P osamezne Številke« Navadne Din —•75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO k na ha j. t Mari-born, Jurčičeva ulica st- 4, I. naditr-UPRAVA ae onhajn v Jurčičevi ulici ft. 4, pritličje desno- Telefon H- 24. — SHS postnočekovni račun štev- 11.787.
Na naročila brez denarja ae ne ozira. — Rokopisi m ne vračajo-
Poštnina plačana v gotovini	dana&ni®	Stav. Bin —*73
M. jT% liji 4jr jt.%.
Posame zne Številke t N avadne Din —'‘75, ob nedeljah Din l*—>
„TABOR* izhaja vsak dan, razvca nedelje in praznikov, ob 18. mri a dati m o oj naslednjega dne ter stan* oissečoo no pošti D 10*—-, ** inozemstvo D 18* —, dostnvljer* on dom D 11*—v izkazai«« D 10* — mserati po io^ov urn#
Naroča se pri npravi »TABOKA* MARIBOR, Jurčičeva uliea itev.4.
Naslov
KSarihor, sobota 19. |unijja 1926.
Na Sledu
Maribor, 18. junija.
Konferenca, zunanjih ministrov Male antante na Bledu poteka normalno- Mini-, IazP.ravljajo o tekočih mednarodnih vprašanjih. y vprašanju odnosov nagoti velikim državam se stališče zuna-jnv nimistrov Češkoslo vaške, Romunije ^Usoslavije ujema, takisto v splošnem L e društva narodov, dasi slednie na-uJ'l,nekam kočljivo osebno vprašanje, svot r?astoflal Maio antanto v stalnem lu Društva narodov. Informativen ača,j imajo posvetovanja glede odnosov _as.pro.ti manjšim državam: Madžarski, afiii’ Grčiji, Poljski, na katerih so ~fz.ave Male antante neposredno zainteresirane. Važna je razprava o medsebojna odnosih Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije.
, Kakih senzacionalnih sklepov blejska konferenca ne bo podala, ker zanje tudi Potrebe. Dovolj je. če se ohrani enoiten nastop treh prijateljskih držav v srednje '^opski in balkanski politiki. V koliko ®° resnične vesti, da se Romunija drži rezervirano, se ne da dognati; službeno ^ stvar dementira. Minister Mitileneu « v zunanji politiki »nov mož«. Vest, da pe dj.^Beneš radi političnih homatij v ragi čuti nesigurnega, ne drži. Dr. Re-,es je tudi tokrat kot najsposobnejši di-T^t ^-a'e antante duša konference-v Hkrati se vrši na Bledu konferenca .^snikarjev Male antante. Okrog 100 jih navzočih, seveda ne. zgolj iz držav »lale antante, marveč tudi iz velikih ?Vr.opskih centrov in celo iz Amerike. je velika korist, ki jo ima naša dežela ^ejske konference.
. Naša zunanja politika bo šla doseda-“J°. že utrjeno pot. Nični cilji so: spora-s sosedi na podlagi mirovnih por Pub in mir v Srednji Evropi in na Bal-^nu-,-Likvidacija vojnih in povojnih na-jProtii zahteva vsaj še eno desetletje dc-a v tem praven-
ZadssJS elass konferenc® m Blecf&s
BLED. 18. junija. Na včerajšnjih in današnjih posvetovanjih so se ministri Male antante medsebojno informirali o odnosih nasproti sosednim državam. Vesti, ki jih je razširil nemški tisk, da se Romunija protivi izvolitvi zunanjega ministra dr. Bcneša v svet Društva narodov, se ne potrjujejo in jih vsi ministri odločno zanikujejo. Vprašanje pa še ni definitivno rešeno.
Danes popoldne in po potrebi še zvečer se bo vršila zadnja seja. Jutri zjutraj bodo ministri sprejeli zastopnike tiska in jim podali ekspozijc o rezultatih konference, nakar bo dr, Beneš takoj odpotoval v Prago- Nocoj bo tedaj konferenca Male antante oficijelno zaključena.
'AmeriSkl d©flg©w8 pred s&uo&iho
BEOGRAD. 18. junija. Na današnji skupščinski seji se je obravnavala kot prva točka dnevnega reda z USA sklenjena pogodba glede ureditve naših vojnih dolgov. Pogodba koristatira predvsem, da znašajo dolgovi 62 milijonov 850.000 dolarjev, nakar slede plačilni po-goii. Zadnji obrok bo treba plačati leta 1987- Dr. Perič je imel ekspoze, v katerem je naglasil, da je pogodba z Jugosla 'vijo najugodnejša izmed vseh tovrstnih pogodb, ki jih ie sklenila Amerika s svo jimi dolžniki- Razvila se je živahna debata, v katero ie poseglo več poslancev in nakar je bila seja zaključena. Jutri se bo debata nadaljevala.
Kraljica ssa OSedM
BLED, 18. junija. Danes je prispela semkaj kraljica Marija in se nastanila na »Suvoboru«. Kralj Aleksander radi bolezni tli mogel na pot.
BORZA
CURIH, (Avala), 18. junija- (Izvirno). Beograd 9.14, Pariš 14.48% London 25.13 Newyork 516-50, Milan 18.60, Praga 15.30 Dunaj 72-95 Budapest 0.00723, Berliii 123, Bukarcst 2.22, Sofija 3.70.
Dnevna kronika
n — Spor radi Vukašina Markoviča. V
ve*em dunajskem zaporu je zaprt znani * nogorski' odmetnik. dr. Vukašin Markoje- Beograjska vlada zahteva njegovo o1()čitev, češ, da je zakrivil prost zločin, ^vieijko ruska vlada pa sporoča, da je j • Vukašin Markovič ruski državljan in » -l,Koslovanska zahteva ni upravičena. ^vstrijska vlada sc obotavlja, da se ni-
-	‘ttiJr ne zameri. Zadnja vest z Dunaja
-*avi. da je ruski poslanik zagrozil z di-"^tskimi koraki.
Woij,
Ijm-T'. Volitve v jeseni. V beograjskih po-zici;rv krogih — tako vladnih kot opo-ves. alpih — se trdovratno vzdržuje <,k,',l'vS'a bodo v jeseni sigurno razpisane Pseinske volitve, ob^r Konferenca trgovskih, Industrijskih, Rov st	Vnosno trgovsko-obrttiih in tr-
Sjjg	industrijskih zbornic kraljevine
v i :.?®.b0 vršila v četrtek dne 24. junija nimiv •a'n‘- Dnevni red obsega zelo za-stvti važne točke: referat o brodar-PoliHtcs rj0|Tlf)rski upravi, o naši zunanji Sevam * ^Kovinskega stališča, o pospe-nrp{.„ ,na§ega pomorstva, o prometu eKo punske luke itd. smo r ,slu,^°vci pri Veliki Nedelji. Kar np^if želeli, to se nam je minulo Čt'li „ *	:m- izpolnilo: Vlaki so se za-
v nnU,S avi^H na postajališču, ki smo ga vpiiu slovesno fttvorili. S pomočjo g. za i''es'a,?uPana. ki ie clal temeljni kamen /nc+ r ■ Poslopja, s pomočjo okrajnih tiri ,°?°Y ormoškega in tujskega, raznih riza detih občin in tudi mnogih posa-u. znikov. mcd temi moram omeniti zla-smi13 e vrle vaščane, se je posrečilo, da i/m /xZmeroma v kratkem času posta-Hr!	poslopje,	katero so že v nede-
in It x	vs’- gostje, ki so od blizu
daleč prišli k nam. Kako potrebno je
nik iz Ormoža g. Avgust Kreutz na splošno začudenje in zadovoljstvo vseh navzočih, ki so se v bajno razsvetljenih prostorih vrta in po sobah dobro zabavali. Videti je bilo vsem domačinom na obrazih, kakor da se jim je odvalil težek kamen od srca in zadovoljstvo in občutje sreče si videl vsepovsod. Lepo zadoščenje ima zlasti odbor z g. Jos. Lahom, g. Ferdo Roparjem in drugimi na čelu, ki so preko vseh težav in nasprotij šli mirno, a odločno svefjo začrtano pot, zavedajoč se, da delajo v interesu gospodarskega napredka in ljudskega blagostanja. Povdariti moramo pa tudi, da je u-speh posledica složnega in skupnega dela zastopnikov vseh strank, katerim moramo na njihovi uvidevnosti, da je treba gospodarska vprašanja reševati skupno in brez str ankarskega nasprotstva, samo častitati..
—	RodL-inske tragedije. V Dortmundu je 451etni mesar Blacho\vski v prepiru razklal svoji ženi glavo, nato je poklal še tri otroke, umoril na enak način znanca v isti hiši, s katerim se je bil dan poprej sprl in slednjič še neko žensko, ki
Leto: VIL — Številka: 136,
18.-21. JUNIJA
dbeisce mik jaum
in
Mfi KOKOTE
Krasna drama
TELEFON 121 ii87 KINO APOLG
slovel kot hud alkoholik- — V Ober-miihlau na Zgornjem Avstrijskem je trgovec z lesom Stcidl ubil s sekiro svoja dva otroka in se skušal obesiti, a so ga v zadnjem trenutku rešili.
—	Burni prizori v avstrijskem parlamentu. Včerajšnja parlamentarna poročila z Dunaja se začenjajo tako-le: »Zbo-rovalnica avstrijske skupščine je bila danes prizorišče divjih pretepov, kakor jih ni bilo, odkar obstoji republika...« Socialni demokratje so aranžirali izredno o-ster napad na celotno vlado, zlasti pa na kanclerja Rameka. Vzrok je znani spor za šolsko reformo. Poslanci so si dajali s pestmi in začeli lomiti, kar se
je dalo, tako da je bi! avstrijski parla-jo je srečal na stopnjicah. Vrnil se je viment podoben vaški krčmi, v kateri je sobo in se ustrelil. Mož je bil pijan in jel izbruhnil pretep.
fiarilborsk© vesti
bilo za naše kraje postajališče, je pokazala ogromna udeležba pri prihodu otvoritvenega vlaka v nedeljo 13. t. m. ob pol drugi uri popoldne. Ljudstva iz naših občin se je kar trlo in nestrpno smo pričakovali trenutka, ko se prvič vlak ustavi pri nas. Ko je prišel, ves okrašen z zastavicami ter zelenjem in cvetjem, ga je ljudstvo z vsklikanjem pozdravljalo, in pokali so možnarji, godba iz Ormoža je zasvirala himno in pevci našega izobraževalnega društva so zapeli došlim zastopnikom raznih oblasti in korporacij v pozdrav. Med došlimi gosti je bilo videti g. velikega župana, g. direktorja dr. Bor ka, g. srezkega poglavarja dr. Vončina g. narodnega poslanca dr. Pivka, župana Veseliča iz Ormoža in dr. Senčarja iz Ptuja ler razne druge zastopnike. Šolska učenka Terezika Korpar je v prisrčnih besedah pozdravila in izrekla zahvalo direktorju dr. Bork n. Lojzika Hebar pa g. velikemu županu. Predsednik odbora za postajališče g. Jo'S. Lah je v imenu vsega prebivalstva izrekel dobrodošlico gosp. velikemu županu in g. železniškemu ravnatelju. Domači župnik g. Peter Zadravec je poslopje blagoslovil s kratkim nagovorom. Nato je vsa množica šla v vas, kjer se je popoldne na vrtu g. Ferdo Korparja vršila lepo uspela, mnogobrojno obiskana veselica domačega Izobražev. društva. Domači diletantje so izvrstno igrali »Desetega brata«, domači tamburaši so zabavali goste s svojo lepo godbo in tudi ormoška godba je pridno svi-rala. Veselje ljudstva je trajalo pozno v noč, saj so bili vsi prostori nalašč za ta večer električno razsvetljeni, kar je o* skrbel vrli in požrtvovalni domači gospodar g. Ferdo Korpar, razsvetljavo je pa Izvajal s svojim motorjem kinopodjet-
NašI
Vsak tujec, ki obišče naše mesto v pomladanskem in poletnem času, pove, če vprašaš o vtisih, da mu najbolj ugajajo lepi nasadi, ki dajejo Mariboru značaj vrtnega mesta. Stari Mariborčani, ki so zelo ljubili svoje domače mesto in skrbeli za njegovo lepoto, so nam zapustili važno nalogo, da te nasade ne samo o-hranimo, ampak tudi razširimo in izboljšamo- Drevje ni zgolj okras mesta, ki ugaja očem, marveč predstavlja tudi nekaka mestna pljuča in moramo tudi iz zdravstvenih razlogov biti radi, da ga imamo toliko ob naših cestah in na mestni periferiji.
Naš park je tak, da smo lahko nanj ponosni. So sicer vrzeli, ki bi jih bilo treba grajati, sploh je željam odprta široka pot— ali to, kar imamo, je v celoti tako dobro, da moramo na vso moč skrbeti, da nič od tega ne zapravimo. Naš park mora biti skrbno negovan _ in na njem mora tujec spoznati da Mariborčani v skrbi za lepoto in zdravstvo svojega mesta ne zaostajajo za-drugi-mi srednjeevropskimi mesti.
Radi tega mora' javnost pozdraviti vsak korak, ki ga stori Olepševalno društvo ali občina za izboljšanje in olepša-nje naših nasadov in mu ne sme odreči podpore, če jo potrebuje- V park zahajajo vsi sloji, zlasti pa je neobhoden za de-co, ki se lahko vsaj tu nasrka bolj svežega zraka in si napase oči na prijetnem zelenju. Šolska mladina se tudi rada zateka v park, da ne govorimo o vseh drugih. Olepševalno društvo skrbi 7. novo močjo za olepša nje parka in ostalih nasadov, ali letošnje nemirno poletje mu nagaja in razdira. Zadnje neurje je zapustilo sledove, ki se še sedaj poznajo in žalijo oko.
Ni reklama, če opozorimo na nedeljsko prireditev v Ljudskem vrtu- Kajti prireditev je samo en način, da, se dobe sredstva za olepšan.ic parka. To, _ kar smo hoteli v tem trenutku naglasiti, je, da imamo vsi v Mariboru stalno živeči prebivalci ne glede na narodnost, stan in starost dolžnost, da skrbimo vsak po svojih močeh za to, da bo vnanje lice našega mesta kolikor le mogoče prikup-ljivo in častno za ime in sloves Maribora. Nekaj lokalnega patriotizma more že biti v vsakem izmed nas, nekai ljubezni do okolice, ki nas obdaja in s katero živimo; pravimo pa, da tudi tisti, ki sicer posedajo v uradih in v kavarnah, dobivajo koristi od lepih nasadov, vsekakor pa ne morejo biti ravnodušni nasproti temu, ali je Maribor čeden in prijeten ali ne. Prav posebno'se morajo zavedati svojih dolžnosti naši pridobitni krogi, ki so najgloblje vkoreninjeni v našem mestu in morajo radi tega podpirati i občino i privatno inicijativo, ki pomaga dvigati splošen ni v 6 Maribora!
Maribor, 18. junija.
m Družabni večer srezke organizacije SDS za mesto Maribor, ki se je vršil dne 7. t- m. v mali dvorani Narodnega doma je ob lepi udeležbi zelo animirano potekel. Predsednik srezke organizacije g. dr. Koderman je navzoče dame in gospode pozdravil in dal izraza veselju nad lepo udeležbo. Tajnik g. Meglič je na kratko poročal o podrobnem strankinem delu za časa počitnic ter o nameravanem zletu v Jarenino, za katerega se je priglasilo lepo število udeležencev« tako da obeta nuditi ta zlet, za katerega vlada splošno zanimanje, nekaj lepih u-ric v krogu somišljenikov. Razvil se je tudi razgovor o raznih političnih vprašanjih ter je zlasti gosp. Kejžar dal izraza ogorčenju radi persekucij, ki se v zadnjem času izvajajo napram demokratskim somišljenikom v državni službi-Izrazil je svoje ogorčenje nad postopanjem ' šolske oblasti proti zaslužnemu ravnatelju drž. učiteljišča, g. Pircu, ki je samo šolnik, se politično sploh ne u-dejstvuje ter je bil navzlic temu na podlagi raznih radikalsko-radičevskih de-nuncijacij, ki so brez podlage, upokojen. Navzoči so se temu protestu enodušno priključili ter se je sklenilo, da da organizacija možu moralno zadoščenje za prizadeto in nečuveno krivico. _ Tambu-raški zbor napredne trgovske m obrtne omladine je tudi mnogo pripomogel, da je ta družabni večer tako živahno potekel. Želeli bi, da se taki sestanki, ki dobro Uiplivaio na medsebojno spoznanje in navezanje družabnih stikov, češče prirejajo.
m Šolska razstava na zavoda Vesna traja od 20- do 22. junija. Odprta je dnevno od 9—12. in od 14.—18. ure.
m Koncert v parku. Nocoj (v petek) svira v parku od 20—21. ure železničarska godba. Vstopnine ne bo.
m L'sni posestniki. Pri generalnem zborovanju, ki bo v nedeljo dne120. junija 1926 ob 9. uri dopoldan v mali Gotzovi dvorani bo govoril tudi zvezni predsednik gosp- Frelih o stanovanjskem vprašanju in o novi davčni refofmi.
m Pri skušnji v Kamnici. G. kanonik so inspccirali v cerkvi otroke. Katekizem je prerešetan na vse strani, tudi praznike so morali povedati. In neki vse-vedež je povedal vse Marijine praznike od Svečnice, obeli Šmarnov do Brezmadežnega spočetja. Drug otrok mora neposredno nato razlagati čudovit prihod sv. Duha in njega prikazen v gorečih jezikih. Otrok naenkrat obtiči, gospod pa mu želijo pomagati in pravijo: »in nastal je velik š... no, velik š... š...? »Velik šmarn« se krepko odreže otrok. Besedo »šum« je fant srečno pozabil •. •
m Krasen ognjemet, bo priredilo v ne-
1 deljo zvečer Olepševalno in t lij skop l metno društvo za Maribor in okolico. —*
Prireditev, ki se bo -pričela že ob 15. uri popoldan, bo največja vrtna prireditev letošnjega poletja. Godba, petje, ples itd. Šotori bodo nudili obiskovalcem vse najboljše in po nizki ceni. Ves dobiček je namenjen olepšavi mestnih nasadov, ki jih ne smemo zanemarjati. Ljubitelji logov, zraka in zdravja, pridite, ter se oddolžite ugodju, ki nam ga vsak dan nudijo naši po Olepševalnem društvu oskrbovani vrtovi-
m Zadruga slikarjev, pleskarjev, črkoslikarjev, kiparjev in pozlatarjev javlja, da se bo vršil v nedeljo 20. t. m- ob 9. uri dopoldan v gostilni Anderle redni občni zbor zadruge. Vsi člani naj se zanesljivo udeleže občnega zbora. Obenem oprostnina in vpisovanje učencev.
m Danes zvečer 19. junija veliki vrtni koncert v restavraciji Emeršič, Aleksandrova c. 18-	1184
m Danes petek v Veliki kavarni elitni koncert s kabaretnimi vložki. Klub-Bar, Pietro Sonore, muzikalična senzacija —
—	4 Renlov, Gris, Herto, Renče* 1185
Narodno gledaliiSa
REPERTOAR.
Petek, 18. junija. Zaprto.
Sobota, 19. junija ob 20. uri »Peg, srček moje ab. A (Kuponi).
Nedelja, 20. junija »Peg, srček moj«. — (Kuponi).
V	soboto 19. t. m. »Peg, srček moj« bo igrala naslovno vlogo gdč- Kraljeva in v nedeljo 20- t. m. pa gdč. Kovačičeva.
Šport
: ISSK Maribor v Celju. V nedeljo dne
20.	t.m. gostuje ISSK Maribor v Celju proti Atletikom, ki so v neverjetno kratkem času dosegli znaten napredek in postali nevaren nasprotnik. Tekma če biti jako zanimiva in bo ISSK Maribor moral napeti vse sile, da jo bo odločil sebi v korist.
HAZENA.
V	nedeljo ob 10. uri dopoldan se bo vršila tekma med prvo in rezervno družino ISSK Maribora. Ker je trenutno rezerva družine ISSK Maribora najboljši nasprotnik v Mariboru, obeta nuditi tekma dovolj užitka-
: MOLHP (službeno). V soboto dne 19. t.m- in nedeljo 20. t-m. se vršijo v Mariboru hazenski sodniški izpiti. Vsi kandidatje se morajo javiti predsedniku MO v soboto ob 17- uri.
Kino
GRAJSKI KINO
predvaja od četrtka 17., do nedelje 20. junija »Kavarna v Kairu«. Velika orijen-talična pripovedka v šestih napetih dejanjih s Priscilo Dean v glavni vlogi.— Priscile Dean, nepozabne iz filma »Stam-bulska beračica« najnovejši film. ki narti pripoveduje o ljubezni in mržnji in ki nam prikazuje senzacije, krasne naravne posnetke.	_______
u'u'V- r'V'-.T, #£•/K'.:' .'-..ift
 ssii
PALMA
Kaučuk pete in podplate
motate nosite pri vsakem vremenu. „Palma" ni razkošnost, ker daje elastično, ugodno hojo, ter je za vsakega praktičnega in StedlJIvega človeka neobhodno potrebno, ker je mnogo trpežnejša in boljša od kože.
Enaposkušnja Vai o tem prepriča in tedaj ne boste hoteli nositi več čevliev brez .Palme*.	'013
so zagotovljeni gospodu, ki bi prevzel zastopstvo velike zavarovalnice. Pismene ponudbe pod * Zavarovalnica I.“ na upravo lista.	1181
Promiifl za Erosta Stanovanja I iKlfilJK za vsako zanetsljivo prosto stanovan e, plačuje tudi najemodajalcem ,M ar stan", Rotovški trg 4.	1180
Ms Mt puška
kol. 16 in 9 poceni na prodaj KoroSka cesta 21, Šober. 1179
Za&ole
proda Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26.
1182
Sta« se sprejme.
Foto-atrlje M. Japelj, Aleksant drova cesta 25.	1183
5. aN B. narte LlrA.
kot inštruktor in vzgejevaiec
se išče za počitnice in Šolsko leto 27 Vsa oskrba v h Si. Le iz dobre hiše in vzgleden! Poštni predal 49, Maribor.
1174
ISffflv-pa 7.9 Speceriisko engro« tla*«’ Lfl trgovino sprejme Miloš Oset, Maribor, Glavni trg 22.	1172
FotopRle cin in društev
izdeluje po znižanih cenah
Foto-atelje M. JAPELJ, Maribor, Aleksandrova c. 25.	3
H*rfll!Irinf PSlhofjrafolog m flzfonomlst N.Sadiucki spn-iema dnevno od 9—12. ure dopoldne in od 2-—7. ure popoldne. Nebrojna zahvalna pisma od klientov Maribor, hotel „Pri zamorcu", I. nadstr.. soba 12. Ostanem v Mariboru do 26. junija. Potem Slov. Bistrica, Dobrna. 11' 8
čltafte In razširjajte povsod naš list *TABOR“l
APOLO KINO
predvaja od 18. do 21. junija, »Hči koko-te«, izvrstna drama v 6. činih, z Doris Kenyon in LIoyd Hughes. Predigra: Dirke na Teznu.
KINO »DIANA« STUDENCI
predvaja od srede 16. do vključno petka 18. junija »Cirkuška kri«. Scnzacione m cirkuški film v šestih činih. V glavni vlogi Xenia Desni-
Porotno sodišže
RAZPIS.
Mestna občina mariborska razpisuje oddajo pečar-sklh, slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, tapetniških In steklarskih del pri novi mestni stanovanjski hiši na vogalu Smetanove in Vrtne ulice.
Za razpis potrebni pripomočki so na razpolago proti povračilu nabavnih stroškov od 19. t. m. dalje dnevno od '10. do 12 ure pri mestnem gradbenem uradu.
Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 12. ure dne 1. julija 1926 v vložišču mestnega magistrata. Na ovitku mora biti označba: ..Ponudba za izvršitev ..... del pri novi mestpi stanpvanjs^i hiši na vogalu Smetanove in Vrtne ulice".	117j
»AUriborok* Tiskarn*« ▼, Mari boru, predstavnik: Stanko D* tel a. ra
predstavnik: Vekoelav Solddlta.
Umor iz maščevanja
Smrtna obsodba.
11. oktobra 1925. je vstal Ivan Gutov-nik iz Javorja okrog 4. ure zjutraj in skuhal čaj, da bi mogel kmalu oditi z Jakobom Medvedom na lov. Vstala je tudi njegova žena in šla po opravkih- Ko je vstopila v sobo kjer je spala dekla Liza Molar, se je močno prestrašila, kajti ko jo je prijela v namenu, da jo vzdrami, je bila Liza popolnoma mrzla. Poklicala je moža, ki je tudi ugotovil, da je Liza umrla. Morilec, ki je bil spočetka neznan, je pokradel nekaj oblek in drugih predmetov ter izginil.
Zagoneten umor je takoj pričela raziskovati žandarmerija. Sodna izvedenca sta ugotovila, da je bila Liza zadavljena oziroma zadušena. Storilec je žrtvi zamašil z roko usta in nos in jo tiščal za brado- Nato ji je zavil obraz v ruto in vrečo, da je bilo vsako klicanje nemogoče.
Ker je morilec tudi vse, kar mu je prišlo pod roko pokradel, so orožniki takoj osumili nekega nepridiprava, ki se je v okolici Javorja klatil že več dni in usodne noči izginil brez sledu. Sum je padel na Ivana Pečovnika iz Sv- Pavla pri Preboldu, ki je celo nekaj časa služil pri Gutovnikovih. Orožnikom se je po napornem zasledovanju vendar posrečilo izslediti Ivana Pečovnika, ki je bil 6. februarja 1.1. prijet in oddan v zapore.
Pri zasliševanju je krivdo priznal in med drugim navedel, da so bili vsi u-službenci pri Gutovnikovih jezni na Lizo, ker jih je vedno tožarila pri gospodarju- Radi tega so že večkrat razmišljali o tem, kako bi se je iznebili. 10. oktobra je v Črni napil in se sestal z Gutov-nikovim hlapcem Zupancem- Slednji ga je nagovoril k dejanju in mu odprl vrata, nakar je Ivan opravil grozno dejanje. — Tatvino je tajil. Kakor orožnikom, tako je tudi preiskovalnemu sodniku vse priznal. V Mariboru je sicer stvar nekoliko zavijal, vendar ne zanika umora, pač pa tatvino.
Izpoved, da mu je hlapec odprl vrata, je izmišljena in tudi druge olepšave ne drže. Preiskava je ugotovila, da je prišel tje le z namenom, da bi kradel, toda ker se je zbudila in ga opazila, jo je zadavil-
Porotnikom so bila stavljena tri vprašanja, katera so potrdili. Ivan Pečovnik je bil obsojen na smrt na vešalih. Zoper razsodbo je vložil vsklic*
Izvedeli smo. da se je že davi hotel v celici sam obesiti in da je v ta namen raztrgal rjuho, vendar pa so pravočasno preprečili, da s’ ni sodil sam-
Med kmečkimi fanti
11. oktobra 1925 se je vršila v gostilni Antona Senčarja v Murskih Zasadih plesna zabava. Med plesom sta se sprla Alojz Vrbanjšček in France Stajnko, ker je Alojz stopil Francetu na nogo-
Okrog 22. ure je šel Stajnko iz gostilne. Komaj je prestopil prag, je dobil močan udarec po glavi in se zgrudil nezavesten na tla, ne da bi videl, kdo ga je udaril- Vsled nezadostnih dokazov je bilo kazensko postopanje ustavljeno. Ko pa
je bila priča Franc Kolbe ponovno zasl šana, se je izvedelo, da se vsled #rozeT1J Alojza Vrbanjščka ni upal nihče povedan resnice. Na podlagi te izjave je državno pravdništvo obnovilo postopanje zoper osumljenega storilca, ki še vedno zanika, kljub temu, da so priče njegovo krivdo potrdile.	,
Obtožnica nravi, da ni nikakega dvoj ma, da je Vrbanjšček pravi storilec, kaju podani so vsi znaki hudodelstva težke telesne poškodbe.	.	._
Porotniki so Vrbajnščka spoznali krivim in je bil obsojen na 5 let težke jec in povračilo stroškov v znesku 6750 Din.
Neverjetna surovost na Ptujskem polju
21.	novembra lanskega leta so trije maskirani moški napadli Avgusta Hoi: ka, v času ko se je s kolesom peljal i* Ptuja v Podvinec- Rokovnjači so ga P°-drli na tla. ga bili s pestmi in suvali z gami in tolkli s kolom. Predno so odsu. so mu še zažgali obleko. Hojnik je nat padel v nezavest in se več tednov bon s smrtjo. Radi močnega udarca po gla” je dobil težko telesno poškodbo, koje P°' sledica bo, da bo Hojnik zgubil des« oko. Dobil je še druge manj težke škodbe na obrazu in drugje.	,	.
Takoj sta bila osumljena tega skrajfl surovega dejanja Martin Ceh in Martin Petek- Slednji je tudi pri ponovnem slišavanju izjavil, da je Martin Ceh uda ril s kolom po glavi. Enako je tudi nor nik izpovedal pri drugem zaslišanju. Kdo od treh napadalcev je več zakrivil se n dalo natančno ugotoviti- Gotovo je le, a so vsi trije fiapadli Avgusta Hojnika j da je napad pripravil Martin Ceh, ki J® bil že delj časa sprt s Hojnikom. Krivd^ je torej napadalcem popolnoma dokazana in obtožba utemeljena.
Razprava se vrši popoldne in bom obsodbo objavili jutri.____________
POSLANO*)
Gosp. Dr. Slokar, odvetnik
in A. B o 16, carinik, v Mariboru.
O priliki carinskega procesa ste »1. g. dr. Slokar v Vašem govoru med dru gim rekli, da moja izjava kot priče J* pride u poštev, ker sem baje jaz neko« neki avtomobil nepravilno carinil in ZIT ven tega storil še nekake druge m** verzacije pri carinami. Tisto izjavo ie 8‘ Bole potrdil.	.
Jaz sem preponosen, da bi odgovari® dolgim izjavam za svoje opravičevanj®’ izjavljam, da nikdar nisem in nočem pravilno cariniti, člen 166. Carinskega zakona se ne sme vzeti v ozir- ’ ^ Pravilnik o carinskih posrednikih C s(* 22562 — 14. V. 1925. čl. 33. al. 3- V te«* momentu ste vidva odurno lagala* IzV^* lita me tožiti, ako smeta!
V	Mariboru, 16. junija 1926.
U73	Adam	Marič.	car.	posrednik*
*) Ža gornjo izjavo odgovarjajo v slu člena 34 poglavje VIT. tiskovne# zakona zgoraj podpisani pisci te o,bj»v0' Opomba uredništva.
PRVOVRSTNA
lllllllllllillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIII
HRBTNA SLANINA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
od pitanih prešičev, zajamčen opristna, čista svinjska mast, sveša govedina, teletina, svinjina; vseh vrst prekajeno meso, sveže in prekajene klobase v izbrani najboljši kakovosti vsak dan
po vtaJniSiih dnevnih cenah
pri
Rudolfu Welle
prekajevalnica mesa, tovarna klobas in velemes^rija Trgovina v Mariboru, Gosposka ulica št 23 117*	Tovarna	v	Krčevini, Aleksandrova c. 171,172
vnatelj. Urednik Bo f. jar Bftrto, novinar, tajaJaULD Katmf*** novinar. Vsi v Maribora.