Štev. 29.
V Mariboru 13. julija 1S76.
Tečaj X.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru 8 pošil janjem na dom 2a celo leto 3 gld.— kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnlštvn v škofijsk. poslopju (Biscliofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se no vračajo, neplačani listi so ne spro-jemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Shod avstrijskega cesarja z ruskim pa turška vojska!
Vse v Avstriji sluti in čuti, da stojimo pred važnimi dogodki. V Turčiji razsaja grozno klanje med Turki in med slavjanskimi Kristijani, o katerem še nihče ne vé, kako bo skončano. To tem menje, ker še nevarnost ni odstranjena, da se zarad Turčije ne uname občna, evropska vojska. V tej nevarnosti je celó prav, da se Avstrijani oziramo po zaveznikih. Magjari mislijo na Angleže in Lahe, liberalni Nemci se zanašajo na Pruse, večina pa gleda vendarle na Ruse; in ti utegnejo najboljše zadeti. Kajti Lah in Prus nista bila nikoli in tudi ne bodeta lehko naša prijatelja; Angleži so nezanesljivi kramarji, ostanejo tedaj edini čvrsti Rusi. Ti so naši mejaši na Gališkem in v Buko-vini in so v Aziji v dotiki s Turškim, kakor mi v Dalmaciji in v poprejšni Krajini. Po legi dežel sodijo tedaj pri turškem prašanju najbolj Rusi za naše zaveznike.
Na dalje pomislimo, da je Avstrija, sred Evrope ležeča, obdana od samih starih, zvitih in grabežljivih sovražnikov: Turkov, Lahov in Prusov ali Prajzev, ki so nas velikokrati z vojsko napadli, nam pobili na tisoče ljudi in odtrgali lepe dežele. Edini sosedi Rusi še se niso nikoli resnobno zoper nas vojskovali, edini Rusi nas niso nikdar zavratno napadli in nam niti za pedenj zemlje vzeli. Tega Rusi niso nikoli storili, pač pa so se večkrat v sili skazali kot najzvestejši prijatelji in in najzdatniši pomočniki. Pred nekoliko več kakor 100 leti so nam v 71etni vojski zoper Prajze poslali 3krat precej močno vojsko na pomoč. Isto so storili v 251etui francoski vojski Škrat, in 1. 1849 so nam pomagali puntarske Magjare potlačiti. Premisliti nam je tudi to, da smo vselej nesrečni bili, kedar smo zvezo z Rusi popustili. Leta 1854 je hotel ruski car Nikolaj Turke iz Evrope pre gnati in vzeti Carigrad. To bi se bilo gotovo zgodilo, ako mu nebi bila Avstrija tega zabranila ter z Angleži, Lahi in Francozi zoper Ruse potegnola. Vsled tega so bili Rusi premagani pa tudi od nas
hudo razžaljeni. Zato so nas poznej v francoski vojski L- 1859 in v pruski 1. 1866 pustili brez vse pomoči. Av8trijanci bili smo popolnem zapuščeni in smo zgubili vse na Laškem in Nemškem. Sploh britke skušnje poslednjih let nam svetujejo staro zvezo z Rusi ponoviti!
Zveza z Rusijo se kaže zlasti gledč turškega prašanja ne samo koristna, ampak prav za prav naravna in potrebna. Rusija kakor Avstrija je od Turkov že od nekdaj največ trpela. Rusi in Avstrijani so največ storili, da so mnogi kristi-janski narodi otresli turški jarem. Zato je popolnem naravno, da se Avstrija in Rusija porazumite in še ostale Kristijane: Srbe, Bolgare, Arnaute, Armence itd. rešite iz turškega nasilstva; posebno še za tega voljo ker je večina turških Kristijanov slavjanske krvi, Rusija pa je vsa slavjanslca in Avstrija šteje više 16 milijonov Slavjanov. Zato so že od nekdaj turški Slavjani od Rusije in Avstrije pričakovali zaželjenega rešenja. Avstrija v zvezi z Rusijo zamore tudi resnično Kristijanom pomagati. Kajti turška sila ne more ničesar opraviti zoper združeno Avstrijo in Rusijo pa tudi nihče drug na celem svetu si ne bode tedaj upal Turka iti branit. Avstrija in Rusija, zlasti dokler se tej ni bati Prusa, storite s Turčijo, kar hočete.
Ali se bo tudi kedaj tako zgodilo ? Vesela znamenja se kažejo, da se bo zgodilo. Nadvojvodi Albrehtu, slavnemu premagalcu Lahov pri Custozzi 1. 1866. se je posrečilo rusko cesarsko rodbino z našo nekoliko sprijazniti in pomiriti. Vsled tega se je ruski car z našim cesarjem že večkrat sošel in pogovarjal. Najbolj važen pa utegne biti shod, ki se je med obema cesarjema pretečenov soboto 8. julija vršil v Zakupih (Reichstadt) na Češkem. Svitli cesar so na skrajni železniški staciji Boden-bach čakali na ruskega cara, ki se je iz Nemškega vračal domu na Rusko. Okoli 1/i 10 ure se pripelja visoki gost ter se poda z našim cesarjem | po železnici v Lipe in od ondot v cesarski grad v Zakupih. Na kolodvoru v Lipah je stal tudi cesarjevič Rudolf. Ko ga ruski car zagleda, stopi I brž k njemu, ga objame in večkrat poljubi. V
gradu so se potem, oba cesarja in njuna ministra knez Gorčakov in grof Andrassy, pogovarjali o turških zadevah. Popoldan okoli treh je ruski car odpotoval v Varšavo, naš cesar pa na Dunaj.
Kaj se je sklenolo, to še sedaj ni vse znano. Toliko je gotovo, da zarad Turčije ne bo vojske med nami in Rusi in da se bo Kristijanom na Turškem gotovo pomagalo. Svitli cesar so namreč v Prago prišli prav veseli in rekli: sam sicer ne morem ničesar storiti, pa vračam se vendar vesel in jako zadovoljen — bodite, gospoda, potolaženi!
Neizmerno važno za Avstrijo in za vse Ju-goslavjane bi bilo, ako je res, kar se sedaj po novinah bere. Nekatere novine vedó namreč po- I vedati, da se je sledeče sklenolo: na Turškem se naredi kmalu mir. Gnjilej Turčiji sej vzemejovse dežele do Balkana. Suze-renstvo (nadvlado) nad Srbijo, Bosno in Hercegovino dobi Avstrija, nad Bolgarijo in Romunijo pa Rusija. Črnagora ostane neodvisna indobi pot in zemljo do morja. Mogoče, a neverjetno, posebno če zmagajo Srbi.
Cerkvene zadeve.
Bretislavski knczoškof, od Pruske vlade odstavljeni, oropani in v svoj škofijski delež na Avstrijskem pribegii preč. g. dr. F o rs ter — 701etni mož — so prišli k nam na Štajersko in prebivajo sedaj v Rimskih toplicah za Celjem, da si v slovitih teh toplicah zdravje nekoliko popravijo.
Svitli cesar so stolnej cerkvi v Kotoru v v Dalmaciji poslali lep dar, namreč monštranco, ki je vredna 1700 fl.
Votivnej cerkvi na Dnnaju je Gjurski (Rabski) škof na Ogerskem podaril prekrasno preprogo za jedno okno. Preproga je iz stekla narejena in umetno zmalana. Preproga je podobua sagu (tepi-hu) v gotiškem slogu na 2 podolglasta predela razdeljenemu. Najviše se svetite podobi sv. Ro-zalije in sv. Barbare. Na sredi stojite potem veliki podobi sv. Kunigunde in sv. Marjete, hčer ogerskega kralja Bele IV. Prva je bila žena poljskega vojvoda Boleslava in je kraljevski krasno oblečena. Pri nogah ima kainen iz soli, zlat prstan in zlomljen polumesec. Kamen iz soli in prstan spominja, kako je svetnica nekdaj očeta prosila za eolske rude v zemlji, na katerej je ravno stala. Oče jej prošnje ni uslišal, ker ni veroval, da bi ondi v zemlji bila sol. Svetnica pa vrže na to svoj zlati prstan v bližnjo jamo in odide. Mnogo let pozneje so tam zasledili solske rude in v njih našli zlati prstan sv. Kunigunde. Zlomljeni polumesec pa spomin ja na njeno priprošnjo, vsled k*tere je poljski kralj Janez Sobijeski Turke pri Dunaju premagal. S sijajnim spremstvom je potem kralj obiskal grob sv. Kunigunde v San-
decu in se tako zahvalil. Sv. Marjeta, jena sestra, je bila nuna reda sv. Dominika v samostanu na otoku sv. Marjete niz Budapešta. Jena podoba kaže jo vso zavito v črn pajčolon (šlar), ki je s srebrnimi zvezdicami in limbarji posejan. Vse delo je res umotvorno, izdelano od Jobsta in Geslin-ga v Iunsbrucktt na Tirolskem in je stalo blizu 20.000 fl.
Sodba božja. V Šleziji je pred kratkim še živel kolar, ki je strahovito preklinjal, kedar je dež vlil, ker je moral z lesom pod streho bežati. Še celó jegov psiček se je strahu pod posteljo v kot skril; tako je mož razsajal. Ne davno je umrl in bil je pokopan. Toda nekaj dni potem se vlije zopet strašna ploha. Strela udari v kolar-jev grob, raznese trugo z truplom bogakletnikovim vred in ga na smradeče kose razdjauega vrže iz jame vun na tla. Ljudje, ko so to videli, so se močno prestrašili; vsak je rekel, da je to bila grozivna kazen in svaritev, naj ljudje ne preklinjajo Boga ob hudem vremenu. Če pa je ova svarilna kazen toliko grozna, kako še ima tak pre-klinjavec sam pričakovati, kedar pride pred živega Boga nebes in zemlje, zoper kterega se je pre-drznil svoja umazana usta odpreti ?!
Največje katoliške cerkve v Evropi merijo po novi meterski meri v štirijaških metrih: cerkva sv. Petra v Rimu 15.132, sv. Pavla v Rimu 7588, stolna cerkva v Kolnu 6292, blažene Marije v Parizu 5316, stolna cerkev v Speierju 4561, v Strassburgu 4170, v Metzu 3815, v Mainzu 3750 in cerkev sv. Štefana na Dunaju 3240. Kdor je kedaj bil na Dunaju v cerkvi sv. Štefana in občudoval jeni 140 metrov visoki zvonik, si lehko domisli, kolika mora biti cerkva sv. Petra v Rimu. Ta je namreč petkrat večji od cerkve sv. Štefana in jena kupla moli tako visoko v nebo, da bi zvonik sv. Štefana v njej in pod njo prav lehko stal.
Lntrovski Prusi so nadškofa v Kóln-u prč. g. Melchers-a pregnali. Visoki pastir je sedaj nekde skrit, da ga pruski policaji zgrabiti ne morejo in vlada iz skrivnega kraja svojo veliko nad-škofijo. Kaj enakega beremo o rimskih papežih, ki so se pred beriči^ rimskih, paganskih cesarjev, morali skrivati. — Škofa Janižečki-ja so Prusi iz zapora spustili, v katerem je bil '/s leta> 'ier je kani velikonočni četrtek blagoslovil sveto olje in krizmo.
Pri inestn Lovrdcs na Francoskem je votlina, kder se je ljudem večkrat že prikazala Devica Marija. Iz votline izvira bistra voda, ki je že mnogim ljudem čudovito pomagala, kteri so jo pili in zraven Marijini zvesti služebniki bili. Takih čudovitih ozdravljanj štejemo že na tisoče. Hvaležni ljudjo so nad votlino postavili prekrasno cer-kvo, katero je te dni papežev namestnik posvetil in podobo Marijino v njej slovesno venčal v pričo 10 škofov, brezštevilnih mešnikov in vernikov. Pri tej priložnosti se je zgodil očiten čudež. Magdalena Lansereau, 191etna deklica, hčer nekega
platničkarja, si je bedrno kost preineknola in je blizu 14 let na brgljah po svetu plazila. Med mešo papeževega namestnika v cerkvi Matere božje Lovrdeške 4. julija t. 1. je hipoma postala zdrava, se zravnala in sedaj hodi brez brgelj!
Novi skrivni red, katerega so lutrovci v Kaliforniji v Ameriki zoper sv. katoliško Cerkvo osnovali, je oddelek velike skrivne družbe frajmavrer-jev. Pravijo mu red solnca ali solnčni red (orden). Vsak družabnik se zaveže, povsod na to delati, da ne dobi nobeden Katoličan nikder nobene službe in da se povsod Katoličani iz služeb v deželi izpodrinejo. Taka je ljubezen Iutrovska, takošno sovraštvo frajmavrerjev do sv. katoliške Cerkve! V skrivnem razodetju sv. Janeza 13, 16 pa beremo: (zver z 2 rogoma) bo storila, da bodo vsi, mali in veliki, bogati in ubogi, prosti in služni, znamenje imeli na svoji desni roki .... in da ne bo nikdo mogel kupiti ali prodati razun onega, ki ima znamenje ali ime zveri ....
Gospodarske stvari.
Šest zlatih resnic gled6 gozdarstva.
II. Drugi nauk pravi: brž ko je les v gozdu posekan, treba je skrbeti, da drug izrastc; vsaj se tudi na polju vsako leto mora skrbeti za novo setev. Ni pa zadosti že to, da se nov zarod zaseje, ampak treba je skrbeti tudi za to, da se zasejano ohrani. Dokler drevje mladega gozda ni toliko od zemlje odrastlo, da ga zob paseče se živine doseči no more, ne sme nobeno živinče v gozd. Ako se to vendar zgodi, je še velika sreča, če v kakih 10 ali 20 letih gozd poraste, večjidel pa je ves zarod uničen, zlasti v višjih, malo rodovitnih hribih.
Tretji nauk: mlademu gozdu ne sme se nič stelje jemati, starim pa le takrat, ko je veter velike kupe listja navejal, ali kjer je gozd močno senčnat, da mahfi veliko raste in zemljo premokro dela, ali kjer listja tako debelo leži, da se seme | za novi zarod ne more ne sejati pa tudi sadike novih drevesc ne saditi zarad preobilne stelje. Stelja je odeja, ki po zimi zemljo varuje prehudega mraza, po letu pa presilne vročine in suše — ona zadržuje prehitri odtok deževnice in da silni nalivi ne odplavajo preveč zemljišča, — ona, in to je poglavitna korist stelje, je gnoj drevju. Vsako leto namreč raste listje, špičevje in igličevje na drevju; ko odpade, strohni, strohnelo pa posrkajo koreninice kot živež, ki gre v drevo zopet nazaj, da raste in vsako leto debeleje prihaja. Skušnje kažejo, da taisti živež v onem času, ko je drevo za posčk dorastlo, vsaj lOkrat skozi drevesa okoli gre. Zato ni lehko gozdu kaj bolj škodljivega, kakor če se mu stelja ropa, katera je drevju, ki ne more samo od zraka in vode živeti, glavna hrana. Roparji stelje so krivi, če drevje pod zlo gre in da se tudi gozdno zemljišče
tako izpije, da ondi po 100 in 100 let nič prave-ga ne raste.
Četrti nauk pravi: silno škodljivo je drevo klestiti ali obsekavati. Izgovor za obsekavanje, da gospodar veliko stelje potrebuje, ni tako popolno resničen, da bi zarad tega morali gozdi konec jemati. Res je, stelje je treba, toda za steljo se zamore obrniti mnogo tvarin tako, da ni neizogibno potrebno drevje klestiti in gozde pokon-čavati. Nakleščena stelja je zarad škode, ki se je gozdu storila, neizmerno draga, pravo zapravljanje in lehkomišljena potrata, ki bo, če ne očeta ali sina, gotovo vnuka nemilo kaznovala. In naposled, ali ni velika neumnost, ako za volj gnoja gospodar svoj gozd na nič spravlja med tem, ko mu najboljši gnoj, namreč gnojnica, po nemarnosti na stezo odteka?
Peti nauk: nikoli se ne smejo navrtati drevesa, da bi, kakor iz soda, tekla smola iz njih. S tem se pokonča gozd. Tu in tam so roparji smolarji, ki nalašč navrtajo vsako drevo, v katerem slutijo smole kaj; občine pa so prem«lo umne ali preveč zanikerne, da bi se krepko zoperstavile roparskemu smolarstvu.
Šesta zapoved: silna potreba je, da se vsako v gozdu posekano drevo nemudoma olubi, obeli ali oklesti in odsekane veje brž iz gozd* spravijo, da se lubadar ali knaver v njem ne zaredi. Strašna je škoda, katero gozdem ta mrčes dela. Treba je tedaj posekano drevo brž iz gozda spraviti, drobne veje za steljo odsekati ali za kurjavo v šopke (pušlne) pove«ati, debele pa tako rahlo na skladovnici ali na uatolju zložiti, da se hitro posušijo. — To je 6 glavnih, res zlata vrednih resnic, če si njih gospodarji dobro zapomnijo in se vrlo po njih ravnajo, sicer pa tudi celi koši goz-dorejskih postav ne pomagajo nič, če tudi k vsakemu drevesu žandarja postavijo. Celo ljudstvo mora sprevideti veliko imenitnost gozdov za svoje potrebe, za svoje dohodke, za varstvo gorskih strmin, za vzdrževanje polju potrebne vlažnosti in prijetnega podnebja (klima). Kder tega razuma ni, tam tudi najboljše postave ničesar ne zdajo in tam bodo še vnukov vnuki preklinjali nespametno gospodarstvo svojih predočetov!
M. Pomoček. po kterem se dajo madeži Crnic, črešenj, črnega vina itd. iz platuiue odpraviti. Mnogo gospodinj vč, da se madeži, ki so po črnicah, črešnjah ali po črnem vinu v plat-nini nastali, z žveplom iz nje odpraviti dajo. V ta namen se navadno tisto mesto, kjer je v perilu madež, namoči in pod njega goreča žvepljen-ka ali žvepljeni kliuček podrži. Vzrok, da madeži izginejo, je žvepljena kislina, ki se pri žganju žveplja razvezuje in v zrak vzpuhti. Dosti bolj lahko bi bilo to čiščenje, če bi žvepljena kislina bila že v vodi zadržana, v ktero se madež v platnu pomoči. Taka voda bi bila tudi za beljenje slame jako priležna. In taka tekoča žvepljena
kislina se da tudi prav labko na sledeči način napraviti. Vzame se v ta namen blizu pintna steklenica z precej široko luknjo. Nalije se steklenica za polovico z čisto vodo in potem se nad njo košček žveplja na konec železne svile (drota) nataknjen sožgč. Luknja se mora rahlo zatekniti. Ko žveplo zgori, se pa luknja trdno zatekne in voda v steklenici močno pretresa. Kmalu se voda žvepljene kisline navzame in jo več časa v sebi vzdrži. Z toto vodo se dajo omenjeni madeži brez vse težave izprati. Kdor hoče vodo bolj močno imeti, mora le gori omonjeni način žvepljenja vode večkrat ponoviti. Taka voda se v dobro zamašeni steklenici dolgo časa hraniti da.
Jiova postava o varovanju zverjadi na Štajerskem prepoveduje streljati jelene od 15. oktobra do 2-L junija; košute in jelencice od 1. januarja do konca avgusta; divje koze od 15. decembra do konca julija; srnjake ali srnece od 1. februarja do konca maja, srnice in srničice od 1. februarja do konca septembra, zajce od 15. januarja do konca avgusta; nadalje prepoveduje streljati velike divje gorske peteline, škar-jevce ali ruševce (male divje peteline) od 1. marca do 15. septembra, divje ali gorske kokoši in škar-jevke pa celo leto; jerebice, velike ali gozdne jerebe (leščerke, orehovke) bele jerebice, skalne jerebe, divje golobe, prepelice in kljunače od 1. februarja do konca julija; divje gosi, divje race in liske (tukalice, plazke) od 1. marca do konca junija. — Kdor v prepovedanem času zverjad ustreli, plača, od okrajnega glavarstva obsojen, po 5—25 in slučajno do 200 fl. kazni v ubogo kaso. Tudi prodajalci prepovedane zverjadi zamorejo jednako ostro kaznovani biti.
Nekaj o letošnjem bčelarstvu. Zavolj maj-nikovega deževja so letos bčelice nekoliko oslabele in so iz prva malo rojile. Celi mesene maj, ki je v drugih letih bil najboljši čas za bčele, se te drobne stvarice skoro nič niso rojile. Meseca junija postalo je bolje. Nekteri imajo že mnogo mladičev, tu pa tam že po 2 nova roja iz jednega starega. Dobro bi bilo, ko bi bčelarji stare koše ali panje začeli popuščati in se poprijemati novih, ki se dajo razložiti in zopet zložiti. Pri teh koših se da notranjo delo pregledati brez nadlegovanja bčel, tudi bolezen ali kaka druga nezgoda v košu se da brž odpraviti. Najbolj hvale vredno tukaj pa je to, da ni treba pri razdiranju bčel moriti z žveplom, ker jih lehko združi s tistimi bčelami, katere nameni dalje ohraniti. Podpisani ima takih košev v svojem bčelinjaku s slamnatimi in leseuimi stojalu in ležaki in mlade bčele, ki kaj rade na pašo letajo.	Radoslav Rižnar.
Sejmovi. 17. jul. v Dobjem, naMuti, v Oplot-niči, v Beračah, v Savnici v fari sv. Ane na Krem-pergu. 20. jul. v Arvežu, pri sv. Marjeti na Drav-
skem polju, v Vitanju. 21. jul. v Bučah in v Brenjskigorci. 22. jul. v Ivniku, pri sv. Heleni pri Smarji, pri sv. Mohorju, pri sv. Magdaleni v Mariboru, v Orešju pri Brežicah.
Dopisi.
Iz Mostečnega pri Makolah. (Slabe steze.) Večkrat že smo v „Slov. Gosp." brali o slabih stezah ali cestah. Tudi iz našega kraja zamoremo z jednakim poročilom postreči. Kajti steze od Pečke črez Mostečno in nad Sestrže in potem nad Cir-kovsko in Slivniško faro gotovo ni treba sram biti, če jo na stran postavimo najslabšej cesti v treh deželah. Ona ima vse lastnosti slabe, zanemarjene ceste: jame, prepade, blato, predrene in pirave moste, pomanjkanje grabnov, potem pretepanje živine in grdo preklinjevanje nevoljuib voznikov. Ljudje pravijo, da so temu izveča krivi naši predstojniki. To se mi prav verjetno zdi. Kajti še te dni sem slišal, kako je voznik, ki je na cesti z vozom in živino obtičal, strašno preklinjal „rih-tarje", posebno je bil na jednega hud, ker je godrnjal : „kaj je to za en fer .... ni rihtar, ki nam nič tote steze ne popravi!" Ko sem to slišal, sem si mislil, ko bi jaz „rihtar" bil, bi pred vsem dal steze popraviti, naj bi veljale kolikorkoli, da me le nebi ljudje tako neizmerno zarad nemarnosti zmerjali, psovali in preklinjali. Toda kaj nam pomaga, če bi vsi tako mislili, le samo predstojniki ne? Gotovo nič, in sedanji malomarneži ne bodo ničesar storili, če jih okrajni Bistriški zastop ne bode dregnil in iz spanja vzdramil rekoč: srenjski predstojniki, na noge! popravite svojo steze, kakor ste storiti dolžni in ne dajte našega kraja pred vsem svetom zarad grozno slabih stez smešiti in na sramoto postavljati!
Od sv. Marka pri Ptuju. (Nesreča.) Bilo je 6. julija, ko se je France Kekec mislil črez Dravo zapeljati v Šturmovee. Toda nemila smrt ga je nagloma zadela. Peljal se je v ladji črez Dravo, ki je sedaj jako napeta in mogočne valove meče. Po nesreči se je naključilo, da je mož v deročo reko padel in se vtopil. Preminol je tako, da še do sedaj trupla niso našli. Kekec je bil od vseh, ki so ga poznali, spoštovan in ljubljen. Zaupauje duhovnih pastirjev in vrlih št. Markov-skih faranov ga je izbralo za cerkvenega ključarja. Bil je tudi šolski svetovalec. Zapustil je ženo in tri mlade otročice, ki močno za njim ¡žalujejo. Fara je zgubila mirnega in razumnega moža, otro-čiči pa skrbnega očeta. Bodi mu Bog milostljiv !
Iz Celja. (Odgovor na „poslano" iz Celja v zadnji št. „Slov. Gosp."). Mislil sem, da ni neobhodno potrebno, g. uadučitelju napovedovati procesijo na Telovo; kajti kakor Katoličan in večleten učitelj je itak zanjo vedeti moral. Da sem jo pa otrokom napovedal in jim to in uno zastran obnašanja veleval, to se samo po sebi razumeva, to storijo menda tudi vsi kate-
lieti po širokem sveta. Če se je g. nadučitelju kteri drugi kraj za zbirališče primerniši zdel, kakor prostor pred farno cerkvijo, ki pa ni tak „mestni vogel", da ga otroci ne bi najti mogli — slobodno mu je bilo, otroke ondi zbrati.
Naj še opomnim, da tudi mestnim gg. učiteljem se ni ta procesija poprej naznanjala, in vendar so se nje vsi s svojo šolsko mladežjo udeležili.	J. Žičkar, katehet.
Iz št. Jurja pod Taborom. (Po n u d b a). Čital sem v „Slov. Gosp." štev. 26 v dopisu: iz-spod Pohorja in poizvedel, da je v Konjiškem okraju pomanjkanje živinozdravnikov in živino-zdravniških knjig. Temu v okom priti in pomagati bi podpisani voljen bil, ako bi dobil vsaj nekoliko poroštva, da bi zamogel tam shajati in se preživeti. Bil sem nekaj časa za okrajnega živi-vinozdravnika v Vranskem okraju, potem sem bo-leno živino ozdravljal z dobrim vspehom v Gor-njemgradu. Sedaj stanujem na svojem posestvu blizu Vranskega. Spričevala imam iz živinozdrav-niške učilnice v Ljubljani. Tudi živinozdravniš-kih knjig imam vsake vrste, slovenskih in nemških.	Anton Drager, živinozdravnik
pri št, Jurju pod Taborom, pošta Franz.
Iz Koroškega. (Razne novosti.) Nad Belakom je visoka gora Dobrač, blizu nje pa Pli-berg z rudami za svinec, ki daleč po svetu slovi. Dva rova ali tula sta najbolj znana: Rudolfov, našemu cesarjeviču na čast tako zvan, in pa cesarjev Leopoldov rov, ki se je za cesarja Leopolda II., 1. 1792 kopati začel. Letos 29. junija bil je dokopan do Rudolfovega rova in je v svojem 83. letu dosegel dolgost 4456 metrov. Knapi so bili tega jako veseli in so nenavadni dogodek s 62 streli iz možnarjev pozdravili. — Veliko škode je letos Celovško jezero prizadjalo okoličanom, zlasti onim, ki prebivajo na izhodni njegovi strani. Veliko stotin oralov najlepših travnikov je voda poplavila in seno pokazila. Ta nesreča je temveč občutljiva, ker se doneski za umetno izsušenje močvir-jev strogo iztirjajo. Vendar veliko več kakor močvirji so poplavljanje zakrivile druge reči, zlasti pa to, da so vodi odtok v Glajno in Dravo za-branuje. — V št. Vidu so usmiljeni bratje iz Gradca kupili vrt in zemljišče v zdravi in prijetni legi ter so 27. junija t. 1. začeli zidati novo bolenišničo, v katero bodo po svoji stari krščanski navadi sprejemali možke bolenike vsakega stanu, narodnosti in verstva. Do jeseni mislijo hišo spraviti pod streho. Bog blagoslovi človekoljubno podvzetje, ki bode svetu nov dokaz, koliko premore krščanska ljubezen posvečena in podpirana po treh evangelj-skih svetih. — Posojilnicam na Koroškem se je začela huda goditi. Finančni minister tirja iz njih tolike dače, da bodo te požrle vse, kar se je do ! sedaj prigospodarilo in prihranilo kot reservni za- i klad ali fond. Posojilnica v WoIfsbergu na primer ima 4900 gld. v reservuem fondu, a minister je j predpisal davka 6671 gld. Na tak način morajo
vse posojilnice zaporedom in v kratkem uničena biti. — V sedanji liberalni dobi so tudi inženirji in zidarji postali liberalni t. j. slabi in nezanesljivi. V dokaz bodi novo poslopje Koroške hranilnice v Celovcu. Poslopje je na videž izvrstno, v resnici pa slabo in pravi denarni požeruh; v 2 letih je požrlo 60.000 gld. samo za popravljanje. Se bolj slabo zidane so nekatere nove šole po deželi. Komaj postavljene, že lezejo narazen. Ob, hvalisana liberalna doba, draga si, draga, pa tudi hudo — slaba !
Politični ogled.
Vojska na Turškem. Prav je srbski knez Milan v svojem razglasu djal, da je bil prisiljen za orožje prejeti, ker Turki so Srbijo obdajali, kakor daleč so mogli, z železnim okrogom t. j. z močno in najboljšo vojsko, ki je brojila kakih 100.000 mož. No, in ta železni obroč je sedaj po 10 dnevni, grozni moritvi na večih mestih pretrgan; Srbi stojijo povsod na turški zemlji, Turki pa niso zamogli nikder v Srbsko tako prodreti, da bi se zamogli vzdržati. Sicer so Turki prvi naval srbske vojne povsod krepko sprejeli, tu pa tam tudi naprej tiščali s vso silo pa naposled so se povsod začeli nazaj pomikati. Najvažniši dogodki bili so : general Črnajev je 4. jul. vzel turški tabor pri Babi ni glavi, 5. jul. Ak-palanko in dalej v Bolgarijo poslal generala Stratimiroviča, da oroža Bolgare, ki od vseh strani hitijo pod orožje. Sedaj je Črnajev krenol na desno v Leskovac, bržčas, da prodere do turške železnice iz Soluna v Mi-trovico. Vidinski paša Osman je iz Ruščuka tihoma po Donavi dobil 20.000 mož in je naglo udaril črez Timok na Srbsko pred Zaječar, kder je stal obrst Lješanin s 10.000 Srbi in 5000 prostovoljci iz našega Banata. Nastal je ljut boj, od prostovoljcev je ostalo komaj 3000 živih. Srbi so morali velikej sili umakniti se v Zaječar in Turkom pustiti več kanonov in šanc ; toda dalej Turka niso pustili. Turki so potem naskok ponovili £še skozi 3 dneve, ali četrto krat t. j. 6. julija je Lješanin turško vojno razbil in za njo na Turško vdrl. Ob jed-nem je srbska četa iz Negotina kraj Donave mar-širala v Vidin, kamor so se Turki umaknoli. Bolgarov se je Srbom tukaj pridružilo 4000. Tretja srbska vojna je šla črez Drino in je imela do sedaj okoli Bjeline in trdnjave Zvornika hudo klanje s Turki. Bjelina je zgorela; blizu nje je major Vlajkovič, ki ima samo jedno nogo in g* morajo na konja privezati, 2000 Turkov ubil v krvavi vojski, ki je trajala do sred noči. Vlajkovič ima tudi slovenske prostovoljce pod seboj. Po_ reki Drini plavajo zaporedom mrliči v Savo. Četrta vojna srbska pod generalom Cahoni je iz prv« nesrečna bila in je zato Cah poveljništvo zgubil. Namesto njega komandira sedai vojni minister Nikolič sam. Cahovi podgenerali bili so bolj srečni. Dukič je zmagal pri Novem-varošu; Artič prodrl do Novega-
pazarja, ga bombardiral, Ilic pa vzel turški tabor z živežem in streljivom in potem prišel pred Mi trovico, prvo železniško štacijo. To je Turke tako dirnolo, da so koj vso posadko iz Soluna naložili na železnico in odpeljali Mitrovice branit.
Črnogorci so prišli 6. julija v Gačko, kder je bilo 9000 Turkov zašancanih. Po 3dnevnem boju so bili Turki premagani in večjidel vsi posekani. Tako so se naši slavjanski bratje vojskovali prvih 10 dni! Nemško-ruagjarski listi poročajo, da 80 Srbi do sedaj bili povsod tepeni. To pa je hudobna laž, če ne, zakaj pa tedaj zmagoviti Turki ne proderejo na Srbsko, zakaj lezejo povsod nazaj? Sicer pa Turki sami čutijo, da gre za njihov obstanek. Povsod zbirajo prostovoljce, vse mohame-dansko prebivalstvo kličejo pod orožje, še celo 20.000 ciganov v Bosniji hočejo orožati. Sultan je pozval egipčanskega vice-kralja na pomoč, poslal 10.000 mož svoje stražne vojne na bojišče tako, da je v Carigradu koaaj 2600 vojakov. Stari prekucuh magjarski Klapka in poljski vstaš Langievič sostavljata magjarsko in poljsko legijo ali krdelo Turkom na pomoč. V Bolgariji je sultan ukazal Čerkeaom bolgarsko prebivalstvo stra-hovati. Vsled tega se godijo strahovite reči. Požgali so že blizu 200 vasi in oplenili, starce in otroke, ki niso mogli bežati, posekali, okoli 6000 žensk in deklet ujeli in odpeljali v Carigrad na sejm, da bodo za sužnje v malo Azijo prodane. Več nego 2000 ljudi so samo v Sandžaku zaprli. Mrliči Kristijanov nepokopani ležijo in zrak se kuži. V Klisuri so zopet posekali 182 otrok, katere so v šoli dobili. Da vsled tega razkačeni Bolgari radi za orožje prijemajo, katero jim Srbi donašajo, to je lehko verjetno.
AvstrijsRe dežele. Homatije in krvava vojska na Turškem so sedaj pri nas vse druge in tudi domače politične zadeve v važnosti prekosile. Ljudje so povsod razdvojeni. Liberalci, Poljaci, Judi in Magjari želijo Turkom zmago, Slavjani in vsi, ki še imajo kaj krščanskega sočutja v srcu, pa držijo s Srbi. — Iz Dunaja se slišijo glasovi za porazumljenje s Čehi. No, čas bi že zdavna bil. Tudi se govori, da od»topi grof Andrassy in da na njegovo mesto pride grof Langenau ali pa grof Potočki. — Vladni listi so v zadregi, da so ministri prišli ob upljiv na turške Kristijane, razglasili neko pismo bosenskih Katoličanov, v katerem trdijo, da bodo ti vselej s sultanom držali in da protestujejo feoper kneza Milana srbskega, če bi hotel Bosnijo zasesti. To je gola domišljija. V Bosniji se ne gre za razkolništvo ali katoličanstvo, ampak za to, da se Kristijani rešijo turškega jarma. Med vstaši štejemo tudi katoliške Srbe, med njimi fajmoštra Musiča, ki vodi 2000 vstašev. — Ministri delajo vojne priprave in pošiljajo vedno več vojske na turško mejo. V Poli je pogorela velika kosama; škode je 120.000 fl. — Južna železnica slabo gospodari; lani je 12 milijonov več izdala, nego prejela; po-
manjkljej bodo morali delničarji pokriti. — Cesar-jevič Rudolf je obiskal nesrečno bojišče 1. 1866 na Češkem. — Nadvojvoda Viktor, tretji brat svit-lega cesarja, stanuje v Bledu na Kranjskem. To je menda prvokrat, da se je cesarsk princ za več časa nastanil na slovenski zemlji. Magjari hudo ropočejo zoper Jugoslavjane in jim škodijo, kder zamorejo. Srbskega poslanca Miletiča so v Novem-sadu takoj pograbili in zaprli in v Zemunu so pobrali 60.000 chassepot-pušk, katere so Srbi od Francozev kupili. Kupčijska pogodba z Romunskim je že začela svoje čudeže delati. Prvega julija se je mimo Orsove po Donavi na vzgor na 100 ladjah peljalo 300.000 novih centov pšenice in rži, za katero zrnje bo 3 milijonov goldinarjev iz Avstrije šlo na Romunsko. Cena zrnju pri nas mora celó podnoti.
Vnafjje države. Ruski narod je ves vnet za naše jugoslavjanske brate. Generalu Črnajevu so Rusi iz Moskve pisali: bodi srečen, želimo ti zmago, dali ti bodemo oficirjev, denarjev, živeža, in če bodeš nesrečen, podamo ti železno rusko roko, da zdrobiš Turčina. Ruski carevič je od-kazal Srbom izplačati vsaki teden '/s milijona rubeljnov, carinja sama skrbi za ranjence. Bolgarsko bo bržčas dobil drugi sin ruskega cesarja, namreč veliki knez Vladimir. — Romuni so se s Turki tako pogodili, da bo Donava vojnemu bro-dovju zaprta. Grki se tudi pripravljajo na vojsko zoper Turka. Pruski listi so nekoliko iznemir-jeni bili, ko so slišali, da sta se avstrijski in ruski cesar res porazumila in da bo Andrassy odstopil. Ali to ni pomiselka vredno znamenje? — Francozi sedaj tudi žalujejo, ker so spoznali, da je jihova vojska zoper Rusa 1. 1854 in zoper Avstrijo 1. 1866 le Prusom bila na korist, njim pa v nesrečo tako, da sedaj zastran Turčije imajo toliko govoriti, kakor nič! — Anglež ko ministerstvo, ki Turke podpira, utegne odstopiti, ker veliko Angležev tega ne trpi. Severna Amerika obhaja veselo stoletnico obstanka svoje mogočne republike. Sedaj je namreč ravno sto let, kar so angleško gospodstvo otresli in postali samisvoji!
Za poduk in kratek čas.
Potovanje v Rim, Neapol in domu.
XLVI. Genova je ob morju pozidana in se spenja na višino po bregu. Priimek jej davljejo: la superba, t. j. štimana. Prekrasna jena lega, marmornate palače in bogata kupčija opravičujejo popolnem ovo priime. Prebivalcev šteje 130.000. Kupčija po morju je res velikanska. Više 300 milijonov je blago vredno, ki se tukaj v*ako leto premeče iz bark na kopno in iz kopnega na ladje. Proti sovražnikom varujejo mesto močne trdnjave po visokem bregu nastavljeue. Ob morju stoji močen zid, skozi katerega preži in zija vse polno kanonov. Tukaj so bili 1. 1859. izbarkani Francozi, ki so potem našo vojno pri Magenti prema-
gali. Tik morja sta dva visoka stolpa, z velikanskimi svetilnicami, ki svetijo barkam, kedar hočejo v noči priti v luko ali se iz nje podati na globoko morje. Zaran v jutru in pozno na večer je pri luki najbolj živahno, vse mrgoli raznih ljudi. Ladje zmirom prihajajo in odhajajo. Tujca fakiui brž spoznajo in mu ponujajo svoje čolne. Geuovčani so lepi ljudje visoke postave. Tudi skrbni in delavni so. Okoli 4. ure v jutru že kupujejo in prodajajo na trgu. Sitnih beračev tukaj ni, kakor drugod na Laškem. Izmed cerkvâ se tujcu prikupi stolna, posvečena sv. Lavrenciju, katera se znotraj kar blišči samega belega in plavega marmorja. V kapeli sv. Janeza krst.telja kažejo skledo, na katero je pré bila položena glava sv. Janeza potem, ko mu jo je grozoviti Herod odbiti in grešnej Herodijaui nesti ukazal. Vseh naj lepša pa je cerkva na čast oznanenju Marije device — s. Annunziata —, ker je znotraj bogato pozlačena. Strop je krasno rezlan. Vredno je, da se obišče tudi pokopališče — campo santo. — Nahaja se zunaj mesta 1/t ure hoda. Začelo se je na njem pokapati 1. 1867. Podobno je nekoliko pokopališču v Bologni. Jedno poslopje stoji na ravani, drugo nekoliko više na bregu, oboje veže tretjo poslopje, ki je v poprek zidano. V teh poslopjih je vse polno izzidanih votlin, v katere se mrliči bogatašev vlagajo ; bolj ubožno ljudstvo dobiva, kakor drugod tako tudi tukaj, svoj grob v črnej zemlji. Delež vendar pri bogatih in ubogih je pa jednak — trohnoba.
Blizu 8 ure zgodaj 22. aprila smo zapustili „štimano" Genovo in po železnici se potegnoli proti domu črez Turin. Do Aleksandrije smo se peljali po že znani cesti, potem smo vkrenoli na levo ter okoli 12. prišli v Turin, glavno mesto pijemontežkih kraljev. Mesto šteje kakih 192.000 stanovnikov in je lepše zidano, kakor Florencija. Ulice so večjidel široke, snažne, gladke, dolge in, kakor bi vstielil ravne. Kraj mesta teče reka Po, ki pa ima tukaj še precej ozko strugo. Najlepša ulica se vije ravno kraj vode Po. Steza za pešce je pokrita in zraven se vrstijo same prodajalnice za zlatnino, srebrnino, in sploh za lišp. Ljudstvo v Torinu je prijazno, samo oštarijaši so neusmiljeni do tujca in račuuijo, da je groza. Sicer pa je mesto sedaj, ko sc je kralj izselil v Florencijo in poznej v Rim, precej bolj prazno in mrtvo postalo. Stolna cerkva sv. Janeza krstitelja je velikansko poslopje s 3 ladjami in visoko 8voglato kuplo.
Drugo jutro 23. aprila smo se podali na pot v Milan. Od Turinskega kolodvora smo se peljali daleč okoli mesta, potem pa drdrali po lepi ravnini, ki se je umetno z vodo napajala zavolj rajža, ki ondi raste. V nekolikih urah smo prišli do Novarc. Za belim mestnim zidovjem je naš slavni vojskovodja grof Radecky 23. sušča 1. 1849. ošabne Pijemonteze in jihovc laške prekucuhe pobil v bitki, katere se vsak Avstrijan z veseljem in ponosom spominja. Tudi naš slovenski regiment,
takrat regiment Kinsky imenovan, je bil v ognju in je cele 3 ure 12.000 Pijemontezev zadržaval, dokler ni pomoči dobil in sovražnika v mesto zapodil. Vsa pijemontežka vlada je bila zdrobljena! Od Novare smo se peljali dalje naprej po ravnini in smo v kratkem prišli do Magente, kder nam je spomin na nesrečno bitko 1. 1859 poprejšnje veselje popolnem ogrenil. Tik kolodvora stoji orjašk spomenik, bivšemu francoskemu cesarju Napoleonu III. na čast. Blizu na polju je videti več lesenih črnih križev, pod katerimi trohnijo padli vojaki, avstrijski in francoski skupaj! Sred grobov je majhen griček, na njem kapelica in zraven te kostenjak. Bili smo žalostni in otožni vsi, tijan do Milana.	(Nastavek prih.)
Smešničar '29. Čvrst kmet je šel po veliki cesti iz Celja. V Hudi luknji sreča gospoda, nem-škutarja. Ta ga brž nagovori v svoji nemčurščini rekoč: her paver, bi beit ist nah Hohanik? Kmet ga krivo razumi in misli, da ga zmerja za vohr-nika ali oderuha. Razdražen mu odgovori: „kaj jaz vaš vohrnik, ka-li? in začne gospodiča po hrbtu omčtati. Ta pa začne v sili prositi: oh, pustite me, sedaj že vem, kako daleč je v Vojnik! Kmetova palica ga je brž lepo slovenski naučila!
Razne stvari.
(Za bosenslce in hercegovske reve) je Slov. Gosp. do sedaj nabral pri svojih bralcih in odposlal g. J. Horaku trgovcu in predsedniku podpiralnega odbora v Ljubljani 330 fl. Bog plati! Ostalo je 5 fl. 30 kr. Daroval je č. g. Hanžič, župnik pri sv. Duhu 1 fl. Skupaj 6 fl. 30 kr.
(Topličarjev) je do sedaj bilo v Dobrni nad Celjem 406 in v Slatini 870.
(2letno dete) posestnika Štefana Stuheca v Runču pri Veliki nedelji je v mlako padlo in se vtopilo.
(Mariborska čitalnica) bode imela v soboto 15. t. m. v vrtu (pri slabem vremenu v salonu) g. Wiesthalerja „zur Stadt Wien" vesel večer s petjem. Povabljeni so čast. članovi in gg. dijaki, kateri isti dan odhajajo. Naj se vsi obilo udeležč! Lo članovi in po njih vpeljani Slovenci imajo vstop.
(Iz Loč pri Konjicah) se nam piše o velikem začudenju, da je g. Haas, okrajni glavar, postal častni sreujčau v Ločah. Dopisnik nima sicer nič zoper g. Haasa, pač pa ga omiluje, da je čast sprejel od takih Ločanov. Vsem pa želi naposled „troštarja" svetega Duha!
(Ustrelil) se je 4. jul. Miha Marat, viničar v Podigracu. Živel je s svojo ženo v samih prepirih; bil je še komaj 28. maja t. 1. ž njo poročen.
(Spremembe v Lavantinski škofiji.)' C. g. Ivan Hajšek je imenovan za župnika v Vseh svetih.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Vizovišek 22 gl. (ustan. dopl.), Cobelj, Suhač A. mlj., Jaric Val. po 11 gl.
BTMlgfrffgg "SdE- Važno za kmetovalce!!
trgovca z železjem v Celju.
To so najpopoltiiše mlatilnice, ki so se dozdaj izdelovale; gonjač so pri
ročnih mlatilnicah malo utrudi, ker so lahke; mlatijo popolnoma elsto 4 do 5 vaganov v eni uri.
Dobijo se letos mnogo bolj po ceni, kakor lani. Imava tudi mašine za delanjo rezanice na prodaj!
(Dražbe.) 14. jul. Fr. Hojnik na Flirstu 321 fl. (2). Jož. Jagrič v Oseku (3), Jož. Fradl naTVrangi
(2).	— 15. jul. Ant, Mršak 1600 fl. v Mahrenbergu, And. Supančič 3920 fl. v Konjicah, Jan. Hlačar v Libojah 4100 fl. — 17. jul. Anton Muhič v Dra gotinskem vrhu 24o0 fl. Ferd. Pioglhof v Celju 476.0 fl. (2). — 19. jul. Jožefa Muruik v S. Bistrici
(3),	Jož. Golob (Annahof) v Ptuju 1084 fl. —20. jul. Jožefa Mulec v Slovenskem vrhu 700 fl. — 21. jul. Fr. Blažič p>i Turnišu 2878 il. Jak. Turk pri sv. Lovrencu 3250 fl., Juri T<>mauič v Pristovi 1225 fl. — 22. jul. Juri Kokošiuek (Popič) v Pod gorju 3900 fl.
Tržna cena
preteklega tedna po Hektolitrih. (1 HI. = 1«V100 vag.)
Mesta
Najnovejši kurzl na l>unaju.
Papirna renta 66 15 — Srebrna renta 69 60 — 1860-
letno državno posojila 118'--Akcije narodne banke 877 —
Kreditne akcije 15i'--Napoleon 10-28 — Ces. kr. cekini 598 — Srebro 100-90
l.olrrljm- številke!
V Gradcu 1. julija 1876: 62 85 43 55 51.
Na Dunaju „ „ 14 18 78 62 86.
■ Mini muckam- 22. julija 1876.
Listič uredn štva: Dopis: od Drave, no imenuje niti uredniku oseb, o katerih je govor. Takih dopisov ne objavljamo! G. A K. ni mogoče, nevesto si iščite po vsakem poštenem načinu, le po „Slov. Gosp." ne! Iz Kamce in iz savinjske doline prihodnjič!
Podučiteljska služba.
je razpisana v Framu (Frauheim). Prosilci naj vložijo svoje prošnje do 15. avgusta t. 1.
Krajni šolski svet v Freinn,
Frane Divjak,
načelnik.
Podučiteljska služba
v Mali-Nedelji IV. plačilnega razreda s prostim stanovanjem se razpisuje.
Prosilci slovenskega in nemškega jezika zmožni naj vložijo svoje prošnje redno obložene do 20. julija t. 1.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru, n. j. 1876.
Predsednik: il. I*i«enier«teln.
Maribor . Ptuj . . Mahrenberg Gradec . . Celovec . . Ljubljana . Varaždin Zagreb p Dunaj p Pešt J t
fl.	kr.	fl
6	10	5
5	80	5
7	25	5
6	18	—
6	83	5
6	40	4
6	20	—
7	60	5
9	20	9
8	4	8
kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.
70	4	—	5	10	—	—	5
—	4	80	5	50	5	—	5
70	3	70	5	75	7	80	5
—	3	89	5	25	—	—	6
9	4	7	5	30	4	46	4
80	3	80	5	80	4	80	5
—.	4	85	4	94	7	—	5
_	3	80	5	—	—	—	—
25	10	15	6	20		—	—
—	9	12	5	58	—	—	--