joliet, m.
Dne 16. oktobra je umrla v svojem domu na 1115 N. Broadway Ana Liberšar, soproga Martina Liberšarja st. Dočakala je starost let. Bolehala je dalj časa. V Jolietu je bivala do 30 let. Bila je članica društva sv. Atie Katoliških Borštnaric. bratovščine Presv. Rožnega venca in Tretjega reda sv. Frančiška. Poleg soproga zapušča še tri sine: Antena, Johna in Martina, ter tri hčere: Mrs. Ant. Giavan, Mrs. «Jos. Videtič in Mrs. J. Liberšar. Doma je bila iz vasi Zagorec. fara Mirna na Dolenjskem. Pogreb je bil 18. okt °b »ogromni vdeležbi s sv. maso* z leviti. Pokojniei naj sveti večna luči
I'mrla je tudi 16. oktobra Mrs. Jak ob ins Krakar, soproga Marka Krajcarja, ki biva na 221 North
, Skupna vrednost zaplo-Hickory- St. Pokojniea je bila
Governer Cox je imel v enem samem dnevu štirinajst govorov.
Toda v nobenem govoru se ni dotaknil štirinajstih točk svojega gospodarja.
• •
m
Neki rojak ie pisal: — Jaz že deset let poslušam pridige patra
Skaza, pa sem, hvala Bogu, še
vedno katoličan.
• • •
V Jugoslaviji traja ponavadi dve leti za odpravo kake neumnosti.
• • •
Eno leto, da neumnost spoznajo in proučujejo, drugo leto pa.
da jo odpravijo.
*
Gospod zdravnik, jaz imam že delj časa revmatične bolečine v nogah. Kaj mi je storiti?
—	Ledene obkladke bi vam ja-ko toplo priporočal.
#	a •
—	Kaj se hoče — je pisal rojak iz zasedene Primorske. — Z Ita-Ijani moramo biti dobri. Spredaj se jim smejemo in jim kažemo prijazne obraze, toda zadaj--
zadaj pa šknoljemo z zobmi.
*	* •
Mrs. Morala in Mrs. Valuta sta se pogovarjali.
Pa pravi Mrs. Morala: — Globoko si padla, globoko, draga Valuta.
—	Tako nizko pa še vendar nisem kot ti — se je glasil odgovor.
* * •
—	Ti — je rekla žena možu — naši hčeri se bo pa treba poročiti. V trideseto leto gre in jezikava je. da je groza. Zdi se mi, da gleda urednik B. za njo.
—	Ali je to tisti, ki mi je tako razmrcvaril moj zadnji dopis?
—	Da, tisti je.
—	No, jo bo pa dobil.
* • •
Barve govore: rmena nevarnost -- konec rdečega terorja — rjavi možje iz Indije — zeleni otok — bela kuga ...
*
—	S sedanjo plačo izhajati — je pa res umetnost — je stokal gledališki igralec.
—	Saj sem vas vendar najel kot umetnika — mu je odvrnil ravnatelj.
* * #
Zgodilo se je. da je gostilniški li'apec nenadoma obogatel. Denarju je imel kot toče, toda z gospodo nikakor ni mogel priti v stik. Kekli so, da ima filapčevske ma-nire.
Nekoč se je zaprl v svojo sobo ter začel takole modrovati: — Če mi »e kdo reče, da imam hlapčev-?Ke manire, ga bom tako vrgel ven, kot sem jih tedaj metal, ko
sem bil lilapee.
• • •
—	Moj Bog, pod vzglavjem sem pustil denarnico.
—	Nič se ne boj. Saj je vendar vaša dekla poštena.
—	To je ravno, kar me skrbi. Prepoštena je. Kakorhitro bo do-L<;la denarnico, jo bo dala moji ženi.
* * *
Ta teden bom šel malo pogledat med svoje rojake v Down-town-u. Radoveden sem, kakšen t=ad je rodilo kršenje proliibicijske postave.
• . f
—	Ti pri našem društvu je umrl član Jakopič.
—	Se mi je zdelo, da bo kaj takega. Ta človek je vedno simuliral.
* a *
Živel bi rad <Jo starosti visoke! Opusti, brate, misli vse globoke. Zataji dušo, vest in vse želje. In utrjuj se ves od dne do dne, In v prvi vrsti utrdi si srce.
IhtgoHlinmitBfea
Ustanovljena L 1898

jKatnL iritourta
Inkoroorirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
until BOVAlllZ, Bok MU dnw^fc. Fa Mpndni: LOUIS BALART, 9m Mu Afmw% Lorsla, O. JOSEPH HBHUftL «7,
QWO. L BBOEIGH, W&,
iS LOU
ti OO0TBLLO, Balida, Ooto,
Jt JOfl. T. CttAHEK. 848 E Okla ■. S* Flgatavgfe. Pa
iohi aouta
imBONI MOTZ. 0841 At
BctrOMcafOt DL tvaw v a rop s, na« Nama* amv,
LBOKABD bulbodkdc«
M?. Misaeaota JOHN &UPNIX. a. B. Pa.
JOHN PLAHTO Jx, ss>rta
tarnat, Mich. JOHN MOTOBN. BM-SM tft«
m——ta.
MATT. POGOULQ, I W. Madl Obto—o, DL
BUDOLP PBBDAN.
▲▼enoe, Cleveland, Obla PRANK fiKBABBb, «0*4 Wl
Bt, Denver, Cola. OBEGOB CBBŠOAK. MTHM Avfc
Johnstown, Pa. iadnotino pasUo! "8UB RiBOIjP Vm Mvaxft tlkajofe ss nradnfli aster kakor tudi dsosrns poBUstsr pf| • paaujajo aa gUmecs tajnika Tsa pritoibs naj m poBUajo na pnfla— icfotip odbora. Pro0oje aa aprejea eorlh članov in idM vsa »tot* nHfertla m naj po0OJa|o mm, wfconwg adravaJka JOfoaiorsiuks Katoliška Jadaots as priporoča rmm JvmAmuM M Drtatop. Jsdaots posluje po ^Nstlooal Prsternal Oooare*" lsstrML T okrog 83100.000. (trfetotiaoft dolarjer). BotaIBdk podpor, s* ^ndntn. In ponrtnln je laplaSala 8e nad poldragi mlljon dolarjev. JadastaC Bsja okrog 0 Uro« rednih Oasov(lee) In okrog 8 tiso? otrok w Mladtaakeal oddelka. Drafltvs Jedkate ee nahajajo po rasnih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih 0e ni, priporočamo ▼■tanorltev novih. Kdor fall postali &a* aa SBlsal pri tajnika blišnegn draStva JSKJ. Za vstanovltov novih drnSto¥ m pa obrnite aa glavnega tajnika Novo dro0tvo aa lahko vaanovl a 0 tU
domu nevestinega brata v Rock- eel a tolpa žandarjev ter agentov dale.	v Breznikovo klet. G. Breznik
Tisočdolarska nevesta. To se.či- pa pri - dih stal s sekir«*. lu»teč ta k<it nekaka izmišljena prip<<-jprepre.'-iti razlivanje inc»šta. t^nh« vest, kar poroča lokalni angleškij/andarji bili v boljši ofenzivi list o loletui Ani Teržič. ki je bila ter nabimkali z batom krivce pred kratkem poročena. Šolske in mu razlili mošt. Poleg tega tu-oblasti namreč zahtevajo smisloui di zahtevali £HH>0 varščine, ker postave, da morajo vsi otroci, ki je hotel rabiti sekiro za pravico, še niso stari 16 let, pohajati v šolo Tedaj s«- j.- pa razjarjeni rojak vsaj p<» 8 ur na teden. In ker s»* hitro sprijaznil z žandarji ter jim dotična mladoletna ni zglasila. so pokazal še tri druge hiše rojakov, jo prišli iskat na dom njene ma ki >o imeli mošt. Hajdi cela tolpa, tere. kjer so izvedeli, da je omo-jše v tri kleti, da so tudi tam raz-žena in da je njen soprog plačal , lili. karkoli so dobili tekočega, tašči eelih ^1000. dii je dovolila Sedaj pa lahko noč! Good-bye, poroko. To pa'nima pri tem niče-;orožniki! Bomo ž»* telefonirali, ko sar opraviti. .Mladoletna, dasi o- bomo spet kaj takega imeli, ( emu možena, mora v šolo. Soprog je j bi se vi sami mučili z vohanjem? nato obljubil mirovnemu sodniku.'Saj va>. siimi radi pokličemo. In da bo soprogo pošiljal v šolo, k«>r zdaj vla<l;i v Glenn Locationu ne-noče, da bi ga stala še $10O več,jbeški mir.
katero svoto hi moral plačati kot--
kazen, ako je ne pošlje v šolo. To	_	fc.
poročilo je po večini najbrž iz trte zvito, saj angleški listi kaj radi' priobčijo stvari, ki imajo količkaj senzacije v sebi. da niso pr«'-dolgočasui. Omenjena Ana Teržič je hči naše rojakinje Mrs. Barbare Tomec, ki stanuje na 1106 X. Broadwa v, in
m
Capin pred sodiščem.
Pred kaz«-nski senat v Ljubija-j»- prišel sivolasi capin Jane«
... Peternel iz Poljanske doline do-ki pravi, da je ta	. , . , .
..	*	ma. ves je t>il raztrgal in je po-
stvar neresnična.	!	, , . .	,-
v	. .• . , tl . -^ nosiio povedal, da j»* zaradi ropa
Za *.i00 tozi Jose}»h Bučar. iOS'. ... 1	t i
v,	* , ... . jZe bil na 12 let težke jece v Ljub-
-Sorth Ottawa St., Franka Planin-1.. .	, .. ...
, . . v . , .	nam obsojen, uuli drugih reci ie
seka. ki je surjak njegove sopro- J	.	. ...
'T . v , • pre«rej zagrešil. 3leseca julija ge po prvem možu. Planinsek je , . 1 .	, , «	, • , .
. , ,	.	letos u- ori-^-J k >>v. Barbari, kjer
bil <lalj časa na stanovanju brez . . . t- i
.	- t. -	Je Pi"i Jaii»-zu Kosu rlve noci pre-
plaoila. pravi Bučar.
$10.000 odškodnine zahteva n* ka	Takač o«! salunarja .J«»e
Sefčika. 616* EI wood S+.. ker ima
dokaze, da je pro<lajal njenemu s^iprogu opojne pijače. "Dotična pijača je naredila iz človeka i
je pri .Jaii«'/u ivosu five n<K;i prenoči! : K. je izvabil od Kova; drugi <laii je pa še bakreni 131H) ron vreilcn kotel pogrešil. "Nisem ga vzel, kotla; pri Sv. Vol-benku >eni ga kupil za	K. v
Loki pa ga za -VlO K prodal." je Peternel živahno zatrjeval. Kos
zver , trdi toziteljica. Dokler ni . A .. ... .	. . ,
... ... .	. . kot prn-a zaslišan je povedal, da
zahajal v dotn-no pivnico. j»* niozi. . . . .	0 . ,
, .. . , , ,	* - , i 1 kotel, katerega mu je Peternel
nil jako dober delavce in skrbeni , , .	- ,, . .
^..	.	.. ukradel, naza]. Peternel j«* nato
Odkar pa se ie seznanil s
__	. j , t rekel: '•Njemu verjamete vse, me-
ni pa nič. ker s«mh bil večkrat za-
.	.	... , .... prt." Kos mu nato smehljajoč
razsaja doma m razbija pohištvo '	. .	, •
, . se rekel: "Zakaj si pa kotel pri
ter pretepa zeno m der-o . t rti i jo I	J .»	«
,.	. , • -sv. A ol beti k u prodajal? Tam
tudi sosedje. Dotiem salunar je	. ,
i	i - i i	i i t.	-em ga kupil! se je oflrezal stari
nedavno plačal	glolK*. ker so.	' . ,
....	•	- - 'capin. *"Ali zahtevate, da vam
ga zasačili pri točenju munsajna. 1 _ , _ , „,, .
K	vrne Peternel SO krfni ? je vpra-
šal predsednik svetnik Rekar Kosa. "Saj nič nima!" je odgo-
oce.
Sefčikom, pa noče več delati, teni-i več samo pohajkuje po mestu,!
Chisbolm, Minn.
Prebivalci v Glenn Ix>cation ni-',
nemškega rodu in je dočakala starost 78. let. Zapušča poleg soproga tudi več sinov in hčeri.
Dve sestri Johna Jeleniča na North Nicholson St. sta dospeli sem iz stare domovine.
V staro domovino se je podal John Virant z družino. Namenjen Jje v Velike Lašče.
Dne 18.. oktobra sta m v slovenski cerkvi sv. Jožefa obljubila dosmrtno zvezo Anton Kopač. Peru. Jlt., in gdč. fCatar>na Okoren, ki je pred kratkim pršila iz styrega kraja. Gostovanje ae je vršilo na
.... .. . . , .. .	j jvoril Kos. nakar je Peternel hitro so bili nie. kaj zadovoljni, da so ,	... .. „-, »»
, ,	... . . ,	... p odgovoril: Vse ti bom \rnil.
tako pr>zabljeni ter <la se	o njih' ,	. . ,., n .
,.r. ..	,	|So<lis4'e je obsodilo Petemela na
ne sIjsi nic novega kot tu	po me- .' \
,,	t,	, - ...	. .'eno leto težke jeee
stu. Gospa Breznik pa jih	je onif
dan rešila iz tega spanja. Ko je te dni prišla trospa Breznik domov iz mesta ob 10. uri zvečer, je na£la svojo slabšo polovico pijano. Seveda, njej se je videlo, da to ni prav. G. Breznik pa je bil ravno nasprotnih misil, namreč, da ni prav. da je njegova boljša stran prišla malo prepozno domov. Te nasprotne si misli so povzročile prepir, da je Mrs. Breznik tekla k sosedu, kateri je policman. da
Finančni stražnik ubit.
V Apaški kotlini na Štajerskem so, kakor se poroča, tihotapci ubili nekega finančnega stražnika. Na celi meji se je zadnji čas po-1 množilo tihotapstvo, organizirano | v večjih tolpah, katerim naproti so naše straže v*led nezadostnega števila brez q>oči.
Veliko množino tobaka
bi isti mir naredil. Toda glej «oio-fta	nefki.	Po:
la! Polieman in njegova bIj«i,J»nHj" eesti v Ljubljani držsvni
.	. T.	{varnostni nadstrazmk Volk m dc-
polovica sta se pa tudi ravno ne-' . . .. ,	* **
lepo kavsala. "Kaj hočeš s to bu- tektiv mokar-
taro pijano?*' je rekU "polic-	, __
manka*'. "Čakaj. jay. ti pom o-	2 dmamrtom.
rem !" In v hipn je bila pri tele-| I>nP	^ ^ ?
fon,, Jer poklicala poliemane iz m'to,n	^
{Siblings in obenem tiidi S^m ^	uKemiS B ^ ske agente. Kmalu se je zbrala 11,ka 1>n
■ •. ,£!i•.-"'m .*;.•*. 3Sk:■.
.,:.V	■■ :■■...v. -
OLAS NARODA, 25. OKT. 1920
L Kaj bi moral vsak državljan vedeti.
Gospodarstvo demokratične administracija.
Kaj je najteije breme n& ameriškem ljudstvu danes? Visoka cena šivljenakih potrebščin.
Kaj napravi ja cene življenskih potrebščin tako visoke T Visoki davki in stroški vlade.
Kaj napravlja davke in vladne stroške tako visoke T Potrata in zapravi ji vost demokratične administracije.
Nikdar poprej v zgodovini vlade se še ni godilo kaj takega, kar bi bilo podobno puMoaenju, katerega izvršuje nad tem narodom demokratična stranka. Velika vojna 'je stala Združene države j
Bilo je zato, da se plača take potrate in pustošen ja, da so demo-1 je ga bambusovega droga z vise krati poskušali dobiti $11,000,000,000 od kongresa, da jih porabi- čima zabojema. Prišel je po cesti jo v letu, ki se je začelo na 1. julija, 1913 — osem mesecev po koncu vojne. Da se plača iste Vrste potrate in pust osen j a, so emokrati poskušali dobiti $6,000,000,000, da jih potrošijo v letu, ki se je začelo s 1. julijem, 1920 — eno leto in osem mesec v po vojni. In samo republikanci v kongresu so preprečili, da se ni izvilo teh ogromnih svot iz ljudstva v obliki visokih davkov, visokih cen in visokih cen življenja.
Če bi imeli demokrsti svojo pot, bi ne bilo nobenih davkov dovolj visokih, da bi plačali račune, dasi so davki, katere se je iztirjalo iz ameriškega ljudstva v zadnjem finančnem letu znašali do $5.500,000,000 ali $860 za vsako družino patih oaeb v Združenih dr.

t
Nekaj o corškem županu.
r
z malim ročnim vozičkom, ki je bil ravno dosti velik za njegovo blago in za otročieka in je bil menda v .ta namen razdeljen v dva oddelka. Mogoče je bilo postalo za dete za prejšnji primitivni način prenašanja pretežko. Na vozičku je plapolala mala be-	PrfW,J»! Petnice, je; g
la zastava s pisanim napisom	govorom starih krneč j g
2 SLADKI MOŠT 2
Corški župan ni fanatik prve d vrste. MacSmineveva strast je ir-'8 sfcr govorica. Kot študent n<> cor-jj ški univerzi se je učil ga!ščine. j 0. V okraju Biillingearvju. kjer je' J navadno prtživljal počitnice, je ®
"kis-sru-rao kae" (izmenjavajo ril^^T' "P0™"' se cevi za pine) in kratka prošnja in,,h°Vlh ^V1« Se
pipe) tm cenjeno pomoč:
prošnja Otusake wo
lavah.
roj na je stala združene države j Nikdar poprej ▼ civilizirani zgodovini se ie ni takih ogromnih
$20,000,000.000 v devetnajstih mesecih poleg $10.000,000,000, kate- ivot izsililo od naroda kot se je in se še jemlje od ameriškega ljud- Iticgaimasu. Otrok je izgledal sve-re se je jh>mx1i1o zaveznikom, ( e bi se borili toliko časa kot Angli-stva od strani demokratične administracije v Waahingtonu. Noben ' " ja, bi na ta način zapravili, $60,000,000,000, medtem, ko je Anglija'prejšnji slučaj ni temu enak; če bi imeli demokrati svojo not na
znanemu
se dobi v
GOSTILNI ZAGREB
lastnik Egi.
434 East 84 Street NEW YQRK, N. Y.
J
ze in živo in zopet sem opazil ti sto tablico, ki je že večkrat prej
si povdarke
priuči ne-
besednemu zakladu.
Kmalu je bil tako dale«", »la je
mogel pisati dramatična dela za
corške igrah-c. V ir>ki "Republi-	»»hbsližno odplujkjo
, , - ....	, ,	nbw voska.
kanski armadi se je povzpel do
KRETANJE PARNIKOV
zapravila >i0.000.000,000; če bi se borili tako dolgo kot Francija, bi bi ne bilo konca. In tu pridemo stvari do živega. Pogostoma se vpraša Ivzujala moje zanimanje Sedaj je
zapravili ft»0,OQO:000,000, d očim je Francija protrošila $25,000,000,000. Cemu je treba vse to zdaj razkladati? Minilo je in je šlo; v | bila navpično pritrjena' v ^t^J^ega [nesta. Leta 1913 je l»il rocha'mbeau « o«. - H.vr.
2«. okt.
— Cerua
Kol
če bi bili v vojni tako dolgo kot Italija, bi zapravili $40.000,000,000, Italija je zapravila $13,000,000,000.
Naši povprečni vsakdanji, stroški za vsakega moža pod orožjem so bdi štirikrat tako veliki kot oni Anglija, šestkrat tako velike kot oni Francijo in desetkrat tako veliki kot oni Italije. Zakaj te kolosalne razlike t Zato, ker od $20.000.000,000 katere je zapravila Wilsonova administracija je bilo celih $7,000 000,000 in morda celo $10,000,000,000 razaipanihskoai nekompeteatnost, ignoranco, podkupljivost in požrešuost.
Poipmislite na to! Sedem mjljard do deset miljard dolarjev! fc>e«leni<ieset do sto dolarjev na vsakega moža. ženo ir otroka v Združenih državah! Tristo in petdeset do petsto dolarjev na vsako družino petih oseb v Združenih državah! In vse to je bilo, nakolektano od ljudstva potom visokih cen in visokih davkov od strani zakla4nice v Washington!!! Ali je kaj čudnega, če je breme ogromno in težko za nositi T
Kako torej, so bile take velikanske svote potrošene in porab J jene za graft T Dajmo pogledat t
Wilsonova administracije je porabila $1,051,500,000, da je zgradila zračno b rodov je za vojno. Ko je vojna končala je imela na fronti samo 740 aeroplanov vseh povedanih, nobenih ameriških bojnih letal in samo	letal ameriškega izdelka. — Skupna izguba $1,000,000,000.
Predsednik Wilson je prevzel železnice kot vojno potezo in jih izročil Mr. McAdoo, da jih upravlja; rezultat: $1,375,000,000 izgube, katero •*<» morali plačati davkoplačevalci skozi državno zakladnico in še š'J.<KM>.000,000 v povišanju potniške voze i ne in voznine tovornega blaga, kar je imelo biti plačano od publike; skupna izguba za ameriško ljudstvo $3,375,000.000.
Ta demokratična administracije je porabila $3,250,000.000 za grajenje la.lij, Paraplovni odbor je dognal, da te ladije niso vredne ver nego $2.00,000.000. Od skupne svote se je porabilo za lesene ladij*- ^495,000,000, dasi so vsi ladjedelničarji svarili vlado, da bodo te neuporabne. Te ladije štejejo sedaj del skupne izgube, katero se eni na $1,250,000,000.
Vojni departent predsednika Wilsona je poskušal zgraditi kakih 20.000 kosov artilerije in jih preskrbeti z municijo. Producira-nega ni bilo ničesar, kar bi dospelo v akcijo izvzemši nekoliko tisoč granat in manj nego sto topov. Naj se že pusti to za prihodnjo vojno, izguba, v kolikor se tiče zadnje vojne, znaša virtual no celih $3,000,000,000.
Demokratični vojni tajnik je zgradil taborišča za vežbanje s stroški, ki so-presegali proračun — to je, podjetniki, kateri so jih zgradili, so plačani toliko kot so taborišča stala, poleg tega pa še pet do deset odstotkov kot dobiček. Čimveč je podjetnik zapravil, ko je grsdil taborišče, temvečja je bila njegova lastna plača za grajenje Tako so večinoma vsi kontraktorji zase, kar so mogli. Rezultat: taborišča, katera bi se lahko zgradilo za $720,000.000 so stala $ 1,200,000,000; popolna izguba je $480,000,000.
Department tajnika Bakerja je porabil $90,00.000 za zgraje-nje in operiranje Old Hickory smodnišniee v Nashville, Tenn. in iz nje ni dobil nikakoršnega smodnika, katerega bi se zamoglo rabiti \ vojni. Naprava bi bila vredna $10,000,000. Izguba je $80.000.000. — Administracija je porabila $60,000.000 za zgrajenje smodnišn -ee v Nitro, W. Ya. in tam je imela prenosne lastnine cenjene -na > t O.UM),000. Prodala je vse skupaj za $8.551.000. Plačala je Hercules Powder Copany, za operiranje Nitro naprave, svoto $11.293,737 in dobila iz nje nobenega smodnika, katerega bi zamogla rabiti v vojni. Skupna izguba »e ni znana, toda je nekje med $60,000.000 in $70.000,000. .
Administracije je porabila za strupeni plin $116,00.000. Niti en funt ameriškega plina se ni izstrelilo v ameriški granati in komaj sto ton ameriškega plina napolnjenega v granatah je doseglo skladi- °',last Pa 8e ne da pogosto pre-Šča na poljih, l/guba je $116,000,000. Administracija je porabili *oriti; kmalu zavoha nenaznanje-$116,194.974 na soliternih napravah v Sheffield, Ala.; Muscles Shoals. lučaje in pride z nosilnieami Ala ; Toledo, O, in Cincinnati, O. Te naprave niso producirale niti »°sači. To .ie kruto, a sanitetni enega funta solftra, katerega bi se dalo rabiti v vojni. Izguba je rtt' m<>ra biti krut. Žena mojega $llb 194.974.	%	soseda je sledila nosilnici in jo-
kakšen dober namen služi to odkritje danes? Ravno to - da de-'mosti vozička nasproti otrokovi i1""' Prot'ka"<»^ta izvoljen v an, mauretan.a mokraticna stranka, katera je naložila ta bremena na ameriški posteljici. Ko sem opozaval bliža-j"leško sPodnj° zbornico. Preti šti- „e. «,.,talia
ljudstvo, ima sedaj balzamirano predrznost, da kljnb lastnim rekordom kliče na narod, naj jo ohrani v moči in ji omogoči, da pod tvrd-ko Coxa in Roosevelta nadaljuje tako daleč ko lteži v divjem zapravljanju in kriminalnih potratah Woodrow Wilsonove administracije.
Ako imate dovolj potrate, dovolj pustošenja in požrešnosti, visokih davkov, visokih cen življenja in visokih cen v ob?e, tedaj imate za storiti samo eno stvar na 2. novembra — volite za Hardinga in Coolidgea proti Coxu in Rooseveltu; za ekonomijo in poštenost v vladi in proti požrešnosti, graftu in potrati.
(Adv.)
28 okt. — Cherbourg 30 cut. — Havre 30 okt. — Genoa
nrfii leti so ra prviktat aretirali pm'«-adelphia 30 okt- — cherbourg
'	AQOITANtA	2 nov. — Cherbourg
in zaprli na Angleško, brez obrav-iPBE«. wilson
„ ___ t>	PRANCE
ra\e. 1'ar mesecev pozneje so «ra pesaro
pannonia
era.
Japonska povest. Lafcadio Heam. Iz angleščine prevel P. V. B.
Glavni za vznik Kitajske v zad-'jaz sem poši^itelj obvesjila. ti pa nji vojni (proti Japoncem) je bil čakaš nanj. .Taz ti pošiljam svoje
Klep in gluh ui ni hotel in še ved no noče ničesar slišati o pogajanjih in miru. Zasledoval je čete, ki so se vračale na Japotisk : prišel je v zmagoslavno cesarstvo iii je pokončal v vročem poletnem času skoraj trideset tisoč ljudi, eš vedno nadaljuje svoje morilno dt! o van je in neprestano plapolajo gunade, na katerih se sežigaoj i:. liri. Včasjh priuest sunek vetra od griča za mestom di^i in dull v moj vrt, kakor b: m*? hotel opomniti. da stane vpepeljenje o«Jri.slega človeka moj« velikosti ts^mdeset senov (japonski denar) i ('kako pol dolarja ameriške vred nosti.
Iz gornjega balkonn svoje hi-ie pregledam eelo dolžino japor.-ceste z vrsto njenih prodaja-
sr«-e. ti ga pa sprejmeš. Kaj nas briga, če se pošta podere in se strgajo brzojavne žice?"
In otroci se lovijo kot po navadi. Kriče in smeje se zasleduje-jc • plešejo v vrstah, lovijo kačje pastirje, pri vežejo jih na dolge r»ti in jih puste frfotati; prepe-\i jo odlomke vojnih pesmi, ki o-pisujejo, kako se sekajo Kitajccm glave: *'Chan, ehan bou no, Kubi wo liane J"
Včasih ugrabi smrt enega izmed otrok, a ostali nadaljujejo svojo igro, in to je modrost.
Sežgati truplo otroka velja samo štirindvajsat senov. Sin enega mojih sosedov je bil upepeljen pred par dnevi. Mali kamenčki, s katerimi se je navadno igral, le-
len doli do morskega zaliva Vi-[ž,'jo še tam na solncu, kjer jih je d.*! sem, kako so iz mnogih hiš te [pustil____ Kako čudna je ta ljubezen otrok do kamnov! V goto-
eeste odnaša-i bolne ra koleri v lolnico, zadnjega šele danes zjutraj ; bil je moj sosed, ki je imel rasproti meni prodajalno za porcelan. Odvedli so ga s silo, kljub solzam in obupnim tožbam svojce*. Sanitetni predpisi prepovedujejo zdravljenje slučajev kole-
PRES. WILSON
,pft deportirali. Zbežal je. a so ga imperator izr.ova aretiran ter ga obhodili na devetmesečno ječo. Leta 191- je arg°ntinaE bi' radi bolezni izpuščen, mesce pozneje spet zaprt. Zopet £adi bolezni izpuščen. zopet aretiran, zipet deportiran, brez obravnave! Spomladi leta 1919 so ga izpustili, tla so ga mog'i v jeseni in v naslednjem letu zopet aretirati. Zad-rja aretacija in četrta deportacija se je vršila 17. avgusta. Dan pre-je ga je obsodilo vojno sodišče v Corku na dve leti zapora. S čini so ga obremenili ! Našli so v njegovi pisalni mizi tajen ključ krw-jeve irske policije, dalje eno od neke korpora -ije v Corku sprejeta .resolucijo, ki se je priznavala k **I)ail-Eireannu". k irski republiki. slednjič načrt govora, ki g i je govoril v marcu, ko je sprejel posle svojega umorjenega prednika. Javno mnenje ne vidi v tem nikakršnih zadovoljivih povodov k osodbi. Dublin Castle pa ;di v tem dokaz, da je župan pozival na odprt boj proti policijski sili. Za angleško vlado je rebel.
touraine
lafayette .
savoie .....
france .....
leopoldina
vi otroški dobi so kamenčki igrača vseh otrok, ne samo otrok re-vežev; vsak japonski otrok brez razlike, če imi tudi še toliko drugih igrač, se hoče včasih igrati s kamni. Za otroško mišljenje je kamen nekaj jako čudnega in bi
re doma, a ljudje skušajo prikriti]moral tudi biti, kajti celo za ra-svoje bolnike vkljub zagroženim zum matematika ne more biti nič
denarnim globam in drugim kaznim. ker so javne bolnice prenapolnjene in j-e postrežba tam slaba in morajo bolniki ostati popolnoma ločeni od svojih ljubih. —
Celo v najmanjših stvareh so potrata, nekompetentnost in graft imeli vrhovno vlado.	jridnik prisilil, da se vrne v svo-
Administracije je naročila 41,100,152 parov čevljev in prejela jjo malo, zapuščeno prodajalno. 32227.450 parov za 3,315,837 vojakov. Za 391.000 konjev je admi-.Ta je sedaj zajrta in gotovo je nL»tracije kupila 945,000 sedel ali več nega dve sedli za vsakeg»;nt bodo njeni posestniki konja ali mulo v službi; 2.850.853 povodcev oziroma sedem za vsa- Več odprli ko z,val; 1,637,199 konjskih krtač, ali štiri za vsako žival; 1.148.364	,H,fti„rP ^
L	• i• . ~	, ■ , „	. . ' '---'---1 Take žaloigre se končajo tako
konjakih odej al. tri za vsako žival; 8,781,516 konjskih podkev h ,ro kakor s0 se zaf.e!e Zaostali
ah Mtirindvajset /a vsako žival; 195,000 želez za zanamovanje živa-*	^
U ali eno tako ieleso za vsaki dve živali. Administracija je tudi ku- °iUl^e)0 SV°J° ,metJ^ k° °blasU pila 112,510 setov pasov za ostroge za ordinančne častnike, ali šestintrideset set o v za vsakega častnika.
In sa vsa to ja treba plačati ▼ visokih davkih, visokih cenah življenskih potrebščin! Nobena druga poti ni; denar mora priti od ko kakor bi nič' ^'»nrednega ljudstva; Wilsonova admimatracija ga na more dobiti nikjer dra-;ne,bUo	Pohajkujoči pro-
gjo. Niti ne 1h. administracija prenehala z zapravljanjem iu razsi-.diljalei 8 sv°jirni bambusovimi pa-1	1	" " «... - ?	licami in košarami, ali vedri, ali
zaboji, gredo s svojimi navadni-
bolj čudežnega kakor navaden kamen. Mali deček ima slutnjo, ua je kamen mnogo več, kakor izgleda, kar je tudi čisto pravilna slutnja; in če mu ne bi hoteli neumni, odrasli ljudje dopovedati, da je bedasto, svoje srce dati taki igrači, bi se tega nikoli ne naveličal in bi na njem našel vedro nekaj novega in čudovitega. Samo veleuin bi mogel odgovori-kala in kričala, dokler je ni u. ti na vso vprašanja otrok o kamnih.
Po ljudski veri se igra sedaj sinček inoijega soseda z malimi i»>dzemeljskimi kamni v suhi strugi "veleloka duš" — in se morda čuti, da nimajo nobene stfice.
Prava poezija v legendi $ai-no Kawara je popolna naravnost njene temeljne ideje, nadzemsko nadaljevanje te* igre s kamatižlri, s katero se zabavajo vsi japonski otroci.
nikoli
to dovolijo. In zginejo; in navadno ulično življenje se razvije da-•Ije, po dnevi iu po noči, ravno ta-
panjem do konea vojne v Evropi
POTU, KO JE BIL PROGLAftZN M*?
je administracija kupila 70.000 novih avtomobilov in tovornih avto-
«?•! klici mimo praznih hiš; eer-
Prodajalec cevi za pipe je šel navadno okoh z dvema velikima zabojema, ki rta visela pritrjena
k vene procesije korakajo mimo, na obeh koncih bambusovega dro
nudii lov. naročila, da se jih dostavi in potem pustila, da so slali na pojoč svete pesmi; slepi kopalni Iga, katerega si je oprtal čez ra-proMem zraku, kjer jih je pokvarilo vreme. Poleg tega je namestila!sluga žvižga kot po navadi; za-'mc. V enem zaboju so bile cevi 4e 25,000 častnikov m mož, da so pazili ko so sa troji kvarili. Skup- sebni stražnik udarja pri hoji s'različne debelosti, dolžine in bar-
11V TJ£tOIM?b!iOV v1****1™*175'0000**: stroški, da se je pla- svojo težko palico ob tla: deček^e, nadalje tudi orodje, s katerim čalo 25.000 moi. ki so pazili nanje, so znašali blizu $100,000 na dan Hkupna izguba je $75,000.000 do $200,000,000.
ne zadovoljna a pora bi jen jem $250.00 v blilini Norfolka. Va, rojstni deieli predsednika Wilsons in senatorjs Glaaaa, gospoda, kateri j« vodil politike za predsednika na konvenciji v San Frairian, j« administracija ŽE PO VOJNI potrošila $70.000,000 za novo vešbališče v bližini Norfolka. Prostor vezbališca je bilo močvirje, tako. da ae je nekaj morskega dna "spuntpalo" gori, da se * ' - - —
če rasti
joči se voziček, sem naenkrat spoznal da je tu tablica res "ihai":
solnce jo je svetlo obsevalo in znal . „.	, , .,. p.mmo-
sem čitati običajno biidhistovsko^t	2o- ^
besedilo. To je vzbudilo moje za-nimaje in prosil sem Manvemona. ii£.j reče prodajalcu cevi za pipe, da imamo nekaj pip, ki rabijo novih cevi, kar je bilo tudi res. Takflj je bil voziček pri naših vra-tnh, in jaz sem pristopil, da ga pogledam.
Otrok se ni nič bal, #celo pred tujim obličjem ne. Krasen dečko. Glasno se je smejal in stezal svoje ročice, menda je bil navajen ra dobrikanje; in med tem ko sem se z njim igral, sem si natančno ogledal tablico. Bila je sliinshu-ihai z ženskim posmrt- j\ r.im imenom (kaimyo). Mauve- ~ mon mi je prevel kitajske črke:
Visoko stoječa in priljubljena v deželi izbomosti. enaintridesetega dne tretjega meseca osemindvajsetega let'i meji-dobe".
Med tem je bil sluga priuesel pokvarjene mpe in jaz sem opazoval obraz rokodelca, med tem ko je delal. Bil je obraz moža. ki je prekoračil srednjo starost, z onimi prikupi j i vim i, trdnimi potezami okoli ust. brazdami, ki jih je zoralo nebroj smehljajev in ki dajejo tolikim japonskim obličjem neizrečen izraz resign i rane ponižnosti. Tu ga je začel Manve-nen izpraševati, in če izprasnje Manvemon, ari mu aamo hudoben Človek ne mogel odgovarjati. Včasih mi zdi kjkor bi videl okoli drage mi. nedolžne gfave starčka blesk svetniške aureole.
Prodajalec pip je odgovarjal s pi-ipovedovanjem svoje povesti. I»va meseca po-rojstvu dečka mu j" uigrla žena. V svoji smrtni uri j'' bila rekla: "Prosim te, da bo cd dne moje smrti skozi cela tri lett otrok zdiužen z |nojo senco: nikdar ga ne loči od mojega * ihai-ja'\ tako da bom mogla vedno zanj skrbeti in ga hraniti, ssj veš, da me mora imeti cela tri leta. Srčno te prosim, ne pozabi t? moje zadnjo prošnje. Ko pa je bila mati mrtva, oče ni mogel hoditi po opravkih, kakor je bil navajen. in zajedno skrbeti za,tako malega otroka, na katerega je bi-V, treba paziti neprestano noč in dan: in bil je prevelik revež, da bi mogel vzeti strežnico. Zato je začel prodajati cevi za pip<\ ker si je mogel na ta način prisltižiti nekaj denarja in zajedno je mogel biti neprestano poleg otroka Ni imel dovolj denarja, da bi kupil mleka; a pital je otroka nad tifO leto z riževim močnikom in ?ine-sirupom.
Rekel sem mu. da je mali jako krepak, četudi ni imel mlečne lirane.
"To", je rekel Manvemon prepričevalno, "prihaja odtod, ker ga hrani mrtva mati; kako bi mu 11 daj manjkalo mleka?"
In deček se je milo nasmehnil, kakor bi čntil nadzemsko ljubimkanje.
S novembra — Tret 3 no*. — Havre 0 nov. — Genoa 9. nov. — Tret 9. nov. — Genoa 11 nov. — Cherbourg 13 nov. — H a vrt 18 nov. — Tret 20 nov. — Havre 3 dec. — Trat 2? dec. — Tret Glese cen aa vozne netke in ni arusw pojatnlla. obrnite ee na tvrdke
FRANK S A K S B R
0 Cortlandt St. New York
3 State'Street NewTerk
LLOYD SABAUDQ
Prihod n* j odplutj* Is New \orks par-nilt na 2 vlj..ka RE D'lTALI A
30. oktafcrs ladajajo a« direHtnl vosni Uethrl do TMt
Ctavnfh meet v JncoaJavtfl. Bre*pl%£no vino potnikom S.
k! prodsjs sladkarije, bobna na'so se pritrjevale v kovinaste svoj boben in poje ljubezensko'pt. V drugam pa je ležal njegov pesem z otožnim, sladkim glasom,' lystni otrqjc. Včasih je gledal čez ki je podoben dekliškemu: [reb zaboja in se smehljal mimo-"Ti in jaz, obadva skupaj----liftočjm; včasih sem ga zopet viti ol go sem ostal: ko sem se pa lo- dfj skrbno zavitega spati notri v čil, se mi je zdelo, kakor bi bil zaboju, včasih se je pa zabaval z tam. Taborišče se je potem našlo, da je solno, da n-o|We P™*1" . #igra«aau. Bekjo se mi je, da so
trava in sod a j hoče administracija «680,000, daj "Ti in obadva. skupaj----mo mnogi ljudje dajali igrač. Ena
jyedno še mislim na čaj; drugim bi trii igrač je bila čudno podobns oficijalov je nadaljevala tako, kot da!w »d*1 ppauieni ali zvezi Uyi-čaj,' smrtni tablici (ihai)f in to sem redna. V začetku vojne se je nahajalo !**me pa je bil GvokoVo-čaj od vedno videl v zaboju, bodisi da v ali uradnikov v Združenih državah. Eno j krasne rmene Yamubuki-cvetli- jc otrok spal ali bedel.
na rast ek ff".	1 Zadnjič aem opasil, da proda-___i 4 Ti » jaz, obadva sknjfj.... sen aa ^ al m*
.■ ^ .i-.
Prva jugoslovanska tovarna gumbov
se snuje v Slovenski liistrici. Tovarna se opremi z najmodernejšimi stroji, kojih zmožnost bo povzročila nepotrebnost vsakega u-voza gumbnega blaga. Izdelovale st b^«Io A*se vrste gumbov iz roga. lesa. kosti in pločevine, (pleha .
French Line
GOMPASIIE GENERALE TRANSATLAHTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
26. oMobra. . 28. oktobra . 30. oktobra 4. novembra 6. novembra
POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBURGA.
niagara ................. 10. novembra
Hltrl parnlkl • fttlHml In Ivuni vijakoma. Poatbnl zaatopnlk Juflcelovaneke vlad« b« pričakal potnika ob prihodu naAlh par*
nlkov v Havfu ter jih toino odpremII. kamor ao nam an Jani.
Parnlkl Francoeke tru ao tranaporttrall tekom vojne na CaoCe £ehoelovaiklh vojakov brez vaa naprlilka.
Za Alfkarto Irt cene vpralAjM v
DRUZBINI PISARNI, 19 State StM N.Y. G.
ali pa pri lokalnih apantlh.
Pozor rojaki io
Ol Alpentinkture
Vam zrastejo krasni lasje v 6tih tednih. Od Alpeniiomade zrastejo v Otih tednih moškim krasne lirke in brada- Itcrmatizem ali kostilxil se ozdravi popolnoma v «tih dnr»h. Od Brusiintinkture Vam planejo sivi lasje popolnoma naturni kakor *> bili v mladosti- Zdravilo za-rane. ojiekiiuc kraste, bule. tnrore, zat kurje očesa, l>radovi(*. |K»tnc nojm. ozebline. Zastarane želodf-nc bolezni se zdravijo hitro in poceni. Pišite takoj po «-euik in Kplcdar pošljem zastonj
Jakob Wahcich
6782 Bonna Ave.. X. E. Cleveland. O.
tm;»im»»»minmnj»
Cosulich Orla
Direktno potovanje v Dubrovnik
(Gr.vosa) in Trat. PRES- WILSON .. 3. novembra
Za Dubrovnik	3. razred $130
2. razred (200. In 15. davka. Za Trat	3. razred »125.
2. razred $200. In tS. davka.
BELVEDERE____18- novembra
Potom lletkov. Izdanih za vae kraje v Jugoslaviji In SrbfJI. Razkoine upodnoatl prvega, druga«
ga In tntjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & GO.
Paaeenger Department
4 West Street	New Terk
*i»im»»mntn»»mn»ii»iiimmnmrt:
skoro 750.000
Zeltnt izvedeti za moji dve sestri MARIJO l>SMIIaJAN in AXO FRIG EIo. ^Zadnje pismo sem dobil od njiju pred 6. leti, ia sicer od Marije ITamiljan iz Un*ar-fric (T). Rheinland, in od Ane Frigel iz Heoge (!) pri Šter-gradah (t),' RheinLand, Nemčija. Prosim, ako kdo vey kje se nagajata, da mi naznani, če pa sajni bereta ta oglas, naj se o-glasifa syojemu bratu. Pisal sem jin^a že d.ya pisma, pt ne dobim nobenega odfovora; ne vem, sta-li ie živi ali ne. Hoj naslov : Lonis javoriek, 2514 Bellingrbam, Wash. U. S. Ame-

=3
Kdor želi pred Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo sledeče brzoparnike:
"PRESIDENT WILSON" odpluje 3. novembra. Cena za HI. razred do Trsta $130.00.
"PESAR (T' odpluje 6. novembra. Cena za m. razred do Trsta $98.50.
"PANNONIA" odpluje 9. novembra. Cena za m. razred do Trstr $130.00.
"BELVEDERE" odpluje 18. novembra. Cena xa~HL razred do Trsta $125.00.
"ARGENTINA" odpluje 3. decembra. Cena za TTT razrsd do Tnrta $125.00.
Pri navedenih cenah je všteta svota za vojni
davek.
Nit vseh navedenih parnikih, je dobiti* tudi prostor sa n. razred za nisyn ceno.
Za vaa ppjaznila ee obrnite in pišite na znano in iineeljtvo tvrtfko:
FRANK SAKSER
SHHB



-m rf	TZ r™ ?■'
\
V
(Nadaljevanje.) Tretje poglavje.
_GLAS NARODA, 25. OKT. 1930 _
straha, — on ki ni bil »e nikdar v svojem življenju v strahu pred no-^nik, ki ga je tudi udaril. Rado-'
Na čolnu "Pri trojni blaženosti" je vladalo živahno vrvenje. Napol nage so klečale služabnice na tleh rer čistile dragocene preproge. Nadaljne pa so čihtile stene ter pozlačene okraske, ki soljanje škripanje obode, ter ključa.
beno stvarjo. Nato pa se njegovo liee naenkrat skremiilo. Oprostil sc je oprijema deklice in z drugo potezo je nastavil piščalko na usta. Čuti je bilo oster žvižg. Dva močna lopova sta planila noter in odvedla na migljaj gospodarja Mand iz sobe.
1'umaj je skrila svoje liee ob obe roki; a le za trenutek. Takoj j" r.opet dvignila obraz, ki je bil kot iz kamena ter se ozrla po sobi naokrog. Bila je sama.
Mimo preprog, za katerimi so se skrivale deklice, se je pomikal sprevod .ki je nato odšel po par stopnjicah na vzdol. Odprla so se neka vrata. Napol teman prostor je bil.to. Iz njega ^e vodilo par stopnji«* navzdol in :ia stropu je gorela medla svetilka.
— Tnkaj se lahko naučiš pokornosti, — je siknil Haifong. — Jjahko pa tudi umreš, če ti je ljubše.
Ker ni ničesar odgovorila, se je rezko nasmehnil ter dal obema hlapeetna znamenje. Pahnila sta jo po stopnjicah navzdol.
Oči Maud so se na široko odprle od strahu.
Stopnjiee so naenkrat obvisele v praznem. Pod njo pa je zibala tema.
.Glo"boko spo<laj "e šumela voda. Maud je se cula zlokobno sme-
s' lepo odbijali od temnih s tea.	>
Obešale so svetilke velike in fantastične stvari iz stekla ali per-Itamenta, na ka*-rem so bili naslikani razuzdani prizori. V majhnih sobieah za veliko dvorano so sedele deklice, pevke, plesalke in one, ki so igrale ua različne inštrumente Zaposlene no bile s šminkanjem. Poleg vsake je stal lonec z barvo, katero so neumorno nosile na obraze.	• 1 Bjl	4
Obleke težke svile so visele i a stenah in na tleh pred deklicami je bilo polno di^goeenega nakita.
Gospod Haifong je hodil iz sobe v sobo, ozmerjal to in pohvalil drugo deklico, kot je bil pač pri volji.
Za oni večer je bilo namreč prirejeno veliko slavlje. Celi elegantni možki svet iz Kantona je napovedal svoj prihod, vsi ti neizmerno bogati trgovci iti njih topovi, ki so bili vajen zapravljati de-
» ar očetov *ri deklicah in vinu. To bo lahko postala cela zlata reka i" gotovo.
.....	ea	•
Bila je sama.
Prijela se je za celo.
— Ali sem pri zavesti, ali sanjam?
Kot zadeta ochbiča je skočila Maud pokonci na stopnjici, na kateri je čepela.
Voda pod njo je neprestano naraščala.
Ali naj utone kot podgana?
Zakričala je v svojem smrtnem strahu.
Z enim samim korakom je skočila po stopnjicah navzgor, a nikjer ni bilo nobenega izhoda. Spodij pa je šumelo naraščajoče vodovje
Stisnila se je v kot pred zaprtimi vratini in njene na .široko odprte oči so štrlele v naraščajoče vodovje.
Voda pa je naraščala, centimeter za centimetrom, brezobzirno
kot se nikdar poprej ;n Haifong je zabičaval vsem s prijaznimi besedami. za katerimi pa se je skrivala kruta neizprosnost, naj store vse, kar je v njih moči, !a napravijo možke radodarne in velikodušne. Marsikatero deklico je oblila mrzla polt, ko se je sklonil Haifong pnkon je, a kljub temu je vsaka estala nepremično na mestu. Le predobro je vedela, de. je marsikatera, ki je hotela imeti svojo lastno voljo. Iir.-sz sledu, izginila s'čolna pri Trojni blaženosti, ne da bi kdo kedaj izvedel, kam je prišla. 1	|
Lahno se je zibal čoln na valovih reke in voda je šumela krog)
Zgoraj, na stropu pa je brlela svetilka. Kaj, če bo ugasnila? (Dalje prihodnjič. )
vednost je prignala tudi klobučarja Ovčjaka pogledat, kaj se vrši. Bil je popolnoma miren. Tega je udaril signor tenente eolo-nello po nosu. da je bil takoj ves krvav. Gospod predsednik je bil v civiluin ko« tak je potegnil on in njegovi šoferji ter sluge z Nemci. s tem se je pokazala popolna nepristrano&t italjanskega predsednika. Ne samo to, da se je! vdeležil napada, reagiral je tudi' na klic "živela Jugoslavija" s ^^OCtOF "krepa Jugoslavija". Priče so na razpolago. Taka nepristranska IVIOJT komisija mora takoj izginiti! Vsa' hvala gre angleškemu in francoskemu častniku, ki sta samo mirila in varovala nevtralnost. Ko je nastopilo orožništvo, so se po-' skrili vsi nemčurji kakor ačdrki ter bežali po stranskih izhodih. Voditelj dr. Herbst je pa kričal: "Alles in die Hauser!" Da si ne bomo pustili kaj takega dopasti, za to bomo že poskrbeli.
domača zdravila
Iščetu svojega
deržTaja.
brata LOCIS PO-
ie več
Imam redno ▼ neto po brespločni
MATH. PEZDIR O. Box 772, City HaD Static« NEW YORK CITY.

o katerem
let ne vem. kje se nahaja ali če sploh še živi. Ker mu imam veliko važnega sporočiti, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov ali »ploh kaj o njeni. Aa mi blagovoli naznaniti. za kar bom iz srca hvaležna. id i pa naj se sam ogla«i svoji >es<ri na naslov: Mrs. Mary Godec. 2-Pr> West Bott Ave.. Colorado Springs, Colo.
(23-25—10) .
Razne vesti.
i
zdravil ns> boijast, krajeT ne itipuiil. padavica
ter srtae, jetrne, tee ali pUotee bt mi. hrifHne f k ' Men, bolečine t prsih, vnete aO, ali kril, atekljaje, boPtni, izpuščaj«, scree, te in
kri, brex operacije v pa najnižji cenL Poskušajo in se pn-pričajte.
DOCTOR JIN FUSTY MOT 3M Grant Street	Pittsburgh. Pa
Uradne ur«: ob delavnih, od t. dopoldne
Ob nedeljah tu prmanlklh: od- I do (. (Ttfn. dno do L popoMna.
Koroške
novice
Vola in junico ukradli.
Tz Mohlič poročajo: V noči od 16. ua 17. septembra so ukradli
. ... . .	pri posestniku Jožefu Matevžieu
verige sidra. Pog.wto se je zdelo elovekll kot da ^.^ neko ^^"^^»odomače Zerjaku rumenega vola
in belo junico. To je tudi tista do-
h ui vedel, če prihaja to stokanje iz človeških ust ali če pomenja le škripanje verig in vrvi, ki so držale čoln na mestu.
V eni izmed majhnih sobic je sedela Maud. Neka mlada kitajska dekliea ji je tiho prigovarjala. Ta deklica je imela dober izraz. Pasja ponižnost je odsevala iz njenih potez, ko se je sklonila nad Maud ter pričela gladiti njene svetle lase.
_ Čil maj. — je rekla Maud pritajeno, kajti na čolnu so imele
tudi stene ušesa. — kako dobra si z menoj. Tvoji stariši so ti dali pravo ime. Cnmaj. ti si v resnici čar spomladi. Po kratkem odmoru pa je nadaljevala:
—	Še vedno ni nobenega odgovora na pismo, katero si dala Liu-| o-ju. veslarju, katerega ljubiš.
Cutnaj je žalostno zmajala a glavo.
I,iti po je zvest kot zlato. N'ajr/ ni še našel ndadega gospoda. K kal sa pa je ter'«ra bo vedno iskal, dokler ga ne bo našel.
—	Ali mi
od tega. Nobenega upanja nunam vee, — jf
brota. ki jo imamo po odprtju de uiarkaeijske črte.
Ustrelil se je
dne 20. septembra Primož Sušnik.
Dr. Renner o razmerju Avstrije do male entqpte.	j
V razgovoru z urednikom lista "Neues Wiener Tagblatt" je izjavil državni tajnik dr. Renner na njegovo vprašanje, kako si predstavlja razmerje Avstrije do male entente: "Avstrija "ne more kot premagana država kršiti me-
LETOŠNJE
Suho Grozdje
importirano iz starega kraja
18 centov funt. Boksa 50 funtov	$9.00;
Posebne cene na veliko.
ja, katere sta ji postavila mirovna BALKAN IMPORTING dO pogodba in pa liga narodov. Vsled	„„ ril ^ _
k mali en-1	51 53 ^^ Strect
New York, N. Y.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pean Ave. Kttsbargh, Pa.
Dr. KoUr Jo naj
•dr« mik. llat ▼ Plttabarchu ki Ima SS-lotUD ormkao r adrtrlt* njo
ZajrtrauUonf« kr
▼1 adrm-rl a sla •o vi t« m «0«. ki ca J« laumaJ dr. ara«
Erltch. Ce Imate mmol]« alt mobur tke do teleau t crlu. Ispadanja laa bolečin« ▼ koalah. arldtta In Tam bom kri. Ko	kai
tega ne niore pristopiti tenti, tudi ako bi hotela, a se tudi
, ...	_ ..	ne more priključiti protizvezi. Ta
Jerbicev ndtnar na Drumljah pn nevtralnost je ixtdi v interesu Av-uBDuaiL -"samomorilec je bil slabo- rtHje
same. Mnenje z različnih
		kV'KSi			
Va« molke bolaaanl kraJSanl metodi. Kakor ldtra omStt <la tun miMboj« •Ormvja. M ta. temva« pridite In laa ioi«t porrnlL
Hydroa_)a alt roda« kilo oedra-▼ M. urah ln alcar brca
Botosal mehurja. ki lalno ▼ krita m hrbta ta prt puKaroda. oadra voatjo.
lUTmatUML traanja. takllne. arbdlca. Ikrafh ta dnur* ko tne bolesnl. ki outuaio valad mW •t« leti. ozdravita v kratkem f—a nI potrebno Mlati.
Uradne ura: raak daa od I. ara afa traj do ■. rn««r; t potkth od I. rta traj do !. Dopoldne: ob aadollah oa a Jutra J do S. popoklno.
umen. oziroma bolan na živcih in je večkrat "fantaziral". -
Rekvizicija živine na avstrijskem Koroškem.
Kako se gt*li kmetom v Avstriji, kažejo sledeči slučaji iz Ma-ithič. Drzovcu v Dvorcu se rekvi-
potl varstvom liste, ki so rekvirirali. otftel, moral Drzovee plačati se ">00
strani, da bo A^avstrijadelovala ZflStODDilU "GljS NSTOliS'
kot Javen ali tih družabnik male	r
entente, je vseskozi ne uprav i če-no." Na vprašanje, ali more A v, strija pozdraviti ustanovitev male trozveze (<*ehoslo vaške, Jugoslavije in Rumimije), je izjavil roCamo. dr. Renner:* "ko je naloga male Naročnina i r«»zveze izvrševati mirovno po-
Nemški teror v Celovcu.
l*oroča se: Kakor znano, sta v olW-inski glasovalni komisiji v Celovcu tudi gospoda Jožef Ferjaii-čič in njegov sin Ernest. V noči »k1 24. na 2."». septembra med 11.
in uro pridrvi tolpa 20 do 'M s<Klb*». te<laj ta zveza Avstrije ne mali dve kravi. Odpeljal ju je Celoveanov pred hišo v Pavličevi ugroža. V k«dikor tedaj stremi železniški čuvaj Frane Schojer ulici št. 7. kjer stanuje Ferjančie.Imala trozveza p<> teni. olajšati orožništva. Ker je vpije, razgraja, nalepi hujskajoee j srednji in severovzhodni Evropi je letake, razbija in vpije ter i>suje: vzpostavitev gospodarskega živ-K < Jauner. Schuft. Fallot, i *anaille.' |jenja. jo bo Avstrija drage volje kouim he runt er.' pozdravljala. * *
hen besa mi lepi
kateri so pooMaHenl pobirati d in o sa dnevnik "O las Naroda". Vsak zastopnik leda potrdilo aa noto, katero Je prejel In Jih rojakom pri po
"Glas Naroda" Je:
Za celo leto S6-00; za pol leta S3.00; £S Štiri mesece 12.00; as četrt leta
•1 «o.	. .
kazni in je moral tudi rekvizieij- "Obersehuft islis da ga bo našel, Cums j T Toliko dni je že poteklolskt' "troike še posebej plačati, wenn Du deutsehe Wat se nega upanja nimam več. — je rekla Maud žalostno. tKrav' s,a bl,i <Kivzeti z l>rutalno hwninen willst" itd. — sa
•ste, Ur ko mogočen je gospod Hfiifong, — je šepetala«
Nemška podivjanost na Koroškem.
Dne 17. septembra je sedela v neki gostilni v Dobrli vasi družba vasi so odgnali živino s silo v sen- s seboj tudi lojtno in so hoteli 6 Slovencev. Naenkrat pridrvi v r\ bajonetov s paš**. — Andreju bržkone v stanovanje vdreti. To j stilno kakih :J0 Nemcev, ki so
Tudi pismo na" konzula ui prišlo slednjemu v roke. Drugače I sil°" K" * bila prva krava od" ,zrazi- kaTerih > sniozen le nem-,.it,	•	, \zeta. posestnik niti pri vagt ni ški kulturni jezik, oziroma celov-
iii* /.♦' llilmiii m sil.	i . ..	-. .	_ . .	....
bil zraven. — Markovcu v Kadni ska neim«ka- kultura. Prinesli so
— Vi ne v
izvedel zanjo.	,
<»la^ futnaj je postal ae bolj pritajen, da ga skoro ni bilo slišati. —
On je kralj beračev^ Ali veste, kaj je kralj bera čet t Sto tisoč;-loveku ^ vreli ^^	Prepevali. oziroma ^-piii so pwern1;,^,;' orožniki so rešili Slovence
beračev se pokori njemu. Delat, morajo zanj, živeti m umreti, prav,s silo. PriSli ^ k njemu Jnp6ev 4<XVas Rehfihrt an	-»<,osl1 orf,^lkI
CaLf Jacob Lorla Denver, C«H.:
Frank £krabec.
PneMa. Cela.:
Peter Cul Ig, John
Janesh ln A.
fialUa. Cela.:
Loots Costello. Cele.:
Math. Kernel J.
Gers^ mik
Alois Radman.
Kausu, beguncu iz I$ovea, popol- vpitje in razgrajanje je trajalo brez povoda napadU Slovence, jih' • uoma revnemu in siromamiemu eelo uro. Policija se ni prikazala.'pretepali, davili in opijuvali. Šele'
. 1'lflVAUII VA vvoll TVktnVIO/k VimnA	rk-rit«-.rkin	111	' i	. >« •	w. • • /-.«	I
kot ukaže. Nikdo ne ve, kje živi Haifong. niti berači sami. Le malo,sin v	oroŽJiik in .občinski Striek um den Hals iind a Messer
jih je. ki domnevajo, dr je kralj beračev obenem tudi lastnik čolna	ter uhi šiloma vzeli polovico ins Gnaek." Nemški listi v Ce-
• Pri trojni blaženosti*' Mogoče ho že vsi sli že davno mrtvi. Linpo,živine. Do danes pa še niti nima lovcu pišejo o jugoslovanskem te-
vsega denarja zanjo. In Jurč je rorju v coni A, pa ne vidijo bruto živino delal kseft in verižil. na v očesu celovških hujskačev.
lambert Bolakar.
hl
J. Verblč, 035 Aarors Arena«.
3 Nemška podivjanost je vsak dan Cblcs{t, DL:
pa
ZIV|.
Na liee mlade deklice je stopila sramežljiva rdečica.
—	L i m po bo živel, dokler ne bo oprostil mene in nato se bova Ljudje so morali oddati po maksi-j napotila tjakaj, kjer stanuje resnična blaženost. Edini ljudje, ki se malni eeni. Jure je pa pod zaščito i e boje ilaifonga. pripadajo zvezi veslarjev. Val stoje na strani Lin-Igenerala Schfunyja oziw^nia Yieh-'
po-ja ter ga ščitijo.	'	| verwertunge prodajah če ne ne, septembra so sklicali Nemci Joneieu pojasni v Aix riimunsko:N*ctk
—	Kako naj kc ti zahvalim, mala CumajT — je rekla Maud, prav »mpak pre<-ej beljaakiui hotelu-- nemčurji, ker javnega shoda ne politiko V zadevi sovjetvke Ru-'	K obal ln Matk. Očrta, tako pritajeno. — Tvejrala si svoje življenje, ko si spustila pismo 1,1 čeravno so neniKki koroški morejo prirediti, *ly>d po § 2. Da'sije si je pridržala Rumunija peo- DL* Kkozi okno. Jaz splo'i ne vem, kako naj se ti zahvalim, kajti prav.llsti razbobnali.. da so s 6. septeni- bodp nemoteno zborovali, so na-J^o ^^ za politiko ki jo sprej-tako uboga M«m kot ti sama. |hrom relcvizicije nehale, le to le ročili celovške Nemce, 6 avtov po!m(.j„ dežniki kot celoto Ceho-
Celovčaai izzivajo.
Iaj^iherlui poročajo: Za 26. ptembra
hujša. Takšaia je njih kultura!
Angleški listi o "mali ententi'
"Daily Telegraph" piše: S stališča nezaupanja do .madžarske države je misel, kakor da hi Francija silila Madžarsko k zvezi z Madžarsko. naravnost smešna.
Joseph Bofftl«, Joceph BerOL
MM, DL
Frank Bamblcb, In John Zaletel.
DL:
Frank Angostta. Salle, DL Matija Kam*.
Joseph Bllsh te
Fraak Lavkft
vem, kako naj se ti zahvalim, kajti prav.Iisti razbi.bnali.. da so s 6. septeni- bodp nemoteno zborovali, so na-j^rt ^o ma.	hrom rekvizicije nehale, le to le ročili celovške Nemce. 6 avtov po[me;0 2av
dobro, — je rekla Oumaj ter pričela gla- 'M*sek v onim v eoni A- ^ številu, same moške. Ker se ni ve- siovaška
- , za ta shod prej, kakor v ne- ORtati nev ________u-i.*: :____i_i:___»	Smrtna kosa.	f del Jo dopoldne in so se širile ra/Jn_______••
je nadaljevala, — kajti
—	Vse bo še postalo diti svetle lase Maud.
—	I,e gospodarj i ne smete razkačiti, \ takem slučaju bi bilo vse izgubljeno.
Jaz ne morem, — je rekla Maud. — Kaj takega ne more za htevati od mene. To je blaznost! Kako sem le mogla vrjeti kaj takega...,	„
l*ričcla se je tresti v obupu.	0
—	Boš morala. — je rekla C'umaj. — Tudi jaz sem morala. Živeti moraš, dokler ne pride pomoč.
Zopet so pričela pokati tla. Čuti je bilo korake.
Vrata so se odpria. V okvirju vrat je stal Haifong. Z njegovega obraza je izginila maska, ki je ležala na njem. Izgledal je tak, kot je bil v resnici, pekh uski in strašen r svoji neusmiljenosti. Ni več smatral za potrebno držati se predpisov etikete in dvorljvosti. Iztegnil je svojo izrnoega.io. rmeno roko proti Maud.
-— Osem dni sem čakal in.to zadostuje! Pr^ gostje ie stopajo preko stopnjie. Zakaj nisi še okrašena?
Nato se je obmd proti ("'uroaj:
—	Kaj. ti plod patce! Ali ji nisi povedala, da je vsak odpor zaman, če ukažem jaz?
Pri tem je sunil z nogo v sužnjo, ki je klečala pred njegovimi
koleni.
Tedaj pa je skočila Maud pokonci in z enim korakom je bila pred njim.
—	Pustite 1'umaj. — je zakriknila. — Ona ni kriva. Storila je vse. kar je bilo v njeni moči.
Naenkrat se je irnebila vse previdnosti in vse prevdarnosti.
Hčerka l»elega plemena je vstala v njej.
—	Ali mislile, da lahko barantete z belimi ljudmi tako kot z rmenimi? t uvajtf se. vi rmeni lopov:	. * 1
Prijela ga je ra roko ter pričela tresti tako, da je njegovo staro strohnelo telo poskakovala semintja.
in Jugoslavija pa hočeta ostati nevtralni v vsakem slučaju. Rumunija kot prijateljica Poljakov in Grkov ter istotako t'eho-slovakov in Jugoslovanov hi ne-
g j delo za ta shod prej, Jkakor v ne-Smrtna kosa.	I deljo dopoldne in so se širile raz-
Iz Strpne vasi pri Šmihelu po- iične verzije, ene. da ni dovoljen, roeajo: Nemila smrt je ugrabila druge, da se vrši, in je bil cas zelo
iz naše srede zavednega sloven- kratko odmerjen, ni bilo mogoče'^a videlaT a k o* bi bili Polj«ka in skega mladeniča Tomaža Ramuša tako hitro protiukrepov atoriti. Grška izločeni iz zveze. Slišno pi-iz odločno slovenske Kamušove Zborovanje se je vršilo v pivovar-liiše. Bil je v najlepših letih. Toda 11 Priporočati je vladi, da pošlje
v vojni si je nakopal bolezen, od Jej še več ječmena za varjenje, Sveto vojna v Mezopotamiji proti katere ni mogel ozdraviti. V bo- kakor ga je bila dovolila, ko nil	Angležem,
lezui. dolgi-i« mučni, je bila nje- hi!« proste trgovine. Zbralo se je Vojni minister Velike Britanije gova velika in goreča želja, ki jo približno 400 Nemcev in nemčur- je izdal uradno poročilo o težje 4'ečskrat izrazil: da bi mo- Jev z otroci vred. Varnostna stra- kem položaju v Mezopotamiji. O-
. za. < elovcani pod krinko (Jesangs- ^mlje ob dolenjem Evfratu je ne
Frank Čei SprlnzfleM. DL:
Matija BarborML Wankecait DL:
Frank Petkoviek. Franklin, Kansas: Frank Leakorle.
še j o tudi drugi angleški listi.
gel dati še ?«\-oj glas za svojo do-
movino,- Jugoslavijo, potem rad *«*rein. so se peljali v Pliberk z omrjem." «	a v
Iz Št. Ruperta pri Velikoveu se kj^r poroča: Dne 20. septembra je prišli lačni, kakor divje zverine, preminul vrli slovenski rodoljub s«j ««» imeli tudi take avtomobile, Simon Krafliier. orodniški kovač kakoršne se rabi in iKMeKtnik na Ricinju pri Veli- arestantov. Proti owni kovcu. Iz nizkega stanu se je s nahajalo nekaj Slovencev na Kre-pridnost jo povspel do hišnega po- koveni trgu, koje je gnala rado-sestnika. Bil je vselea zA*est Slo- vednost gledat, kaj Celovčani de-venec. svcije otr<»ke je vse pošiljal laj^>. Med temi je bil tudi Pliber-v tukajšnjo "Narodno šolo'*, pri <"an Krepi, kojega so vabili z be-\-seh v<ditvah je neomahljivo stal aedanii k Nemetzu: "Sie sind ein na slovenski strani. Dasi brati ni feseher Metiseh. kommen sie nur
.varno ogroženo, ker so začeli A lvtomouu v go«tibio k Nemetzu, rabci propovedovati sveto vojno so se ixwteno napili, ker so proti tujcem. Angleški uradniki
so morali odpotovati v zrakoplovih. Iz Bagdada se poroča, da so za prevazan je j a rabci napadli Samaro. vzhodno uri se je od Mosula pa angleško gamizijo v Revandumu.
Frank GoHe, KA.:
M. F. Kobe te Paral Schalta. BteMfc, Mtaa:
Loots Gorite. Gilbert, Mina.:
L VeaeL
frankoni
kmetski
povzročili pnnt.
"Riječ" javlja iz Belgrada Z ozirom na dogodke v helovar ski žiipanii, se meni v tukajšnjih
Little Falls. N. f.i
Frank Maala. Barberteo, OMo:
Frank l'dm ln CoOinwaod, Ohio:
Math. Slapntk. Cleveland, Ohio:
Frank Stkxr, Charlea In Jakob BenlL Lorain, Ohio:
Loaia Bklant, J. Km Ostanek. Mir«. Ohio:
Frank KnjOTfcifc.
Yonnestown. OMa: Anton KlkelJ. Orecui City, Or eg an:
M. Justin. Allethanj, Pa:. •
M. Klarlck. Ambrid^e. Pa.:
Frsnk JaUa ra:
Loda Hribar.
Pa.: Anton I paras, ra:
John Dstitr.
Fa:
Iran Pa J k in TM Claridce. Pa.:
Aatoo Jertaa In
glOT.
Pa.: Anton Oehahee.
Pa: Looti BananOSL
aty. hi: Mil FarroU. Pa.:
Jerry Okorn. Ispulil. Pa.:
Valentina Graoibwf, ra:
Frank Novak. Irwin, Pa:
Mike Pariek. PLt
John Pola no in Mike Srbal. Lnserne, Pa.:
Anton Ooolnflt
Pa.: Frank Defter. Eon, Pa.:
Frank MaCek In Frank PoteU
Pittsburgh, Pa.:
U. Jahoblch. Z. Jakaha. Mm*
rich ln L Mukhi,
Pa.:	I
Martin Pa.: > J. Pesdira.
T
Iran PorSo. Virsteia, Minn.:
Frank Hroradeh. Ely, Mha:
Frank Go vie ln'Joseph J. SL Loote Mo.:
Mike Grabftea.
znal. se je do zadnjega zelo zanr- herein!*' Gostilniški proatori so .. .
tnal za naš., narodno prihodnjo«, bili pa p«ln« in tako je ostal za- IH,,t,tn,h kro^h- imaJ° tl ne njegt.vi domači so mu morali či- »aj pred vrati nekaj časa. nakar w,n ^ ,zvor v ,noZPmstvu' na tati došle slovenske liste. Nje«ov »e je oddaljil na trg. Zaklicaf je:*e,:! rani na Reki, na drngi pa v pogreb je bil zelo sijajen* vdele- 'Živela Jugoslavija!" Nato so	Žigosanje konj in popis
J žilo se ga je obilno ljudstva, po- planili na njega.. Prvi ga je udaril	je bilo samo povod za to
Tako lepa je bila v onem trenutku, da je celo 1'nmaj dvignila	KJoven»ko žensko driwtvo in nadebudni lekarničar Schwarzl in P«b«no. Pri tej pobuni igrajo
«vo3o glavo ter rrla vanjo v nemem občudovanju njene moči in po-j.jovennko pevsko dritetvo iz Ve-drugi. Med temi je bil tudi pred- »'»jveeje vloge Frankovei in nji-
- jlikuvea. -ki je kraimo pelo v eer- sednik plebwcitw* komisije olrrož- hove vodje, ki operirajo z Reke in Obraz Ilaifonga je postal «v kast od »trahu. Za trenutek je bil v kvi in na pokopališču.	ja Pliberk, italjanski podpolkov-Zagrebo. «.
Frank Hrella. Grem
Math. Urih.
Gregor Zoboe. N.
Kari Menite
Anton Hi Tnrtlo Creek, 1
Frank West Newton, Pa.:
Jncenh Jflrca White Valley. Pa.: Jnrii Previi. WiDaek. Pa.:
J. P-ternelL Black Dine
G. J. Porenta.
W. Vn.: Frank Koelan. L Va.:
Wte :
Adolf Mantel
Wis.: John K tam pfel
in Joslo Tratnik te H.
GD $35.50 — $800.00 — VEUKA ZALOGA — PLOŠČ V
COLUMBIA
GRAMOFONE m ^ pmi:
VICTOR NAVWSEK, 331 6nm St., C0NEMAU8U, Pi
yyjg s.,:; S '
r	-
c •••

« «... i
• .
L.	' • i
■ ' , .