Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. ■ ■ ■ Velja za vse I*to.Z. $3.00 Ima 10.000 futročnikov GLA list slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenian d UX --: in the United States s- Issued every day except jjj Sundays and Holidays > ]E£ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687. CORTLANDT, NO. 180. — ŠTEV. 180. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 2, 1915. — PONEDELJEK, 2. AVGUSTA, 1915. VOLUME XXin. — LETNIK XXITT. J ZASEDANJE RUSKE DUME SE JE PRIČELO. RUSKA ARMADA SE UMIKA PROTI VZHODU. NEMCI IN AVSTRIJCI SO ZADNJE DNI V BOJIH PRECEJ NAPREDOVALI. — ŽELEZNIŠKA PROGA IVANGOROD, LUBLIN IN C HOLM BO KMALO V NEMŠKIH ROKAH. — PREDSEDNIK RUSKE DUME SE JE ZELO NAVDUŠEVAL ZA ITALIJANE. — RUSI ZAŽIGAJO ZA SEBOJ VASI IN UNIČUJEJO POLJA. — OBSTRELJEVANJE MALOAZIJSKE OBALI. — RUSKA ARMADA ČAKA UGODNE PRILIKE. — USPEHI GENERALA MA-CKENSENA IN AVSTRIJSKEGA NADVOJVODE. Situacija na vzhodnem bojišču. Hitka, od katere bo najbrže odvisni potek sedanje vojne se se m žarela. Rusi se neprestano umikajo in prepuščajo Nemcem brez boja svoje postojanke. Sprva seje mislilo, da se bo vršila odločilna bitka pri Varšavi, kot pa sedaj ka-■j.v, bo pa ta bitka na črti Kovno-{j rod no-Brest Litovsk in ('bolni. 14. julija je segala nemška in avstrijska bojna črta od Mlave preko Sohačeva, Skierniewie, Rave, Konskie, Krasnika, Zamošča in Krilova do Sokala. Med nemško in rusko bojno črto je bilo na nekaterih mestih komaj deset milj razdalje. V naslednjih štirinajstih dneh s i prodrli Nemci do Ostrolenke, Pultuska, (Jore Kalvarje, Kozic-neic, Piaskija in Hrubeševa. Sedaj je situacija sledeča: Nemci imajo v rokah bojno črto Riga-Kovno. KaValerija generala Relowa prodira proti Grodnu; armada generala Ilindenburga se je razdelila v tri dele; prvi prodira proti Osovcu in Grodnu, drugi proti Ostrolenki, tretji pa proti Novem Georgijevsku in V-aršavi. Armada avstrijskega nadvojvode prodira proti Ivangorodu in Lubli-mi, general Mackensen proti Chol-mu. Berlinsko poročilo. Berlin, Nemčija, 1. avgusta. — Vrhovno vodstvo nemške armade je izdalo danes sledeče poročilo: \ii vzhodnem bojišču se je ob reki Njemen vršilo več bojev, ki mi bili čisto lokalnega pomena. Severno od Rushana srno precej napredovali in odbili vse sovražniške napade. Meseca julija smo vjeli v ozemlju med Baltiškim morjem in Pilieo 95,000 Rusov ter zaplenili 41 topov in preko 1!00 strojnih pušk. Na jugovzhodnem bojišču so naše čete severno od Ivangoroda prekoračile reko Vislo in odbile vse sovražniške napade. Med gorenjim tekom Visle in med Hugoiu smo naleteli na močan ruski odpor. I*o vročem boju smo pognali Ruse pri Kurovu v beg. Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 1. avgusta. — Med V islo in Bugom je prišlo do vročih spopadov. Nemci so premagali Ruse pri Tubienki in Cholmu. Severno od Lublina smo odbili vse sovražniške napade. V teh bojih se je najbolj odlikovala armada avstrijskega nadvojvode Josipa Ferdinanda. Avstrijske čete so si priborile prosto pot do Nove Alek-sandrije. V Galiciji je situacija neizpre-menjena. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija, 1. avgusta. Danes je bilo sledeče uradno razglašeno : V bližini Banska v Kurlandiji se jo vršila v petek in soboto vroča bitka med našimi in nemškimi četami. Sovražniku se je po nečloveškem prizadevanju posrečilo priti preko reke Aa. Pri vasi Daril išk i smo pognali v beg močne sovražniške oddelke in zavzeli nekaj strelnih jarkov, ki so bili vsi prenapolnjeni z mrtveci in ranjenci. Južno od reke Oje je zavzel sovražnik nekaj naših pozicij, katere nam je pa moral k malo prepustit, ker smo bili v premoči in smo bili boljše preskrbljeni z munici-jo kakor pa on. Med Vislo in Bugom se vrše vroči boji. Med Chol-mom in Bugom so se naše Čete u-maknile Z zapadniii bojišč. Številni boji v zraku. Nemški zrakoplovci so napadli francosko letišče pri Nancy ter vrgli veliko bomb. ARTILERIJSKI BOJI. Vršili so se v dolini reke Aisne, pri Rheims, v zapadnih Argonih in drugod. Napis na krsti. Policija je odstranila nesramen napis s krste Beckerja, ki je umrl v električnem stolcu. Petrogradsko časopisje. Petrograd, Rusija, 1. avgusta. Vojaški strokovnjak časopisa 'Reč' !jc spisal dolg članek o sedanjem položaju, v katerem pravi med drugim tudi sledeče: Najprej se je vršila bitka pri Lublinu. Zatem je vladal nekaj časa mir in naše čete so se umak-Inile na svoje dobro utrjene postojanke. Rusi so požgali za seboj vse vasi in uničili vsa polja. Na enak način bomo zapustili tudi vse druge točke, če bode potrebno. Naša armada ni v tej kampanji pravzaprav še nikdar stopila v akeijo. Mi se pripravljamo in ko bomo enkrat dobro pripravljeni, bomo z vso silo udarili na Nemce in Av-strijce. Odločilna bitka se bo vršila v okolici Varšave. Ako se bo zdelo vrhovnemu vodstvu ruske armade potrebno umakniti se z bojne črte pri Visli, bo to storil. Rusi bi ne bili v tem slučaju čisto nič na izgubi. Kaj bo z Varšavo, se sedaj še ne more ugibati. Prednje nemške straže so oddaljene od glavnega mesta Rusko-Poljske samo 24 milj. Tudi če bi Nemci zavzeli železniško progo lvangorod-Lublin-Cholm, bi ne dosegli veliko, ker imamo na razpolago še dve železnici, ki vezeta Varšavo s Petro-gradom. V Galiciji je položaj neizpreme-njen. Zasedanje ruske dume. London, Anglija, 1. avgusta. — Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila iz Petrograda sledeče poročilo : Na povelje ruskega carja se je danes začelo zasedanje dume. Navzoči so bili vsi ministri ter veliko diplomatov in uradnikov. Mihael Rodzianko, predsednik dume, je rekel v svojem pozdravnem govoru. da je sedanja vojna najhujša kar jih je videl svet in da si je Rusija svesta konečne zmage. Ko je pozdravil Italijo, kot zaveznico Ri isije, je prospelo navdušenje do vrhunca. Naša armada nam je porok za zmago. Naša naloga je delati noč in dan. samo da bomo armado z vsem potrebnim preskrbeli; bojevali se bomo, dokler ne bo sovražnik popolnoma uničen. Zatem je prebral ministrski predsednik Garenikin izjava eara Nikolaja, v kateri obljubuje Poljakom avtonomijo. Zunanji minister Sazanov je izjavil, da ni za vojno odgovorna ne Rusija, ne zavezniki. Glede Italije je rekel: Ta narod je imel že dalj časa željo osvoboditi svo.ic brate izpod tujega jarma. Če bi Italiji sledile druge države, bi bila vojna lako že davno končana. Se vedno je čas. da se nam pridružijo balkanske države. To naj store takoj, brez vsakega odlašanja. — Nemški vojaki so si dali s tem najboljše izpričevalo, ker so morili otroke, posiljevali ženske in zastrupljali vojne jetnike. Narod, ki se poslužuje takih sredstev, se ne more sklicevati na ni-kako kulturo. Vojni minister Polivanov ie rekel : Sovražnik je začel zbirati pred Varšavo silno armado, ki ima nalogo zavzeti glavno mesto Rusko-Poljske in prodirati dalje v Rusijo. Če ne bo drugače, bomo prepustili sovražniku nekaj ozemlja in se umaknili za močno obrambno črto. Če bo konec dober, bo dobro vse. Najboljši dokaz za to je leto 1812. Takrat smo izpraznili Moskvo, sedaj bomo pa Varšavo. Niti najmanj ne dvomim, da bomo zmagali. Ker so se ruski vojaki že tolikokrat izkazali, je upati, da se bodo tudi sedaj. Berlin, Nemčija, 1. avgusta. — V današnjem poročilu nemškega glavnega stana se poroča o napadu nemških zrakoplovcev na francosko letalno polje pri Nancy. Vrglo se je 103 bombe, izmed ko j ih jih je 18 pogodilo cilj Francoski obrambni aeroplani niso mogli preprečiti napada. Pri Chateau Salines je napadlo šest nemških avijatikov 15 francoskih aeroplanov. Tekom boja, ki je trajal 45 minut, se je prisililo več francoskih aeroplanov, da so pristali. Nemci so se nepoško-doni umaknili, ko so dobili Francozi nova ojačenja. V poročilu se glasi nadalje, da se je odbilo vse naskoke Angležev na pozicije, katere so Nemci pred par dnevi zavzeli pri Hoo-ge v Flandriji. V bojih v Argonili so ujeli Nemci od 20. junija pa do 20. julija krog 6000 francoskih vojakov, med njimi 125 častnikov. Francoska poročila. Pariz, Francija, 1. avgusta. — V današnjem popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi, da se je odbilo nemške naskoke v Artois, katere se je vprizorilo z ročnimi granatami. V Alzaciji so vprizorili Nemci brezuspešne naskoke na francoske pozicije pri Reichsackerkopf. Dne 23. julija so vrgli francoski letalci 30 bomb na letalno polje pri Dalheim in isto število bomb na neki vojaški vlak pri Chateau Salines. V večernem poročilu se poroča o artilerijskih bojih pri Artois in v dolini reke Aisne, nadalje se-verozapadno od Rheims in v za-padnem delu Argonov. Med rekama Maas in Mosel, v okolici La Haye, se je presenetilo neki nemški bataljon, ki se je ravno formiral ter namerilo nanj uspešen artilerijski ogenj. Nemci so obstreljevali Pont-a-Mousson ter vas Maidieres. ne da bi napravili kako večjo škodo. Nemški letalci so vrgli bombe na višine pri Malzeville, pri Nancy, ne da bi povzročili kako večjo škodo. Delavci prisiljeni v vojno službo. Ottawa, Canada, 1. avgusta. — •'Kralj in dežela vas potrebujeta; mi ne.". — S temi besedami, ki so napisane na odpustnih tedenskih plačilnih kuvertah, skuša Canadian Pacific železnica pognati na evropska bojna polja svoje delavce-samce. V tem tednu se je razdelilo veliko število takih listkov ter se glasi, da se bo odpustilo še več delavcev. Rumunska in zavezniki. Berlin, Nemčija, 1. avgusta. — Poročilo Reuterjeve agenture, da je Rumunska sklenila z zavezniki pogodbo in da namerava napovedati Avstriji vojno, je neresnično. Če se bo Rumunska komu pridružila, se bo pridružila Avstriji in Nemčiji. Turki in zavezniki. Carigrad, Turčija, 1. avgusta. Turško vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo: V bližini sovražniškega tabora je eksplodiralo več naših min. U-činek je bil grozen. Velik del angleških strelnih jarkov je popolnoma uničen. Francoske in angleške ladije so obstreljevale včeraj maloazijsko o-bal, pa niso povzročile skoraj ni-kake škode. V Kavkazu se nam je na nekaterih mestih posrečilo prebiti rusko bojno črto. V Mezopotamiji so se vršili manjši spopadi. Na pokrivalu krste v kateri leži telo usmrčenega policijskega poročnika Chas. Beckerja, se je nahajala včeraj zvečer srebrna plošča s sledečim napisom: — Charles Becker, * umorjen dne 30. julija od govemerja Whitmana. Krsta še ni bila zaprta in vršile so se še priprave za pogreb, ki se bo vršil danes, ko so se sestali v policijskem glavnem stanu Deputy policijski komisar God-ley, inšpektor Faurot in okrajni državni pravdnik Martin iz Bron-xa, da se posvetujejo o situaciji. Posledica tega pogovora je bila. da se je podal Faurot v Bronx, kjer si je hotel ogledati napis. S kapitanom Wines detektivskega urada v Bronxu se je podal Faurot v hišo Mrs. Becker, kamor sta dospela ob polosmi uri zvečer. Posledica policijskega obiska je bila, da se je odstranilo napis. Glasi se, da se je mirnemu prigovarjanju uradnikov posrečilo pre pričati Mrs. Becker, da ne vsebuje napis le kriminalnega ža-Ijenja governerja. temveč da je tudi samposebi zelo neprimeren. Mrs. Becker je nato dovolila, da se je odstranilo napis. Pogreb Beckerja se bo vršil da-ner ter se bodo pogreba vdeležili policisti. Za Whitmana je slučaj končan. Albany, N. Y., 1. avgusta. — Governer Whitman je danes zvečer izjavil, da je slučaj Beckerja zanj končan. Na izjavo zagovornika Mantona ni hotel ničesar odgovoriti. "Iberian" potopljen. Neki nemški podmorski čoln je potopil parnik 'Iberian' Leyland črte. — Nikakih zapletljajev. London, Anglija, 1. avgusta. — Parnik <£Iberian" Leyland črte je bil danes torpediran in potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Podmorski čoln je najprvo obstreljeval parnik s topovi ter ubil pri tem pet mož posadke. Na krovu nekega drugega parnika, ki je sprejel posadko, sta umrla pozneje še dva člana slednje, dočim se je 61 mož varno izkrcalo. V poročilih, ki so dospela iz Queens-towna, se glasi, da so bili med ubitimi štirje Amerikanei. "Iberian" je bil angleški parnik. vsebujoč 5223 ton ter je bil zgrajen leta 1900 v Sunderland za Leyland & Co.. v Liverpoolu. Washington, D. C., - 31. julija. Oficijelno poročilo ameriškega konzula Frosta v Queenstown na državni department je razpršilo vse bojazni, da bi mogel potop parnika "Iberian" dovesti do zapletljajev z Nemčijo. Iz poročila konzula je razvidno, da se ni brigal kapitan parnika za signal podmorskega čolna ter da je skušal pobegniti. Poročilo konzula se glasi: — Parnik "Iberian" potopljen od podmorskega čolna. Wiley, ameriški konjski hlapec, ubit. Ladijski zdravnik Burns, ameriški državljan, pravi, da je pričel podmorski čoln obstreljevati parnik šele potem, ko se slednji ni brigal za signale. Dal jim je časa. da so šli v čolne. Noben drugi Amerikanec ranjen. Štirje ribiški parniki torpedirani London, Anglija. 1. avgusta. — Ribiški parnik "Quest", "Strive", "Achieve" in "Athena", vsi iz Lowestoft, so bili potopljeni od nekega nemškega podmorskega čolna. Posadke so se rešile. Gorila poginila. Triletna gorila, ki je bila od meseca septembra lanskega leta v newyorskem Bronx* parku, je včeraj vsled prevelike vročine poginila. v Z italijanske fronte. Izpraznjenje Trsta? Iz vseh to varen v Trstu se je baje spravilo stroje, kar znači izpraznjenje mesta. OFENZIVA. Italijani pravijo, da so začeli z ofenzivo v Trentinu. — Izgube dalmatinskega polka. General Oarranza skrbi za živila. V glavno mesto Mehike so že začeli dovažati proviant. — General Angeles je zopet v Mehiki. LOUIS CABRERA. Carranzov finančni minister se bo posvetoval z državnim tajnikom Ljmsingom. — 250,000,000 pesov. London, Anglija, 1. avgusta. — Iz Rima je prišla danes zvečer nepotrjena (!) vest. da se pripravljajo Avstrijci na izpraznjenje Trsta in da se je že spravilo stroje iz tovaren za municijo. Ženeva, Švica. 1. avgusta. — V poročilu iz Ljubljane na "Tribune de Geneve" se glasi: — Italijani so pričeli s splošno ofenzivo na tirolsko-trentinski ter karnski fronti ter prislili Avstrijce. da so zapustili nekatere njih najbolj močnih utrdb. Dalmatinski polki, ki so naskočili Frei-kopf, so izgubili do 60 odstotkov mož. Italijani so prodrli drugo avstrijsko obrambno črto na kraški višini ter zavzeli več milj za kopov. Rim, Italija, 1. avgusta. — Včeraj zvečer je izdalo italijansko ministrstvo sledeče poročilo: — V gorenji dolini Camonica je obnovil sovražnik v noči 30. julija svoje naskoke. Izjalovili so se posebno proti našim pozicijam pri Refugio Garibaldi. Energična akcija naših prednjih straž je za dostovala, da se jih je vrglo nazaj. — V isti noči so na karnski fronti vprizorili sovražni oddelki dva naskoka na goro Freikogel. katera se je pa odbilo. Tekom dneva je pričela naša infanteri.ja podpirana od artilerije. z ofenzivnim gibanjem v okrožju Val Piccolo ter je zavzela črto močnih avstrijskih utrdb. — Sovražnik je imel velike izgube in tudi število vojnih ujetnikov je veliko. Kljub temu pa so vprizorili Avstrijci na večer pro-tinaskok, katerega sc je pa tudi odbilo. — Operacije pri Soči, posebno pri Plaveh, se razvijajo ugodno. Po razdejanju močnih zaprek iz bodeče žiee. smo se razširili v smeri proti jugoiztoku ter zasedli obronke gore Ivovk in okolico Za gore. Dunaj je dobil dober kruh. Bern, Švica, 1. avgusta. — Od včeraj naprej ima prebivalstvo Dunaja dva vira velikega zadovoljstva. Prvič, mu ni treba več jesti slab vojni kruh. drugič pa jc padel Lublin v roke Avstrijcev. V zadnjem času je dospela na Dunaj velika zaloga nemške pšenice in cena moke je padla. V mestu vlada velikansko navdušenje radi padca Lublina. Nezaželjeni državljani. Washington, D. C., 1. avgusta. Delavski deparment je objavil, da ne morejo inozeinci, ki so vzeli prvi državljanski papir, a nato vstopili v armado njih rojstne dežele ter stem prelomili prisego, postati državljani na podlagi tega prvega papirja. Ako hočejo postati državljani, morajo vzeti nov prvi papir ter čakati predpisani čas. Vojaško službo v inozemski armadi je smatrati za nepostavno prekinjenje neprestanega bivanja v deželi. Istotako izgube državljanstvo Amerikanei, ki služijo v kaki tuji armadi. ROJAKI POZOR! Banda newyorskih sleparjev je zopet na delu. Ti ljudje vam v svojih cirkularjih obljubujejo vse mogoče stvari, samo, da bi jim sedli na limanice. Razširjajo tudi neki slovenski list in delajo potom njega reklamo za svoje podle in sleparske namene. Kdor dobi kak cirknlar, naj ga vrže v peč ali naj ga pošlje nam. — Bratje Hrvati so imeli s temi ljudmi že bridke izkušnje, ker so jih osleparili za težko prislužen denar. Rojaki pazite, da tudi vas ne oekubijo. ■ - Washington, D. C., 1. avgusta. Carranzov general Gonzales je zopet zasedel glavno mesto Mehike. Carranza si na vse načine prizadeva, da bi zamogel spraviti iz Vera Cruza v glavno mesto veliko zalogo živil ter da bi tako zmanjšal bedo med prebivalstvom. Včeraj je že dospelo v Mexico City par vagonov turščice. Ob vsej progi so razpostavljeni Carranzovi vojaki. Vlaki imajo male zamude, sicer pa vozijo še precej redno. General Gonzales še ni v mestu, ker se mu zdi potrebno pregnati Zapatiste in jih napraviti neškodljivim. Villova agentura odločno de-mentira. da bi bila Villova armada pri Torreonu premagana. Nogales, Sonora. 1. avgusta. — Danes je zopet dospel sem general Angeles. Do mednarodnega mosta so ga spremili ameriški detektivi. Na meji ga je sprejel general Mav-torena in ga spremil v mesto. Angeles bo poskušal pridobiti Car-ranzova generala Obregona in Iturba ter s pomočjo Viile začel z novo kampanjo proti Carranzi. Nogales, Sonora, 1. avgusta. — Na ameriškemu parniku "Moro Castle'* je dospel sem Carranzov finančni minister Louis Cabrera, ki bo odpotoval v Boston in Washington, kjer bo konferiral z ameriškim državnim tajnikom Lan-singom. Baje bi rad dal v Združenih državah tiskati za 250 milijonov pesov papirnatega denarja. Ko so ga hoteli časnikarski poročevalci vprašati, knj je pravzaprav namen njegove misije, ni hotel nikogar sprejeti. Z istim parnikoni se je pripeljal tudi Arnold Sehanklin. ameriški generalni konzul v glavnem me-i stu Mehike. Rekel je. da ga je poklical državni tajnik Lansing v Washington, ker potrebuje mita učnih informacij glede seda njega položaja v Mehiki. Nadalje se je pripeljal z istim parnikom Amerikanec Harry Berliner, zastopnik neke ameriške družbe za pisalne stroje. Izjavil je. da še sam ne ve, zakaj so ga mehiške oblasti izgnale, iz izjav potnikov se da sklepati, da se situacija v Mehiki ni veliko izpremenila, ampak da še vedno vladajo stare razmere. Anarhija na Haiti. Z dovoljenjem vlade v Washing-tonu so se izkrcali na Haiti francoski mornariški vojaki. Washington, D. C., 1. avgusta. Po vprašanju pri vladi v Wash-ingtonu je izkrcala francoska kri-žarka "Descartes" oddelke mornariških vojakov za varstvo francoskega poslaništva v Port-au-Prince. Iz dejstva, da je francoski poveljnik najprvo vprašal za dovoljenje v Washingrtomi, se sklepa tukaj, da priznava Francija posebno stališče Združenih držav, napram republiki Haiti ter jih v gotovem smislu smatra odgovornim za tamošnje razmere. Glasom poročil, katera je poslal danes ameriški admiral Ca-parton, se niso vršili v Port-au-Prinee nikaki nadaljni boji ter jo zopet zavladal mir. Kar pa je poročal admiral glede političnih razmer, se ni moglo izvedeti, ker niso hoteli uradnkii o tem ničesar povedati. Za sedaj se pričakuje odločitve predsednika, v koliko naj se vmešajo Združene države v notranje razmere na Haiti, če se hočejo Združene države zadovoljiti s tem, da za enkrat napravijo red ter umaknejo izkrcane čete, ali pa nameravajo podvzeti korake, da se odpravi neznosne razmere ter prepreči vedno ponavljajoče so revolucije. Nemški podmorski čoln razdejan. London, Anglija, 1. avgusta. — Neka Reuter-jeva brzojavka poroča iz Kodanja. da je bil neki nemški podmorski čoln razdejan na poskusni vožnji mod Kiel in Feh-marn in da je izgubilo vsled te nesreče dvanajst ljudi življenje. Neki nemški podmorski čoln je danes torpediral in potopil angleški ribiški čoln "Tors." Številna naroČila. Pittsburgh, Pa., 1. avgusta. — Pit t sb urške tovarne in druge naprave obratujejo sedaj noc in dan, da izvršijo inozemska naročila v višini $91,000.000.— Usmrčenje morilca. London, Anglija. 1. avgusta. —-Usmrčenje Josepha Smith, ki je umoril tri svoje žene. je Mlo določeno na 18. avgusta. Povratek Burzeva. Pariz, Francija, 1. avgusta. — Petrogradski poročevalec lista "Temps" poroča, da je dobil znani ruski nihilist Burzev dovoljenje, da se sme vrniti v Rusijo. — Prepovedano pa mu je bivanje v Petrogradu in Moskvi ter tudi potovanje v inozemstvo. Panika na parniku. Kakih 2000 potnikov r,a-parniku "Grand Republic" je preživelo včeraj zvečer v bližini Coney Islanda dvajset strašnih minut. Parnik je prišel iz Ročka-way ter hotel pristati, da izkrca potnike ter vzame druge na krov. Naenkrat je nekdo na spodnjem krovu zakričal: — Otrok je padel črez krov! — drugi pa: — Ogenj! — Nastala je strašna na-nika. Vspričo svežega spomina na katastrofo v Chicagu je vse prijelo za rešilne pasove, dočim so ženske in otroci vpili ter pripomogla, da se je razširila panika po vseh treh krovih. Panika jo postajala vedno večja in le hladnokrvnosti posadke in častnikov se je zahvaliti, da ni prišlo do večje katastrofe in kapitan je moral z revolverjem v roki krotiti razburjeno množico. Ko je pristal zvečer parnik v New Yorku. je bilo opaziti sledove panike. Kapitan je izjavil, da ni bil nihče ranjen in da ni nikdo padel črez krov. Pozor, pošiljatelji denarja l Denarne pošiljat ve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni x / Italijo, pošta gTe nemotijeno pre- ' ko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem, Primorskem, za Txuul1. ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K $ K $ .80 I 120.... 10.21 10.... 1.60 I 130____ 20.hO 15____ 2.10 110.... 22.40 20.... 3.20 150____ 21.0C 25____ 4.00 160.... 2r,. 60 30____ 4.80 170____ 27.2) 35____ 5.0Q 180 .. hO 40____ 6.40 100 ... 30.40 45. 7.20 200 ... S2.00 50____ 8.00 250 _ 4O.00 55.... 8.80 300 .. 48.00 60____ S. 60 3-r»0 50. CO 65.... 10.40 4'K) ... £4.00 70.... 11.20 4Ei() ... 7 a. 00 75____ 12.00 500,.„ g« i.OO 80,... 12. HO 600 .. 90.00 85____ 13.60 700.... 112.00 90.... 14.40 800____ 128.00 10©...* 16.'*0 000____ 144.00 110 ... 17.60 1000____ 160.00 , Ker se cene sedaj jako spremi« ; njajo, naj rojaki vedno gledajo n* naš oglas. TVRDKA FRANK S 4 K SER, 82 Corttendt St., New York, H, & GLAS NARODAriŽ. AVGUSTA, 1915. "SLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by tbe Moronic Publishing Co. (* corporation.) TRASFK „>AK?ER, President. « LOUIS BENEDtK, Treasurer. jii< vojne kot premožni, kojili vloge svinčena zrna, skozi čevlje sili ne-j v prvih dveh sobah pojo voja-v baukah so izgubile do 30 od- j prijet na vlaga do nogavic. Nič za- ki, se smejejo, zbijajo šale in mar-stotkov na vrednosti. j to, dalje, notranjščina naj se ze- si kateri izmed njih bi se najrajši Vsa ta razmišljanja dovedejo nači z vnanjščino. Izložbena okna razjokal. Tam nekje daleč pod AVellsa do sklepa, da bo sledila so motna, jedva se razločujejo gozdnim robom, visoko pod čr-vojni cela vrsta socijalnih pre- razložene reči skozi debele goste nim, vedno šumečim lesom stoji obratov, ki se ne bodo pojavili' kaplje, polzeče v debelih črtah po hiša. Spomladi jo je bil dal na-potoni nasilja, temveč vsled po- Šipah navzdol. Pri mesarju na novo prcbeliti, prenovil ji je stre-polnoma izpremenjenih ekonom- voglu visi v oknu velika svetlo- ho, da ne l>0cio puščala, in kupil skih pogojev. |rjava gujat, nenavadno povečana, je na semnju brejo telieo ter jo V teh izvajanjih je videti, dap0glej jo od katerekoli strani, prignal v stajo. In mlada žena, jutro, ji je gibala za pod to prenov- treba domišljati, da se bo ti izvr- j pokazati ti nasprotno plat. Pod ]jeno streho. Stari oče je poseda-šili na lahek način ali sami od se-jnjo obila krvavica, po vodnih ra- Val zunaj, zunaj pod košatim dre be. Izzvali bodo velikanske boje zali presekana na mnogo delov, vesoin, mati, nagubana kakor ja-in če hoče delavstvo pri tem.kaj Oboje obseva medla luč, kakor bi bolko, je pospravljala po kuhinji sijala skozi rjave saje... jn gledala snaho z dobrodušnimi, Kam? Dalje... iz ulice ulico, zadovoljnimi očmi. Mlado življe- pridobiti, mora biti organizirano Preti vsem pa ga ne sme motiti napačen patriotizem, da brani nazadnje... V kavarno? Ceinu? nje je imei0 priti kmalu pod to svoje pravice do skrajnih konse-kvenc. Angleško delavstvo se je obneslo v tem oziru ter daje delavcem drugih narodov sijajen vzgled. Dopis. Citati časopise, srebati črno broz- streho, mlado življenje v nadome go, zehati... umirati... V go- stil0 starega. In prišlo je, prišlo stilno? Bodisi. Caša vina omaje moj tem, ko že jii bilo več njega duha, da razprostre svoja krila doma, ko je bil oblekel že vojaško in se dvigne više, nekam v oblake suknjo in je vedel, da bodo pre-in pozabi, da jo sredi blata in tekli meseci, predno mu bo dode-gnojnice. Torej v gostilno, naj ]jeno, da se njegove oči napijo bo! prve očetovske sreče. . . In tam New York, N. Y. — članom podružnice Slovenske Lige v New Yorku, Brooklynu in okolici naznanjamo, da se vrši v četrtek 5. avgusta ob 8. uri zvečer v dvorani lvueler & Mrak (prej Vogrič), vogal Graham Ave. in Stagg St., Brooklyn, seja. Po seji bo glasovanje glede predlogov, ki jih je Kot je bilo pričakovati, je po-;ročil konec prvega leta svetov- vrsto razmižljevauj J stavil glavni blagajnik, kako naj Veža je polna vojakov, na levi 0b vodi, ob čistem potoku, kjer pisarna, pred durmi straža, za se sklanjajo vrbe in jelše nad zi dvoriščem brleča luč, kažoča bajoče se valčke, kjer raste robi slamnata ležišča na golih tleh. dovje in zori rdeče malinovje — Nad ležišči lesene police, na po- tam je zapustil onile veliki mož licah tornistri. pločevinaste sko- z dolgimi šeetinastimi brki svojo delice, puške, šara in navlaka. V bolno ženo, priklenjeno na po dolgem prostoru temne postave, steij ^e nekaj mesecev, in polej, po dve in dve skupaj, po tri, po 31je je zaplistii troje, četvero otro- štiri. Smeh in liripavo vpitje, iz čiČev, katerih najstarejši je še gruče v ozadju pesem, domača lepa pesem, a tu se glaseča kakor i/i i.- dosedanjega poteka, žrtev,razdeli dosedaj nabrani denar, -b ter domnevnih posledic, ki cluni, pridite vsi, ker je ta točka izvanredno velike važnosti. Na-svidenje v četrtek zvečer! — Odbor. Fort Washington, Wis. — Seja podružnice Slovenske Lige se bo vnsila dne 8. avgusta ob štirih popoldne v hiši št. G17 Grand Ave. Oni, ki bi radi pristopili k tej prepotrebni organizaciji, naj pridejo malo pred četrto uro. Na vsporedu bo več važnih točk. Rojaki, ne zamudite te prilike! Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos ! — Odbor. Cicero, 111. — Ko se je prevrnil v Chicago Riverju parnik "Eastland", je izgubilo samo iz tega kraja 400 oseb življenje. Pogrebi so se vršili cele tri dni. Pri poslopju Western Electric Co. je ležalo cele kupe mrtvecev. Na 48. Ave. so bila vrata vsake hiše o-prcmljena s črnimi trakovi in pj-eprogami. Samo v eni hiši so se ponesrečile tri družine, skupaj 19 oseb. Tako žalostnih prizorov nisem še nikdar videl. Najbolj žalosten dan je bil dne 26. julija, ko so pričeli na 54. Ave. in 24. Pl. pobirati pogrebniki mrtve iz hiš. Vsak, ki je bil navzoč, je imel solzne oči. Dež je strahovito lil, kakor da bi hotel vse vtopiti. Skoraj raz vsako liLšo je plapolala črna zastava. Potopilo se je tudi veliko naših rojakov. Za Mr. Franka AVebra in njegovo soprogo Uršulo sem izvedel, da sta se rešila. — J. F. leze sedaj za nami. Večina teh razmotrivanj je seveda pesimističnega značaja. S skrbjo se gleda v bodočnost, ko se omenja velikanske žrtve v blagu in krvi, katere se je že doprineslo, in ko govori o nadaljnih, mogoče še večjih žrtvah, katere bo treba doprinesti, ako se bo krvava borba še dolgo nadaljevala. V vseh raz-niotrivanjih se daje izraza mnenju, tla se bodo posledice v polni meri pokazale šele po sklepu miru in da bo napredek človeštva zaostal za desetletja. Neki ameriški profesor na Yale v*"učilišt'*u pa je opozoril na posledico vojne, katero se je dose-Še malo upoštevalo in ki bo v resnici večjega pomena kot vse razdejanje blaga in imetja. To so "prazne zibelke prihodnjega rodu" vsled brezobzirnega klanja najmočnejših, najbolj zdravih mož v Evropi. V nasprotju s temi pesimističnimi naziranji pa je tudi čuti glasove, ki zastopajo ravno nasprotno mnenje in ki zrejo polni upanja v bodočnost. Pri teh nimamo v mislih častnikov in prctepaeev, katerim pomeni vojna rokodelstvo in ki pripravljajo militarizmu zlata tla. Tudi ne klike profesorjev, ki prisegajo na idejo nadeloveštva ter vidijo v vojni preporodilno kopel j za pomehkuženo človeštvo. Gre se za delo angleškega pisa-telja H. G. \Vells-a, ki je znan vsled utopistično-fantastičnih romanov, katere je napisal in v katerih skuša naslikati in opisati bodočnost človeškega rodu. V svojem letnem razmišljanju glede vojne pride — opirajoč se na opazovanja v Angliji — do kaj čudnih sklepov. On je še vedno naziranja, da je vojna veliko zlo, a na drugi strani mora priznati, da je Anglija danes čistejša, krepostnejša in lepša dežela, kot je bila pred julijem lanskega leta. V splošnem je tudi veselejša. Po mnenju pisatelja je prostovoljna vojna služba kaj dobro uplivala na mlade ljudi, ki so zapustili tovarno, plug, urad, prodajalno in učiLni-eo, da se uvrstijo v "najlepšo demokratično armado sveta". In v armadi se nauče mladi ljudje nekaj, česar preje niso poznali: Vrnili sc bodo v prejšnjem duševnem razpoloženju"; boljše bodo disciplinirani, a ni5 vec tako hlapčevsko ponižni. — "Uveljavlja zopet star princip: Vsi sred st vn dežela so sedaj na razpolaga onim, ki služijo deželi in ta princip bo ostal v veljavi tudi po končani vojni. — To pa bo dovedlo za Anglijo do izvanrednih posle-die. Moč konservatizma, ki je dosedaj duši! vse življenje v Angliji. smatra Wells za vselej zlom-Jjeuim, V^udilg se je bolj živo, vedno meril platno. Kje so? Kaj je ž njimi.' Jutri ali pojutrišnjim ubit krik, prihajajoč iz tesnobe in je odhod, odhod v Bogvekam... Mrtvi in živi, Nekaj spominov iz polpreteklega časa. Spisal Josip Stariha. III. Dež škropi na okna, pomešan s snežinkami. Neprestano polega po tleh, po dvorišču, po vrtu, po cestah in potih. Oddaleč se že beli gozd, bela odeja se razgrinja vedno niže, se pomika proti dolini, v pozno jesenskem hladnem mraku drgetajoči. Blato se kopiči po mestnih ulicah, po tlaku, škropi ob hiše, da izgledajo spodaj kakor mokre cunje, v dolgih vrstah razobešene, vlage se cedeče. Zavihanih hlač hite možki dalje, tesno ob zidu, glave tišče med ovratniki sukenj. Ženske dvigajo krila do gležnjev, drobni čevljički pljuskajo po umazani mešanici, da brizga po pisanih nogavicah. Medlo žvenkečejo sablje in ostroge častnikov, klopoče usnje na nogah navadnih vojakov, hitečili po svojih opravilih. Sredi ceste se težko premikajo naloženi vojaški atozo-vi, široki sledovi se črtajo za visokimi kolesi, motno se bleščečimi v odsvitu prvih prižganih obulič-nih svetilk. Brozga §e kopičit a nepojmljivega strahu. Kakor iz železne kletke, ob katere ograji pojemajo moči, lioteče izsiliti prehod v prostost. . . Čemu se ustavlja noga? Čemu leze nekaj mrazečega po hrbtu navzdol? Mimo!... Noga prestopi gostilniško sobo, prehodi prvo, natlačeno s sivimi, modrimi, rdečkastimi uniformami ter se prerije skozi drugo, napolnjeno z nerazločnimi postavami, jedva se črt a j očimi iz sivkastih oblakov dima, sapo jemajočili. In tu sem v tretji. Omizje zasedeno... sami novi obrazi... A vendar. Čemu ne bi sedel? Nekaj stare pravice imam, nekoliko samo, vendar pravice. Pravice si ne daj vzeti nikdar, če je še tako majhna in neznatna. Podobna je gorčičnemu semenu... položi ga v .prava tla, pazi, da ga ne pozob-ljejo ptice izpod neba, ogradi in neguj in zraste v tvoje ve- selje, v radost tvojih oči in tvojega srca. Pravica! Predstavim se. Hm... vendar niso sami tujci, ki vstajajo. Že dolgo zabrisani, skoro pozabljeni obrazi, ki si šel včasih mimo njih brezbrižno, vstajajo pred teboj. In sedaj ti naenkrat niso več brezbrižni, hipoma začutiš, da so ti bližji, kakor se ti je dozdevalo nekdaj, v onih davnih časih, ki so zaostali daleč za goro. Srcu tvojemu so dražji, nego bi si bil kdaj mislil v prejšnji prešernosti in objestnosti mirnih časov. Kakor bi vstajali ic groba, drug za drugim, oče, brat, prijatelj, tovariš, znanec. .. vsi obdani z dehtečim cvetjem spomina iz nekdanjih dni... "Odkod?" "Odkod vemo, prijatelj. Ali — kam? Ni ga težjega vprašanja." "Nove struge so si zarezale reke... po njih se valimo dalje, ne da bi vedeli, kje nas vržejo ob breg." "Danes tukaj.. . jutri tam... " "Danes sit, jutri lačen." ' Danes rdeč kot makov cvet, jutri bledejši od belega platna." "Danes živ — jutri mrtev." Pivo se peni v čašah, iz kota greje peč, zdramila se je zadnja muha v špranji ob peči, pogladi si z nogami prozorne peroti, prileti in sede na plešasto glavo rezervnega častnika. "Star si že, prijatelj, pa imaš še muhe!" Zasmeje se dobričina, udari z zalito desnico po pleši. "Vsi jih imamo — muhe." "In pa še kakšne!" "Bog ve, če sede še katera prihodnje leto ob tem času na tvoj svetilnik, Francelj9" "Če ne muha... pa... pa... črviček___" Francelj pokaže s kretnjo po mizi, kako takšna živalica mrgoli, kako se zajeda — v kožo... "Toda kod hodi prijatelj M.? Ali je tudi moral iti? Dvainštiri-doset jih že ima.^" in oni so tam, tam... sami in zapuščeni. Brki podrhtavajo, desnica. noseča eašo proti ustom, po-drliteva... A vojaki pojo, se smejejo, zbijajo šale... "Kaj pa vi. gospod kurat? Kako se počutite tukaj?" "Žalostno . .. žčilostno ... preveč dobrega se ne vidi." "Zares da... težki časi." "Rajši bi bil doma na svojem griču, čeprav..." "Med svojimi ovčieami, kaj ne, gospod kurat... A tukaj so sami koštruni, ha, ha!" Duhovnik se nasmehne, oči se veselo zabliskajo in zabliskajo se zlati priži na črnili rokavih. Na zgornjem koncu mize -se smehlja lekarnar, z desnico gladi svoje rjave brkiee, levica drži za čašo. "Vse bi bilo prav, samo da bi človek imel več dela... Tako pa od dolgega časa ne veš, kam bi se zagledal." "Lepše je bilo v Trebnjem pri Pepei, kaj ne da?" "Kaj ti veš, kje, prijatelj. Ne čeljusti se!" "Ali ga vržem ven?" "Ti ga daj, Kapselj!" "Zapojmo!" Večer poteka, soba se polni z dimom. Visoko gori pod stropom se vijejo kolobarčki, vedno temnejši. Razgovarja se pri mizi vsevprek, vsak zastopa svoje mnenje, a nobeden noči slišati, kaj pišejo časopisi. Ob enajstih se dvigne vse, počasi se razide proti domu. . . Tako poteka dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mesecem. V sobo pribuči val in odnese tega in onega, vrzel nastane ob dolgi mizi, a za nekaj časa se zamaši z drugim, ki je prišel na mesto prvega. Kako bi jih imenoval vse, ki so bili in so šli, kdo bi vedel, kateri izmed njih se še povrnejo, katerih ne bo nazaj nikdar več?! Na dolgo in na gosto bi se.napolnile strani, ako bi hotel posvetiti par vrstic vsakemu izmed vas, ki ste šli tod mimo. In spodobilo bi se, zakaj doživljaji iz teh dni ostanejo daleč vidni pomniki, naj-neznatnejša reč zadobi veljavo, naj skromnejša beseda postane lahko meso in kri. A morda še pride čas, ko bo ta ali oni nastopal kot samostojen junak na po-zorišču bodočnosti in takrat pridejo na dan tudi vaša imena, ki se dajo sedaj samo uganiti. Črnovojniški gažisti. Domobransko ministrstvo je odredilo, da morejo vsled razširjenja črnovojniške službene dolžnosti postati zopet črnovojniški gažisti nekdanji častniki, vojaški uradniki ali oficirski aspiranti, če so bili pri črnovojniškem pregledovanju potrjeni za službovanje ili pa če so že pred pregledovanjem prosili za imenovanje za čr-novojniškega častnika. FARMA NA PRODAJ. Farma obsega 80 a krov, 20 akrov popolnoma očiščene, z gospodarskim poslopjem, eno miljo in'pol od železniške postaje in pošte ter lepo napredujočega mesteca. Cena $2800. Če kdo želi natančneja pojasnila, naj se obrne na lastnika: Frank Mehle, Hrvati — junaki. "Narodno Jedinstvo" v Splitu, Dalmacija, priobčuje: Grahovo, junija 1915. Spoštovani gospod urednik! Za ilustracijo, kako se drži naša hrabra vojska proti per-hdnemu in zahrbtnemu sovražniku, Vam pošiljam tu prepis dopisnice, ki jo je iz italijanskega bojišča poslal svojemu očetu g. poročnik Vladimir Markovič, sin tukajšnjega občinskega stražnika Mile Markovič a. Pristavljam, da se je pri tej priliki uresničil stari pregovor, da "sokol leže samo sokole"', ker sem na lastno uho slišal starega Markoviča, ko je odprav ljal svojega sina v bojno vrsto, rekši: Naj pojde in naj se junaško bori za svojo domovino, saj se je temu tudi posvetil. Dopisnica se glasi: Dragi oče! Jaz sem hvala Bogu zdrav in dobro se mi godi, kar želim tudi Vam vsem iz srca. Ali ste morda slišali in čita-li. da sem imel veliko srečo na bojišču. Dne 5. junija sem bil s 60 Dalmatinci poslan proti Italijanom. Okoli polnoči me je obkolilo 5000 Italijanov. Posrečilo se mi je vse Italijane razgnati, krog 300 pa jih ubiti in raniti. Celo noč sem se z njimi boril, nato pa sem se s 5 ujetniki vrnil k svojemu bataljonu. Tam sem prejel veliko pohvalo in predlagan sem za veliko odlikovanje. Morda boste tudi v časopisih kaj čitali o meni. Sprejmite mnogo srčnih pozdravov od Vašega sina Vladimara. Poslanec oproščen. Socijalnodemokratični poslanec Gloekel je bil obtožen, da je na nekem javnem shodu liujskal proti državni oblasti, a divizijsko sodišče v Plznu na Češkem ga je oprostilo. Čevljarjeva ženitev. 'na po vrhu. Ali zapomni si dobro, 1 dragi Makabejec, kaj ti sedaj rečem. Spravi vso svojo poezijo skupaj ter zloži slavnostno pesen, da boš novoporočeni par dostojno proslavil pri pojedini. Za nevezano proslavo preskrbim že jaz. — Dobro, takoj se lotim. — Prav, ali na vsak način ne v oktavah, temveč v teremah. — Zakaj pa ? — Ti si v drugič tepec. Ko nam prebereš pesen, je pač ne boš bral nhio v jedili sapi, temveč za vsako kitico se malce oddahneš ter kaj založiš v usta, temu se pravi umetniška pavza. Sedaj čuj račun : — Recimo tvoja slavnostna pesen je dolga 72 vrstic, kar je malenkost. Če jo spoješ v oktavah, imaš 0 Iščem svoja dva prijatelja GA-ŠPERA SEOULIN in JANEZA FRADELJ. V maju letos sta odšla iz Cass, W. Va. Prosim, če kdo ve za nju naslov, tla ga mi javi, ali naj se sama oglasita. — John Ban, 172 Center St., Barberton, Ohio. (2-4—8) NA*I ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaščeni pobirati narofi-"Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče iwsle: Jenny Lin d. Ark. La okolica: Michael Clrar. San Francisco, CaL: Jakob LorSln. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadvilie, Colo.: Jerry JamnlX. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M. odmorov, če jo spoješ v teremah Rojtz, Frank Janesh ln John Genn. imaš 24 odmorov. Devetkrat ali pa j Saiida, Colo, in okolica: Lool» Oo- štiriindvajsetkrat založiti v usta steUo (The Bank Saioom. ni vsejedno, vsaj pri poeziji ne. — Prav imaš! — Pa ne pozabi .proslavljati tudi neveste, saj veš, da naju čaka že čez štiri mesece radi stanarine. Ce dobro pogodiš, bo čakala dobra žena še štiri. A glavna st valje, tla mi povzdigneš sosedno čevlja rstvo, radi najinih čevljev, veš. Kakor vidite, se je nama smejala sreča iz vsega grla. — Poroka je res bila in pojedina in midva sva bila tudi povabljena. Tilho je strašno zajemal in pil ga je tudi sorazmerno, a pozabil ni hvaliti na desno in levo vabljenim gostom ženinovo dobrodušnost. Do vrhunca sem jo povzdignil seveda jaz s svojo ženitvanjsko pesnijo z natanko 24 odmori. Zvečer smo ga imeli vsi pod kapo. Drugega jutra sta novoporoče-na odpotovala na ženitvovanjsko potovanje v Gorico, midva s Til-hom pa sva praznila vse še količkaj polne steklenice, vesela, da Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch ln Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, 111.: Jernej B. Verbis, 836 Aurora Ave. Oglesby, I1L: Math. HrlbernUi. Depue, 111.: Dan. Badovl--Chicago, IlL: Frank Jnrjo.^— La Salle, 111.: Mat. Konip. Joliet, 111.: Frank Laurlch, Jobn Zaletel In Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Waukeran, IlL: Frank Petkoviek In Math. Ogrln- So. Chicago, III.: Frank Čem« in Rudolf PoŽek. Springfield. 111.: Matija Barborlč. Frontenac, Kans. In okolica: Frank Kema Mulbery, Kant, la ekollea: Martin Cos. Calumet, Mick. 1b ekellca: Pavel Slialtz In M. F. Kobe. Detroit, Mich. In okolica: Joseph Glaslč. Manistique, Mich, la ekollea: B. Kotztan. So. Range, Mich. In okolica: w. u. sva se odkrižala na tako lahek na- 'LikortS. Ferdo Plemič. Živel je tik hiše. kjer sva prebivala jaz in tovariš moj Tilho. čevljarček dobrih in slabih lastnosti. Dobra lastnost njegova je*bi-la, da je nama nekdaj sešiL vsakemu po par čevljev, slaba pa, da je prišel trikrat v tednu terjat plačilo zanje. Prve mu nisva zamerila, ker nama ni šlo v glavo, kako se1 more kaj zameriti osebi, ki šije čevlje. Radi druge njegove lastnosti sva pa sklenila ne vznemirjati se preveč, ker svet poboljšati je najhuji in najnehvaležnej-ši posel, ki ga more prevzeti človek. Tako je bilo vse lepo v redu, kar pride nekega dne Tilho ves vesel v najino sobico. — Cuj, naš čevljar se ženi. — S kom neki ? — Z našo gospodinjo. Čevljar je bil namreč prileten samec, najina gospodinja pa udo-va brez otrok. — Ej ja! — Seveda se in kmalu bo pogreb. — Poroka, si hotel reči. — Je vse jedno. Vendar veš ti. kaj to pomeni za naju? — Hm, hm. —To pomeni mnogo. V prvič pomeni, da se bova sedaj kmalu zopet pošteno gostila. — To je res. — Potem pomeni to, da nama bo popustil čevljar dolg. — Zakaj neki? — Ti si tepec! — Tepec bi bil le on. — Ti si tepec! — ponovi Tilho še bolj kategorično in stavi roki v hlačina žepa. — Prosim zakaj? — Prvič zato, ker ne veš, da je naš čevljar hodil k nama radi najinih čevljev. Drugič zato, ker ne veš, da se je tako seznanil z najino gospodinjo. Tretjič zato, ker veš, da se bosta vsled tega znanja poročila. Četrtič zato, ker ne veš, da sva konečno pripomogla njemu midva k tej zakonski sreči. Petič zato, ker ti jaz rečem, in če rečem jaz komu tepee, ga po znam vsaj toliko kolikor samega sebe. — Ti imaš prav. Tedaj bo konec njegovih terjatev. čin jednega upnika. Tretjega dne zjutraj. Tilho je imet mačka, jaz ti vojnega. Tilho si je obrisal obraz v mojo suknjo, jaz v neko njegovo I sliko, ki je zavita tam ležala na mizi. Tilho si je jel krtačiti svoje spodnje hlače, jaz srajco. Tilho je nataknil na vsako roko po je-den čevelj in potem skakal kakor obesden po sobi. — Kaj ti je, Tilho? —Čevlje bi si rad osnažil. — Pa? — Svoje desnice ne najdem, da bi prijel za krtačo. — Desnice, hm? Jaz imam dve. Tu potrka nekdo na vrata. Takoj smukneva pod odejo, jaz z glavo naprej, Tilho s čevlji. — Vendar sva primolila oba hkratu z nosom na dan, ko vstopi čevl.j naš novi gospodar. — Dobro jutro! — de kislo. — Lahko noč! — reče Tilho. — Z bogom! — rečeni jaz. — Prišel sem. da se kaj pomenimo radi čevljev. — Bi jih radi osnažil i, — vpraša Tilho. — imate li desnico/ — Pacati jih bo treba, menim. — Kaaa j ? — se začudim jaz. — Kaaa j ? se začudi Tilho. Streznila sva se oba hkratu. — Seveda, vse stare dolgove treba poravnati. — Vi ste filozof! — reče Tilho. — To mi ni nič mar. jaz hoecm ■ed. Sedaj sem prevzel jaz vso stvar v roke. V računih najdem tudi. da sta moji soprogi dolžna stanarino za štiri mesece. Tudi to mi bosta poravnala v teku ted-dna. Z bogom, gospoda! — Nesramna nehvaležnost! — vzkliknem jaz. — Oii je filozof! — vzklikne Tilho. Nato sva zasmrčala oba. Box 27, Sheldon, Wis. X4x 26&29-1 2&5-81 ____, _ Konec, konec m še pojedi- Prostovoljci. V Makarski v Dalmaciji se je v treh dneh priglasilo nad 400 moških, ki niso bili pri prebiranju potrjeni za prostovoljce, da branijo morsko obrežje. Sestavlja se že prostovoljska četa, kateri bo poveljeval bivši poslanec Klarič. Uojitev ruščine na Angleškem. Kako sc trudijo Angleži sedaj, da bi si z naučenjem ruščine priborili tudi ruski trg, dokazuje neki članek lista "Times". Razni ruski kurzi se vrše po raznih visokih in trgovskih šolali, v raznih knjižnicah se v zadnjem času zlasti priporočajo ruske knjige, povsod sc dela propaganda za ruski jezik. Fpa se, da bo vojna znatno zvišala število slušalcev teh ruskih kurzov. Pa tudi založniki skušajo z izdajanjem del velikih ruskih mojstrov zvišati zanimanje za novega prijatelja Anglije. Nepotrebno bi bilo pač omenjati, da se razglaša. da ima ves ta trud samo namen, "osvoboditi Rusijo iz goste mreže nemških interesov, ki so jo v zadnjem času prepregle." _ Vnror«. Mina.: JoiId rnslu. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch in Frank Žagar. Dnluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonile, M. L. Kapsch, Jos. J. Pesliel ln Louls M. Perašek. Kvelcth, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Ves^L Hibbing, Minn.: Ivan PonSe. Kitzville, Minn. in okolico: Jue Adamich. Naslnvauk, Minn.: Geo. ManrLn Virginia, Minn.: Frank Hrovattch St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge. Mont.: Gregor Zobeo. Great Fails, Moni.: Math. Crleh, 3409 N. 5th Ave. Brooklyn, N. Y.: Alojrlj Cefiarek > Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marlnčlč, Chas. Kar'.lnger In Jakob Resnlk. Barberton, O. In okolica: Alois Ba-lant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Matb. Slapntk. Lorain, Ohio in okolica: John Knra-Se 17H5 E. 33. St. Yoangston, O.: Ant. Klkelj. Oregon Citj, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. ln okolica: M. Ea-rich. Bessemer, Pa.: Loola Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek-Burdine, Pa. in okolica: John Ker-Žlšnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk Claridgc, Pa.: Anion Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Koklleb. Broughton. Pa. ln okolica: A. De«-Sar. DacTagh, Pa.: Dragnttn Slavic. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. In okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr. Le ben. FareiL Pa.: Anton Valnntlatl* (Jreensburg I*a. in okolica: Joseph Novak. Irwia, Pa. la akollea: Frank Delator Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Madiamu, Pa.: F. Gottlieher. Meadow Lands, Pa.: Ueorg Schulta. Monessen, Pa: Math. Kikel. Moon Bon, Pa. la akolica: Frank' Maček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvaanllc. Ign&s Magister, Z. Jakde ln D. K. Ja-fcoblch. Unity Sta^ Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa. In okolica: Josip Jovan. Wllloek, Pa.: Frank Seme la J otip k PeterneL Toele, Utah: Anton PalCll. Wlnterquarters, Utah: Loul« Bla-dch. Black Diamond, VCash.: Gr. P o renta. Ravenadale, Wash.: Jakob Rum-......._ -----.—.— "v ' poslušali s sklonjenima glavama. "Ali ni lepo, Marica? "Lepo." Siromakova bajta. Zgodba iz vasi. — Spisal Ivo Česnik. (Konec.) II Ivan Košir je živel zadovoljno vse poletje in vso jesen. Hodil je po dolini in služil krajcarje s kla rinetom. pletel koše in čajne in jih prodajal kmetom za nizko ceno, včasih je šel tudi v dnino. Bil je priden in skrben in pri vseli priljubljen. Ob nedeljh so ga povabili fantje v krčmo, pa jim je zagodel. Plačali so mu za vino in je bil vesel. Ostajali so fantje takrat še na do mu in pomagali gospodariti in delati. Zato je bilo več življenja v deželi. V lunojasnih nočeh se starcu večkrat ni hotelo zaspati. Sedel je pred kočo, poslušal fantovsko pesem iu udarjal na klarinet. Drob ni glasovi so brneli nad vasjo. Včasih so bili otožni, včasih mirni in veličastni kot psalmi kralja Davida. Ivan Košir se je zamislil v mladost. Ni bila vesela, pa mu ni bilo žal radi tega. Zgodaj se je naučil nositi križ. Zato mu ni bilo težko vse življenje. Oče je bil godec in mati šivilja. Služila sta trd kruh. Zadovoljni so bili vendar vsi trije, dokler so bili zdravi. Zgodilo se je pa, da je Ivan Košir zbolel. Bil je takrat star šestnajst let in je znal že dobro na klarinet. Na smrt bolan, pa tako mlad ! Življenje se mu je zdelo neizmerno lepo in hotelo se mu je živeti in delati. Tako je ležal na postelji noč in dan. V srcu je nosil samo to željo, da bi okreval in vžival lepo mladost. Zbudil se je nekoč sredi noči in vstala mu je v duši misel: "Moram ozdraveti." Oljnata luč je razsvitljevala malo sobico in metala po tleh temne obrise postelje, mize, stolov. Mati je nalahno spala. Ravno nad posteljo je visela podoba Matere božje. Ivanu Koširju se je zdelo, da ga gledit Ma-dona z velikimi očmi in da stopa k njemu in ga dviga ter mu šepeta : "Zateči se k meni in obljubi, da boš vedno le moj in nikogar drugega!" V polspanju je prikimal in obljubil, da bo vedno Njen. Ni se zavedal ne besedi in ne obljube, a vendar jo je držal celo življenje. Ozdravel je in je bil prepričan, da je njegova usoda zvezna s pri-prošnjo Marijino. Do dvajsetega leta je živel pri starših. Potem je vzel palico v roko. klarinte pod pazduho in jo u-daril v svet. Matere in očeta pa ni videl več. Mlad je bil in močan. Delal je tuintam nekaj časa, igral na klarinet pa vaseh ali se priklopil večji muzikantarski družbi. Vesel je bil in ni mislil na bodočnost. Tiste dni se je zaljubil. Videl je tako drobno in lepo dekle, da mu je srce zadrhtelo prvi trenotek. Bilo je ubožno tisto dekle in je služilo v trgu. Razložil ji je svojo ljubezen in hrepenenje. Dekle ga je ljubilo; še sam ni vedel, kako ga je ljubilo. "Pustita me, vraga! Ali ne vesta, kaj sem lani storil na Štajerskem? Oklofutal sem nekega golobradca. Reka je šumela. Zaganjali so se Postavljal se je in zval, da me vrzp mogočni valovi in penili ob bre- j ob tla. Udaril me je po hrbtu, kot govih. Nizke vrbe so trepetale in bi me ujedla podrepna muha. Jaz, se neprestano pripogibale, topoli 'Flue, sem mu pa pripeljal tri-po so dremali in kimali melanholično.' glavi, da me bo pomnil. Štiri me-V grmovju so peli ptiči, čez plan(sece s postom sem dobil. To je bi-so odmevali glasovi fantovske pe-lla krivica, primojduši, da je bila. sini; izgubljali so se nad gozdom. Ivan Košir, ti tutka, rečem ti to: Ti moja ženica boš, jaz pa bom tvoj mož. Tam onkraj reke je stopal poreden fan talin; zasmejal se je škodoželjno in zavpil: "Dobro srečo!" "Marica, ali vidiš, kako so nama ne vošči j i vi!" "Jaz vama niscin. Vso srečo naj vama podeli nebo '. Jelico ju je pogledala s svojimi črnimi očmi in naslonila drobni o-brazek na Maričino ramo. Njena i glavica je bila popolnoma podobna glavici petnajstletnega ciganskega dekleta Vse je bilo črno: oči, lasje, obraz temen in ogorel od solnca. "Otrok, kako te imam rada!" Poljubila jo je na usta. Cez noč je prišlo spoznanje. — Zbudil se je iz sanj. "Ne smem, grozno!" Izginil je še tisto noč in se ni vrnil nikdar. Dekle je mislilo, da se je norčeval, ker ni videlo njegovega srca in otožne duše. Jokalo je morda dekle, dokler ni prišel drug ženin in jo odpeljal pred oltar. Šel je Ivan Košir naprej po svetu in pel veselo in žalostno, kakor je bila minuta. Zaljubil se pa od takrat več ni. V duši je nosil žalostni obraz prvega dekleta. "Vedno naprej, kamorkoli! Godec sem, ves svet je moj dom." Tako s" je postaral in utrudil od hoje in dela. Brenketale so strune nad vasjo, bleda mesečina je odevala ves dol v tainstveni pajčolan. Potok je šumel kraj cerkve in poredno skakljal čez kamenje in skale. "Hvala Bogu, da mi je dal tako miren kot na stara leta. Ah. kako e prijetno, če ima človek svoj domek!" Tako je pričakoval zime. Nane-sel si je drv. preskrbel živeža, vrbovja in viter, da je mogel plesti koše in čajne. Nekega večera pa je zopet potrkal na hrastove duri godec Fluc. Pijan je bil in je debelo klel, ker mu Ivan Košir ni takoj odprl. "No, hudiča, 1 i si se vendar zganil ? Klada lena, doma čepiš cele dneve." "Zadnjič si se bal, da te izpodrinem. Zdaj ti pa ni prav, ker ti dajem priliko, da zaslužiš kolikor hočeš." "Včasih sem več zaslužil. Odkar si si postavil to kolibo, je reva. Tam jeseni bi te bil najrajši pre-klestil." Tulila je zunaj burja in škripala z drevesnimi vejami. Sedel je Fluc na klop in začel hripavo peti: Povsod me poznajo, da vinski sem brat. Prav prijetna toplota je bila v kuhinji iu Fincu se je rodila lepa misel: "Dobro bi bilo, če bi imel takole bajto, posebno pozimi, ko me zebe spredaj iu zadaj !'' "Kajne Fluc, po moji bajti te skomina?!" "Pasja duša, ali misliš, da ne morem--Ce ne boš lepo ponižen, te spodim. Veš, jezen sem nate od nekdaj, ker si prava tutka. Pravil sem ti to že enkrat." "Fluc, imej pamet, drugače pojdi!" "Jaz da bi šel! Čakaj, zdaj boš videl vraga." "Miruj, Fluc, ti si pijan." Fluc je stegnil svoje lopataste roke po Koširju, odprl duri in ga pahnil na piano. "Na, zdaj imaš zadosti. Ne prikaži se več!" Legel je na klop in zaspal. Ivan Košir se je težko pobral, ker je bil ves pobit in krvav. Lezel je počasi k županu in mu povedal vso zgodbo. "To je lump! Po orožnike pošljem." "Ni treba, gospod župan!" "Pokličem pa Blaževega Štefana in Matijčkovega Toneta, ki sta najmočnejša v vasi. Ta dv&. ga nabrišeta in vržeta iz bajte kot mlado mačko." "Tako, da, tako. Hvaležen vam bom." Prišla sta fanta, zgubila Fluca vsak za eno roko in ga postavila v sneg. dasi se je branil na vse kriplje. Pripravljen bodi. Z Bogom ! Vrnem se, pa ne boš vedel kdaj." Odkuril jo je iz vasi; zapletale so se mu noge in od daleč so se ču-li glasovi: Naj pride žandar, hudič in birič, Fluc se ne boji nič. m. Spomladi je kupil Ivan Košir kozo. "Kdo bo živel brez mleka?" Rad je imel rogato žival in ji donašal piče ali jo gonil v grmovje ob poti, kjer mu je občina dovolila pašo. Na Fluca je popolnoma pozabil. "Hudega mu nisem storil. Svojo pravico sem iskal. Kaj mi more?" Bil je v zavesti, da je nedolžen, in je živel zadovoljno kot nikoli od svojega dvajsetega leta, ko se je bil zaljubil v lepo Marico. Nekega jutra je vstal in pogrešil klarinet. Raztužilo se mu je srce, kot bi ga bila pičila kača. "Fluc mi ga je ukradel. Skozi okno je moral zlesti v kočo. Ali preozko je. Toda lump je lump. Bog mu odpusti! Jaz imam vendar svoj dom, on ga pa nima. — A morda pa ni bil on." In res se je motil Ivan Košir, bogve kje je blodil tedaj Fluc. Živel je bolj otožno življenje brez klarineta, ki mu je krajšal marsikater uro, dokler 111 kupil drugega. Spoprijateljil se je docela va-ščani in popestoval tej in oni materi otroka. Ce se je prepiral čevljar Jež s svojo ženo, ju ie miril. "Fej te bodi'lenoba! Še skuhaš mi ne. Človek trpi 111 vleče, ti pa ležiš in se debeliš." "Suša suha. jezik za zobe! Zakaj si me pa vzel?" "Saj si se mi ponujala. Mislil sem, da si angel, pa si---" Prišel je Ivan Košir okrog vogla in ju potolažil in spravil. "Jež, ne tepi žene! Ali ne veš. da je dar božji?" "Pojdite, pojdite vi in dar božji! Lahko tako govorite, ker se niste nikdar križali z babjim jezikom." f^-** Ivan Košir je zaigral, da so se vzdignile Ježu pete in je zaplesal. kot bi bil star dvajset let. "Kam sta pa dela otroke?" "Iz šole jih še ni." "Tako. Le potolažita se in ne prepirajta se več!" Mahnil jo je po vasi in se pogovoril s tem in onim. "Kako je, Dora? Ali ti je dolg Čas?" "Starost, starost. Janez. Kmalu ne poneso t je k Sv. Danijelu " "Saj še ni tako hudo. Zdra\a si še vedno." "Hvala Bogu. še še. Kaj pa ti? Ali ima kožica dosti mleka?" "Zdaj še en liter. Tje v jesen bo storila." Iu prišla je jesen in mrzli vetrovi so zaveli od gora. Ivan Košir je pridno pripravljal drva, vrbovje in vitre za zimo. Zgodilo pa se je tedaj, da mu je poginila koza — Vsa vas je takoj izvedela. Prihiteli so otroci in gledali. "Uboga žival!" "Kar je, je", je rekel Blažev Štefan. "Vsak mora enkrat končati! Tako je. Kaj pa v vojni, ko švigajo krogel mimo ušes. Bil sem tam in vem, kaj se to pravi." Prišel je Ukmarjev France in ji odri kožo. "Škoda, škoda! Kaj hočemo, nesreča nikoli ne počiva." Ivan Košir je izkopal globoko jamo tam za bajto in vrgel vanjo kozo. Pomagali so mu otroci kopati in zasuti. Mrzla burja je brila in pot mu je lil raz megleno turobno čelo. Živel je dalje, a življenje je bilo žalostno. Pletel je koše in čajne in se grel za ognjem. Postaral se je hudo tiste dni. Zunaj je lahno naietaval sneg. Zbudil se je Ivan Košir tedaj sredi noči. Udaril je nekdo po durih in zaklical skozi okno: "Dobro se grej. tutka!" Zasmejal se je po satansko Fluc in izginil v noči. Bil je pijan zvečer in stari spomini so se vrnili. Slovens ko katoliško E= SI ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Will«.« k. Pa. I. podpredsednik: KAIIOL ZAI.AR. Box 517, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 1299, N. Cor. Uril SL, Ro«k Springs, Warning. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, I'a. Pooblaščenec; JOSIP ZAIiAR, 1004 North Chiiago St., Juliet, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIODROR: Predsednik: IGNAC POP V ASM K, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Ta. I. nadzornik: JOHN TORINO, Box 6JJ, Forest City, I'a. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemangh. Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTKFANČIČ'. Box 78, Franklin, Katis. II. porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davson Ave., II. F. D. I, Green field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. I>. No 2, Box 11 Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135. Rrouirlitnn. Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAIi, Bux 192, Witt, III. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Tclban, P. O. Box 797, Forest City, Fenna. Društveno glasilo: "GLAS NAROD A." "Nocoj mu za godem eno." I11 zapalil 11111 .ie bajto. Ivan Košir se je komaj zavedel. 14Bog se usmili! Kaj je to 'i Go-ri, gori!" Svetilo se je zunaj: grozna slutnja se ga je polastila. Hitel je Vlili. Vsa streha je bila v plamenu. Pulil si je lase. vpil. klical in dirjal na pol oblečen v metežu v vas. Bil je kot nor in ni vedel, kaj počenja. "Gori. gori. moja bajta gori!" Na vsako hišo je potrkal z vso močjo in zbudi!, ljudi. Zazvonilo je plat zvona iu va-ščani so prihiteli k bajti. Velik plamen se je dvigai proti nebu in iskre je nosila burjiea na vse strani. — **l>a bi se le druge hiše ne vnele! Bog nas varuj 111 sv. Florijan! Kako ste pa delali z ognjem, da se je zažgalo." "Saj nisem jaz. Fluc, Fluc", je vpil Ivan Košir. 1 Strah in groza je bila na obra zih. Vsako hišo v bližini so stražili možje in fantje. Ali bili so lahko brez skrbi, ker so bile strehe pokrite s snegom. "Gasite, gasite!" je vpil Ivan Košir in letal semintja. Metali so vodo in sneg v plamen. Bilo je zaman. Gost dim se je valil pri oknih iz hiše. Spomnil se je tedaj Ivan Košir, da je pustil v hiši klarinet in nekaj denarja. Posteljo in drugo drobnarijo so znesli vun. Moj denar, moj klarinet!" Brez glave je dirjal v kuliiujo. "Držite ga, držite ga!" Arse je napeto gledalo na vrata, iz katerih se je valil siv dim. Ves osmojen in črn je prihitel vun. Vrgel je klarinet in majhen mo-šnjiček na tla in se zgrudil poleg v sneg. >tesli so ga na posteljo k županu. Do jutra se ni zavedel. Opekel se je bil hudo po brazu in rokah in premrazil v hudi zimi. Poklicali so duhovnika. Ivan Košir se je lepo izpovedal in spravil z Bogom. Potem se je pa hitro bližala zadnja ura. Stara Dora je bila pri postelji in se pogovarjala z njim. Vse molitve je zmolila. kar jih je znala. Ivan Košir je molil v groznih bolečinah natihem za njo. Kmalu je začel blesti. Vpil je in se jezil in govoril o ognju in o Flucu. Pred smrtjo se je umiril. "Hudo je umirati brez svojcev in pod tujo streho", je šepnil. "Res je, Janez. Pa saj ni ta svet naš dom." "Res je, pa vendar — Dora, Če vidiš kdaj Fluca, reci. da sem mu odpustil." "Že dobro, Janez." Začela je moliti rožni venec. Pol ure potem je umrl--- Fluca so prijeli orožniki. Ko je presedel, se ni več vrnil v dolino. Pravili so, da je izdihnil v tujini. Moj Bog. kako je čudno naše življenje! Kot izgubljeni sinovi lazimo po svetu in iščemo miru. Ko ga najdemo, se spomnimo, da ej treba doma. Zahrepenimo po njem in v dušah se nam rodi molitev madili dni: "Oče naš, ki si v nebesih." POZOR! Citateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Koledarja za leto 1915. Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih i Mohorjevih kniig. Uredništvo Glas Naroda. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v PeM-sy Ivani j i sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal naš potovalni *&-stopnik , r Mr. rVONKO Jilin, ki je pooblaščen pobirati maroČ« nino in izdajati tozadevna potr- lila. Sedaj se mudi t Pittsburgh, Pa., in okolici. UDravnistvo Naroda".. NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bole obiskal naš zastopnik Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naroč- nino za list "Glas Naroda" in iz-Napil se je in zmrznil v ob cest--j dajati pravovel javna potrdila. Eo-nem jarku. ijakom ga toplo priporočamo. * _ I Upravništvo 'Glas Naroda\ GrkAS NARODA, 2. AVGUSTA, 1915. ,0MM jhim«.^ _ UTBSEVAJLNI ODBOBt Ealuer, predsednik, 82 Cortl&ndt St.. New York. M. Xt Tajilkll B4wvd Kallsh, 6119 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Rudolf Tročt, 3U3 VV. Central Tark, New York, N. X. Jacer. blagajnik. 6241 Upton Ave. So.. Minneapolis, Mini. Denar, kolikor pa podrnSntca sama ne potrebnje, naj blagovolijo poslati Kiavnrnm tajniku. Vsaka vplačana svota bo H »atmlAJlA MiAh, « ttvatae J» a&aaslJlYo. ▼ au« •UHt* mk4o Mil«, k«r mm U m4 t tmti* ▼ te« »oal« lx ■•«*] ▼ m )mm ItitMM toa«. T »opr»vax tu» crulilt« k»k*r (pi«c ham val* nlaata 9* kakor*«« Y4* ta »Ht* IfM u4alfzlk Tvrakii JOHN WENZEL <«1T m. €1. lt_ 01«v4lAXid. €>Uu Izvanredna ponudba za bolne. To je zadnji mesec, ki nudimo —, da hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z X-ZARKI VSE ZA $2.00. Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj Be je poslužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanj« je nevarno. Dr. L E. SIEGELSTEIN, 308 Permaaeat BMf. 746 Eucliii Arenr, Cleveland, Okie. .1 »I • JI^ v. .i ^UIU *J Cl • Vprašajte se pri: INDEPENDENT LIME & STONE CO., Druecker, Wis. v w y T T T NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o- kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki jc pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravnistvo Glas Naroda. Dr. Josip V. Grahek. 1** EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK v PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitubarf, Pa. 'Kmoriil "Hotala'Pavlinca — Kar iter. 1. 2. I In 4 voiUc naravno do moiet ige dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Kadar je kako drnStvo namenjeno kopiti bandrro>, attave, r-g r« fedbene inštrument«, kape itd., aliya kadar potrebujete uro, verižic urir« prt tam itd., ne kupite prej nikjer, da tndi mene saccne vprašate. Upiranje Vbb stana le 2c. pa Bi bodete prihrarili dolarje. Cenike, več vrat pošiljam biexplaCno. Pišite poaj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328 Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Berte pL Sattner "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem t velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nt bUo na Bvetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštvu boljši Časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajže poljubU. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da. bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala, to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral____ C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar bo Jih ipl- ■all ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga naSla svoje apostolje, ki bi Sil žnjo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-6kt strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, Če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte Jo pri: Slovenic Publishing: Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. T. GLAS NARODA1. 2. AVGUSTA. 1915. V žaru juga. Novela. — Spisala Lea Fat ur. I 1 HAJOIAKILO. Cenjenim naročnikom v Mon- hajal le zamolklo do duš, pogrez- listra. Razkril je svojo, s kosta-Jbolj na otroka, Julija?" je očital njenih v molitev. Z besedami sve- njevimi lasmi gosto pokrito glavo zasopljeni ženi. Pozdravil je s po-čenika, na krilu svete pesmi se je in prosil Lijano, da oprosti ne-j nosno gesto grofico in odhitel. bi- . dvigala duša____ Sence prošlosti uljudnemu otroku. Nasmeh se je jana je strmela za njim----Tudi ta,u> Wyoming in Utah sporoča- so zaspale, pozabljeno, odpuščeno zazibal na nriiVnpm crladko ohri 1 Julija je še stala in srledala vilin- l mo> j»h bo v kratkem obiskal vse. L A' (Nadaljevanje). '' "Žefka, ti si neumna." "Seveiia neumna! Simonovemu Pavletu se je pa zmešalo. Starši so mu pomrli, in oni ni prišel nikoli imenom, govore o materi, sestri.. . ver domov. Ne ve se, kje je. Tudi 0 nesrečni žrtvi mladostne lahko-Lilke ni bilo. Enkrat sta se odpe- miselnosti. Ijala Mundc in Neža. Dolgo se ni- ve- Je odpustil? Da sliši to iz nje-sta vrnila. Ali sc je Neža prehla- govih ust, da bi vedela, da je sre-dila ali kali — hirala je in umrla (;on< morda bi občutila tudi ona še tisto leto. Prav grof. ni pustil staršev do hčere. — - ------------- -- ~ - > " Mini. leta je ubilo v Maklavinovem *<*stri, o Pavlu. Naj šumi zeleni j občuduje lepoto njegovega borštu. Zdaj je Ivka sama v gra- gozd v tiste sladke spomine.. tliču. Pravi, da je sestra mrtva za-1 uJam> Je dušilo v grlu. Grenke jvana iz ust dame, ki je bila oči-nj,, \(l f .tli verujete zdaj''" i Sf,'zo- ki so se nabirale že dolgo, soj vidno iz višjih slojev, je priklicala silile na dan. Pa bila na prijetnem, gladko obri i Julija je še stala in gledala vilin- \moj da J»h bo v kratkei -azu, očetovska ljubezen je sko prikazen grofinje. Kako da je Potovalni zastopnik, * tem obrazu,__________ „ _ _ _ Zunaj pa____šumi blatna reka sevala iz oka. ko je objela drobna' govoril Pavel z lepo tujko, kaj po- človeških strasti. Kam stopiš, kam'hčerka njegovo koleno in gledala'meni njen čudni pogled, in zakaj se ogneš, da ostaneš čist? Zunaj iz varnega zavetja izpod čela na jo kara on, ki je sicer tako potr-čakajo spomini, kličejo s sladkim J Anico. Tujec je nagovoril grofico! pežljiv ? Slutnja nečesa neugodne- francoski, pa njeno ostro oko je ga, ki ji preti od nežne, lepe tujke, izluščilo iz moderne, elegantne o-1 jo je prevzela. Naglo je vzela ličer-Zivi še Pavel? Bog'Lleke sina slovenskega kmeta, ki j ko v naročje in izginila po beli šteje gotovo profesor ali zdravnik in |zi. Lijana pa je zakrila lice v roki si je ohranil, če tudi prebiva v tu- in vzdihnila: "Pavel! jini, tisto pristno svežost in odkri- (.Pride še.) ■ »n** je iu iinirin ' ......... _____ - . « . vili so da zet hip sreče. Pride naj kmetica, tola- tost, ki ju rodi samo naša zemlja, ■iršev do hčere ži grofico. Naj ji govori o materi,; Slovensko mu je odgovorila, tla otro- beseda, nepričako- "Kuj mi ne poveš. Zefka!" se Klllle na (lalK A a blla -1° na prome-je čudila Opatijka in zamislila. lia,li- Svet- ki se klanja duhoviti Sledili Sta grofovi družini. Počasi, umetnici, bogati grofici, bi jo poje stopala nežna grofica ob strani "»Hoval hinavsko. Ponosna duša hrupno dihajočega soproga. Če jeihrani svoJe solze za tihc nočne u" sltš.ila Žefkino pripovedovanje in r krilo in rokavice zavihane, mladosti se maščuje, in temna sen- ^ desnico je segala v povezano ko-ea se vleče za njim skozi živi je- zo v ^ovici in metala oparjene o nje. ' trobi.... Kure so poskušale, va- Zakopala je spomine, jiasula piseeta..... Copar, ponosni nanje biserov iu zlata. Težko je ve!iki petelin, je pazil, da ne po- zlato. . . . Vendar vstajajo toliko- zro nikdar site, dolgokljune gosi, krat..v divne davne sanje.. Vsta- r,j°"ovi družini večerje. Z otroki jii bledi mladenski obraz____Rev- uezadfjvoljni golobi so sedali Ivki M-ina bi bila njen delež ol> njego- 1,a glavo '» rame. Ona je naslanja- vi strani, pa borna pred svetom la svožo Iice na golobico, se sme-bi stala velika, čista, pred svojo Jala roparju, klicala grahovsko, vestjo. \ sinu bi gledala sliko ple- velekračko in druge kure po ime-niemtega soprog, ž njim bi ga " J "" * " * vzgajala vzorom----Tako pa____ f kradla je materi sina____ Kolikokrat jo j<> pač klela mati. pre- varjena v svojih nadah, revna____ ln ko je prišel čas — tedaj mu ni sledila v tiho skromno pristanišče, sebe je rešila na visoko skalo, njega je pahnila v valove____In zdaj ne more ljubiti moža in debelo-plavi otrok ji ne vzbuja tiste vro- nu m se vrtela med njimi. Pri nagli kretnji sta ji vihrali dolgi, v solncu rdeči žareči kiti — hudobne gosi so segale z rmenim kljunom za njima. Ivka se je smejala. Njen tako brezskrbni in nedolžni smeh je zvenel do okna gradiču. Iz tega je gledalo bledo lice, izza rožmarino-veg^i grmiča je prihajala otožna melodija. Hitela je hrepeneče nad radosti v temno tujčevo! ee materinske ljubezni, katero je smreke, črez skalnato goro, se raz pričakovala, se je radovala. »«—» Pogledala je od otroka na livala v širni svet. ( Velika pisana žoga je izbila Li-projra. .\jeg(>v pogled se je pasel jani pahljačo iz roke in priklicala JJ k|,atkf»krili Bodttljki UJssinoipo prošlosti tavajočega duha. Osu-nree je zastokalo. Iu sin bo tudi pla je pogledala okrog sebe. God- tak ! Ni mogla poljubiti sina tega očeta. Trudna je spustila zagri-njalce, mignila pestmi in sedla na klop. Pestunja — Dania — je stresla s črnimi kitami gosto obvito glavo. Zaiskrilo je kot črna grozdna jagoda sladko oko, zazibali so se veliki uhani, zaiesketale se steklene koravde. Hčerka otokov je vzrast-bi pod oljko in trto, vse na njej je kipelo zdravja, življenja. Pogledala je smehljaje na gospodarja m odrinila voziček. Mm! Vročina je neznosna", je rekel Sternan. "Doktor, žrtvujte se damam jaz grem v kopelj. Z vašim dovoljenjem, grofica____" "Poglej, mama", se je oglasila kontesina Anica, "kod gre papa v kopelj! In slaščice daje Dani." Lijana ni odgovorila njen obraz pa je bil tako izpremenjen, da sta se spogledala zdravnik in guvernanta. Anica je videla, da je mama disgustirana. Stisnila se je k HHH VPHI "Pusti me, jaz te maram! Ti njej. Godba je zasvirala vesel ko- punca! Daj žogo, moia je!" mad. Nališpani svet je šumel mi-f "Ula!" je zaklical svareči mo klopi. Lijana si Je zastrla oko. Divno je bilo v cerkvi, v tihem sve iskro oko. _ "Veseli me" — je pričel, pa lesen obroč je priletel, se zaletel v klop — za obročem krasen fantič, za njim vznesena, še mlada dama. Lovila je fantiča, pa ta se je glasno zasmejal, udaril po obroču in poletel za njim. V naglem teku bi bil podrl skoraj staro, ob palico u prto damo. Kakor poprej hčerka, je stisni! zdaj oče obrvi. "Zakaj ne paziš POZOR, KROJAČI! Potrebujem krojaškega pomočnika za popravljanje oblek. Delo stalno, plača po zmožnosti de-i lavca. John Gaberšček, 1730 University Ave., St. Paul, (31-7—3-8) Minn. Rad bi izvedel, kje je PETER OMAN. Pred nekaj časom je bival v Superior, Wyo. Prosim, ako kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi, ker mu imam nekaj važnega poročati. — Anton Triller, Box 354, Rock Springs, Wvo. (31-7—6-8) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je pri 28 palcih. Cena 15 centov. —\ Zadej je natančen popia koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani IZjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nat Slovenic Publishing Company, I I S 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. JS8 r ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) ha je umolknila, veslarji so se odpravljali. Zabrnel je opatijski zvon, z močnim glasom mu je odgovarjal vološčanski. Srebrnogla si so se odzivali iz krila. Učke, iz Veprinaea, Rukavca. Oglasila se je Kastva. oglasil sv. Matej. Donelo je od celine do otokov, veliki in mali so peli zvonovi slavo Preči-ste. Adrija je šumela, drevje se klanjalo.... Lijana se je predramila, Anica je skočila za žogo. Vlovila jo je in se ozirala po lastniku poskočne igrače. Žarečega ličeea je priskak-ljalo drobno dekletce. Slamnik s šmarnicami na kratkolasi glavi, ob'eka bela. Ustavilo se je pred Anico, stisnilo obrvi nad tenkim noskom in gledalo jezno na kon-tesiro. 'Kako ljubko dete!" je vzkliknila, Lijana in hotela potegniti o-troka k sebi. Pa dekletce se ni dalo. je zaKiicaf svareči moški glas. Lijanini roki sta se odpr-j .„„ Izza cvetočega grma je stopil J tiacu. Vse čisto. Hrum sveta je pri- visokorastel mož v obleki iz sivega at[i«i>g»i;iiJi.r riil■ Vi,..... i - "» i - Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rad nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na iih HASSAN PREMUSK1H POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO„ Premi n m Dept. 490 Broom« St.. New York, N. X. (Ta ponudim okahim HI. decembra 1915.) ■^r^iora^^iragiriniaiifffliff tfATIff Ik II fll Ir^Pffraf Jiffy brarktrtif m w Aa^erMiErM^gTiB' v m i> m w ■ Najmodernejša, TISKARN "GLAS NARODA'* izvriaje vsakovrstne tiskovine po nizkih cM«^ Fl Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravniatvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Tki Bureau of ImdustriM am4 iMoiarratiom" mm državo New fork varuje la pomaga priseljta-eem, ki mo bili oaleparjeai, oropani all g katerimi se je ilabo rav-aalo. Brezplačno ve daje nasveta priseljencem, kateri so bili oslepar-jsai od bankirjev, odvetnikov, tr-govsev x zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov ir posestnikov gostila. Dajs se imformaeijtf t matarali-zaeijakih saderah: kako postati državljam, kjer se oglasiti aa državljanske listi*«. Sorodniki naj bi se sestali s pri-seljemei na Ellis Islaada ali pri Barge Office. DEŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor^ BUREAU OF INDUSTRM AND IMMIGRATION. Urad t mestu New Yorknx M Bast 29th St., odprt vsaki dam od ara sjutraj do S. popoldae is v sr*4o svečer od R. do Iff. tri, Veliki vojni atlas vojsknjočih se evropskih držav in pa kolonij- I skih posestev vseh velesil Obsega 1 1 razruh zemljevidov, ■a 20tib straneh in vsaka stran je 10$ pri 18i palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojoi atlas Obsega devet raznih zemljevidov j ■s 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov* ▼■I zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesne države. Pošljite 26c. ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov Is mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, ^^Cortlandt Street, New York, N. Y. POZOB K1)JAKI I Najbolj n-•peioo mazilo za* ien-«ke in moške lane, kakor tu. di za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, Kosti in dolgi lasje, kakor tudi moškim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali' trganje v rokah, nogah in križa v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in grin to. potna noga. kurje ofi, bradovire. ozebline v par dneh popolnoma fvlBtranim. Kdor bi moja zdravila hm uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Piiite takoj do cenik io knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHCI£, 1W2 K. «4tk Hi, Cleveland. OhU. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLA* NARODA". NA.TVECJ1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZD* DRŽAVAH. ® ® d) NAJBOLJŠA & t, SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA? Prirejena za slovenski narod, s so- Ž- • delovanjem več strokovnjakov, je l-j založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Gem v platnu vezani $1.00. Rojaki ? Cleveland, 0. dob« || isto ? podružnici Fr. Sakser, 1694 St. Gair Ave., N. E. L G