[Najv*£ji ilofeuki dnevnik v Zdnižmih državah V«Ua zim leto I' Za pol leta Za New York cdo leto celo leto GLAS NARODA IisijtoTenskihidelaveefT Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered aa Second Plat Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 125. — STEV. 125. NEW YORK, TUESDAY MAY 29, 1934. — TOREK, 29. MAJA 1934 VOLUME XT.IT — LETNIK XT JI. POGAJANJA S STAVKARJI NA MRTVI TOČKI PRETEČA STAVKA V JEKLARSKI INDUSTRIJI JE ZELO RAZBURILA VPLIVNE WASHINGTONSKE KROGE Novi nemiri v Cleveland*!, Bostonu, New Orleansu in San Franciscu. — V Pekin, 111., je bilo poslano vojaštvo, da bo vzdrževala red. — Senator Wagner je pozval v Washington predsednika linije jeklarjev. — Klavniški delavci v St. Louisu so zmagali. — Revizija pravilnika za jeklarsko industrijo. V Toledo, Ohio, je po pet dni trajajočih nemirih in izgredih, tekom katerih je bilo na stotine oseb ranjenih in nekaj usmrčenih, zavladal navidezen mir, dočim so poganja med stavkarji in delodajalci dospela na mrtvo točko. O novih sporih pa prihajajo poročila iz Cleve- | landa, kjer so zaštrajkali vozniki taksijev, iz New j Orleansa in Pekin, 111., kamor je bila poslana na-) rodna garda, da vzdrži red. Stavka nakladalcev v San Francisco se še vedno j vrši. Včeraj je bilo v spopadih ranjenih osem oseb, i ki so jih morali odvesti v bolnišnico. V St. Louis se 1 je polovica stavkujočih klavniških delavcev vrnila na delo, druga polovica se bo pa vrnila po desetih dneh. Stavkarji so izvojevali vse, kar so zahtevali. V Laurinburg, N. C.t so zastavkali delavci Wav-erly Mills. V New Orleans sta bila včeraj ranjena dva stav-kokaza. Slično poročilo je dospelo tudi iz Bostona, Mass., kjer štrajkajo šoferji truckov. Washingtonski vladni krogi se zelo razburjajo vsled položaja v težki industriji, ki postaja od dne i do dne ostrejši . Senator Wagner, ki je predsednik narodne zve- j zne komisije, je brzojavno povabil v zvezno glavno mesto M. F. Tighe-a, predsednika Amalgamated Association of Iron Steel and Tin Workers. V posvetovanjih ž njim bo skušal dobiti kakšen temelj za uravnavo spora med jeklarji in jeklarskimi baroni. Istočasno je izjavil pravni zastopnik NRA, Donald Richberg, da je odredil splošno revizijo pravilnika za jeklarsko industrijo. V kakšnem oziru bo pravilnik izpremenjen, se zaenkrat še ne ve. TOLEDO, Ohio, 28. maja. — Vsi, ki so domnevali, da bo v doglednem času uravnan spor med stavkarji in vodstvom Electric Auto-Lite Compa-nu, so razočarani. Zvezni posredovalec Charles P. Taft je pozval ponovno k sebi zastopnike obeh strank. Zastopnik delavcev je odločno izjavil: — Ako se sporazume-mo v dvajsetih minutah, je dobro, Če ne pa — konec. Pogajanja so se ob osmih zvečer končala, ne da bi prišli nasprotni si stranki do najmanjšega sporazuma. V stavkovnem okrožju je vladal danes mir. Nevarnost, da bi zastavkali vsi električarji oziroma, da bi izbruhnil generalni štrajk, je zaenkrat odstranjena. Včeraj sta bili pokopani dve žrtvi izgredov in sicer 221etni Frank Huby ter 201etni Steve Cygon. Pogreba se je udeležila silna množica delavcev. Danes je bilo privedenih pred sodišče nadaljnih 3 I aretirancev. Sodnik bo jutri izrekel obsodbo. C. O. M iniger, predsednik Electric Auto - Lite Co., in governer White sta izrazila upanje, da bo stavka v kratkem končana. Minniger je rekel: — Naša družba si je prizadevala s katerokoli skupino delavcev delovati za mir. 2al mi je, ker so se zavr-šili krvavi izgredi, toda zares ne vem, kako bi jih bilo mogoče preprečiti. Ako bi ugodili pretiranim zahtevam delavcev, bi bila usoda našega podjetja zapečatena. * Podpredesednik Auto-Lite Company, J. Minch, Kubanski teroristi so zopet na delu NAMERAVAN ATENTAT NA POSLANSKEGA TAJNIKA HAVANA, Kuba, 28. maja. — Amerikancem sovražni kubanski teroristi, ki so včeraj skušali u-smrtiti ameriškega poslanika Jeffersona Caffreya, so danes vprizorili napad na avtomobil prvega a-meriškega poslaniškega tajnika Freemana Ma-thewsa. RAZSTAVA ^ JE DOBRO OBISKANA Hoteli in železnice imajo dobro kupčijo. — Prvi dan je obiskalo razsta-o 154,663 ljudi. Chicago, IU., 28. maja. — Prvi dan otvoriHve .s ve to Mile ralzstave m nasledili j i dan je razstavo obiskalo toliko ljudi. da-, vodstvo razstave in trgovci pričakujejo najlepši uspeh. Po uradnih 'podatkih je otvoritveni dam obiskalo ratestavo 134,063 ljudi in skoro 33.000 več, kot ob otvoritvi lanskega leta. j Železniške, »zračne m aivto- • družbe, kakor tudi hoteli priča -1 kujejo letos mnogo boljšo kupčijo kot latinsko leto. i Hotelska družba pravi, da bodo čikaški hoteli nastavili 23,000 norvih delavcev, ker tekom pob*- j tja pričakujejo mnogo posestnikov. En sam hotel v Loop je nastavil 1000 novih uslužbence«*, nek drug hotel 800. medtem ko .so o-Ktali hotel i povečali svoje osobje od 23 do 300 -ljudi. iXaprej je že naročenih 30 odstotkov več sob kot lau*»ko leto; nek hotel je fry oddal 80 odstotkov sob. Poleg razstave ipa- 'bo letors v Chicagn tudi sk<*ro 1000 koniveiicij in zborovanj. Xeka potniška družba bo vsak dan naročila! po 3000 hotelskih sob. medtem -ko jih je lansko leto sain-o 2300. • Xiekel Plate zk*lezni*\a je poslala v Chicago dva posebna vlaka1 s 1000 potiniki. Tudi Baltimore and S Ohio želeaniea je postala dva po-1 scbna »vlaka... druge železniške drn- j žbf pa so imelo tudi slično zelo po- ! večam •prcmuet. Dvajset avtnih družb, ki imajo v Ohiea.gii svoje postaje, pričakujejo, da hod o imele let os 30 od-jstotkov več prometa kot Iamčko leto. Do sedaj še niso objavljena poročila, koliko so obi^kovalei na idan otivoritve izdali, toda lastfoiki 'k one eni j so izjatvili. da so napra-Ivili dobro kup*rjo. • G-eneralni ravnatelj ralzstave 'major Lenox IR. I^ohr pravi. da "bodo obisk razstave in izdatki obiskal cev letos 'mnogo večji kot lansko leto. lin lansko leto je znašal promet ma nalzstavi olcoli 400 milijon o v dolarjeiv. STAVISK1JEVI DRAGULJI NA ŠPANSKEM Madrid. Španska, 28. maja. — Xeki izvedenec za dragulje in esa-stopnki pariške "policije »ta danes obiskala špansko jivstičirro ministrovo. Ta obisk je v avezi z zloglasnim Staviskijevim škandalom. Ob- Tbe Uriert Slmomn DmSf h» tka United S^frff, laaoedemyJay except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. je danes ponovno zatrjeval, da ima neoporečene dokaze, da so izgrede zanetili komunisti. šerif Krieger je izrazil upanje, da bo stavka že jutri končana. V tem slučaju bo takoj-priporočil go-vernerju, naj odpokliče milico, čije navzočnost je bila v zadnjem tednu absolutno potrebna (po njegovem mnenju, seveda). Krieger je bil namreč oni, ki je takorekoč prisilil governer j a, da je poslal v Toledo oddelke narodne garde. Zavoljo postavnega, praznika Spominskega dne" ne izide jutri 'Glas 'Xaroda". Prihod-nja st-errlka izide v četrtek, dne 31. maja. Uprava "Glas Es'aroda". "V DENAR JE TREBAZAUPATf Kapitalisti morajo imeti zaupanje, da je kapital varno naložen« — Industrijo naj podpre privatni kapital. Washington, D. C.. 28. maja. — Obnovitev težke industrije je mogoč« le pod pogojem, da kapitalisti »zaupajo da je denar varno investiran in da 'bodo od teg-a denarja imeli tudi zadosten dobiček. To je b?l odgovor odbora za velein-dustrijo na (vprašanje predsednika Roosevelt a. na kak način bi bilo mogoče tudi to industrijo oživeti. Ta odbor pa obenem* tudi poudarja, da naj na mesto vladne i>od-pore stopi privatni kapital. 'Odbor. čc<*ar predsiednik je J»aldHvin J^oeomotive Works. Geo. H. Houston, smatra tza potrebno, ako hočejo da se obnovitev te industrije v d-ogk-diivrm času pr:čne naslednje štiri točke: 1. Privatni kapital se mora uvo-bodno stvikarti v •privatna podjetja ; 2. zdrav hipotečni trg; 3. taki odnosa j i med delta vet m delodajalci. da vodijo k složnemu sodelovatnjii. ne pa' k prepirom, in 4. izenačenje cen med poljskimi pridelki in indiustri jsk imi izdelki. Poleg tega odbor tudi zahteva takojšnjo iraravnatvo proračun a. da je spravljenm s sveta vsaka bojazen neomejene inflacije. Odbor pa je Wagner je vo predlogo za narodni posredovalni urad oznanil za pred-rast ičino in jo zavrgiol. Odbor se je tudi postavil proti načrtu predsednika lloa.se ve It a. da bi se prt večal ifcvoz z mednarodnimi carinskimi pogodbami. Chicago, 111.. 28. maja. — Predsednik International Garment Workers Union of Atmertca. David Duibinskv. je rekel, ko je prišel, na kon vomeijo unije, da je vseh 185.000 članov unije zaposlenih. Dubbinskv je tudi rekel, da- je položaj delavcev njegove unije v Neiv Yorku sijajen. Unija je pred poldrugim letom imela 50.000 elanov. Dubinskv pral vi da se ima unija zali val it i predsedniku Roose-veltu. .stoji namreč, možnost, da se malia-jajo Sta viski jevi draginlji na Španskem. THOMAS SE BORI ZA PRVENSTVO --i Med "staro gardo" in Thomasom se bo pričel boj.—Zborovanje v De-troitu bo prineslo odločitev. Še ta. ledeni bo najbnže prišlo v socialistični strarot i HiUquitu. V petek se oniorske bitke v Japonskem morju, kjer so njegove ladje uničile rusko baltiško brodovje v rusko-japonski vojni leta 190o. Umirajoči adniii-al leži tv svoji majhni, iz bambusom pokriti hiši na sol učnem griču z razgledom na cesarsko palačo Čijoda. kjer se je spri s tedanjim cesarjem Meiji, ko je izdeloval načrt za jM/moi-sko bitko z III us i. Togo je postavil to hišo kot ntlad monnariški poročnik, je v | njo pribijal svojo nevesto ter je v njej živel eelo Vivoje življenje. Hišo bodo ohranili kot narodni muzej. \ Togrfva postelj« je primaknjena k oknu. da more gledati na vrtnkc, katere je sam posadil, in j na cesarski* grad. Xa s vi mat i bla-jzini leži jn-etl njim tzliita sablja, 'katero ntu je poilai*il eesar Taiši. Ob njegovi postelji st-a' nepre-jstanio 74 let stara žena Setsu-Ko I in njegov sin Takaši. Zgodaj zjutraj »o prišli k bolniku odjxkslan-(cr eesarice-ivdoA-e Sadako in prin-jcev Čičrbu. Takamtsu in Sumi z davili. Admiral je bilo zelo gkijeu in je rekel: "Pripravljeni sem u-mreti. Živel sem dovolj dolgo in sem imel srečno življenje v službi našili cesarjev. Japonsko sem videl, ko je šla skozi čudovito dobo. Toda svoje pozornosti ne smemo opustiti. >Xe smemo kreniti s prave poti. od življenja (nesebične vdanosti do •prestola". Togo je leta 1905 s svojim bro-jdovjcm počakaH rusko bojno bro* dovje, ki je bilo na potu tz Kron-stiaidta v Baltiškem morju. t\~ morski ožini Tsnsinva. Ko so se miške ladje prikazale, jih je napadel z vsemi svojimi ladjami. Izmed 40 največjih ruskih ladij je bilo potopljenih 38 ladij. S to zmago je ^bila Japonski odprta1 pot za njeno nadoblast v severni Aziji. BOMBA V GLASGOffU > Glasgow, Irska, 27. maja. —X« dvorišče Merrvhill vojašnice je bita dames vržena bomb«. Bomba je J eksplodirala, pa je povzročila lg ' roalienkostmo škodo, ^ _ .. ____^ Poslaniskega tajnika m bilo v i avtomobilu. j\A"tomobil so ustavili1 štirje neznamci. sta potegnila revoiwrje ter Izapovedala šoferju, naj ustavi. Ko sta se prepričala, da ni v avtomobilu nikogar, sta razbila šipo. S klicem "To je za Ma-thewsia!" so (neznanci pobegnili. Ameriški poslanik C'afferey je včeraj priznial, da ni bil »včerajšnji napad na njegovo stanovanje prvi. iXeznawci so že pred tremi tedni streljali na hišo, v kateri stanuje. Clias. TaVlor, ki je včeraj 1 vozil avtomobil poslaniitkega tajnika, je iziK>vedal: — Ko sem se (vračal iz Comit-rv Club Parka, so stopili iz Fordove kare štirje neznanci Bn> mi veleli, naj ustavim. — Ed«n med njimi je potegnil revolver in mi rekel: — Retfno ti svetujemo, da Zapustiš v teku dveh tednov Ifaivanio. Danes naj bo tvoja zadnja vožnja z Ma^hewsoviin avtomobilom. kaT ne vozi ivor. To je pa za Mu-then*sa — je zaključil' n^tsnanee snojo pretnjo bn i-a^bil šipo na vratih. Xato so skočili v svojo karo in se odpeljali. CODOS IN ROSSI STA POLE-TELA IZ PARIZA V NEW YORK Ob jutranji zarji v ponedeljek sta francoska letalca Paul Cod os in Maurice 'Rossi na svojem poletu z (Bourget letališča v Parizu doseg'la ameriško celino ter pristala na lieimrett Fied v Iirook-lyim. Ob 5.20 izjurtraj sta letalca s svojega aer o platna Joseph Le lirix. .s kate«i*iiii St^1 lansko leto poletela iz Xew Yorka v Kajak v Siriji, po radiju naznanila, da se n alia jata lia nneji med Xovo Seotijo in Ntnv Bninsfwrck om. AtLa'ntik sta preletela iv rekordnem času. kajti povprečno sta napravila po 105 milj na uro, navtzlie težkemu tovoru 2055 ga1 on gazo-lina. Vso pot sta bila po radiju v zvp-•zi Z ladjami na Atlantiku. Cod os in Rossi sta bila 'namenjena v San Diego. Cal., pa sta morala v Xeiv Yorku pristati. TRINAJST TURISTOV USMRČENIH Bordeaux, Fraaicija, 28. maja', Xai uxxznji iproti tukajšnjemu mestu je bilo usmfrčonffli 13 španskih turistov, 'ko je zavoteil bus v neko drevo. Bus je začel goreti, itn nobenega izmed turistov ni bilo mogoče živega rešiti. CARUSOV SIN OBSOJEN Bologna, Italija, 28. maja. — Prizi\uo soilih^če je včeraj potrdilo obsodbo nižje instance ter je poslalo sina slavnega tenorista En-riea Caritsa za dve leti v ječo. kei je pred tremi leti v sporu take poškodoval nekega kmieta. da bc TWvVlKlihl ion -TO tl*ba fniJumtA y tfr* h al od at "hew york, tuesday may 29, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in tJ. 8. A. PODKARPATSKA RUSUA Owned and Published by lUTENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) , PrMttaai L. Benedik, Treat. Place of boatneaa of tbe corporation and addressee of above officers: tii W. Utt Street. Borough of ftlaafaattan._New York City, N. Y. - O L A S NARODA" (Voice of the People) Every Day Except Sundays and Holidays U eafto leto rdja ca Ameriko in rsnido .................... 96.00 ta pol leta....................$3.oo la um leta..................fl.60 Za New York za celo leto......$T.OO Za pol leta ...................J3.69 Za inozemstvo za celo leto ...... $7.00 Za pol leta...................$3.60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement *Qlaa Naroda" Uhaja vsaki dan lzvsemčl nedelj In praznikov. Doplal bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pcAUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se na» tudi prejfenje bivališče naznani, da bitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 \V. ISth Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 NEVARNOST NOVE VOJNE Skoro ni dneva, da ne bi vodilni pariški li.sti prinašali napisov z velikimi črkami: 4'Nemčija se oborožuje. oborožujo; oborožuje!" 44Ali gTaidi Nemčija vt?UWf Berte 44Nemčija izdeluje Orožje in iiiunk-ijo brez konca." Poleg obširnega popisa nemškega oboroževanja pa prinašajo listi pohlevne novice, kot n. pr.: "Pri JetošnjUi francoskih manevrih bo po mnogih letih postavljena divizija rezervistov na vojno podlago." Prihodnji mesec se bodo vršili skupni manevri armade in mornarice v Morbijskem zalivu." 44Za utrjenje meje je bilo dovoljenih 1.175.000.000 frankov, za anrado in zračno silo pa 980,000,000 frankov." "Borza je bila danes prizadeta vsled vesti o podaljšanju vo>ske službe," T.-ike vesti pač ne morejo dajati mnogo upanja razo-rožitveni konferenci. Niti v lotih 1913 in v začetku 1911 ni bilo tako vojne nevarnosti kot je ravno sedaj. Bodeč po sedanjem političnem položaju, skoro ni mogoče rešiti napetosti med Francijo in Nemčijo drugače, kot z vojno. Pri t'^ni pa zastopniki francoske vlade zatrjujejo, da Francija želi mir, da francoski narod ne mara vojne in da ee bo Francija borila samo v samoobrambi. In N emci zagotavljajo isto. Zahtevajo enakost in pravieo do življenja in armado, ki bo dovolj močna za obrambo. Noben državnik pa ne prizna resničnega položaja. IVed svetovno vojno časopisi niso očitali drugi državi, da se oborožuje. Danes pa časopisje na obeli straneh Rene meče Čez reko tako očitanje drugemu uaroJii. Največja nevarnost, da pride do vojne, pa je Saar. Vsakdo v bližini lega okraja si želi, da bi bilo to vprašanje že enkrat rešeno, kajti nad Saarom vedno vise črni oblaki vojne nevarnosti. Vsak najmanjši dogoiek more izzvati spopad. Vse to pa bi moglo biti prav laliko rešeno, ako bi }>o~ kazali obe stranki le nekoliko dobre volje. Tako pa ropotajo vojaški bobni in kličejo narodu, naj bo pripravljen. In narodi na obeh straeli Rene so prepuščeni na milost in nemilost kakpmu dogodku v majhnem delu zemlje — tiaaru. Francozi sami priznavajo, da .je Saar nemška zemlja, in Nemci ne bodo čakali potrpežljivo še eno leto, da jim bo ta zemlja vrnjena. propaganda ^"enomer poli črtava narodnostno hetn^rogenotst liusin-ov in odrtika (.Vhfix!o\-i;;orajvka. Morda liiikjer ni prehiva 1stvo tako soglasno v od-kltanjamjai povratka v .steri položaj. Jba-kor v Podkarpat.^ki Rusiji. To se j-;* majirateTočH^je videlo o»b priliki nedavnega Bei*es-evega obiska pod k?; i rrpat«k i 11 središč. Xi čuda. da (madžarski tisk rajcodrfjva fvvoje razočaranje ned nekdanjimi podaniki s-votoyteif.niTw'kl^ e. ki navditsntj-eja za češke "imjperij-ali-stt>" in ne kažoijo nfybetnegra lirepe-nen.:a po madžair-iki "svobodi'. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM J NAKRATKO N A DOPISNICI ! SPOROCE SLOVENSKE NOVI- ! CE IZ NASELBINE. "Amerika Domovina" pLse : ^Ir. Anton Grdiaa je dobri ooMtovani šitjam njegovo sliko, v spomin za prijazno znajije in« prijateljis-ke ml noša-je z Vaimi. iiospod pos-laaiiik dr. Pitamic je dne 12. maja odp-.to-vail v domovino, 'kjer :bo za|K>^l v mlnistrsitzunaujib zad«iv. Že-Ihn vse najbotje \'ann in V^r-ši <•»•-m jen i družini te-r Vaan .poši.ljaTi <-op!(.N hi fin"jale!.i;sk<' pn)Ai ra'\"*'. \'aŠ udaini, I>. I*. Sitojanovič. — TTinirl je edem najstarejših pionirjev v ne-vv **bunn>.ki naselbini. .Krist Sbiv-it-er. doma «< Matin-w A asi. fara Ivrka? na^Do^finjskei:'. Htar .b» 64 let. Polcojoii je bi-fval Anim-rkp nad 46 Ht t-.*r ]>iiš<"*.jii soprogo, tiri been*, ter • flfJM " " -----$1®— •• XI $90.00 " " -----$11— »# mu •• ^..„.$41»^'' $00.00 ........$»»• rnMk^iM v staram kaala HphMIn ▼ Marjths nakatUa lwiAUlomd po OaMa Uttar u pristojbino II— SUOVENIC PUBLISHING COMPANY. ^ CŽlV^ Narod; ^ Dopisi. North Stratford, N. H. Cenjeno nredništvo (ila» Na.ro-dai! T-irk^ij Ivaui jvoslljani dopi«. ako je volja- ob ja-vrt i jra. Ker ni bilo ž«* dolg-o (LopLsa h. »Xortli Stratforda, -sem odloeii, tla jaz malo opišettn. ka-ko je v tej jko-lici. Kar .ve t i ve delia^ .se je 'iiiab> n-boljJafio, z oarroni 3 'leta nazaj, samo pliaea leze bolj ]K>lževo naprej. To je že staxa navada za nas drla vt*^. Seveda, v.se dm«raioe {rre dekJwko j>laeo. 'Navzdol firiona časa. da bi lezl'a. ken- jiaide Mamo do ničle. Delavec si ne more nič po-ma jrati. Iver "vrč 'pisem. ri'in tukaj na vse. tako tla b>> lahko \«a k v klel. kako je trnka j z de-' lom. iN'evv ILaanjAšliiriei Vermont Lumber (.'om>[Xiiny bo bt lL'a ilo 20.0t)() cordov. Internat i oiniail Paipper Co. beli v (id! ILall 12 do !."> tisoč eor-dmn. Tam ima Jotliai Yamg delo, ee ]>! j>j'išel, ako vidi v tlf>])isn. da je bilo rečetno $3 od čovda. naj v.saK ve, da se plača 3 doki»rje tam. kjrr je <<-Kebej imeniovaJ. bi se dopis preveč ralzširil. Tortg hvala ivs««-!)! riknnajl " Pozdrajv čitateljem li>ta! Louis Kordi-sli, Box 1S4. North Stratford, N. II. PTICA ZASTRUPILA SVOJEGA MLADIČA Ameriški naravoslovec Rntledffe (jiripoveduje naslwlnjo zgodbo. "Ni mi zadostovalo, da sem poslušal ptice oponašalke. ki so prepevale v eedrah K^roline. kot deček sem neke** sklenil. »* pran premislili!!©, človek niti Linejra jezika ne zxki. Ta ali oni bo rekel, da cSna ]wr-IVktno auigle.ški. Nemara mu res vsakdanja aaigleš^ka govorica1 gladko 1ts"*e, toda če govori liapriiuer -i f;i ni h1 rje m <» l'«i ln^rskili zfid«'-\ ali. pru bo zijal ko tede nova vrata*. Ali če čila .>odnij»ki odlok, bo razumel komaj polovico; tržno po-ioči'.;» t-o brezupno študiral 1er p:a iledujič vrjrel v kot, 'ker ne bo ra-zulnel niti btisetle. Kajti u'raduiki imajo svoj je-r/.ik. diploin-ati svojega. |wtcestna drhal .>e ponvoji?« spora/.ninlja. zdravnnki tako govore. d«i jih n i k ne rawume, intakodalje. Trjrovc-i .se [n^lo-žjiijejo poveb-lH'ira jdzika, islotako tudi ljudje, ki sestavljajo ogli:>e. Da« vae. je bil> na. veselici ter se je čez ir:-e,i ji nekaj po vol a'! ter j»> ;e i ista-vi I, ko jf vivi-T.iki ]>roti domu. — Nimam časa — mu j«' rek^i. — iNate. tukaj je moj mc^ov. Pišite .mi. Prišedši domov, je sede! k mizi !er .M'vtavil .-h tleči umotivor : — Pnidreiga moja. jaz A'as ljubim !!! — Slavni I{o«etti je rekel, da-je vse v vsem i.n nič manj >la\nii Slieffiled je pristirvi!. »la je ljuln--zen ojretij življenja. — Ljubmen nego n>»' bogastvo — je rekel pri "neki ipriliki siarmhi-vni Sokrat. Pišite |><> brezplačno knjižico, v kateri vam bo natančno raz-kfže.no. kaikšno mnenje .».o rmeli o ljubezni veliki možje vseh časov. Na st»ne vas niti centa!!! Brezplačno !! — Ali se hočute }>irr»»č:ti z me- — Ali ho^*ete po*-ta*ti mati mojih vmiktiv ? ?! — Ali boste še nadalje odlašali kot so odlašnle tisočere dru?e. ki s" odla'a'e tr»iik»» ča«a. da. j" bilo prepozno?!! Ne miblile!!! Izkori-stote pri Irk o. ki s-' vam nudi samo enkrat v življenju. Dunes je čas!!! Takoj, ko to pri citate. drlo!!! i I — Toda sanui jN>r»)ka ne zadostuje. Vprašat^ morale: — S kom naj w > poročim .' — Ali bi »ste vz !i mu;;kega samo Rafo. ker ljubit<> »njegove . ipriljuden. ]mi-šten. dobrofljiv. dovršen v dušev- ! ne.m telesnem pogk*thi. obdar-| jrn f/. vsemi last nuntmi. kar jih !proizv-.e danes na delo. Takoj". Sedaj! Urez »»db.s-riuja ! — < M žeustk iz vseli delov dežele Mtnu dobil na stoitjue in -stotine prizna In rh pisem, v katerih luva-; lijo moje vrline. — Pisma- vam v im»jem nra-J dn na ojrled. ker jih zaradi jh»- manjkan.M* prostora sne morem talija vit i. — Mary M. na primer piš«» iz i CleveLailda : — Dolgo let selil ' a>ka'la moža. ko v in č it al a vašo |M»nudbo, .sem .ve mllm'ila ter pisai'a r|>o biwpl a »'"n i cenit. Danes sem zadovoljna. — To je menda zadosten dokaz. t Tih«ii vi lahko dobite moža. po katerem hrepene tisočere in trsočetv. No pošljite niti eenta ! Za^ slučaj ne^;ado»\iol>tva vrnemo denar! "N'sak rizrko izkijučeri! Se priporočaan čn sem vam vedno na uwlugo. Takšno pismo je torej pisal snu-j bee. ki je sestavil ima stotine n-I sppšnili t ejTot-si-kik <>fr!asov. kateri ro tpršnevli »rosfKxla.rju leive ilo- bieke. Xa to piwiio pa ni dobil nube- nega odgovora ... ffSIZSElEHE CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-stovepsko KNOLISII SLOVENE READER J STANE SAMO $2 NaroSite ga prt — KNJIGARNI GLA5 NARODA' 216 WEST 38th STREET HEW YORK C1TX ^^pomladanski Skupni Izleti: BERENGARIA, 16. junija v Cherbourg Karta do Ljubljane $119.24; za tja in nazaj $206.50 ILE DE FRANCE, 26. maja v Havre Karta do Ljnbljane $117,64; za tja in nazaj $206.50 FRANCONIA, 1. junija v Havre Karta do Ljubljane $105.04; za tja in nazaj $190.— Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se teko j za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York, m TP. ilubiih JAPONSKI MEČ NAD YSO KITAJSKO Ja$KW»ei postali preobj^stni. Vjilwv imperija I iwin nima meje. Japonski rpfvslanrk v TN'arfhingtomi Sait«> je- (lal Iwtu "Waashingttm-St^Rir" ii. ki je- preesruw^l ila, viv* IX'jal je. tla si Ja>ponska pri-ilržsrje »pravieo, t»g^jan,>a wnia-tra-laaa-čim nej«Mjat5ii^>ti iia.spltrli sc-1 bi. V.M*m •iHvgajaujein Kitaj.-.ke z drujrinii državami lioee prls<»stv4»-yati tudi -Jajwxnfska; kajti po mnenju japonske n*l»fle- Kitajska sploh ninca: vlade. k"t bi lahko -vln^la'a v držaivi. To ddkaeuj«:'jt> >trašno.s.oji-la za notranjo olmovo. temveč za ofenizivo proti .lapianeem. ki ju pri])ravljajo kitajski generali. Dodal še. tla ni>o .TajMmei- ",*rotf-st-ii a I i prul-i ameriškim ilobavaiii žita in bombaža Ki-tajski. eeprav so vedeli. 1a«:«> ])nxlaja in z K?kup:<*kom ku»pnj • <»i- >žj<* iti muniejo. Japom-I tudi vedo. da m-porn'bl.v;«- »Kv1a; ^ka letala, ki jih dobavili Amerivatnri. prav tako rabi '/a to letailišča. ki >■<» bila -/grajena s ponKM-jo Amm'ike. Ce bo to 'poim.vljalo, bo japonska vlada pj-'klk-ala Kitajsko n;i ogovor. NOBELOV SODELAVEC UMRL V svoji vili v Južni Angliji i?mrl v st-:Vosti H4 l»'t Karel Olaf Lundholnts. pomemeben kemik .11 pionir v pwlroeju razstreliv. Njegovo dehn-anje se }<■ pričelo v času. ko j<> Alfred Xobel ustvarjal svoji' liajvfT-je izHUM'. toda ."1 lot mla.isi Lnndholms inu ji1 l>il pri tem naj-zvewtejsi pomočnik. Cela vrsta odločilnih nnvot za tehniko razgrel i v je iešla iz Xobe-uai'^.t laboratorija. 1afco poeetno vžiganje. razstrelilna želatiua: knn-eentraeija žvuplene kisline, dina-mit, a Lnndholms je pri tem v ilr-znSli eksperime.ntih *to in sto krat pirata vi ja I svoje življenje na kocko. Dvakri^ j*1 prišlo pri tem do silovitih <-ks,pfozij. a k »k or po čudežu je ostal Lnndholms nepoškodovan. Ker jt* iniH kakor njegov mojster tuili v«»liki» organizatorne talent«*, ga je ta )iozneji» postavil na čelo Irnegn svojih podjetij, tovarne raz-j streli v na Škot.ske.111. S svoji:n delom j«» LundlioliiLs |dopol»i! Nobelove i»|t».i»* in vrlja za solist va ri tel ja ' gre m noga kapitala, ki ji- danes p<><.l imenom Xobelov«» I nagrade- ničnost i m, literaturi in [mirovni misli v korist. A tudi od svojega velikega imetja je velik [del odda! za podpiranje mladih ta-,leutirv in za dobrodelne namene. BOLJŠEVIŠKA ZGODOVINA NE POZNA CARJEV Moskovska Pravda" porora o predavanju zgodovine v sovjetskih šolaih in toži. da ostane pravzaprav zgodovina dijaštvu španska vas. Sedanji, uradno priporočen u<"-he-benik (Jukovskega & Traehtenber-ga je res ""vzoren v ideološkem o-ziru". Zamolei carje in kralje ter istoveti ves zgodovinski razvoj /. razredno borbo. To odgmvarja mark sLstrenim načelom, tmla zavoljo tega nista omenjena na področju ruske zgodovine niti Peter I. in Ka-tarin;< II. Kaj bi Se govorili o drugih vladarjih. Zato se ne smemo čuditi, če je odgovoril neki gojenec ljudske šole predstavniku prosvetne oblasrti na njegovo vprašanje: "Vladarji 11a Ruskem po Petru Velikem?" "Nimam ničesar o tem v učbeniku. Vem stfmo. da je vladala po Petr.11 I. neka dokaj dobra earica. potem pa je zasedel prestol zadnji ear Nikolaj IT." Gojenci srednjih šol lahko odgovarjajo na vprašanja o gibanju žitnih cen v srednjeni veku. toda nekdaj odločujoče žive in pestre zgodovinske osebnosti pomnijo njim samo prazen zvok. kup mrtvih kasti. Dijaki ne vedo, kdo je bil Atila. niso nikoli siišali o Mohamedu. Za«to pa ve. ilsi 4 * tvori vs«4»in<> zgodovine lcme«"kega. sitann neprestaji lw»j z«»- [I>e.r gosjposko." "Glas Naroda" Do konca svekivne vojne je politični komaj vedel, da živi stvernoftzliodjnem kotu Ogrske pos«4>iK> slovensko pleme, odmirajoča veja Ivelikepra rn^kejrd d rev m. Kadar »o je gov-orib o ogrskih "nairodaiostih", se je ma-lokdo spomnil na H use. oiii-roma Bus inc. ki sami ni«* ^Rt'xro nikdar stopili iz tema? madžiarizac.ije v dnevno luč jaraosti. Narod ni imel pravih vo-viditeljev, ker, ni bilo sol, v katerih bi jse bi!a vzga jala narodna in teligenca. zia redke posameznike, •ki s>o se pnlvzdigni-li na višjo sbip-njo šolske izo'brazbe, pa je ma-madžartika vlada imela krinki le ted';;ij, ee so se oditVk!i dvojemu narodu in jdzi'ku. Dočim so se gali-liSki hi bukoviintski Rusmii *znn*H t ml i 'politično uveljaviti, njihovi f6jaki v podkarpaitsktcm koiu niso imeli to možnosti. Tako je bilo mogoče, da redki sve1'o\"ni pivb'i-eijsti. ki so se. kakor Tijomson in Seton Wats^ni znuiiiniaili za anelo.le madžarske narmlne juvlitike. kar-pat^-kih llnsimiv skoiro ne onienja- jo. Sek" gla.soviti pro-.ies proti u-pornikom- 'viMa-rmaroš Sihoti let« 1!)14. je-<|>rav »za prav opozoril Ev-ropo ua Zapuščeno vasn.sko pleme, ki se je brez možnosti u?>[>e!$-iiega odpora jxdapl'iaiio v mndža-rizaciji. P-oznej^i pa Mino mied svetovno /vojno slišaJi i|z a^-st.ro-t^gr-sgili vojnih -pol-oeil o številnih ru-^'ofil.skrh vclei/idajailcih okrog I"ž-lioroda. za 'ktiitere so vojaški krvniki jKJKtavLli ee-l gozd visilic. Kljub temu pritisku i o preganjanju ta narod ni iimrl in si je o-hranil toliko življenjske sile. da so je ob koncu vojne oglasil pravico .samoodločbe. iNajprej je sfiopila na pl^in njegova emigracija Ameriki. Pa tudi v -domovini narod ni držal rok kržem in si je izbral rcprezentain-o v narodnih svetih, ki sjy se organizirali v I*ž-horodu, I*rii"K>vu ii> (^hiislii. Po in ir i jat nvi iz Aiivrike so se pred-HaviMki i/'Mliniili na i/^iditv-ivo irri-družitv-e "k novorojeni črliosicrvn- ši drži;svi. Velesile /nnacova^ke sn / si m a mu rovu i konferenci to M-^li-r-V-e osvojile in ns1tv;;rrle. P»>d-karpartje današnji ustavni m u-pr»vmi položaj. Tako je stopila Pod'karpatska Ritsija iz sto!oliti.č-I na 'nujnost, ker druge možnosti za uveljaMjenje pravice do življenja in do samoodlooH* karpatski Rušilni a.li iRu.si niso imeli. Za samostojno državnost niso 'bili dani ]mj trrbni i>ogoji. naslon-itev pa je bi !a niogfH*a le na zapiklnega s»lovan-Mkega soseda. Kajti ri-nved signa-tartnih sil mirovne konference ni bilo nobene, ki bi tzagovarjalJa }>re-pustitur Rusinov še- za bodočnost mad^arS;ki nadoblasti. Pr i družit "v I Pknarjini ali ee-o H s k i .Rusiji je 'l>i''a v tedanjih razhuerah ne-spreioml-jiva, pa tudi neizvedljiva. Za mlado ško .pa< je volj^- prebiva M va govoril tudi g to«»n':i!fs.ki {K^ožaj im zaupanje v demokratsko lojalnost, ki je hfla zri m-eroda-jne zapndni'* veli»si-le zadostna garemcija. da se bo v I čehj^slovaškem «kvrru naeijonalua svoboda Rusinov 'najbolj pravično izved«tek Ma^T-žaH sevevla s Uj odločitvijo nioV>vaaiom in šf danes si obeta P>n dhnpeMta .ravno v tej lock i najprej realnih uspehov:-Madžarska new york, tuesday mot 29, 1934 THE LARGEST BLOVEHB DAILY la V. A. v. BHITZES: NA POTI DOMOV VAŽNO za IZLETNIKE K\ SE NAMERAVAJO UDELEŽITI IZLETA OB ATLANTIŠKI OBALI NA OTOKE ZAPADNE INDIJE tono birmanko in iinel samo to L-tiu veliko željo, da bi bil dober in ia bi mogel moliti! Nejče žvižga glasneje in zamahne t. bičem po konjskih hrbtih. Ta dva pa tcg: ne jemljeta za res in na-ialjujeta svoj zložni drnec. To ga jezi! Kaj že nima nikjer ukazovati .' Ali naj ne obrne in »i* vrne v mesto, navlasč? Pri "Vr-"u" je bilo tako prijetno. In P.)-tratov Korel s svojim zalitim obra- _ sotu se je nesramno škrebil, ko sein 1 »e odpravljal, in dejal : '"Le pustite ga iti: kd<>r se mlad poroči, so pati pokori!" — Ali naj jim zdaj lokaže. kdo je t 11 n.lariiii s pestjo po mizi, oni »a dvignejo kozaree in mi veselo ia pijejo. Iljave čutita gospodarjeve misli. I takor da bi se pretakale po ohlapni vi.-ečih vajetih, nehata te«"i ':i ! uičneta iti korakoma; slednjič pa j ;e sama ob sebi ustavila. To je bilo tik pred mostom v sueški. 1/yji starega kan:- Doloma «fle-la ozek ko~» m meiro-rdečega večeroma neha. Kmalu >e 11/4*0 uad eesto tvezde. Xejee nagne glavo nazaj. Kako zka je tukaj soteska, človeka kar j I uši. Saj pripovedujejo, da skoči i u vsako toliko časa rumeni skr t ' ene stene na drugo, in vselej .sta-j to eno rlovsko življenje. A sar.ij ie nikoli ni videl škrata, dasi se jo te tolikokrat peljal tod. Škrat je iel pač v pokoj, odkar .so kameno-[om opustili. Ampak vseeno pravijo. da terja še vsakih dvajset let '»o •no človeško življenje. Xejee si> je nasmejal. Tako ne-, tratimo in izzivajoče, kakor d i bi i ra kdo posluša'] in moral njegovo j piv lrzuot obe udov at i. Da se ]t* 1 norejo take čenče toliko časa oiira-' niti! i Ted a je i zasliši mil gla-?. tope'' -e in radosten. Obrne glavo, tla bi videj. odkod prihaja. Saj ga p itna * Saj ga je že nekoč slišal ! ' Tu m* odraža na vijoličast en n.*-bu majhna, stnna črta — drozg, ki k polnih grudi zliva v predspo-mladni večer v-e svoje bistvo. Tz !»rla se taklja zveneča veriga giaso-.-in pada v večerno ozračje. Xa maj- ! hneni jelševeni grmu sedi vrhu •kalne strmali. Xejee siili spodaj na svojem vozu z nazaj mrgnjeno glavo in posluša. To bi mu morala biti pač ziurita stvar. poj<*e drovg ineseea ni area ni imberio čudo. Ampak teibj * spomni, kako sta bita šla pred dvema leto-ma z Marijo. ko sta bila i-:*viio štirinajst dni porotVna. mimo hoste. in ga je ona rahlo pridržala z roko.- "Poslušaj, kako poje." In skupaj sta poslušala drozgovo jeseni, kakor da bi bila nekaj jxiselnivga. kar bi dobri Rog z ohili. roko si pal v tihi večer. Tako nekako je takra-i rekla Marija. In on ji je pogledal v obraz in v lijem j«- bilo neka-j. kar ga je čudno prevzelo. .Marija. Ma-rija. Xekaj mu razširi prsi. Vseeno. če s4* oni v ''Vrču uad njim posmehu jejo. Marija gi j«* poklicala, tako se mu hoče zdeti. Za* .sela si je izbrala malega, neznatnega drozga. Xejee napne vajeti: "Hi!" — Drozg |H>je dalje, a ropot a nje voza ga preglasuje. Zamolklo grme stari* inostniec pod konjskimi kopiti. — Xejee gre domov. Most je za njim. Še mu šumi v ušesih bnčanje hudournika, ki se PRODA SE v prijaznem Mokronogu ]>o nizki eent na j>roKto roko posestvo, obstoječe do osenn oseb. ki ko živele še vee ur i>o kat^sti-ofi in | s trkajijem prosile, naj jih'titnio. Xemskri tovorni pa ni i k "A lin rt UalJin'. ki osikrbuje promet na {>rogi U a mbnrg-Amerika, se 12. maja popoldne ob 17. uri pripravljal na <«lho<4 ton>ko| ladjo "Merkur", bust soveron m-r!k: ga Lloyda. K«> .so bile -\«.t.i žr pripravljeni*'. hotel vla<"ilee v''.*■-ti na krov 'pilota, da jM»vede ** I »a I -litiji" na m m m*je. "Ne-reča je hotela. da ja zadel "Merkur" pri tem v tovrtri 1 pa nn i k in mv liiiivoma potopil. Pet UK« |x».sae je -rešilo s skokom v ivo- do. med njimi kapitan. Ustalili sedem članov |vos«dke s kuharjevo ženo. ki ,re bila ra\in«» prišla nt-ožn na obls-k. je utonilo, ker bili v trenutku nesreča zaprti v truplu kulje. Takoj so stt>piii v akeijo potapljači. "ki so ugotovili, da- -sloji "Merkur" pokonci v blatu. Posadka j<* trkala s kladirvi iti opozarjala pota.pl.;«:ee. da j«- še ]>ri življenju. Ladja se j>> }*>t<»pi!a s takšno nagl'ieo. da .so >«• mogli rešiti samo ti-ti. ki »> .l»ili zgoraj. IVav r/. tega vzroka j<* v -rjetno, n en' ženski, da so osta'i živi. Xaj-ma.iij dein izmed ponesrer-enih je zbežal v .prostore, ki jih ni do*»e-crla h-fNla. ter je da.ial znamenja življenja in prosil rešitve. Zaeelo je re^'vanje. kakor je običajno pri nidni'kih katastrofah. K-r ni bilo mogoče misliti na to. da Ibodo pont-s-re.'-eni vlačilev "-i vrt^i«-ti luknje v 'adjin trup. Delo je bilo izredspo težko, kajti '.Merkus* je bil iz jekla in zgrajen silno so-liidno. Tri ure so se ponavljal^ proštnje za rešitev »v obliki trkanja in ves ea.s p.,. si ji-otajp!ja«ei z vsemi močmi 'pi-iza-devali. da bi ponesr«*čen-eeut olajšali položaj, toda zaman! Jekleni tnip "Merkurja" se n-i dal prebiti in i'v. tri ure .^u kliei na j»omcn" one-me-ii. Posadka je nedvomno omagala in sklenila življenje, k<-r ji je v-nrajijkalo zraka. Xavzlie temu so ]x>t«.p'jonesre.iV'iie$ra vla-čib-a. so ustavili delo. 1 >iI-«» je jčrs-nn : smrt je poda vil as vo žrtve v "Merkurju*, ker j voda lued-tent vdrla tudi 'b jvros-Uire. ki so bili v !za<"e1'ku nesreče praizni. A'eč \ isinVla v a množiva je z na- pozornostjo sledila tragediji aiO Weeeri. lvazšLa je v ]>oznih urali. jMiteni ko so <|ebi ustirvili in ni 'bilo vev nobene nade. da- bi se dabo kaj Kt<»riti v prid ponesr>eee-nim žrtvami. Siurt je '|>o^>rala dva- oženjema stroju i Fk Hi, t^iega kurjača, družinskega možni -kurja** pa> je bil oe=e d veli .majhnih otrok. Prebi va's.tva v BrenT°n4»ar\Temi se je za-radi imesre»V po'otila wplos-»ta žalost, sa.j s* v vse ž rt Te n najbližje mastne okoliee. "Albert Pwrl-Im" ,ye x;u-a-
  • M(. ee bo »ploti iirt«l» v ir»jem tni-pla žrter. o katerih je verjetno, da jUi je odplavil bum i rečni tek. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitven ik:e v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA I RA v iilutuo vez...............U0 v fino usnje vez ..........1.50 V najfinejše n^nje ver. .... 1.80 v najfinejš«' nsnji* tr«la vez 1.8«> SKKltl ZA Dl išO v i/lat no vez...............!MI v fino usnje vez ..........IJ»0 v najfinejše usnje vez____1.80 RAJSKI GLASOVI v |ihtliij> vez...............SO v usnje vez ..............1.20 v fino usnje vez ..........I.."»0 v nnjfmejSt« usnje vez____1.60 KVIŠKU SRCA v imitirauo usnje vez.......00 v usnje vez ...............80 v fino usnje ve£..........1.— v najfinejše usnje vez ....l.«0 r najfinejše usnje tr«la vez 1.50 v bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v |H>nar»'j«»no .............1.— v najfinejše usnje vez.....1.50 v itajflhejše usnje tnla vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: najfinejša vez........... ! Zvonrec nebeški, v platno---- fina vi-7.................. Vienar, najfinejša vez....... . 1.60 . .80 .1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Trayerbonk: v barvaste platniee vezano .SO 1 Si "tjehaj starosti, fina vez.....1.— va Boku. a mir ljudem fina vez.................1.50 v belo kest vezano........1.10 Come I nto Me v ]ilatnf'*e vezano ........."tO v 1 n»lel«'j poprle-jlaln > svojimi \«'!ikinii. teniniini P>*-mi. ne tU ! i zinila be>edo aii |/'jeuila usfniee. Xdaj t Ikakim ditli ovnrkdin ali stt*t»«fo teto, . ■ampak s poštenim deklieem. ki jc I '.i lo\ I jna .s -Mijiiu Xej sk'e-' ■nmi. s ij je l»i| pr.izlciLNi! \ I Hoi.ee ho vzela brez smehljaju m Nini«, tiho dela; "Ihala ti!'! ■otem ho zopet v-a taka. kakor je ■ l.-i i krat pred oltarjem, ko je z ■ u?mi vaškimi otn.ei p^-jela hla ■»shn- in imela taiko .sv.tal obraz. >e j«- zrlelo. kak -r «(h hi ji rrl«. ■ obdajal svetniški sij. On pa. 5i-■kop|e,*-i. p( in^ni (f ru lita r Xejee. pa zopr.f sta! kakor ladast ■ avee. nie vojaki. I^rokaz v fttlrib slikali ____30 ■wifkare aajn« ca Miklavžev ve-B^er. Mla«lln»ka iera 1 fietjem x ■3. dejaujlli .................................J| ■ U. K. I»rauia r 3. dejanjih a ■predigro, (Oapek). ...........„....45 ■viiar, 5. dejanj, trda rezana ____..75 1 krii in avabada. lgrokat ▼ S. M«Janjili ----------------------------------------JS ■udaki oder: ■ it. p« 12 letih. 4. dejanja ........JI ■ xv. Zanratljiver..............60 I 7.v. Skopuh ..................Of ■Irka ljudskih kar: I »noplč. Mlia pod znaija, 8*. ■Ntta. Sanje ..................................«• ■ aaofil^. » eatalk*. ftnrt Mm rije ■ Drvite. Marijin atrek ...............JU Wf( anopk. Hw. KloUjan. Jnnaika ■ #akllea. Wlniln Mapdiy ............JI ■r snopi«. T ti riti pred Danajaa ■ HUijala In Neia__________________________.JO ■ ano|»lč. 8». J u»t; l^ubexea ■Wrljineca obroba------------M KNJIGARNA KLAS NARODA1" B2 I6 W. 19th Street .spodaj samopašno poganja preko ovirajovepa kamenja. Tedaj zagrmi vmes tuj zvok. groze«' kakor oh nevihti. Tla se stresejo in konja >e vzpneta ter planeta v divjem skoku naprej. Preteklo je nekaj easa. preden ju je mo«rel ustaviti. Koie-11H mu klecajo. k«x"i z voza in pritrdi vajeti na bližnje drevo. Potem gre po cesti nazaj. I11 ima kaj videti. Rirnieni škrat je bil zopet, pre.s-koe.il sotesko. I11 riuneni »krat je bil eiljaH nanj. na Xej eota. .A I ost a ni vee. Xekaj tramov še visi navzdol, ostalo je spodaj v vodi. , 1 Xa eesti, natančno lani, kjer je h H še jired minuto stal. h^e tri ve-I like. robate skale — treba ho nekaj dela preden ho m'o*jrretlsedovaJ dijaškemu drušlvu v Trstu, tlru-fr m k i priliki se je v debati naeijmvahiili vpi-ašiinjih spri z oldrupo h rt o. K«i!:č 110 je dobhl služ-bo na-Sušaku. Tam je jirobi! veh* mikaj mesei^ev. ko ni 11 je z doma iieitaftloma ]»risjx-la ve.sl, da je njrpirv oče na Minrtni }>osia so pa takoj iwi'.H>li orpani f >-š H?t i Č11 e {h »lin-i je in pa <>dredli v Trst. X'ekaj tin* je 1>H -v zapotru r*i stalno so «ra izai^l m*va I i na tržaški policiji. Powtojxiili so z nj»n na n af.jstivrhotm^jse na čin*«. Vse večje parobrodne družbe določijo ob času počitnic več svojih najboljših parnikov za kratke izlete v mesecih junij, julij, avgust in september. Na takih izletih je za potnike vse preskrbljeno. Imajo lepe sobe za spati in izvrstno hrano na parnikih ter je tudi cvse preskrbljeno na suhem. Za vse je všteto v cenah. Taki izleti so prav priporočljivi za stariše, ki imajo otroke v šoli in jim je mogoče, da sebi in otrokom privoščijo malo oddiha in razvedrila, da marsikaj vidijo in sicer za mal denar, kar bi drugače težko. Izleti so tudi primerni za kako družbo prijateljev. NORTH (»KRMAN 1.I.OYI) ima Cl'NARII LINK je .Močila svoj IIA.MKl K«; - AMERICAN LINK vee svojih jui rn i kov UoloT-eiiili za znani parnik "Mauretania" za iz- pa prireja izlete v Itahanias. ki izlete v Nassau in Uernnula. ki lete v TrinulnU. <'nra«-a«l iSiiii.— na|«rej. t»«il «in<*. Cena je $8-».— za o«lra-l«* i:> tlni in eena za oseho je o«l l>al.je so POSKBNI 1XLKTI ZA oselto in ver. ^ Si:«.— in naprej. Vštet«, j.- vs.-. I'liAZNIKK KOT IJKfOKATlON 1'arnik oUplujc iz. New Y..rk:i 7. I)AY, FOI RTH of JI LY in I.A- in 21. JI LMA: L in »0. AMU - 1S0H WAY. *'en:i j.....I $:»»>.— na- STA ill 8. SEPTEMBRA. prej. /a rst Ir ijfh ji linn i>rcxkrh!j>: (hi imajo potniki h /te sobe. najboljša h runo in .ta] tipični] <*h'Ujrokar«lio«j-!-ant. Po preteku j jM'i-iilzno -10 ii»i i 11 it t je siv«* zopet <«h-Malo. a .j « dalo ipniiničjo ki.si-! kil znova pognati v tek kakor nn. ! • Ti -jHiii'.ktLsi ilokai/uje.>». •In« ••hrani -ree tudi po .smrti oriranizma Mpo->aihi:;.st. da j»roi/«vaja dražljaje, ki urejajo njegovo bitje. Srce, ki ira i'^rezein'o iz mrzlokrmie živa'i. u-triplji1 praviV.o še vee ur. Izrezano sree toplok rvnih bitij ]>a nn>-rv'iiio "oživiti", ako mu >kozi tenke žilii.-e lnis-.e vbrizgamo >olu«» ra ^stopino x kisikom.. ] K*:1 lar kol«>>je srea oltstane in saill'i ch >ehi ne deluje -več. ra 1110-reiiu» ume! 110 vo]>et [>o«^nati v t«-k. Znamenje bližnja >111 rt i je u«*jvre-k!iem> dano. Tinla kljub tetini. «! i i je znatno tx>daljša:u je živl.fuja lHMiio«_'oče. je v eelieah ofirani/.uri le še žiivljenje. Telesna smrt nik 1- Slavni zdravnik Theodor 1 —III — roth je rekel nekoč: "Življenje j«* |žah»tiuk^i. k..ti:i sree bije takt". litftje srea — iiiš«« t!■*-, Kn«jreleu — sprem!.pi vr»e naši* mišijn:i je. ,"u-rtenj • in hotenje, neutrudn«« oil y.a-čeikov na>-**?ra teJe.«ne«ra žrvl jen ja. d<» tist.ejra trenutka, ko -se začenja smrt |h> zadfiujem .-rčnem utri'juu počili plaziti 1"ez ve- orjranizem. kjer .so navidezno vsi .h-li življenj-nje ure že obstali. Nuvidet/up. Kajti st4-e .samo kljub mirovanju -še ni nrrtivo iit tudi š«' ni izgubilo .sjio.-obno.sti 7a izvajan; bitja. Na '.sreif mr iča —• da dokazati rai/lik;: j« lektil'HilTe napetosti. «"-• dirvedeliio tsreu po žilah na roki kisik. Sehott )j« dujmal. da na .s]ih>šiK> sree že ">—10 minut po nastopiv-i .smrti Iin>polnr« e z«';:'-t BITJE ČLOVEŠKEGA SRCA Knjige Vodnikove Družbe 1 lahko /e SRDAJ naročite za prihodnje h-to. Naročnino. KI zn.isa SAMt — i $i-—, iRltko pošljete nam. in kakor hilro bodo i knjige i/šle. jili dobite po posti. Ako čakate tako dolgo, da knjige Iz* i idejo, morale plačati zanje $1.35. I KNJIGARNA 'GLAS NARODA' 21G West IStli Street. New York. N. Y. I kor ne nastopi tako. da bi trnv»t-....... i u«» ii:N(-n; o v.-e življenje, marve** jopaizuj' tno -ii!v«>. ki je podobna i.-iaivni ilavdiiovi ]»oslovi!ni >1111-... j ' l'kreoiii.jie dražljaji jmi ziMianjih živčnrh potih, kakor to velja za drujre miši-■ ». Srčni ritem nastaj.i avtomalPno. lteod-vi.-no od eeiitralnetra- živčnejra si-.steina : Mvoj vi:* tma v >reti .-anteni. iZmiNinji živei morejo v «rlavneni I bitje srea le pospešiti ali «ra* izadr-J/.avati. da bije hitreje ali |H>ča.s-! neje. j \'.-ifk posatin'zni del srea tlelnje j v trojnem rilmii: skrči se. popn-^-ti. počiva. Odmor otnoffočnije s-r-e.n. da dobi hrano po tenkih žili-ieah miši.-ovja. Po v.saikem utripu 1 »ree počiva. Sitv-«r stiee ne. pozna :<»dinora. teku enejra dn«*va o-pravi sree 21.f¥» meterkilo«rramov ■ dela: t«i je toliko, kakor če bi tri ! može. katerih vsak bi tehtal 70 I k«r. dviimili lfH> nnetrov vL-oko. 1't tipajoče .sre» kaže dalje to I po-ebiiost. da tzaennjajo razni od-jdelki iv min ril predshslkilt po vr-j .sni delovati. Ti dve lastnosti: a\-t-om»tičm>st j in redna zafMrvrsrtTvnst dajeta srč-jnentu misieevju po»*4»en položaj. j Hirt rej"« bije s^ree ob rad-oi-tne«in i v zim 1 r j en j u. po easm eje> v jrlobok [ pem ne hotel odpor it i. Ce pa ie liove dane* na vsak način 7. menoj gworrti. naj t»e zgodi, potem bom saj i njo enkrat na jasnemi. Cro«p* ga « veliko skrbjo pogleda. — Za boljo voljo, bodite previdni, yo*p(xl doktor. Nikdo ne ve, au kaj kaka žeirrka vj»Of»obiia. Saj »vsak dan čitami v časopisih- o takih atentatih. — Zdi se mi, da je vaša skrb v t«n sVu-čaju »za mene n>ak> pre-volrka. Tixla navzlie temni tram obljubim, da bom previden. Drago pa mi bo. aiko se vrnete z menoj, da bo imela Mrs. Flint tovaršijo. — O. Mr*. Flint sploh ni prišla. Dewallovo čelo se nagnrhanči. Dobro, »potem pa menda hoče govoriti z menoj bnra prif Toda vedno je boljše, ako Me vi poleg kot častna straža. — Dobro. j»|k*1 doktor! Toda boljše je. da* gres-te najrroj. Najbrž« bo .-»edela pri oknu in bo gledala za vami. Ni pa potiVi.'no. da bi vedela, da *em iva* ira to priprava. — Prav! Zelo se bom držal 'začudenega, ko jo bom zagledal v Kvoji M>bi. Tori oknu. — Vi tirkaj. ML-s Grace* V moji sobi? Zakaj niste čakali na mene pri gosfpej Fmllerj-eviKje ju* Mr>. Flint? — V botehi! In gospa Fiedler je oa knpovat. Z.rto čakam tukaj v vaši t»o*>i. .kajti ne morem več čaka>t i. ker inoram nujno z vami {r*>v»rit». ' Deivall se ji prikloni. pritisTvn njeno rako na svoje ustnice ter prani kolikor mogo^V mirno: — Danes je prvič, da pridom tcW-.no iz ui«ada domov. Do sedaj Mm vedno -prihajal zelo pozno. K sroči menda niste dolgo čakali. Sploh pa sem bil namenjen, da vas ravno danes pokličem, da sem vam jutri od petih nanvall nj«n bledi, obupani obraz. Isti trftiudek pa sliš. da so .se mina j vrata glasno zaprla. — O. sedaj je prišla gospa FGedler. Ker ste pri^i brez Mrs. Flint, je boljše, da pokličem gospo Fiedler je vo. da 'bo častna dama. Miss *di Miv Hint pustila doma. In v vaša družbi sploh ne potrebujem nikake častne dame. vi sle mi zadostno vart.svo. Deivall se prikloni. — Hvala ira vaš* zaupanje. Ali ne bi odložili svojega jopiča? — iNe. imi ni nič kaj g»n^ko. l>e\vall se ji zo]»et prikloni, prmia.k'iie stol .ter ji sede nasproti in pogleda jo k svojimi dobroti ji viml. toda resnimi očmi. — Ta'ko. M»n Vautha.m. -«*daj pa m; povejte, kar mi imate povedati in nato ram ho>Viii tu li povedati, kar wXe — ne prestrašite se ter se ne zgražajte nad mojim ženskim obnašanjem, ostala bom popolnoma mirna in lx>m z vami pametno govorila S srvojepra stali-ea nikakor ne v? pre vi dim. zakaj tudi ženska ne bi >mela snubiti. Da va.s ljubim. v**-ste že da«vno in da «em va«m priznala marsikaj, ee-sar niste pričakovali. vrste doibro. Vi -pa »»te jasno ikazali svoje prebiranje do mene do onega veeera v operi — saj veste. kaj»mislim? IVu-aLI saano prikloni glatvo in Mrss Vautham pravi hripuvo: — Zakaj oni trmutek ni nikdar več prišel, iza'kaj str se zavetl-li samo oni trenutek, da sem ženska, 'ki hrepeni ]>o vas? Deorali se vzravna. — !Na to ^m hoče m f »d govorit i tako odkrito, kolikor mi i<> mo-gooe. Da — oni večer sem za tnemutek čmbiL da me nekaj i vleče k vant mislim, da me je tedaj prevzelo usmiljenje do ivas. Toda takoj nato sem bil zopet na jasnem, da ne zadostuje. da; se približam ženski, kot stt« vi. Za žensko takega značaja, kot. ste vi. mora človek veliko in popolnoma vroče čutiti, ako hoče pozabiti, da ste »zelo bogata. Miss Grwce ga živo pogVila. — Torej, to je — samo trenutno usmiljenje — nič drugega. In ako ne bi bila tako bogata ? — Tediaj bi se mogoče svojem prepričanju in po svoji volji. Potem stemi pogO]>ji postati moj mož? Dewa.ll prime njeno ro4io. zelo nežno in previdno ter jo boža. — M i« Vautham — saj ne Ivesrte. kaj govorite. Popolnoma ste prišli h svojega duševnega ravnotežja. Toda — mene pra^ gotovo PRAVICA PO SMRTi nuditi Zilra\Tiiško pomoč. Med temi. ki so takisto kmalu izdihnili, sta bila dva artilerista iz Fontai-Od lanskega julija obstoji v Pa- nebleauja. en tiskar in dve žen-rizu i>osebno sodišče, ki mu je na- »ki- Ostali so bili hudo ranjeni in loga pregledati sodbe francoskih "narli pozneje po prevozu v bol-vojnih sodišč -med vojno. Možje, ki nišnk*o. naj bi jih to sodišče rehabilitiralo, so seveda večinoma na onem svetu. Xekoliko primerov: Pešec Laurent je bil v sprednji črti pri Souainu ranjen v roko. Stotnik ga je poslal na obvezovali-fiče. od tam so ga jwslali v boluiš-nieo v Chatlons. kjer ga je prei-kal šef-zdravnik dr. Buy. Ta je i»o-rtavil diagnozo, da se je mož sam ranil. Laurent je prišel pred vojno sodišče, ki ga je obsodilo na |w>d-lagi Buvevaga poročila na smrt. ne da bi hotelo zaslišati Laurentove-ga stt»tnika. Sodba .se je izvršila. Po toliko letih so zaslišali tedanjo pričo dr. Buva in ta je pojasnil v tonu pravičnega moža svojo tedanjo prakso. V bolnišnici je imel kup spričeval, v katerih je sumo podčrta val. kar je ustrezalo resnici. Pri ranah na roki je prilagal i priče valom poročilo poveljujočega častnika, a če tega poročila ni prejel. je smatral, da si je ranjenec rano sam zadal in je to v spričevalu podčrtal. Lauren tov stotnik ni vedel o tej sijajni Buyevi praksi ničesar in n: opremil moža s svojim poročilom, in to je prineslo nesrečniku smrt. Xa nekem drugem odseku so v podobnem primeru obsodili nekega Vincenta na desert let prisilnega dela. Smrti ga je delno rešil neki Preiskava o vzroku katatetrofe je dognala, da je imel dirkalni avto Lore majhen defekt, tako. da ni edinole i>es. ki je >»tekel čez dirkalno progo, sam kriv ne>reče. <>d-|H>vedakr je tudi ena od ol>eh zavor, kateri jt hotel vozač uporabiti v usod n ♦sil trenutku. Tako se je avto nagnil na stran in zavozil v V JUGOSLAVIJO Prvko Havr« NA HITREM EKSPRESNBM PARNIKU PARIS !K JIM J A •>V. Juniju — 21. Juliju ILE DE FRANCE 16. J itn j a — /. Julija CHAMPLAIN 2. Junija — 23. Junija NIZKE CENE DO VSEH OELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potn« lista vprs-tajt« naia pooMaUtn* aqsnta cJreaeK JjJrtB 19 STATE STREET. NEW VORR toksiko!ogija". Knez Jiem»)>i»v je SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU UC WEST lSth STREET NEW IOM, N. I. PlftlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE ■■!————— 23. junija: Champlain t Havrs Rex v Ganoa 27. junija: Aquitanla New Torte Olympic v r Cherbourg v Hamburg Cherbourg 24. junija: Satuml ia v Trat 29. junija: Staieudam v Boulogne množico. S kakšno silovitostjo se hotel umoriti lUiputina s cianka-je to zgodilo, o teiu priča dejstvo, lijem. kat«irega je 'bil 'poprej po-' da je eni izmed ženskih žrtev vozi- mešal vinu. Postavil je pred me-, lo pri zaletu odrezalo glavo kakor niha dve ča«i pijače in zastrupljen-1- J«"»'Ja: bi jo od rob i I s sekiro. kola*". KaJač. a vse je ostalo brez ovinka. Sledovi -zastruplje-nja se nLso |w>javili, kar je .^praivi-lo Juiinpova v obup ter ga končno privedlo do tega. tla je meniha pobil. Imnirwist proti ciankaliju so sina- 8. t-rali lahkoverni ljudje za mistično-okultno moč Kaiziputina. Profesor Ijesehke ]>a utemeljuje ta ipro-cet» potpolnoma dingače. Pravi, da nas-topi |;nur-t(vnosni ličinek cian- Bi>m«n lam v Itoiilncne Franconia v Havre ,2. junija: i C!i4tn|il.ii ■ Vulcania v H;, vre Trsi C. junija: Altiert ftallin Wijuhiiigtoii \ v Hnmburg Havre »>e ljt>bite — dniga-V mi ne bi davili ta.ke ponudbe. Imate samo v liko željo, da bi me dobili, imeli hi da bi bil popolnoma vaš. In 1 bi *e zgodi k). a*ko bi sprejel tvafl prei hotel tako ojelo ipoinižati. Xiste na to navajeni, da vam vaie že-lje n« bi bil*» izpolnjene, jsato hočete usodo prisiliti, da ivas napravim za svojo ž«n>o. Ako bi io zgodilo, bi bila oba inesrečfr*a. V kraitkern Z+m bi «e hotela za vsako eeno ločiti. Jaz ni**m c.lowk ra vas; ne rarutniem van. 'kot žalite. t pred kratkim Ki*rt We«dler. Tn kar > gmoril De^vall je bilo Se mnogo bolj prepričevalno. Iti globoko vzdilme. — To je bil moj zadmgi porzkiw. d«H bi si vas pridobila — tod« fedaj vem, .da «e mi je to izjalovilo in tudi vern. zakaj. ('Dalje prihodnjič.) državo na razpolaigo dem ar. blago kalija samo pri normalni želodčni m prebivalstvo. Nova država bi kislini. Pri Kaz^utinu se ta proces tako pridobila tako 20 do 25 mili- rar/,vlti, krr jc llwn;iu tr. jonov prebivalcev, samih brezpoSel- ^ na alkolioli«i gantritKli. bo\^ nth. zbranih goji. b:vz katerih ne tna- vornik ex otfo. Župnik sedaj pri- lli,ro p(Kllagi uje-govega pripovedovanja oprostili — a to mu ne koristi nič. kajti tistih deset let je vendarle izarubil v je-či. 20 letni kmetski fant Gabrielle je v bobnečem ognju, ob padcu ne-ke granate, ki se pa ni razpočila. znorel, skcn-il s svojega me^ta in *e tri dni skrival v neki jami. Pred vojnim sodiščem je njegov zagovornik zahteval, naj ga dado preiskati psih ia t ni. Bilo je očitno, tla je fant blazen, a vendar so zago-vornikovo zahtevo odklonili in "izrekli smrtna obsodbo. Prizor justi-fikacije norca opisujejo priče kot grozoten. hi stopila na krmilo novo uprava države. Tako ustanovljena država bi bil seveda dolinica starih držav, ki bi jo ustanovile. Xa Švedskem je vzbudil ta načrt mnogo pozornosti in razvila se je živahna debata- o tem. ali bi se dala tak država ustanoviti ali ne. V sli. da je to fantazija. Splošna i Nekatere teh knjig so izpod peresa svetov-noznanih pisateljev. Lahko jih priporočamo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih bodo zanimale. ecina m i- BERLINSKA MATA HARI Pa risk f AVTOMOBILSKA NESREČA ZARADI PSA •Journal' poroča obširneje o procesu, ki .«*e je .vršil v Iierlimru v največji -tajnosti zaradi TOhunst vta in vele izdaje. I Ve ti •sodniki je stala Kitty von IJergo-h^a. žena vodilnega inženirja. Sie-mensovih tvornic. ki jo je sodišče' obsodilo na smrt. W poljski rit-1 mojster Sotulovski, ki so ga obsodili um itlva.jset lr-V Kontainebleauju pri Parizu so žarna fK>lieija je prijela kakšnih ( imeli v nedeljo avtomobilsko dir- 20 °se'b tra' vohunsJiej ko. ki se je končalo zelo nesrečno f kci'h',v korLst «l« va vo-1 Dirkalni a^o je zavozil z brzino im>V Je 'bl] ba> rihnoj- 170 km na uro v množico gledal- ! >r S;,s'K,v'ski- ,1>ivši kava.l?ki A-ladi j>odatke o .Na tisoče grl je kriknilo likra- no^Tj nemškili letalskih strojih tu. Dirkač je obležal v nezavesti ! ki jih žeiiie para. Olede na nem-1 obrali so ga m ga odpeljali v ško poljski palkt se je zadeva 6b-bolnisnico. kjer je kmalu podlegel ranam. A tudi sedem ljudi so morali takoj naložiti na nosila in jim knjižnica St. 3. Spisiil tlratua St. 4. Spisal pesmi; Št. 7. Testament Ivan Rozman. IJnilska v 4 dejanjih. l»ros......35 Poletne klasje Cvetko Ciolar. Izbrane 1S4 stra., broširano.. J»0 Andersonove pri- GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne sil jamo. ravmtvala v največji tajnosti. Po-j doba je, o- ........................ .35 Št. 14. Denar CI'r. Karl Englis). Narodno-gos[MKiarski spis. poslovenil dr. Albin Ogris. J36 strani, broš... JJO Št. 15. Edmond in Jules de Goncourt Spisal Renee Mauiierin...... 40 št. 16. Življenje ftpisal Janko Samec. Pesmi. 112 strani, broširano .............45 Št. 17. Verne duše v vicah Spisal Prosi K-r Merlmee. Povest SO strani .....................30 Št. 19. Potopljeni zvon Spisal tlerhart Hauptman. Drama. bajka v petih dejanjih. 124 strani, broširano ........ J»0 Št. 20. Grompači in Ko. murasaki Spisal Jul. Zeyer. Japonski roman. Prestavljeno iz CešClne. 154 strani, broširano.........45 fit. 21. Dvanajst kratko-časnih zgodbic, II. Spisal Fritlolin Žolna. 73 strani, broširano.....................55 Št. 22. Kreutzerjeva sonata Spisal Lev Tolstoj............60 Št. 2:5. Antigone (Sophklesl. Žalna isra. Pisii-venit C. Colar. (M> str., broš... .30 Št. 24. Poslednji dnevi Pomejev Spisal K. L. Hnlwer. I. del, strani. broSirano .............90 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. DEL .................... 90 Št. 26. Črne maske Spisal L. Andrejev. Poslovenil Josip Vidmar. Si* str., broš......35 Št. 27. Brezposelnost in problemi — t Fran Erjavec). 80 str., broš. .35 Št. 25). Tarzan sin opic Spisal Edpir R. Burroughs... 1.20 Št. 31. Boka roko Spisal L. Lipovec.............25 Št. o2. Živeti Spisal I_ipovec .. .......25 St. 35. Vojna 2 Jugurto fiaj Sulustij Krisp. Ptislovenil Ant. Dokler. 123 strani, broš. JSO Št. 36. Listki Spisal Ksater Meško. 144 str. ,G5 Št. 37. Domače živali Spisal Itanimir Feisel.........30 Št. 38. Tarzan in svet Blgar R. Burroughs........1.— Štev. 39. La Boheme Spisal Henry Murger.........JO Št. 40. Misterij duše (Dr. F. Goesth ............ 1.— Štev. 48. Tarzanove živali Spisal Edgar R. Burroughs .. .90 Ste v. 49. Tarzanov sin Spisal E. R. Burroughs. Trdo vezau o ..................... 1.20 Št. 50. Slika De Graye Spisal Oscar Wilde ........1.20 Št. 51. Slov. balade in romance Spisal C. . II. DEL ____L— Št. 61. Bratje in sestre (C. CJuiarl....................75 Št. 62. Idijot Spisal ruski pisatelj I>ostojevskl. I. DEL .......... Št. 6% Idijot II. DEL........... Št. 64. Idijot in. DEL ......... št. 65. Idijot IV. DEL .......... Vsi 4 deli 90 M ... .90 .3.25 Št. 66. Kamela, skozi u-ho šivanke (Frant Langer). Veseloigra .. .45 Naročite pri: KNJIGARNA "G. N." 216 WEST 18th STREET . NEW YORK, N. Y.