posavski ___ letoll - številka 4 - cena 2OO tolarjev - april 1998 poštnina plačana pri pošti 8270 Krško Dobova, Senovo: Hočejo svojo občino in pika! str. 10 I Radanovič/^ i Audi Brežice ^±y Černelčeva 5, Brežice, tel.: 0608/61-065 (vV/y) Generacija Golf GOLF IV že od 1.300.000 SIT ¦UROPUN «Lo.o, 1420TRB0VUE Opekarna 28a Tel.: 0601/26 700 Fax: 0601/26 611 NAMERAVATE NAPELJATI CENTRALNO OGREVANJE V HIŠO, STANOVANJE ALI BLOK? ŽELITE OGREVANJE NA PLIN? ŽELITE CENTRALNO OGREVANJE BREZ DIMNIKA ALI SANIRATI ŽE OBSTOJEČEGA? BREZPLAČNO VAS OBIŠČEMO, SE SKUPAJ POGOVORIMO 0 VAŠIH ŽELJAH, VAM SVETUJEMO IN IZVEDEMO: - IZDELAMO PROJEKTNO DOKUMENTACIJO - VODOVODNE INSTALACIJE - CENTRALNO OGREVANJENA PUN(ZEMEUSKI, PROPAN-BUTAN) -SANACIJA DIMNIKA - OSKRBA S PLINOM POKLICITE NAS! 0609/625 513 POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE Dalmatinova ulica 8, 8270 Krško vabi k vpisu v 1. in 3. letnik izrednega študija - na VISOKI POSLOVNI SOLI Ekonomske fakultete Ljubljana in - na VISOKI UPRAVNI SOLI Ljubljana Rok za zbiranje prijav jepetek, 14. maj 1998. Informacije in pri jave: POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO, Dalmatinova ulica 8, Krško, tel.: 0608/22-677 ali 22-811, vsak dan med 8. in 15. uro. .** d KEEVROELEKTRON C. 4. julija 133 - KRŠKO - Tel./fax: 0608/34-970 - 21-570 Montaža in sen/is GSM: 041/660-926 BELATEHNIKA GLASBENI STOLPI TVINVIDEOAPARATI AVTOAKUSTIKA AVTOALARMIGT GSN OPREMA omwm :^| (SAMO)VOUA IZVOLJENIH "Juhuhu! Državljan Republike Slovenije sem! Torej imam oblast v njej! In lahko jo izvajam tudi neposredno! Da, demokracija je - za mene še zlasti - ncposredna! Na to se lahko zanesem. To mi jamčijo prav v institucijah, kot so vladna služba za lokalno samoupravo, ustavno sodi- šče, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za finance in pravna fakulteta. Ni nujno, vendar jaz sem jim hvaležen." Tako pravi slovenski državljan v brošuri "Nepo- sredna demokracija", ki sem jo pred časom po naključju dobil v roke. Še bolj zanimiv pa se mi zdi sodoben slovenski pregovor, ki se tudi nahaja v njej: "Vsak je svoje demokracije kovač, kovačnica pa je v souporabi." To bo v praksi kar držalo, čeprav je v slovenski ustavi zapisano, da je Slovenija demokratična republika, pravna in socialna država vseh svojih državljank in državljanov. V Sloveniji ima oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno. In zakaj to pišem? K temu me je vzpodbudila parlamentarna razprava v državnem zboru, ko so predstavniki ljudstva razpravljali o predlogu odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter dolocitev oziroma spremembo njihovih območij in spremembo referenduma za spremembo imen in sedežev občin. Poslanke in poslanci so se na koncu odločili za 36 obcin oziroma poizvedovalnih referedumov na teh obmocjh. Poleg 28 pred- logov vlade in parlamentarne komisije za lokalno samoupravo, je državni zbor v krog izbrancev uvrstil še osem predlogov posameznih poslancev. To pa je bila tudi zadnja meja, ki jo je vladajoča koalicija še dopustila, ne glede na veljavna merila iz zakona o lokalni samo- upravi. Tudi tokrat se je pokazalo, da slovenski politično-glasovalni stroj deluje natanko tako, kot je zapisano v njegovi "servisni knjižici", po domače povedano to pomeni neizprosno. Parlament je z večino glasov potrjeval predloge novih občin, ki niso izpolnjevali (tudi nobenih) pogojev, ali pa je zavracal predloge, ki so v celoti ali večinoma ustrezali predpisanim kriterijem. Vnovič se je namree pokazalo volil- cem že znano dejstvo, da je volja izvoljenih nad tistimi, ki so jih izvolili. Predstavniki ljudstva so še enkrat pozabili, da v Ljubljani niso samo zato, da bi sebi in stranki z všečnimi potezami zagotavljali ponovno izvolitev, ampak da predvsem pametno vodijo državo. Včasih tudi z dejanji, ki ne bodo všeč čisto vsem. Če sem že začel s slovenskim rekom, je prav, da tako tudi končan: "S pravico je kot z zdravjem - zavemo se ga šele, ko ga izgubljamo." Kdor tako razmislja, nikoli ne reče: Kaj me pa briga! Naš gost-Uroš Šerbec..._______^j^ Anketa-kdosebojiNEK... _ _(j@| Hočejo svoje občine.^ _________ i||j^ Obisk v Kapelah.:i________ _ _© Prometni infarkt grozi Krškemii.^ ^Jjj^ Podganev Mencingerjeyi hišL _$*P Ropi vstanovanjih..._________f^ Kolesarji KD SavaprojekL____L$ Nevsakdanjaobzorja... _____ _t^ Naslednja številka Posavskega obzornika bo izšla 26. maja 1998 (zaključek redakcije 19. maja). POSAVSKI OBZORNIK izdaja Kulturno društvo Obzorje - Krško (predsednicaVida Ban). Uredništvo: Aleksander Gelb (giavni urednik), Silvester Mavsar (odgovorni urednik), Miloš Radosavljevič (tchničnourejanje), Boštjan Colarič (fotografija) in sodelavci. Graflčna priprava: Dlan design, Tisk: Rab/elj Grafika, Krško Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Strma pot 11, Krško, tel. in fax: 0608-20 320 (pon. - pet. od 9.-13. ure). Naročnina: cena posameznega izvoda - 200 tolarjev, naročnina za 12 številk s 20 % popustom - 1.920 tolarjev. ŽR: 51600 - 678 - 72359. Posavski obzornik je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500. Časopis je proizvod informativne narave iz 13.točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, po kateri se plačuje 5- odstotni prometni davek. :j|P OBŠOFNIK pisma Mreža "Halo?" "Ja, prosim'", "Zdravo, Majda tu." "Majda...hmmm, katera Majda?" "Se ne spomniš, pred pol leta sva se videla na zabavi v Sevnici." "Aha, ja, ja, že vcm." "Kako si kaj?" "Dobro, pa ti?" "Kaj bo dobrega'?" (najbrž nič, če se takrat na zabavi ni odzivala, ko sem hotel njeno telefonsko, zdaj pa ona mene kliče, ne vem, ne vem). "Imam en super posel zate, saj si še vedno na "sončni", a ne?" "Ja, seveda, ene stvari se pač ne spremenijo" (upam, da si se ti). "Kdaj imaš kaj časa, da prides na sestanek?" (opala, nekaj se le spreminja). "Lahko jutri ob enih v Ajdovcu." "Super, se vidiva jutri." "Majda, kakšen posel je to?" (če je sploh posel, ali pa..., ne vem, ne vem). "Nie ti ne bom razlagala, samo škodilo bi, se vidiva jutri!" (kaj hudiča mi bo skodilo). "Ja, OK, jutri v Ajdovcu." In naslednji dan vidim Majdo v Ajdovcu, vso bleščečo, ustimano. Zraven nje pa sodelavec, v beli srajci, kravati in rekel- cu, češ taksen boš tudi ti, če se nam bos pridužil. In potem, ko smo si izmenjali nekaj vljudnostnih fraz in na koncu za- ključili, kako lepo vreme je danes, sc vsedli za mizo in posel se je začel. Majdin sodelavec jc iz kovčka izvlekcl lepe mape, v katerih je bilo na kupe po- tiskanega papirja ter dve plastični karti- ci. Eno placilno-popustno, drugo le po- pustno, ki ti velja za popuste v tujini. Predvsem je bilo govora o popustu v ho- telih (kjer sem spal trikrat v življenju), popustih na letalskc vozovnice (z leta- lom se se nisem peljal), skratka zamc sa- mi uporabni popusti. In kje je posel, sem se vprasal in malo kasneje tudi njiju. Za začetek rabiš cca. 350 DEM, da postaneš clan "mrežc" in dobis obe plastični kar- tici, s katerimi lahko seveda spet zapra- vljaš, ampak s popustom. In potem? Pri- poročajo, da si narediš seznam, na listu papirja, vseh znanccv in neznancev ter jih pokličes kot je Majda poklicala mc- ne in jim seveda nič nc razlagaš. Zdaj vem zakaj ne.In potem, ko (če) pridobiš nekje stiri "pajke" za v mrežo, se ti že povrne vloženih 350 DEM. Kasneje, ko se mreža tvojih podrejenih razširi, so go- vorili o takšnih številkah, da sem za ne- kaj časa padel v stanje zamaknjenosti, jih gledal z izbuljenimi očmi in odprtimi usti. In ko sem pregledal svoj seznam (in se spu- stil nazaj na realna tla), sem opazil, da so na njem sami znanci, ki ne vedo, kaj je to plus na banki (kakor tudi sam ne vem) in naj jim sedaj jaz "težim" za 350 mark. Ne, hvala. Ne, hvala Magna ETN, Eternety, Network 21, M Way in se kaksno lepo zvc- neče ime. Nočem ogromno denarja, nočem plastičnih kartic, nočcm popustov in no- čem magičnih čistil. Kaj sploh hočem? Prav zdaj, send vie s pisčančjo posebno, brez popusta, prosim! Boštjan Colarič AXA 1995 d.o.o. BITI DRUGAČEN, BITI BOLJŠI OD DRUGIH Zanimlvo podjetje zzanlmivim imenom AXA 1995 d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1995, kar je razvidnože iz samega imena, ki je nastato kot želja po simetričnem, kratkem imenu, drugačnem od imen drugih podjetij. Verjetno so pravstem dosegli, da so med množico bolj razpoznavni. Podjetje se je v začetku delovanja odlo- čilo za delo na področju marketinga. Za- čeli so z organizacijo tiska in oglaseva- nja na reklamnih prtičkih picerij, nato so dejavnost dopolnili še z zastopstvi in pro- dajo reklamnih artiklov, pri čemer so gle- dali na svoj osnovni moto - biti druga- čen, biti bolj.ši od drugih. Ves čas budno pazijo na kakovost izdelkov, katere pro- dajajo in tudi kakovost opravljenje sto- ritve. Poleg prodaje in zastopstva rekla- mnih artiklov pa so oktobra 1996 pričeli s predvajanjem videostrani #na kabelskem sistemu v Sevnici. "Ker stanujemo in delamo v Sevnici, smo na podlagi izkušenj iz sosednjih Radeč, kjer imajo že dlje časa vzpostavljeno predvajanje videostrani, želeli tovrstno reklamiranje oživiti tudi na našem kabel- skem sistemu. Na začetku je imel ta si- stem približno 750 priključkov, sedaj pa je program viden že na več kot 1.600 pri- ključkih in pokriva praktično celotni cen- ter Sevnice z okolico ter seže do Loke pri Zidanem Mostu," se svojih začetkov spo- minjajo v podjetju AXA 1995 d.o.o. Interni kanal vidi približno sedem tisoč gledalcev po domovih, s pomočjo TV servisa Marjan Majcen iz Sevnice pa so namestili televizor tudi v čakalnici se- vniskega zdravstvenega doma in želez- niškc postaje. Pri tern so združili prijetno s koristnim, saj so povečali gledanost intemega kanala ter olajšali čakanje na zdravnika ali vlak. Večji del časa na in- ternem kanalu zavzemajo reklamna spo- ročila podjetij, poleg tega pa zaradi po- večanja zanimanja gledalcev za ogled videostrani predvajajo tudi ostala obve- stila, male oglase, športne rezultate, vo- zni red vlakov in razpored zdravnikov. S pomočjo podjetij, ki oglašujejo, pri- pravijo vsak teden nagradno vprašanje za gledalce, med tri izžrebance pa pravi- loma razdelijo nagrade v vrednosti okoli 10 tisočakov. Na začetku letošnjega leta so s pomočjo dolgoletnega televizijskega snemalca Francija Pavkoviča pripravili vsak teden več kot uro programa, v katerem so pred- vajali eno ali več kulturnih prireditev, ki so se dogajale v sevniški občini. Po stikih z gledalci so ugotovili, da so bili vsi zadovoljni in prijetno presenečeni, vendar pa so morali zaradi relativno vi- sokih stroškov snemanja, montaže in predvajanje s tovrstnimi aktivnostmi prekiniti. Upajo, da bodo uspeli pridobiti potrebna sredstva za predvajanje vsaj ene ure "živega" programa ter tako še bolj ugoditi željam gledalcev. In za konec še čisto sveža novica, ki je tokrat prvič ob- javljena: v kratkem se bo interni kanal preimenoval v KANAL 2000. GLEJTE J OGLAŠUJTE AXA 1995 OBŽOfNIK 3|P naš gost S Celjem postati evropski prvak Če človek hoče uspeti kot vrhunski športnik, mora imeti v sebi talent in seveda željo po uspehu, ki ga žene naprej. Nikoli se ne preda. Ko pridejo težki trenutki, vztraja. Zaveda se, da je profesionalizem veliko garanje. Čeprav se je z rokometom srečal povsem naključno, je uspel. Danes je kapetan daleč najuspešnejšega rokometnega kluba v Sloveniji in državne reprezentance. V zgodnji mladosti nisem ra/mišljal, da se bom posvelil rokometu. Vse se jc zgodilo slučajno. V Brestanici smo pretežno igrali nogomct in kosar- ko, rokomcta pa bolj male To je specifičen sport, ki ga ne more vsakdo igrati. Ko sem bil v scdmem razredu, je ria našo solo prišel Oki (Oskar Kovač, op.a.), ki nas jc testiral in začcli smo igrati. Povabil nas je v klub oziroma v Leskovec in tako se je začelo. Prav Oki je absoluten "krivee" za mojo športno pot, saj do takrat o rokometu nisem veliko vedel. Vozil nas je na trcninge, nas spoznaval /, rokometnimi tehnikami. lahko pa hi tudi rekel. da nam je bil drugi oče. Vcdno nam jc znal poma- gati in mislim, da je on najbolj zaslužen, da sem spoznal rokomet, ga vzljubil in v njem tudi ostal. Za popolno predanost športu je potreben denar. Je na začetku športne poti potrebna tudi podpora družine, tako f inančna kot moralna? V krškcm rokometu smo začcli takorekoč iz nič. Denarja nikoli ni bilo, pa tudi delalo se ni ne vem kako prosesionalno. Seveda je bilo pomembno, da so me doma podpirali, predvsem je bilo veliko razumevanja, ki ga najbolj potrebuješ. Pri nas ni- smo bili nikoli sportna dru/ina, zato je bilo to nekaj novega. Ker me skoraj nič ni bilo doma, jc bilo tudi za starše težko, vendar so se s tern sprija- znili in pustili, da delam to, kar sem si tudi najbolj želel. Oče je ves čas spremljal mojo rokometno pot, verjel je vame, pa čeprav tega javno ni poka- zal. Še danes se veseli mojih uspehov in me seveda pri tern podpira. jfö: OBSBOrNIK naš gost Kariero ste nadaljevali najprej vVelenju, nato je sledilo Celje.Vsakemu rokometašu bi bilo danes v ponos igrati v ekipi Pivovarne Laško, ki pa takrat še ni bila povsem v vrhu. Kako se spominjate svojih začetkov v mestu ob Savinji in kako je danes? Do takrat je Celje dosti let životarilo v drugi ligi. Potem je prišel sponzor, ki je klub dvignil na evro- psko raven. Dali so denar, pokupili najboljše igral- ce v Sloveniji, začeli tako rekoč iz nič in dosegli takšen nivo, v katerem je res užitek igrati. Zelo sem ponosen na to, da sem v klubu od samega začetka, da sem pomagal graditi ta uspeh. Klub ima danes evropski ugled in zagotovo si vsak z.eli igrati v tej ekipi. Danes je Celje rokometno mesto, kar se najlepše vidi ob evropskih tckmah. Vzdusje se že dva tedna prej stopnjuje, vsi govorijo o tem, na ulici, kavarnah, kjer te ustavljajo in sprašujejo. Celjani so res del rokometa in rokomet je del Ce- ljanov, ki jih po rokometu tudi drugod poznajo. Ljudje hodijo na tekme in nekako živijo za nas. Ne morem pa tega reči za Celje kot mesto, ki ima zelo mačehovski odnos do kluba. Za klub ni dena- rja, čes, saj imatc sponzorja. Še vedno smo najem- nik v Golovcu in če je kakšen sejem, moramo takoj vcn. Zaenkrat resuje vso problcmatiko Pi- vovarna Laško z vlaganjem svojega denarja in se težje razmere toliko ne poznajo. Koliko časa še nameravate igrati v Celju in aliže razmišljate o odhodu v tujino? Boste še kdaj zaigrali v krškem dresu? Letos mi potece pogodba, ki jo vsako leto podalj- sujem. Zaenkrat so zadovoljni z menoj in jaz z njimi. Ne vidim razloga, da hi razmisljal o odhodu, zato ostajam v Pivovarni Laško, doklcr bodo am- bieije taksne, in sicer vrh Hvropc. V klubu so pro- fcsionalni in korektni odnosi, saj kar sc dogovoris, to dobis. Vse je urejeno, redno, problcmov ni in tako se lahko rcsnično osredotočimo samo na ro- komet. Tujina me sicer zanima kot še višji cilj, čeprav mislim, da s Pivovarno še nismo dokoneali posla. Prepričan sem, da smo sc sposobni postati evropski prvak. Zato tudi ostajam v Cclju, ki mc zaenkrat v celoti zadovoljujc. Moj cilj je se vedno s Celjem postati evropski prvak. Kar se tice krskega kluba, se šc vedno zavedam, od kod sem doma, še vedno mc vczcjo prijatcljskc vezi in zato si včasih zaželim, da bi jo, pa čcprav na koncu kariere, zaključil tarn, kjer sem jo pričcl. O tem zaenkrat se ne razmišljam, saj upam, da bo moje igranje se nekaj časa trajalo in tudi moje ambieije so zaenkrat se velikc. Zelim si in upam, čeprav je tezko izvedljivo, da bi se vsi nekdanji igralci, ki trenutno igramo zunaj, dobili z enim domačim trenerjem in še enkrat zaigrali skupaj. Ne izkljucujcm možnosti, da sc enkrat vrnem. Po zadnji evropski tekmi s hrvaškim prvakom ste bili vidno razočarani. Celjski rokometni"stroj" je na najpomembnejši tekmi sezone zatajil. Kje so vzroki? Hrvaski Badel je izkušena ckipa tudi izven igrišča. Ne born rekel, da gre za podkupovanjc, zagotovo pa sc izvaja določen vpliv na sodnike, funkci- onarje, delegate. Mislim, da ima Badel tako po- stavo, ki to urcjujc izven igrišč, in so pri tem tudi uspesni. Pri nas pa sc tovrstnih zadev nc poslu- zujejo oziroma menimo, da sc s posteno igro lahko vedno zmaga. Hrvati so to tckmo dobili na psiho- loskcm planu. Morda smo sc mi malo prcveč za- nasali, da smo boljši, mediji so pisali o tem, kako smo kvalitetncjši, ampak to ne igra in ne stejc na igrisču. Seveda je bila prisotna tudi trema, saj ko prides v Zagreb pred deset tisoč ljudi, so vsi proti tebi. Zanjc nisi nasprotnik, prej sovražnik. In v takšnem vzdusju res ni lahko in nc prijctno igrati. Rokomet pa je igra sedmih igralccv in če dva ali f trije "zatajijo", ne moreš zmagati. Na žalost se nam je to zgodilo na najbolj pomembni tekmi, tako pač je in sedaj tega ne moremo spremeniti. Danes je Celje rokometno mesto, kar se najlepše vidi Db evropskih tekmah. Vzdušje se že dva tedna prej stopnjuje, vsi govorijo o tem, na ulici, kavarnah, kjer te ustavljajo in sprašujejo. Celjani so res del rokometa in rokomet je del Celjanov, ki jih po rokometu tudi drugod poznajo. Ljudje hodijo na tekme in nekako živijo za nas. oßzorNiK :.Q naš gost Velika pozomost športne javnosti je namenjena prav tekmam Pivovame Laško. Mediji ob zmagah pišejo slavospeve. ob porazih pa so nepopustljivi. Zato prihaja včasih tudi konfliktnih situacij. Ccljc je šc vedno v nckcm sniislu provincijski klub, kcr ni v Ljubljana, vcčina časopisov pa izhaja prav tam. Novinarji, ki so večinoma Ijubljanski, nas mimogredc primcrjajo tudi /, Olimpijo. Mislim pa, da jc v vcliki nicri /,c prisotna slovcnska ncvošcljivost. Ko so uspchi. je vsc normalno, v nasprotncm pa te za najmanjšo na- pako popolnoma popljuvajo. Cc je kritika, naj bo ob- jcktivna, in naj sc najde mesto tudi za pohvalo, ko si to zaslužimo. Sploh pa jc tako, da snio domači igralci v medijih, lahko bi rckcl, nezaželjeni, ncatraklivni. Vcči- noma sc piše o tujcih, ki morajo biti prija/ni / novinarji. Do medijev sc zdaleč nimam negativnega odnosa. Ce so korektni, scm korcktcn tudi jaz do njih in si v/amcni čas za izjavo ali intervju. Tu ni problcma, ki pa nastanc, če začne nckdo to izrabljati in piše skoraj striktno proti tcbi. V takšnih primcrih rcs ni vcč poti nazaj. Posavski rokomet ima kar tri prvoligaške ekipe, ki pa sožal v spodnjem delu prvenstvene lestvice. Kakotokomentirate? Dejansko je rcs, na /alost, posavski rokomet v kri- zi, čcprav bi ob trch prvoligaših lahko rckli, da to ni res. Scvnica bo namrcč letos izpadla, Krško pa nckako životari žc vsa leta. Kolikor sem scznanjcn, jc finančna situacija slaba, čcprav se pokažejo svc- tli, a kratki trenutki. Tudi s samo rokometno poli- tiko v Krškcm sc ne strinjam, predvsem z nakupi tujih igralccv. Vsa pohvala Mirku Bašiču, ki je prvi, ki jc upravičil svojo igro v Krškcm, ostali pa šc zdalcč nc. Te igralcc jc potrcbno plačati, dati jim moras stanovanjc in dobro vcmo, da v samcm kraju situacija ni rožnata. Domači igralci igrajo zastonj zato, da potem trije dobivajo denar. V Kr- škem dobrih igralcev ni nikoli primanjkovalo, ko- likor vidimo, jih polovica igra v Dobovi. Ze samo z domačimi igralci bi lahko narcdili zclo dobro ckipo, pa tudi z bolj zdravo srcdino. V Krškein jc tudi rokomctnih strokovnjakov in trenerjev, ki bi bili najbrž šc vcdno pripravljcni dclati v domačem klubu. Cc bi lahko kaj rckcl, hi svetoval prav to, da naj sc obrnejo na domače moči, saj podmladka jc bilo vedno dovolj. Zal pa trenutno vsi želijo na hitro narcditi rczultat in zato kupujejo tujc igralce, nc glcdc na njihovc sposobnosti. To jc postalo kar pravilo, kar pa jc velika zmota. Govorite o dragih nakupih tujih igralcev, ki so po denarni plati zagotovo trn v peti domačih igralcev. Zakajsetodogaja? Danes se vse vrti okoli denarja. V klub pridejo kupljeni igralci, ki seveda ne igrajo zastonj, domači igralci, še posebej mladi, pa sc ob tem sprašujejo. zakaj niso plačani tudi oni? Tako se to začne. Če bi igrali samo domači, bi vsak dobil nekaj malega. Se vedno bi tudi "jamrali", ampak najprej je po- trebno nekaj pokazati, se dokazati, potem pa se lahko tržiš. Podobna situacija je tako v Celju kot tudi v drugih klubih. Osemnajstletnik si najprej želi nastopiti v prvi ekipi, nato sprašuje o denarju, šele potem pa razmišlja o svoji igri. Ta vrstni red jc potrebno obrniti. Nihče te ne bo vzel, če nisi še nič pokazal. V tem duhu je potrebno vzgajati že mlade igralce. Konec koncev je vseeno, če si osmi ali deseti na lestvici, ni pa vseeno, če si osmi s tujci ali deseti z domačimi igralci. Bistveno je, da igrajo domači igralci, ki se tako kalijo, in prepričan sem, da bi se to v kr.škem primeru tudi obrestovalo. Postali bili zelo dobra ekipa. Čeprav ne poznam vseh ljudi, ki so v trenutni krški rokometni upravi, mislim, da bi se ta morala okrepiti z ljudmi, ki bi bili pripravljeni strokovno in s srcem delati, urediti V Krškem dobrih igralcev ni nikoli primanjkovalo, koli- kor vidimo, jih polovica igra v Dobovi. Žesamoz domačimi igralci bi lahko naredili zelo dobro ekipo, pa tudi z bolj zdravo sredino. fK OläBWNlK naš gost tudi finančne probleme, kajti samo mcsto Kr.ško ni takšno, da nc bi podpiralo dobrcga kluba. In rnccl športi / žogo je rokomet sport Številka cna. V letošnjem domačem prvenstvu ste izgubili samo eno tekmo in še to prav proti ekipi Krškega. Znano je, da porazi ne prinašajo prvenstvenih točk, pa tudi v denarnicah igralcev se poznajo. Ali to drži? Igralci imamo premije /a osvojen naslov in pokal, ki jih dobimo na koncu, ko to osvojimo. Za vsako izgubljeno tekmo nam odbijcjo kar pctino premi- je. To je kazen in tako se je zgodilo tudi pri porazu s Krskim. Bil je pae slab dan, ;K/dalee od tega. da bi kdo pomislil, da je bila tekma prodana. Celje se s takšnimi zadevami ne ukvarja in se tudi ne žcli, kajti to ne bi bilo v east klubu. Fantje so slabo igrali, Krsko pa je igralo taksno tekmo, ki jo bo težko ponovilo. Krčani so zasluzeno zmagali in ni nobene erne pike nad tisto zmago, ki so jo do- bili v posteni borbi. Tudi pri drugih klubih opažam, da jih tekme s Pivovarno Lasko dodatno motivi- rajo. Pokažejo veliko vee zagnanosti, borbenosti in stratcgije. Takšnih tekem bi moralo biti vec. Aleksander GELB Foto: Boštjan COLARIČ in arhiv RK Celje Pivovarna Lasko Km tivuiwe Kirmsvit. »«vor N|— > W*ß Kot smo v pretekli stevilki zapisali, vam bomo predstavili celoten ŽIVLJENJSKI KROG zavarovalnice TRIGLAV. Hkrati s to napovedjo velja pred vsemi predstaviti ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE. ZIVüENJSKf KR()(i zavarovalnica triglav S sklenitvijo /JVI JKNJSKMiA ZAVAROVWJA se zavarovanec obvezuje, da bo določeno časovnoobdoHje v rednih obrokih pla&val zavarovalno premijo. 'Ib časovno obdobje je lahko dolgo 25 in več let, ne more pa biti krajše od 5 let. Najpogo$tčjša so zavaravanja z devi/.no klav/.ulo, kar pomeni, da so tako prcmija kot /avarovalna vsota v tolarski protivrednosti i/branc dcvi/nc valute. Ob doživetju storej po poteku zavarovalne dobej /avarovalnica i/placa zavarovancu dogovorjeno /.avarovalno vsoto in DOB1ČEK, ustvarjen / življen jskim zavarovanjem. V pri mem snirti /avarovanca pred iztekom zavarovalne dobe pa zavarovalnica izplača zavarovalnino in do tedaj ustvarjen dobiček tisti osebi, ki jo je zavarovanec tloločil na svoji /avarovalni pol if i. Življenjskemu zavarovanju lahko dodate tudi nezgodno zavarovanje, pri čemer tak.šno mešano zavarovanje ohrani vse /načilnosti življenjskcga, le da jc zavarovanec (ali oscba, ki jo jc določil na zavarovalni poiici) upravičen tudi do izplačiladogovorjenih zavarovalnih vsot v primeru nczgodne snirti. delne ali popolnc invalidnosti ter začasne dclovne nesposobnosli. ki je nastala /anidi nczgode. S kombinacijo življenjskega in nezgodnega /avarovanja se je torej mogoče dobro zavarovati pred nepredvidenimi dogotlki, ki nam lahko otcžijo življenjc, in hkrati vanio nalo/ili denar, ki ga homo potrebovali kasneje. Pri življenjskih zavarovanjih je še posehej pomembno, pri kako dobri in trdni zavarovalnici ste zavarovanje sklcnili. Že sama zakonodaja skrbi za varnost takšnih zavarovanj, saj /avarovalnici nalaga vamo investicijsko politiko, pole» tega pa se vsa sredstva življenjskih zavarovanj vckIijo na posebnern račiinu zavarovalnice, s katercga ni rnogoce pokrivali izgub dnigih zavarovalnih vrst in ki ludi v primeru stečaja ne zapade v stečajno maso. Vseeno pa lahko trdimo, da je za sklcnitev /ivljcnjskega zavaravanja najbolje izbrali močno in trdno zavarovalnico z dolgoletno tradicijo. kakšna jc zavarovalnica Triglav. PRIMER 1: Ste moški star 35 let. Želite se življenjsko zavarovati /;j zavarrwalno vsoto 20.000 DEM in zavarovalno d< ibo 15 let. Poleg /ivljcnjskega /avarovanja pa /clile skleniti se dodatno nezgcxlno zavarovanje za primer nezgodne smrti v višini 50.(XX) DHM, za primer trajnc invalidnosti 100.000 DEM ler za dnevno odškodnino za primer začasnc delovne nesposobnosti 10 DPM. Za celotno zavarovanje boste plačevali 128 DEM mesecne /avarovalne premije v tolarski protivrednosti: , Njihova odločitev naj bi bila po mnenju vlade v nasprotju z voljo krajanov, pa čeprav se je na zborih pokazala absolutna podpora tcmu predlo- gu. Ves čas so se tudi zavedali, da ne izpolnjujejo pogoja pct tisoč prcbivaieev, zato jih je od- ločitev državnega zbo- Anton Petrovič, predsednik KS Senovo Branko Jane: SENOVČANE ABSOLUTNO RAZUMEM! To, kar se dogaja v Sloveniji okrog ustanavljanja novih obein je z vidika nedorečenosti financiranja in same or- ganizaeije občin popolnoma zgrešen projekt, ki bo pripeljal do absurda. V prejšnjem mandatu je to na silo delala SKD, sedaj pa tudi SLS, kar se je poka- zalo pri glasovanju o nekaterih obči- nah, ki nimajo niti tisoč prebivalcev oziroma osnovnih pogojev za ustano- vitev občine po zakonu o lokalni samo- upravi in zakonu o ustanovitvi občin. Zato sem glasoval proti razpisu odloku o razpisu referendumov za ustanovitev občin, ker ta ni v skladu z zakonom. Kar se tiče občine Senovo sem podprl predlog SDS za ožje območje in tudi ni razloga, razen da ne izpolnjuje vseh pogojev za ustanovitev, da ne bi podprl predloga za to občino. Čeprav razumem ambieije skupine, ki je pripravila predlog za ustanovitev lastne občine, pa je potrebno vedeti, da je občina Krško v obstoječih mejah po porabi na glavo prebivalca med vodilnimi slovenskimi občinami, predvsem na račun Skiada stavbnih zemljise. Zato se je ob tem potrebno zavedati tudi dejstva, da se bo poraba na število pre- bivalcev bistveno zmanjšala v mejah novonastale občine. To morajo vedeti ljudje na Senovem, v Kali- ševcu, na Lošcah in tako naprej. Ideja o ustanovitvi obeine Senovo je rezultat neure- jenega odnosa med županom oziroma občinsko upra- vo in upravo krajevne skupnosti. Mislim, da se te stvari lahko absolutno rešijo, čeprav v občinskem svetu nismo uspeli s predlogom o podelitvi vecjih pristojnosti krajevnim skupnostim. Od tu izhajajo osnovne zamere in zato Senovčane absolutno razu-, mem. Te razmere lahko na drug temelj postavijo voli- tve '98. OBŽOFNIK :|p IN fr KA! ra hudo razburila. Čutijo sc prikrajšanc, saj so se ^ predlogi po njihovcm mnenju delili na prvo in drugo kategorijo. Zato so bodo prito/ili na postopck, preko eno od opozicijskih strank pa bodo poskušali vložiti interpelacijo zopcr ministra Grafcnauerja. V lanskem Ictu je bil tudi v KS Dobovi sprejcta pobuda o ustanovitvi lastnc ob- čine, ki jc niti občinski svct niti vlada nista podprla. Šc poscbej pa so bili Do- bovčani ogorčeni nad odločitvijo držav- I» ncga zbora, ki je po njihovem mnenju sprejel vrsto predlogov za ustanovitev nove občine, celo z manj prcbivalci, kot jih /ivi v Dobovi. In prav zaradi tega so se odlodli za ustavni spor. nc glcdc na to od- ločitev pa upajo, da bodo imcli vsaj čez stiri lcta več sreče! Aleksander GELB Mi ha Škvarč, predsednik KS Dob ova Jože Avšič: IZGLASOVANI TUDI NEM0G0ČI PREDLOGI Kot poslanec v državnem zboru se moram ravnati po volji svoje volilne baze, vendar pa jc potrebno sočasno ob izločitviji dvch krajevnih skupnosti, in sicer Dobove in Čatcža. upoštcvati tudi voljo vseh krajevnih skupnosti v brežiški občini, ki predsta- vljajo tudi volilni okraj. Ker je bilo tudi glasovanje v občinskem svetu odklonilno za oba predloga, je to zame pomenilo testiranje celotne volje prebival- cev občine, saj se je tako izrazil interes po skupni in teritorialno nesprmenjeni občini. Nihče mi ne more očitati, da sem vodil kakšne posebne politične akti- vnosti proti ustanavljanju novih občin, kajti do tega vprašanja se med krajani nisem opredeljeval. Poudariti je potrebno, da sem se v državnem zboru vključil na stran tistih, ki so povsem nasprotavali obravnavi predlogov za ustanavljanje občin v Slo- veniji. Dogodki izpred štirih let so namreč potrdili, da je predvsem nedorečen sistem financiranja botro- val k eksploziji občin, ki pa so tudi ekonomsko pre- šibke in nedorasle nalogam, ki so v pri- stojnosti občin. To se bo lahko pokaza- lo po nekaj letih delovanja teh novih občin. Zato sem v državnem zboru zelo na- sprotoval ustanavljanju novih občin, pri obeh "brežiškihTpredlogih sem se vzdržal glasovanja, pa tudi pri predlogu za Senovo, ki se mi je pri obravnavi zdel enakovreden. O odloku o ustano- vitvi novih občin pa sem glasoval proti. Res se je zgodilo to, da so nekateri stran- karski interesi in posamezni lobiji pri- peljali točno do tega, Cesar sem se naj- bolj bal. In s tega vidika se je našim trem predlogov zgodila krivica. Res pa je tudi, da je državni zbor izglasoval nekaj nemogočih predlogov, nam naj- bližji je Bistrica ob Sotli. i«|; Oß^orNiK uredništvo na obisku KAPELE z neokrnjeno naravo Kapele, ki jih kotžupnijo v leksikonu prvič zasledimo leta 1786, so dobile ime po treh cerkvah in večjemu številu manjših kapelic, ki pa se niso ohranile do danes. Kraj leži na 225 m nadmorske višine in je obdan z neokrnjeno naravo, ki je še posebej lepo vidna na 460 ha velikem močvir- natem obmoqu Jovsi. Krajevno skupnosttvorijo vasi Podvinje, Vrhnje, Župelevec, Slogonsko, Jereslavec, Rakovec in Kapele. Center Kapel, ki mu domačini pravijo "kapclski plac" obkrožajo farna cerkev, župnišče, sola, gostilna, stara sola in gasilski dorn. Na eclotnem ob- močju Kapel danes prebiva 1.200 ljudi, ki so vc- činoma zaposleni v deset kilometrov oddaljcnih Bre- žicah. Danes se domačini ukvarjajo tudi s sadjar- stvom, živinorejo, domača obrt pa je /c izumrla. Nc- koč, ko so se domačini ukvarjali v glavnem s kme- tijstvom in živinorejo, se je na osrednjcm trgu od- vijala živahna trgovina, ob sejemskih dnevih_ tudi /. izdelki domače obrti. Franc Urek, predsednik Sveta KS Kapele, z vese- ljem pove, da je to območje še do včcraj sodilo med marginalna in demografsko ogrožena območja, kar pa ne moremo trditi za današnji eas. Temü je tako predvsem zaradi pridnih ljudi, ki so in se danes živijo na tem področju, kajti kapeiski človek je vedno znal prisluhniti krajevnim idejam in jih tudi solidarnostno podpreti. Ljudje z.c skoraj deset let plaču- jejo krajevni samoprispevck, ki ga v vcliki meri namc- njajo za ceste, dancs pa ima že skoraj vsa- ka hiša tc- lefon, da o ele- ktriki sploh ne govorimo. "V teh krajih je lepo živeti, ker ni tcžke industrije, ampak le drobna obrt, od trgovinc, go- stinskc dejavnosti, mizarstva, avtoprevozništva, do kmetijstva To izhaja pretežno iz preteklosti, kajti v zgodovini so Kapele slovele po mojstrih domače obrti, ki so se ukvarjali z lončarstvom, kovaštvom sedlarstvom, mizarstvom, krovstvom in tesarstvom. Kar dve trctjini prebivalstva pa se v prostem času ukvarja sc z delom v prostovoljnih organizacijah, kajti v Kapelah aktivno deluje kar 12 društev," dodaja predsednik Urek, ki ima do zaključka mandata sc veliko načrtov. Mcd prvimi nalogami je obnova zgradbc krajevne skupnosti, ki je v zelo slabem stanju in ni v ponos kraju, tcr sanacija strehe na župnisču. Zaradi pomanjkanja delovnih mest v kraju ter po- manjkljivc infrastrukturc so se predvsem mladi v šestdesetih letih raje selili v urbana okolja, prcd dobrimi petnajstimi leti pa se je zadeva ncknlikn umirila. Danes v krajevni skupnosti ni vsc več tako erno, saj sc ncgativni demografski kazalci umirjajo in Kapclci upajo, da sc bo- do kmalu obrnili v po/itivno smcr. Zato so sc že leta 1992 prijavili s programi Celostnega razvoja podezclja in obnovc vasi (CRPOV), ki potekajo pod okriljem kmetijskcga ministrstva. Država namrec sp(xJbuja programe s financno pomocjo ta- ko, da sofinancira projektc, ki povecujejo možnosti prebivalcev za povecanje do- hcxlkov, hkra- ti pa sofi- Franc Urek Rudi Volčanjšek OBOTIK :||i uredništvo na obisku nanciru urcjanje podeželjskega prostora, da hi i/boljšali infrastrukturo, polcpšali vide/ vasi in domačij, s činicr bi (udi pripomogli k zadrževanju mladih na podcžclju in ohranilvi cnakomcrne poscljenosti države. Po bcscdah Rudija Volčanjška, predsednika pro- gramskega sveta CRPOV, so žc vidni tudi prvi re- /ultati, kar mcd drugim potrjujejo ra/lični interesen- ti, ki bi žcleli na primer kupiti opusčenc domačije v kraju. To dokazujc, da kraj postaja privlačncjši, kar jc ludi namen programov CRPOV. V letu 1995 sta bila rcalizirana programa moderni/acije krajevnih cest, natančncjc asfaltiranje dovozov do domačij v dolžini 7,5 km, in obnova večnamenske dvorane, v letu 1996 pa je bil izdelan idejni projekt za EKO muzej. Omcniti vclja tudi obnovo vaškega vodnjaka v naselju Rakovec in ureditvc vaških poti, ki se bodo nadaljcvale tudi letos. Trenutno jc v izdelavi tudi projcktna dokumentacija za urcditev šestih vaških središč, v zaključni lazi pa jc projekt (načrt) odvod- njavanja poljskih in travniskih depresijskih površin. Mcd programi CRPOV za obdobjc 1998-2000 je za- slcditi nadaljcvanjc projekta HKO muzcja, ki naj bi zajcmal "kmctijo v živo" (kasneje nasclje) i/. obdo- bja med letom 1935 in 1955, "gostilno v živo" iz obdobja v začetku tega stolctja, ureditev poti do Jovsov, postavitev opazovalnic (redke ptice in zna- čilna vegctacija), raziskovalna naloga Obujanje sta- rih običajcv, prikaz pragozda Dobrava, izdclava pro- jekta Cclostna podoba kraja, ureditev muzcjskc sobc Pihalncga orkestra ob 150. obletnici delovanja, iz- dclava ureditvencga načrta za osrcdnji trg v Kapelah, turistični prospekt in zloženka tcr elaborat za financi- ranje muzcja iz virov evropskc skupnosti, medna- rodni seminar Praksa EKO muzejev, nabava Zlatc knjigc Kapel in posnetek dokumentarnega filma o Kapclah. Načrtujejo tudi izvedbo prvcga dela projekta od- vodnjavanja deprcsijskih površin ter naročilo gla- vncga projekta za odvodnjavanje deprcsijskih po- vršin, na osnovi izdelanih projcktov urejanje vaških središč, obnovo stavbe krajevnc skupnosti, mcd stal- nimi nalogami pa so si zastavili vzdržcvanje značilne vcgctacijc vrb v naravnem spomeniku Jovsi in košnjo opuščcnih oziroma ncdostopnih parcel tcr dopolnjevanjc kapclske strani na Interenetu. Po letu 2000 pa naj bi bil v stavbi osnovne sole tudi že osrednji del muzeja z etnološko razstavo in učilnico iz začctka stolctja ter muzejska prodajalna. Tudi korenine kulturnega življenja v Kapelah segajo dalcč v pretcklost. Kraj in ljudje žc vrsto let živijo z domačo "plch muziko" oziroma s Pihalnim orkestrom Kapelc. ki je cden najstarejših orkestrov v Sloveniji. Na pobudo bivših vojaških godbenikov je bil ta ustanovljen žc davnega leta 1850 z namenom igra- nja na raznih vaških prireditvah, porokah, krstih in ob raznih cerkvenih prireditvah ter drugih pri- ložnostih. V času druge svctovne vojne so bili vsi godbeniki i/.scljcni v Ncmčijo. že 15. avgusta 1945 pa so prvič ponovno skupaj zaigrali ob Marijinem pra/.niku v Kapclah. Po vojni sta kakovost godbc in članstvo nenehno naraščala. še posebej pa je viden napredek po letu 1986, ko je orkester prevzel dirigent Franci Arh in ga vodi še danes. Orkester je v celoti sprcmcnil repcrtoar in se price! udele- ževati tekmovanj slovenskih pihalnih orkestrov. Pihalni orkester že od Icta 1988 nastopa v drugi te/avnostni skupini, vendar so njihovi cilji še višji. V zadnjih letih so veliko nastopali tako doma kot v tujini, od Nemčije, Italije, Hrvaške, Čcške, Ma- kedonije, do Madžarske, kjer so se lani mudili na cnotcdenskem gostovanju. Za svoje delo je orke- ster prejel tudi'stevilna priznanja. Orkester, ki šteje 55 članov s povprcčno starostjo 23 let, je prcd leti že posncl glasbeno kascto, ob 145-letnici tudi 15- minutni glasbcni spot za RTV Slovcnija, v bližnji prihodnosti pa načrtujejo snemanjc CD plošče. V kraju se vrsto let tudi organizirano prepeva, saj je bil že leta 1920 ustanovljen moški pevski zbor. pozneje pa še mesani in žcnski zbor, ki so ga takrat imenovali dekliški, ter kasneje mladinski zbor. Po odhodu Antona Radanoviča, ki jc bil ustanovitclj in prvi zborovodja najstarejšega zbora v Posavju, so sc izmenjali številni zborovodje, ki so vodili zbor vse do druge svetovne vojne, ko je petje v Kapclah utihnilo. Takoj po osvoboditvi so pevci nadaljcvali s prepevanjem in nastopanjem. zboro- vodjo Antona Poharja pa jc zamenjal Ivan Pinterič. Za pomladitcv moškega zbora je poskrbel Vlado Hotko. ki je leta 1984 pridobil vrsto mladih pe- vcev, ki jih je čez tri leta prevzel mladi zborovodja Vilko Urek. Pod njegovo taktirko so pevci vadili dobri dve leti, ko je zbor prevzel Miha Halcr, ki ga uspesno vodi še danes. Zbor je nastopal na številnih prireditvah, radiju in televiziji, prcd nekaj letih pa so pevci prepcvali in igrali tudi na kapelski trgatvi. Danes prcpevajo šc na pevskih revijah, tako občinskih kot posavski, srečujejo se z drugimi zbori, kot dobri organizatorji pa so se predstavili ob dveh gostovanjih Slovenskega okteta. V krajevni skupnosti delujejo kar tri gasilska dru- stva z 220 člani, ki se posvečajo predvsem požarni varnosti, prirejajo pa tudi razlicne prireditve in ne samo vaške veselice, kar mnogi mislijo, gasilci pa se v okviru društva ukvarjajo tudi z dramsko de- javnostjo. Aktivna je tudi "zelena bratovščina" oziroma Lovsko društvo Kapele, ki šteje 34 članov. Lovci sicer nadzorujejo kar veliko površino kra- Anlon Poz.ur Tone Cerjuk Vlado Hotko Ivan Šcpcc Ivan Urek Iffi OBOTIK uredništvo na obisku jcvne skupnosti, kamor sodijo tudi Jovsi, vendar pa sodelujejo pri vseh večjih akcijah v kraju, se poscbcj radi pa omcnijo svoje kuharice, ki pripravijo izvrsten srnin golaž. Aktivna so tudi ostala društva, in sicer društvo upoko- jcncev, društvo izgnancev, aktiv kmc- čkih žena, turistično društvo, čebelarji, konjerejsko društvo ter dve športni dru- štvi. Za Kapele so izredno značilni Jovsi. Gre za obsežen močvirni kompleks med reko Sotlo in Kapelskimi goricami, uravnano aluvialno ravnico, ki je bila vse do rc- gulacije Sotle vedno poplavljcna. Na njej prevladujcjo travišča z ra/.pršenim vzorcem posamičnih dreves in grmov, v katerih domuje preko šestdeset vrst ptic. V Jovsih gnezdijo trijc izmed najredkej- sih in najbolj ogroženih ptičev v Slovc- niji, in sicer kozica, zlatovranka ter črno- čeli srakoper. Zelo pomcmbni so Jovsi tudi kot edino zanesljivo gnczdišče ko- sca, ki je v svetovnem merilu ogrožcna vrsta, omeniti pa velja se prcpelico, ko- biličarja in bičjo trsnico. Prav zaradi vse- ga nastetega so brcžiški občinski svctniki lcta 1995 sprcjeli odlok o razglasitvi območja Jovsi /a naravni spomcnik. Samo tako bo ta čudovit močvirni svct ohranil svojo specifično podobo, za katcro ima žc sedaj velikc zaslugc prav lokalno prcbivalstvo, ki jc vsa ta lcta ohranilo območjc Jovsi povscm neokrnjcno. Aleksander GELB Silvester MAVSAR Foto: Boštjan COLARIČ Miran Podpecun Miran Podpečan Novo nadaljevanje stare zgodbe KOLIKO BOMO PLAČALIMERXU?! Leta 1988 je bila med celjskim Merxom in Občino Krško podpisana pogodba o odplačnem prenosu pravice uporabe na nepremičninah družbene lastnine, na podlagi katere je občina pridobila pravico uporabe in razpolaganje na nepremičninah, na katerih je imel do tedaj pravico uporabe Merx, ki pa jih je občina nujno potrebovala za realizacijo ureditvenega načrta starega mestnega jedra Krško. S pogodbo je Merx na občino prenesel nepremičnine v mestnem jedru, ki jih je uporabljal za trgovsko veleprodajo živil, občina pa se je v pogodbi nesporno za- vezala, da bo za zagotovitev trajne reši- tve nadomestnih nepremičnin priskrbela Merxu, na svoje stroske, komunalno opremljeno zemljišče v industrijski coni Vrbina v izmeri dobrih 2.000 m2 in na tem zemljišču zgradila nadomestne skla- diščne poslovne prostore najkasneje do leta 1991, kar pa ni storila. Tudi naslednji dve leti se glede gradnje ni dogajalo praktično nič, kljub že izde- lanemu idejnemu projektu. Leta 1993 je Merx začel intenzivneje zahtevati od občine izpolnitev dela pogodbenih ob- veznosti, vendar kljub številnim med- sebojnim usklajevanjem in sestankom, ki so imela za rezultat le sporazumno potrditev nove lokacije v industrijski coni Zadovinek, do gradnje se ni pri.šlo. Merx pa je v tem času zašel v težave, opustil svojo dejavnost in prisel v posto- pek likvidacije. Maja 1996 je Merx Blagovni center Ce- lje d.o.o. v likvidaciji - zoper obcino vlo- žil tožbo zaradi (ne)gradnje nadomest- nega skladisča poslovnih prostorov v Ža- dovinku, s katero zahteva od občine bo- disi izgradnjo nadomestnega objckta v 180 dneh ali plačilo skoraj tristo milijo- nov tolarjev, kar znaša ocenjena investi- cija, ter še zakonite zamudne obresti od 1. junija 1996 dalje. Ker je Merx v tožbi dopustil možnost, da bi se z občino še pred izdajo sodbe poravnal, je občina pričela z intenzivnimi pogajanji v tej smeri, končni rezultat pogajanj pa je bila ustna ponudba Merxa za poravnavo v višini enega milijona DEM. V tem času je občina pridobila tudi ponudbo za iz- delavo nadomestnih skladiscnih prosto- rov v višini dobrih 165 mio SIT. Le 10 dni pred javno obravnavo, ki je bila razpisana za 16. april, je krški župan Danilo Siter o tej zadevi obvestil občin- ski svet, od katerega je pričakoval izde- lano stalisča do tega vprašanja. Za lažje odločanje je župan pripravil kar tri mo- žne rešitvc, od poravnave, izgradnjc na- domestnega skladi.šča, do plačila odsko- dnine skoraj 300 milijonov, kar pa je med svetniki naletelo na negodovanje. Očitali so mu odločanje "na vrat na nos", čeprav sc zadeva vleče že vrsto let. Svet- nik Martin Lešnjak je opozoril, da mora za to neresnost nekdo odgovarjati, veči- na svetnikov pa je pričakovalo župano- vo mnenje oziroma predlog. Ker pa se župan Siter obravnavane tematike ni udeležil, so mu svetniki (za kazen) na- ložili kar težko breme - sam se naj odloči o tem, koliko homo plačali Merxu?! Ali ste že naročili vaš edini lokalni časopis Kai bi na isKali ali*si oa spcsoiali, pokliciiü OslAO/ OA. grc za razstavo. Imam ogro- mno idej (norih), ki hi jih rad izkoristil. Zelo rad eksperimcntiram s svelloho, kjer ni mcja." O ciljih pri fotografiranju: "Narava mi je zclo pri srcu. Zelini se prciz.kusiti na vseh področjih fotograsije. V hližnji pri- hodnosti hodo to portreti." O fotografih : "Ne maram ljudi, ki so pri fotografiji kot tudi v vsakdanjem ii- vljenju cgoisli. Ccnim dclovnc Ijudi, ki sc posvctijo lcmu delu. ()d Posavcev, ko- liko jih poznam, se mi z.di z.elo doher in zavzet in ludi eden od Ijudi, ki oh lern uzivajo hrez komercialnih teženj, breži- ški fotograf Hrvojc Oršanič." O uspeli fotografiji: "Nckatere fotogra- fij c so ti všcč lc en dan, ko jo npr. pogle- das naslcdnji dan, li jc ž(J manj všeč in najdcš na njej kakšno stvar, ki ti ni všcč. Uspela folografija pa jc tisla, ki li je všeč vsak dan." Blaž Mirt se je rodil 7. aprila leta 1970. Doma je iz Malega Kamna pri Senovem. Zaposlen je pri UNZ - ju, dela pa kot policaj na mejnem prehodu. Ob delu še študira in sicer končuje višjo upravno šolo. S svojim fotografskim znanjem se je javnosti prvič predstavil na raz- stavi na brestaniškem gradu. Potem je razstavo preselil še v Strun jan in Dolenjske Toplice.Tisti, ki ste to priložnost zamudili, se lahko zapeljete do Rogaške Slatine v hotel Donat, kjer bo razstava odprta od 24. aprila do 18. maja. ZBOROVSKOPETJE 20 LET MePZ LISCA Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Lisca iz Sevnice, ki jih veselje do petja druži že 20 let, so se ob svo- jem jubileju predstavili s slavnostnim koncertom v domači kulturni dvorani. Ob zanimivem programu, ki ga je po- vezoval Pavle Ocepek, smo bila priča tudi bučnim aplavzom številnega ob- činstva, ki je s svojo udeležbo na najle- pši način čestitalo zboru za njihovo dolgoletno preprevanje lepih sloven- skih zborovskih pesmi. /eija po ustanovilvi pevskega zbora je bila v tovarni Lisca že dolgoletna in ob moralni podpori sindikata je prišlo do Listanovitve MePZ Lisca. ki danes štejc 36 pevk in pevcev. /bor je vse do dcsete obletnice vodil Jožc Pfeiler, nato Roma- na Pernovšck in F'ranci Leben, leta l1)1)! pa jc zbor prevzel zborovodja Stane Pe- ček. /bor je imel v tch letih skoraj dva ti- soč ur vaj in 130 javnih nastopov, večkrat jc sodcloval tudi na pevskem taboru v Šcn- tvidu pri Stični, zadnjih dcsct let vsako leto. udelcžuje se vseh občinskih in posavskih pevskih rcvij, redno pa sodeluje z zbori iz Metlikc, Sentjerneja, Sentvida pri Stični, Roža na Koroškem in Cerknega. mladi pišejo MLADI ix)PiSNna NASMEH MOJE MAME JE SREČACELEDRUŽINE Tako se jc glasil naslov projckta na ra- zrcdni stopnji. Trajal jc en teden. Učenci so pekli pecivo pod vodstvom slaščičar- ja, pripravljali razstavo ročnih del in sta- rin, brali zgodbe o družinah, se pogo- varjali o delu vsakega družinskega čla- na, izdelali glasilo, čestitke, darila - lepe broške iz usnja, pripravili likovno raz- stavo, pisali spise o družini, pripravljali program za zaključek projekta. Na za- ključek so povabili svojo druz.ino. Na- smeh mame je res sreča cele druz.ine. Katja, Tadeja, OS Dobova PRIJETNO PRESENEČENJE Z mojo družino smo se odpravili na smu- čanje na Krvavec. Bivali smo v koči. Vse je bilo super: hrana, vreme in smučanje. Zvečer nam je v restavraciji prepevala Sendi. Večcr jc bil ncpozaben. Še večje presenečenje pa me je čakalo naslednji dan. Na smučišču se je prikazal skakalec Primož Peterka. Ampak ni bil sam. Zvesto ga je spremljala njegova Re- nata. Moja scstra je od presenečenja pri- stala v snegu na zadnji plati. An|a Mol an, OS Dobova BARVANJEPIRHOV V mesecu marcu smo imcli kulturni dan. S kombijem smo se odpeljali v Podsrcdo. Dobili smo pisala in čebelji vosek ter začeli z delom. Na jajca smo nanašali vzorce. Ko smo končali, smo jih položili v rdečo obarvano vodo. Nato smo nada- Ijevali z okraševanjem in jih položili šc v črno vodo. Med barvanjem smo si oglc- dali razstavo butaric. Vodič nam jc raz- ložil, kako se naredijo in čemu so name- njene. Videli smo tudi lesen kelih in mlin. Butaricc imenujemo tudi potica. Po opravljcncm delu smo sc s pirhi odpra- vili v solo, kjcr homo pripravili razstavo. Jože Bogolin, OS Koprivnica ONESNAŽEVANJE NARAVE Zjutraj, ko sem se zbudila, scm pod ok- nom zaslišala ptičje petje. vŠe vsa zaspana scm vstala, sc odpravila v kopalnico in sc umila. Potcm sem odšla v kuhinjo. Poglcdala sem skozi okno. Narava je bila precudovita. Travniki so bili cvetoči, drevesno listje sc je majalo ob pihanju ncžnega velra, na ncbu pa jc žc žarclo sonce. Krasen sobotni dan. Odločila scm ZAKAJ SEM VČASIH KRAVA? Zakaj sem včasih krava, koza ali smo- tka? Nihče mi nikoli ne odgovori! Muuu! Beee! Uh! Naj vam kar povem: sama sem morala najti odgovor na to vprašanje - v praksi, kot se temu reče. Včasih namen izrečene žaljivke sploh ni slab in pona- vadi ga starši »narobe razumejo«. Seveda pa je to tudi eden najpogostejših in zelo primernih (ha,ha,) vzrokov za prepir, za- bavo, počen avtomobilček... Tista maj- hna, nebogljena besedica (ponavadi se- stavljena iz nekaj črk, pa vneti in raz- draži še tako mirnega človeka: Koza! Ne- umnež! Krava! Konj! Opica! Dihur! Zaj- klja! Bolha! Da bi prekinili zmerjanje in nam pokva- rili užitek, starši ponavadi začnejo s ta- kim stavkom: »Kdor je pametnejši, odneha...« Pha! Mislite si! To sploh ne ^aleže, vsaj ne za dolgo. Torej, vzela sem si čas in spretno zapisovala najin pogo- vor z Žigo, nekaj »sladkorčkov« sem si sproti zapomnila. Ampak, glej, bila sem presenečena! Veliko besed mi je ušlo, sem jih preslisala, ali pa jih enostavno nisem zapisala!? Kako je to mogoče? Od- . krila sem nekaj presenetljivega.. (Kdo pravi, da ne bi bila dober agent FBI?) Na veliko besed in žaljivk smo preprosto navajeni, kar preslisimo jih v pogovoru, zato vedno iščemo nove, sočne in zaba- vne primerjave. Zvenelo bo smešno, am- pak stopila sem k bratcu in ga enostavno vprašala: »Ej, Žiga. Zakaj me včasih pokličeš, no, na primer, mušja palačinka?« »Ne vem,« je bil v zadregi. »Najbrž zato, ker te tako razjezi. Kakšno čudno vpra- šanje je pravzaprav to, kokoška?« »Nehaj, Zopet si me grdo poklical! Za- kaj?« »Špela, nehaj mi težit! Že v šoli me spra- šujejo, koliko nog ima deset krav, kako naj potemvem? Misliš, da sem Einstein?« »Oprosti, samo razmišljam... No, pa po- vej. zakaj tvoj sošolec Marko kliče svojo sestro belouška, ti pa se zraven vedno tako privoščljivo režiš?« »Ja, to je pa zato, ker je tamala čisto blond. Pa še tako bleda je... To je po moje super šaljivka!« »Ampak, zakaj sem potem jaz - mušja, palačinka?« »Ah, Špela, pusti me že na miru. Ali ne vidiš, da se je zgodila katastrofa v moji sobi,smotka?« »Kakšna katastrofa neki, saj imaš dokaj pospravljeno sobo, petelinček!« »Spela, opozarjam te, ne zafrkavaj. Ne vidiš, da mi je papirnati avionček padel za posteljo?« »Joj, to je pa res katastrofa, najbrž bodo zvečer pri dnevniku poročali o tern. Mar boš zaradi tega še celo popoldne cvilil kot mlad pujsek?« »Špela, hočeš, da ti zravnam nos?« »Ne, je že v redu. Zdaj nimam časa za za- bavo, mogoče bom pozneje bolj razpolo- žena. Pa, pa, dinozavrski hot-dog!« 0B30FNIK i«5K mladi pišejo se, da bom odšla na pohod. Poklicala scm prijateljicc in jim prcdlagala izlet. Bile so navdušene nad mojim predlogom. Napolnile smo si nahrbtnikc in odšle. Odpravilc smo se na bližinjo vzpetino Li- sco. Hodile smo mimo ccst, gozdov in za- nimivih vikcndov. Ko smo prišle do ne- kega potoka, smo srečale skupino izlet- nikov, ki so sedcli na hlodu in malicali. Poglcd se mi jc ustavil na fantu, ki je, kot da je to nekaj povsem normalnega, odvrgel smeti v gozd. V grmu se je znašla prazna pločevinka, polivinilasta vrečka ter papir, v katerega je bil še malo prej zavit sendvič. vStopila sem k njemu in mu rckla, naj pospravi smeti, ki jih je vrgel. A fant sc za moje besede sc zmcnil ni. Vprašala scm ga, ali nič ne skrbi za zdravo okolje, za lepo, čisto naravo. Fantov odgovor je bil: "Kaj je tamala? Kaj te briga? Spclji sc!" Jezna sem pobrala smeti iz grma, jih spravi- la v nahrbtnik in mu zabrusila: "Ce hi bili vsi takšni kot ti, bi sc kopali v smcteh in umazaniji. Pacek si, da veš!" Ko smo prislc na Lisco, smo sc zabavale, potem pa jc bil čas, da se odpravimo do- mov. Vse smeti, ki smo jih imele, smo spra- vile v nahrbtnik. Zaradi dogodka, ki se nam jc pripetil na poti, scm šc doma dolgo razmišljala o tern, kaj delamo Ijudje z na- ravo. Lucija Novsak, OS Savo Kladnik, Sevnica KRANJČEVIČ REGIJSKIZMAGOVALEC Učenci srednje sole Krško so se udeležili regijskega tekmovanja elektro in stroj- nih sol, ki je potekalo po različnih krajih Slovenije. Odlično se je odrezal Ivan Kranjčevič, učenec 4. letnika strojne te- hnične sole, ki je v Trbovljah osvojil 1. mesto iz podrocja mehanike v konku- renci sedmih slovenskih sol, ter se tako uvrstil na državno prvenstvo, ki bo 22. aprila. Omenimo tudi to, da so se tokrat prvič pokazale posledice obnove krškega mo- stu, saj je bil Ivan pred srednjo solo do- govorjen s svojo učiteljico, ki naj bi ga peljala v Trbovlje, a je zaradi gneče na mostu zamudil. Učiteljica se je odpelja- la, Ivan pa se je s svojim avtom odpravil v Trbovlje, kjer je za 15 minut zamudil tekmovanje, a vseeno zmagal. (BOCO) MLADI ČEBELARJISOTEKMOVALI Na OS Raka so v sklopu praznovanja 50-letnice domačcga čcbelarskega dru- štva organizirali Posavsko srečanje in te- kmovanje mladih čcbelarjev, ki so se ga udeležili štcvilni Ijubitelji čebel in me- du. Rczultati - nižja skupina: 1. mesto Krško 40 točk (Matjaž Kužnar in Anja Urbani- ca), 2. mesto Radcče 38 (Jernej Kiansek, Kristjan Erman), 3. mesto Leskovec 36 (Anže Molan, Jan Span), 4. mesto Bo- štanj 34 (Gašper Karlovsek, Jure Lisec), 5. mesto Koprivnica 33 (Ziga Pečovnik, Zoran Pertinak); srednja skupina: 1. me- sto Radeče 61 (Lovro in Katarina Lipov- šek), 2. mesto Brežice 58 (Andreja Kos, Tomaž Ferenčak), 2. mesto Sentjanž 58 (Milan Umek), 3. mesto Krško 56 (Rafko Molan, Matija Šoba), 4. mesto Koprivni- ca 52 (Franci Koren, Natalija Pertinak), 5. mesto Leskovec 51 (Tone Pirnar, Matic Žvar) itd. piše Maruša, rise Miloš Ja, ja, bilo je zanimivo. Izvedela nisem sicer nič prctrcsljivo novega, ampak ka- men se mi jc odvalil od srea, saj sem se prepričala, da pri hiši še vedno jaz naj- bolje vrtim jeziček... Super, ne? Naj vsaj malo uživam v tern, dokler traja. Adijo, kengurujčki! montaža strojnih instalacij MDB 8, 8273 LESKOVEC tel.: 0608/21 -348, fax: 0608/21 -402 &k OBSBOrNIK zanimivosti »THE REAL THIN©« Andrej Sotelšek in Walter Werner sta septembra lani preplezala smer The Shield (A3+, 5.10) v tisočmeterski steni El Capitana. Ta dosežek je bil eden najboljših tovrstnih vzponov slovenskih alpinistov v letu 1997. Pol sedmih zjutraj. V dolini je še noč, tukaj, na višini 2000m pa so stvari malo drugačne. Se- demsto metrov nad tlemi, v viseči postelji »sti- sneva« vsak en powerbar, malo suhega sadja, vode in to je vse do večera. Pogledam nav/.gor in prevzame me nelagodje. Petdeset metrov po bakrenih glavicah, ki niso večje od povpre- čnega gumba in so s kladivom »razmazane« v naravne razčlembe v skali. Spomnim se pa plezaica nad nama, ki je prejšnji dan na podobni »zadevi« padel 30 m. K sreči bre/. posledic, saj je stenapopolnomagladkain previsna. Ideja preple/.ati steno El Capitana se ni rodila čez noč. Na začetku svoje plezalne kariere sem občudoval fotografije v plezalnih revijah in bil prepričan, da je ta sport za nadljudi. Z leti pa mi je srvar postajala bli/ja in rekel sem si: »Fant, to pa je za probat!« Končna odločitev pa je padla približno leto nazaj, ko sva z Sandro neke deževne sobotc listala revijo Climbing. V San Francisco sva prispela 5.9.97, kjer sta naju že čakala prijateljaAndrej Grmovšek in Igor Čorko. Kar dobro sta prečesala plezališča držav Wayoming, Idaho in Colorado, kjer sta tudi kupila avto. Grand Prix 78 seje imenovalnas ^^^^^L Pontiacinskupajz nami ^^^^^^^^^k je tchtal okroglc tri tone. Prava mrcinazaborih ^ 1000$. Seistivcccr smo sli v bli/.nje Yose- mite. noč v skalni votlini smo kar mirno pre- spali. K sreci nismo vedeli, da tod okoli tavajo medvedi. Sele ko so nekaj noči pozneje razdejali smeti pred našim šotorom, smo začeli verjeti, da res niso preveč nevarni. V Yosemitih je granit. To pomeni, da so skale v glavnem zelo gladke, plezati je mo/.no večinoma le po poceh, ki nastajajo s prelomi skalnih blokov. V te poči potem plezalci gvo- zdijo prste, dlani, pesti, noge, telo, odvisno od dimenzije poči. Podobnih zadev (vsaj tako težkih) v Evropi skoraj ni, tako da smo se kar nekaj tednov privajali na nov način plezanja. Varovanje pa je »čisto«, kar pomeni, da sproti v poe zatikaš zatiče, mctulje in podobne pripo- močke, ki jih pozneje tudi vzames vcn. Seveda je tu nekoliko več strahu zaradi slab- šega varovanja, saj pet in večmeterski padci niso izjema. El Capitan (med plezalci El Cap) je brez dvoma stena St. 1 v svetu, vsaj kar se tiče tehničnega plezanja. To je tudi razlog, da je camp Sunny Side vedno poln plezalcev z vsega sveta in tarn sploh ni nikoli dolgčas. Sandra zboli in tako nekaj časa odlašava vstop v Salathe, eno izmed velikih klasik v steni. V tern času spoznam tudiTirolcaWalterjaWcr- nerja, ki prav tako isče soplezalca za El Cap. Walter jc med drugim že osvojil dva osemtiso- čaka v Himalaji in preplezal nekaj smeri desete stopnje. Dogovoriva se za preizkušnjo v eni lazjih, vendar daljsih smeri v omenjeni steni. Vstopiva ze pred svitom, saj želiva na vrh priti še isti dan. V smeri sva zelo hitra in vse kaze, da nama bo uspclo. PoteriTpa v cnem težjih raztežajev Walter zaide in ta napaka naju stane dvc uri. Tri raztežaje (dolžine vrvi) pod vrhom naju ulovi noč. Dogovoriva se da bom sam plezal kot prvi s čclno baterijo, on pa bo kot drugi nosil opremo. Seveda je plezanje ponoči težko in tudi nevarno, vendar malo pred pol- nočjo srečno prideva i/, stene. Sestop pa je tudi posebna zgodba zase, saj je dolg kar 13 km in traja do treh zjutraj.To hi nc bila posebna reč, če ne bi ob poti vcčkrat nalctcla na medve- dje stopinje in poslušala lomastenja v gozdu. Ponovno ostane tolažba: zgodba o prijaznih grizlijih. Sandro bolezen karprecej oslabi in tako sc z Walterjem dogovoriva še za eno smer v El Capu. Najprcj razmisljavao smeri Salathe, vendar bi bila v dveh dneh plezanja čez, oba pa si želiva pravi »big wall«; se pravi vsaj stiri dni v steni, s transportno vrečo, viseco poste- i Ijo... Kar bo, pa bo; odloči va sc za smer Shield. Prvi dan napneva vrvi v spodnjih nekaj raztc- žajih in poizkušava spraviti čim več vode in oprcme kar sc da visoko. Zvcčer se spustiva v vz.nozje stene, vrvi pa ostanejo fiksirane za naslednji dan. Dne 22.09. končno stopiva v stcno z mešanimi občutki. Mcne je malo strah; Walter je zmeden, vendar odločen.To je vendar to! Mar nisva o tern sanjala že leta? Transportna vreča je silno tezka. Če ne potegneva oba istočasno, se sploh ne premakne. V njej je 50 kg opreme, vode in nekaj malega hrane. Ob taksnem plezanju na soncu in vctru jedehidracija zelo velika in vsak spijc stiri litre vode na dan. V steni pa bova vsaj stiri dni. Preden naju ujame noč, napeljeva se dva raz- tezaja. Do vrha pa jih je še dvajsct! In največ pet na dan! Na viseči postelji se da presenetlji vo dobro spati.Tadan imavaše polico, kjer lahko cden celo čepi in spravi »tisto zadevo« v papir- nat »skrnicclj« oziroma plastenko. Pod nama so pač I judje in zelo nečlovesko, pa tudi ncpri- jetno bi bilo za onega spodaj, če bi ga zadel taklc smrdec izstrclek. Smer postaja vse bolj onstran vertikale. Ko Walter spusti transportno vrečo, zaniha dalcč od stene in šele takrat vidim, kako zelo previsna je.Tudi tezavc se stopnjujejo. Razen na vmes- nih varovalisčih ni v steni skoraj nič in za4() metrov porabim včasih tudi štiri ure. Upora- bljam majhne kline. zatiče, bakrene glavice, vse, karomogoca napredovanje. Mcnjaje se v vodstvu sc počasi priblizujcva robu stene s hitrostjo pctih raztezajev na dan. Transportna vreča jc iz dncva v dan lažja, na žalost tudi zaloge vode. Pozno popoldne pihamočan za- hodnik in krepko mesa vrvi. Nad nama je navcza, ki jo počasi dohitevava. Naenkrat nekaj silno zaropota. Vodilni v navezi nad nama je padel 30 metrov in tako populii zajeten šop opreme, ki je med padcem udarjala ob stcno. Malo pozneje maha, da je vse O.K. in zakriči: »Shit happens«. Po treh dnch ple- zanja in visenja v pasu prvič stojiva na polici. Stojiva! In jutri priplczava na vrh, če bo vse posreči! Sončni zahod nc obeta nič dobrcga. Ponoči prične celo deževati. K sreči sva na polici in prcscliva se pod postcljo.Tokrat nama bo streha. Kljub dežju naslednji dan priplezava iz stene in ravno na vrhu dohitiva Americana. »That's it,« se dcre oni, ki jc imel padalskc vajc, »the real thing!« Na vrhu stene sva, 1000 m visokc stene El Capa. Smejeva se kljub de- zju, ki nama moči vrvi in so prcccj težjc. Eoviva ravnotezje korakov v horizontali in imava ob- čutek, da se ponovno učiva hoditi. Za pomoč pri od pravi se Andrej Sotelšek iskreno zahvalju je: Api Avstrija, Avto cen- ter Radanovič, Dia Klemenc, Dynamic, I BE, Jd> Avto Puntar, MAP Trade SI.Bistrica, Matkonerg Brežice, Občina Krsko, Profit, Savaprojekt Krsko, SKB Krško,T.E.E.R.R.A. Sport Maribor,T&T - AOP Servis Krško, Telekom Krško, TE Šoštanj, Zavarovalnica Triglav Krško. OB^ürNlK ^™ Turistično hortikulturno društvo in Krajevna skupnost Zdole Vabita ob prazniku krajevne skupnosti na tradicionalne prireditve Jl RIIVWJE \\ *OOt \M petek, 24.4.1998 - ob 18.30 uri: Slavnostna seja Sveta KS Zdole - ob 20. uri v kulturnem domu: Gostovanjc dramske skupine Lipa Park iz Kanade z veseloigro Naročena zmešnjava sobota, 25.4.1998 - öd 10. ure: Zeleni Jurij s sprcmstvom pobira jajca in klobase po vaseh - ob 18. uri: Zaključek pobiranja pri gostilni Tišler na Zdolah nedelja, 26.4.1998 - ob 5. uri: budnica Pihalncga orkestra Kostanjevica, kurjenje krcsa in pečenje cvrtja, ki ga do 10. urc nudijo vaščanom in obiskovalcem - od 8. do 13.ure: nastopi glasbcnih, pevskih, plesnih in drugih kulturno- zabavnih skupin ( 4()x band, Ijudski harmonikarji in pcvci, iolklorna skupina Svoboda Senovo, Mladi harmonikarji Tonija Soto.ška, McPZ Svoboda Brestanica, citrarska skupina - od 13. do 15. ure: igrajo Jernej Kolar in Bizcljski muzikantje - od 16. ure dalje: zabava z ansamblom ZASAVCI - od 18. do 19. urc: razglasitev zmagovalcev v ocenjevanju za NAJ JAJCE "97. Vili Resnik je na lanskem Jurjevanju do- dobra ogrel obiskovalce, Zdolani pa pra- vijo, da je prav pri njih dobil pogum in zalet za zmago na izboru za udeležbo na Evrosongu '98... AXA199S CATV NHM Sevnica ^bar w ^r Metka Kociper s.p. RAKA22,Ö274RAKA tel.: 0605/75-353, mob.: 041/705-936 v sklopu vulkanizerstva Unetič AVTQSLEM CKŽ 137, telefon: 22-612 Komisijska prodaja, posredovanje pri prodaji, borza dostavnih, tovornih ter kombiniranih vozil .¦>.;W.h/;\ /. .v/ ' • ' ''> KRMELJ 1. maj ob 9. uri: Pohod na Kamensko - org. DKŠD Krmelj BOŠTANJ 15. maj: otvoritev razstave in predsta- vitev knjige o Boštanju 22. maj: razstava skolptur in obeli,skov Rudija Stoparja SEVNICA 1. maj: Prvomajski pohod na Lisco - org. PD Lisca Sevnica-Krsko 16. maj, ob 19. uri, kulturna dvorana: revija pevskih zborov občine Sevnica 22. maj, ob 21. uri, grajski atrij: "Po- mlad je čudež" - modna revija srednje sole s kulturnim programom in razstavo izdelkov 23. maj, ob 8. uri: občinsko mladinsko gasilsko tekmovanje in avtorally Bianca - Poklek - Trnovec - Zabukovje 23. maj, ob 19. uri, kulturna dvorana: revija odraslih pevskih zborov - Pesern Posavja'98 24. maj, ob 9. uri, glavni trg: kolesarski maraton KRŠKO 22. april, ob 19. uri, Avla v KD: razstava Društva ljubiteljev fotografije na "Temo zemlja" BREŽICE 23. april, dvorana prosvetnega doma: Znamo tudi drugače - GŠ Brežice 23. april, ob 18. uri, občinska knjižnica: pogovor s pesnikom in ornitologom Iz- tokom Geisterjem 9. in 10. maj: revija odraslih zborov db- činc Brcžicc 1 16. maj, Viteška dvorana Posavskega muzeja: koncert vokalne skupine SqI- zice w KAPELE 9. maj, ob 20. uri, farna cerkev: orgelski koncert PRILIPE 25. april: državno prvenstvo v moto- krosu ....... — ZPM-KRSKO> ORGANIZIRA— — — — — — -, organizirpfned|irvft|iiajskiniuipčitiiicami ¦ ßMUÄ? . i 2. maj, ob 20. uri, Dom svobode Brestanica I nastopajo: TUNKE in HUDOBN! VOLK I in POHOD NA B0H0R 28 april I " Informacije: za koncert Bojan Cizel (71-480), Vida Ban (32-432, 77-339) I ter za pohod Dušan Vodlan (041 /663-058) I 8270 KR5K0, HOČEVARJEV TRG 5 tel./fax: 0608/21-359 Delovni čas: vsak delavnik od 18°°-1600, soboteod800-1200 AKCIISKA PRODAJA P0MLAD 98 Od 20. aprila do 31. maja 1998 pri nakupu motome kose prejme vsak kupec darilni paket STIHL POOBLAŠČENIPRODAJALEC IN SERVISER IZDELKoTsT/^iL STIHL NAJ DUO POSTANE UŽITEK POIVIOC RDEČEGA KRIŽA PRIZADETIM OB POTRESU Rdeči križ Slovenije je price] z akcijo za prizadete ob potresu. Denarne pri- sjpevke lahko nakažete na Z R 50101 -678-51579, pod šifro 4009, s pripisom za "Tolminsko". Prav tako naprošajo vse, ki želijo daro- I vati gradbeni material oz. material za I obnovo poskodovanih domov, naj se j oglasijo na območnih organizacijah Rdečega križa. Za pomoč se vsem darovalcem že vna- prej zahvaljujejo. OGLASI Prodam vinograd v okolici Senovega. Tel.: 71-571. Inštruiram angleški jezik za osnovne in srednje sole. Cena: 90 min/1.500 SIT. Tel.: 62-602 (Rajka, po 17. uri). ¦ Duo Fantasy izvaja kvalitetno glasbo za poroke in druge zabave. Tel.: 0608/ 22-267. OBŽOFNIK :jgp IH nevarnosti, da bi cene podivjale. Mi smo jih vklenili. Velika zaključna prireditev z žrebanjem kupa nagrad pred nakupovalnim centrom Mercator v Krškem vpetek, 24. aprila 1998 od 12. ure naprej w* ansambel 12. nasprotje ^ harmonikaši Tonija Sotoška w* plesna skupina Santana 3i folklorna skupina Svoboda, Senovo w* pevka Jasmina 5i čarodej Rado w* bogata gostinska ponudba w* razstava in prodaja ^ male kmetijske mehanizacije 3i vrsta pokušin 5i kolo sreče w* presenečenja in še in še... Panike nobene - Trajno nizke cene. ~*m*:iii*-.\iAi p o s a v s k i OOTNIK Športnim društvom, krajevnim, vaškim in drugim nogometnim ckipam iz Posavja! Vabimo vas na 1. NOGOMETM TURMRZA POKAl POSAVSREGA OBZORNIKA ki ho potckal v soboto, 9. maja 1998, od 9. urc daljc v Sportnem ccntru ŠD Dolenja vas v Spodnjem Starcm gradu. Najave: Ekipc naj obvczno najavijo svojo udelc/.bo (ime ckipc, kraj, naslov in tclclon kapetana) najkasncjc do lorka, 5. maja 1998, in sicer: - vsak dan od 9. do 13. urc na urcdnišlvu Posavskcga obzornika - vsak dan od 16. do 22. ure v Športnem centru Spodnji Stari grad Nagrade: 1. mcsto: vcliki prchodni pokal Posavskcga ob/.ornika, pokal za prvo mesto, praktiČna nagrada 2. mcsto: pokal za drugo mcsto, praktična nagrada 3. mesto: pokal za tretje mcsto, praktična nagrada Vsc sodclujočc ckipc bodo prcjcle poscbna priznanja, skupinskc sotografijc najboljsih trch ckip pa bodo objavljene v majski stcvilki Posavskcga obzornika, v kateri homo poročali o prircditvi. ZMAGAJTE NA DAN ZMAGE! S POSAVSK1M OBZORNIKOM i-ffifej OB5B01TNIK NCI B R E Ž I C E INTERMARKE11 ____ Kill NUDIMO VSE!