TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. .Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	soboto,	dne	10.	avgusta	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	93.
Kal bo z novim
Od raznih naših naročnikov dobivamo vprašanja za pojasnila o načrtu novega obrtnega reda. Ne čudimo se, da se nas kljub stalnim našim informacijam še posebej vprašuje o usodi tega načrta, za katerega vlada med trgovci naravno veliko zanimanje. Naši dnevniki prinašajo o načrtu že take novice, da mora v resnici razburjati vsakega, ki je na tem vprašanju interesiran. Dočim se je še nedavno čitalo, da se je imenovala komisija z nalogo, da načrt izdela, smo či-tali pred par dnevi, da je načrt že končan in da je bil celo poslan zbornicam v izjavo; da delavske zbornice so o tem načrtu celo že razpravljale. Očividno je šlo pri tem za načrt rudarskega in ne obrtnega zakona. Take pomote najdemo v dnevnem časopisju večkrat, pa ni čuda, da so naši ljudje radi tega nestrpni.
Po zadnjih vesteh, ki jih imamo iz verodostojnega vira, je načrt sedaj končan. Izdelala ga je komisija štirih članov, ki so bili imenovani od g. ministra trgovine in industrije. Načrt je sedaj v tisku in bo v kratkem poslan zbornicam v izjavo. Preskrbljeno je, da dobi vsak gremij takoj po en tiskan izvod, da mu bo dana prilika, da načrt prouči, da o njem razpravlja in poda svoje mnenje.
Po informacijah, ki jih imamo, predvideva načrt uvedbo sposobnost- j nega dokaza za nastop vseh vrst tr- j govinskih obrtov. S tem bo ustreže- J no enemu naših glavnih postulatov in j bo dotok neizučenih elementov v tr- ;
DENARNI ZAVODI V SLOVENIJI, ki so imeli koncem leta 1928. več kakor 20 milijonov vlog na knjižice in tekoči račun.
V	naslednjem priobčujemo zanimiv prispevek k naši gospodarski statistiki, seznam denarnih zavodov v Sloveniji, ki so imeli koncem leta 1928 več kakor 20 milijonov dinarjev vlog na knjižice in tekoči račun:	Milijonov dinarjev
1. Ljubljanska mestna hranilnica
v Ljubljani	356'7
2. Zadružna gospodarska banka
v Ljubljani	274-7
3. Ljubljanska kreditna banka v
Ljubljani	274-5
4. Kmetska posojilnica ljubljan-
ske okolice v Ljubljani 1719
5. Ljudska posojilnica v Ljublja-
ni	159-9
6. Kreditni zavod za trgovino in
obrt v Ljubljani*	59'5
7. Mestna hranilnica v Mariboru 104-9 9. Posojilnica v Mariboru	80-6
10. Ljudska posojilnica v Celju 76'4
11. Celjska posojilnica v Celju 73'2
12. Oblastna hranilnica v Ljubljani 59"G
13. Spodnještajerska ljudska poso-
jilnica v Mariboru	52-6
13. Mestna hranilnica v Kranju 32-3
14. Mestna hranilnica v Novem
mestu	303
15. Mestna hranilnica v Radovljici 26-5
16. Hranilno in posojilno dru-
štvo v Celju	26-0
17. Prometna banka v Ljubljani 23’7
18. Savinjska posojilnica v Žalcu 23-4
19. Južnoštajerska hranilnica v
Celju	22-7
20. Vzajemna posojilnica v Ljub-
ljani	21-9
21. Okrajna hranilnica v Slovenj-
gradcu	21-1
22. Ptujsko predujemno društvo
v Ptuiu	20-0
* Vloge na Tekoči račun iz bilance same niso razvidne.
obrtnim redom?
govske obrte, ki je sedaj prost, vsaj deloma omejen. Doprinos dokazov sposobnosti bo vezan na mnogo težje pogoje kot jih pozna sedanji obrtni red.
Ze s tem je trgovstvo doseglo precejšen del svojih zahtev, ne glede na to, da so tudi druga vprašanja urejena deloma po principih sedanjega, pri nas veljavnega obrtnega reda, deloma pa so se ti principi celo še poostrili.
Gremijalne organizacije se uvedejo kot obvezne organizacije po vsej državi, le glede obligatornosti članstva pri zvezali nimamo točnejših informacij. Zdi se, da v načrtu ni predvidena obligatornost zvez. V tem primeru bo ena izmed prvih zahtev, ki jo bodo stavili naši gremiji, da se ugodi stavljenim soglasnim predlogom naših zastopstev in da se uvede tudi obligatornost zveze kot vrhovne instance gremijalnih organizacij.
Izdajanje obrtnih listov in še nekaj drugih kompetenc prvostopnega obrtnega oblastva bo poverjeno zbornicam. Ureditev vprašanja zbornic pa bo izločena iz obrtnega reda in bo to vprašanje urejeno s posebnim zborničnim zakonom tako kakor je to že sedaj pri nas.
Gornje informacije so točne. Vse drugo, kar se je slišalo o novem načrtu, so več ali manj ugibanja in skromne želje. Sicer pa je pričakovati, da dobimo v najkrajšem času celoten natiskan načrt v roke in ki ga bo mogel vpogledati vsak interesent.
| GOSPODARSKI TEDEN V LJUTOMERU.
Še enkrat opozarjamo na gospodarske prireditve, ki se bodo vrstile v Ljutomeru od 11. do 18. avgusta.
Dne 11. avgusta je otvoritev obrtne, industrijske in kmetijske razstave, ki naj pokaže najvažnejše izdelke in pridelke raznih gospodarskih panog, osobito tudi vinarstva. Tej razstavi se pridružita tudi meščanska in obrtna nadaljevalna šola s svojimi izdelki.
Dne 14. avgusta se bo vršila razstava goveje živine, konj in perutnine.
Dne 18. avgusta pa bo na cvenskem dirkališču velika kasačka in galopska dirka. — Kdor se zanima za gospodarstvo severovzhodnih delov Slovenije, naj ne zamudi teh važnih prireditev. Železniške zveze so ugodne, tudi automobili stoje interesentom na razpolago.
*	* *
NOVE USTANOVITVE V JUGOSLAVIJI.
Jugoslovansko trgovsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev sledečih podjetij: Jugoslovanska oceanska plovbna d. d., s sedežem na Sušaku in z glavnico
500.000	Din; Trgovina in industrija kož d. d. v Novem Sadu, 1 milj. Din; V Gju-rič i sin d. d. za gozdno industrijo, sedež Zagreb, glavnica 3 milj. Din; Hotel Koyal v Beogradu, 2 milj. Din; Simplon-Avala d. d. za javna dela, sedež Beograd, glavnica 5 milj Din. Vrhu tega se je z glavnico 1 milijona dinarjev ustanovila v Beogradu nova filmska družba, Jadransko-narodna filmska d. d. Torej je ustanovitveno gibanje v Jugoslaviji v zadnjem času še precej v dobrem razmahu in je upati, da se bo to gibanje v bodoče krepko nadaljevalo.
Taksiranje prošenj za kol- j kovanje trgovskih knjig.
Finančna direkcija v Ljubljani je poslala vsem davčnim upravam naslednjo okrožnico:
V svrho plačila takse po tar. post. 167 taksne tarife predlagajo stranke navadno trgovske knjige, ne da bi vložile prošnjo za potrditev. Taksni pravilnik določa v točki 4. člena 145, da se za prošnjo, s katero se zahteva potrditev knjig, plačuje za vsako knjigo takso 5 Din po tar. post. 1 taksne tarife.
Večina davčnih uprav tolmači to določbo tako, da je treba kolek za vlogo vedno plačati, tudi če stranka samo ustmeno prosi za potrditev knjig.
V sličnem primeru določa zakon v pripombi 6. k tar. post. 42 taksne tarife, da se za zahtevo prepisa »mora vložiti prošnja«, pravilnik pa v zgoraj označeni točki tega ne pravi, temveč samo reče »za prošnjo«. Iz tega je jasno, da v slučaju plačila takse za trgovske knjige stranka ni prisiljena vložiti prošnje. V bodoče je torej od strank, ki plačajo takso po tar. post. 167 taksne tarife, zahtevati kolek po tar. post. 1 cit. samo, ako vlože pismeno prošnjo za potrditev knjig. Vse eventuelne prejšnje odredbe, ki hi temu nasprotovale, se razveljavljajo.
* * *
PRODAJA ŽIVINSKE SOLI.
Monopolsko skladišče soli v Ljubljani ima v zalogi živinsko sol za Ljubljano in ljubljansko okolico. Cena za 1 kg je Din 1-40, vreča stane 12 Din (po 50 kg). Živinsko sol so upravičeni prodajati vsi trgovci, ki imajo dovoljenje za prodajo soli. Neposredno konsumentom se sol v skladišču ne prodaja. V drugih krajih Slovenije dobe maloprodajalci živinsko sol pri svojih veleprodajalcih. Veleprodajalci so dolžni imeti sol vedno v zalogi.
* * *
PODPIRAJ DOMAČO PRODUKCIJO!
V Nemčiji so ustanovili zvezo kon-sumentov nemških avtomobilov, ki hoče vzgojiti nemške državljane v smeri, da dajejo nemškim izdelkom brezpogojno prednost. V Italiji denejo takorekoč na sramotilni oder vsakogar, ki kupi inozemski avtomobil ali kaj drugega iz inozemstva; se mora kar nekako opravičiti, kaj ga je napotilo k takšnemu nakupu. V Avstriji je propaganda za nakup domačih pridelkov in izdelkov velepotezno izgrajena in vidiš povsod napise, da posegaj po domačem blagu. V Angliji traja agitacija za nakup domačih izdelkov že dalj časa. In znano je, da obstoji glavno orožje industrijskih voditeljev v borbi za avtonomijo v tem, da propagirajo nakup izključno domačih izdelkov. In kako je v tem oziru pri nas? Vsak inozemski potnik in krošnjar uživa več ugleda kot ponudnik domačega blaga.
*	* *
JAVANSKI SLADKOR JE NA DVE
TRETJINI ŽE VNAPREJ PRODAN.
Prodajo javanskega sladkorja letošnje produkcije cenijo londonski slad-kornotržni krogi na 2,090.000 ton;
1.320.000 ton je rafinadnega sladkorja,
770.000 ton surovega. Te množine predstavljajo vštevši za domači konsum določeno rezervo 300.000 ton, 80 odstotkov vse letošnje javanske sladkorne produkcije. Holandski sladkorni statistik Goerligs ceni letošnjo javansko sladkorno produkcijo na 3 milijone (lani 3,050.000).
Industrija in splošna carinska tarifa.
(Referat Ivan Mohoriča, tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, na konferenci zbornic dne 26. in 27. maja t. 1. v Novem Sadu.)
(Nadaljevanj c.)
18.	Položaj usnjarske in čevljarske industrije.
Usnjarska industrija, katere kapaciteta je tako velika, da mora uvoziti za 199 milijonov dinarjev sirovih kož v svrho predelovanja v državo, in ki predstavlja v naši izvozni bilanci aktivo od 81-2 milijona dinarjev, uživa za svoje proizvode na domačem tržišču minimalno carinsko zaščito. Tako je inozemski boks-calf iz post. 370/3 obremenjen z uvozno carino’v znesku od samo 10-9% od vrednosti blaga, dočim pobira Madžarska za isti izdelek uvozno carino v višini 19-7% od vrednosti. V taki situaciji ni čudo, ako izkazuje naša bilanca poleg izvoza boks-calfa v vrednosti 4-5 milijona dinarjev v preteklem letu uvoz od 9-5 milijona dinarjev boks-calfa.
Pri podplatih, pri katerih je inozemsko blago obremenjeno z našo uvozno carino, ako se vzame kot podlago za izračunanje obremenitve cena 375 zlatih kron za 100 kg, v višini 24% od vrednosti, se takoj občuti efekt višje carine v tem, da je naša bilanca podplatov aktivna. Izvoz izkazuje vrednost od 5-9 milijona dinarjev, a uvoz samo še 4-37 milijona dinarjev. Medtem niti teh 24% ne predstavlja čiste carinske zaščite za naša usnjarska podjetja, ker se mora odračunati od tega zneska carina na mnogoštevilne potrebščine, katere mora usnjarska industrija uvoziti iz inozemstva. Takih potrebščin je približno 30 vrst in so večinoma obremenjene z uvozno carino. Zato se ne moremo čuditi, ako se nova usnjarska podjetja, ki se ustanavljajo v naši državi v sredini sirovinskih centrov, ne morejo uspešno razvijati.
Tudi čevljarska industrija je slabo zaščitena napram inozemski konkurenci. Konkurenčni izdelki, kakor na primer navadni nizki čevlji za gospode iz boks-calfa iz post 374/2 c pridejo v državo obremenjeni z bru-to-carino od 32%, damski lak-čevlji iz post. 374/2 d pa s carino od 36% od vrednosti blaga. Ako se od te carine odračuna vsa carina na potrebščine, ki jih mora uvoziti domača industrija in odx-ačuna carina na gornje usnje in podplate, tedaj se vidi, da nudi čista carina, ki ostane, domači čevljarski industriji in tisočim obrtnikom pri skrajno napornem delu komaj skromno eksistenco. V preteklem letu smo iz inozemstva uvozili po nepotrebnem in na škodo domačega dela za preko 50 milijonov dinarjev obutve.
Usnjeni jermeni, ki se tudi izdelujejo v naši državi, plačajo, ako se uvozijo iz inozemstva, 20% uvozne carine, dočim smatra Nemčija s svojo razvito in tehnično do skrajnosti racij on alizi rano industrijo za potrebno, da pobira še danes 29-3% uvozne carine, Madžarska pa celo 36-3%.
19.	Carina na papir.
Uvozna carina na okrogel stavben les od iglastega drevja iz post. 93/1 a znaša pri nas povprečno 20%. Vendar niti v tej višini ni mogla preprečiti, da se ne bi uvozilo v preteklem letu 2.274 ton okroglega lesa v našo
Stran 2.
yi«waninr«ir*n—■
'VTMimiMm mnuMww*infri«MW¥if jinai 't*“^frrax.>cgitw9»c»r.wwk,iun
državo. Industrija celuloze, zlasti v Sloveniji, kjer bi bilo povečanje njene kapacitete za pokritje potreb industrije papirja in lepenke najbolj zaželjeno, se nahaja v težki situaciji, ker se sirovina, namreč celulozni les izvozi v inozemstvo po mnogo cenejši železniški tarifi, nego se dovozi v domače tvornice. S povečanjem kapacitete obstoječih podjetij bi se mogla domača industrija papirja, ki danes uvozi iz inozemstva brez carine za 334 milijona dinarjev celuloze, po-stopnjema osamosvojiti od inozemstva. Industrija papirja uživa pri nas povprečno 32-7% carinske zaščite. Popolnoma nezaščitena je industrija rotacijskega papirja, za katerega je bila uvozna carina s finančnim zakonom znižana od 12 na 1 zlat dinar, tako da se morajo domača podjetja desinteresirati za njegovo izdelavo. Nezadostno je zaščitena tudi industrija indigo- in karbon-papirja. Papir za pisanje je v tarifi nominelno obremenjen z uvozno carino do 50% od vrednosti, vendar se po prejetih poročilih ta carina spretno izigrava na ta način, da se večina blaga deklarira kot papir za tiskanje po post. 445/1 b s carino od 17 dingrjev v zlatu namesto 28 dinarjev in je s tem efekt zaščite zmanjšan skoro za polovico. Razen tega je treba vpoštevati, da dela inozemska industrija s stroji, ki omogočajo zmanjšanje režijskih stroškov za skoro 30%, katerih mi zaradi male porabe v državi še ne moremo uporabljati. Produkcija papirja v Nemčiji znaša na enega delavca povprečno 40 ton, dočim znaša pri nas samo 14 ton.
20.	Zaščita železarske industrije.
Pri industriji železa je dana podlaga z uvozno carino na sirovo železo v znesku 3 zl. dinarjev, kar predstavlja 39% od vrednosti blaga. Zato je logično in jasno, da ne more carina na polizdelke in izdelke iz železa iti pod ta nivo. Poleg sirovega železa je obremenjeno z uvozno carino tudi staro železo, ki se mora tudi v znatni količini uvoziti iz inozemstva in to v višini 8-67% od vrednosti ter celo vrsto drugih potrebščin, katere mora železna industrija nabavljati v inozemstvu in ki niso oproščene uvozne carine. Carina na sirovo železo pome-nja v današnji višini, ki jo mora trpeti celokupno gospodarstvo zato, da se ustanovi močna težka železna industrija v državi in da se v splošnem omogoči eksistenca pasivnim državnim železarskim podjetjem, za nas veliko žrtev, ki more edino najti svoje opravičilo v interesih narodne obrambe.
Ako primerjamo carine na polfabri-kate in izdelke iz železa s carinami na sirovine, vidimo, da veljavne carine vendar niso pretirane. Naša carina na uvoz hladno valjanega železa v trakih iz post. 536/3 b, ki je po računih avstrijske konkurence izkazana, da znaša 53'3% in ki je veljala do konca preteklega leta, se ne more označevati kot neznosna, ako pomislimo, da je v predvojni tarifi avstro-ogrske monarhije znašala v povsem drugačnih prilikah 48-9% in da znaša danes v Češkoslovaški 47-7%, v Italiji pa celo 146-7%. Carina na železno žico iz post. 538/1 b je znašala v preteklem letu 30%, medtem ko znaša v Italiji 40%, pred vojno pa je bila v Avstriji 23-8%. Carina na uVoz kos znaša 21-2%, pa se vendar še vedno zahteva, da se tudi ta nizka carina zniža, četudi se mora od nje od-računati carino na kovano jeklo, iz katerega se izdelujejo kose, ako hočemo dobiti čisto carinsko zaščito. Industrija pil pri carini od 36% ni v stanju vzdržati inozemsko konkurenco. Cinkova pločevina plača 27-8% uvozne carine, svinčene cevi 10-9%, sita od kova 15-3%, bakrena žica 14-1%, mlekarski stroji 4-3%, klavirji pa 9-3%, tako da spada zadnja carina v tem znesku med najnižje carine v Srednji Evropi in to na veliko škodo naših domačih delavnic, ki se pečajo z izdelovanjem klavirjev. Že iz te sumarne predočbe se vidi, da se gibljejo carine na predmete, katere izdelujemo v državi, v zelo odmerjenih merah, ki mnogokrat ne pokri-
Avtcbusni spor v Ljubljani.
Kot moderno prevozno sredstvo si je priboril avtobus v javnem prometu prvo mesto že v vseh kulturnih državah, Ro sili razmer smo dobili avtobuse tudi pri nas, prej v nekaterih drugih mestih in končno tudi v Ljub-ijuni. Po riskantnem in trdem začetku se je promet razvijal dobro, vpo-stavile so se nove zveze, proge so se množile takorekoč od dneva v dan. Tako je števiio novih koncesij samo pri nas v Ljubljani kmalu doseglo 20, po kratkih tednih prekoračilo 30, in danes imamo že nad 40 koncesionarjev, od katerih posedujejo nekateri tudi več udobnih in modernih avtobusov.
V/postavitev avtobusnih prog so toplo pozdravile zlasti okoliške občine, ki so prišle na tak način brez vsakega truda in posebnih peticij do hitrih in udobnih zvez z Ljubljano. Daši je konkurenca v tem obrtu rastla kakor v nobeni drugi panogi, je vendar ostala vedno v mejah dostojnosti, lojalnosti in dobrih šeg. Ni bilo radi tega pritožb niti od strani občinstva, kateremu je bila naravno taka konkurenca v prid, niti od strani poedi-nih konkurentov in niti se ni pritoževal prvi koncesijonar, ki je na tem poiju prebil led, mnogo riskiral in žrtvoval, in ki bi si mogel v tem oziru po pravici lastiti kake privilegije pred vsemi drugimi. Vse je šlo v redu in že smo mislili, da bo ta razveseljiv razmah dal pobudo za vposta-vitev še drugih novih in prepotrebnih zvez. Kako težko se čuti potrebo po udobnejših in hitrejših zvezah z našimi letovišči, koliko tujcev bi imeli v Ljubljani, če bi se omogočilo hitrejšo zvezo z Bledom, Kranjsko goro itd. Med privatniki so se delali načrti, ki bi se dali lahko uresničiti, da se ni zgodilo v zadnjem času nekaj, kar utegne imeti prav neprijetne posledice za ves ta razvoj.
Mestna občina ljubljanska je pred kratkim aktivirala progo Ljubljana— Medno. Proga gre od kavarne Evropa do Mednega izključno po državni cesti. Na tej progi vozijo že dolgo tudi privatni avtobusi, ki se pa niso vznemirjali radi nove konkurenčne proge, saj je promet tako intenziven, da more uspešno alimentirati tudi več prog. Vznemirjati se je pa začela mestna občina, ki je brez vsake motivacije ukinila pavšalirano mestno uvoznino in na ta način naprtila privatnim podjetjem (kajti mestni avtobusi sploh ne plačajo uvoznine!) taka bremena, da bi bili privatni podjetniki prisiljeni, da progo opuste ali pa da prosijo za povišanje prevoznih tarif, čemur se bi pa prav gotovo uprlo potujoče občinstvo, kajti pričakovati bi bilo, da se prevoznina, ki je bila določena ob začetku, ko so bili stroški mnogo večji, ko je bil riziko takega podjetja znatnejši, in ni bilo nobene konkurence, zniža in ne zviša!
Podjetja, ki so bila s tem ukrepom v glavnem prizadeta, so si pomagala iz zadrege tako, da vozijo z enimi vozovi samo do mestne troša-rinske meje, kjer odložijo potnike na druge vozove, ki čakajo na drugi
vajo razlike v produkcijskih stroških med inozemstvom in podjetji v naši državi.
21.	Preobremenitev tehničnega ma-terijala.
Kakor že prej omenjeno, vodijo iz-premembe v odnošajih tarifnih postavk, ki so nastopile v teku minulih štirih let, do gotovih nelogičnosti, katere bi bilo treba čimprdj popraviti in pretirane carine, zlasti one na tehnične potrebščine, ki jih mora industrija uvoziti, zmanjšati na odgovarjajoči nivo. Radi primera navajam tu nekaj tipičnih predmetov, katere uvozi naša premogarska industrija in ki so previsoko obremenjeni z uvozno carino. Sem spadajo na primer cabe-lin-mazila za vrvi od jeklene žice iz post. 177/4 a, za katere znaša uvozna carina 82-72%, mazila za žične vrvi iz post. 191/2 v višini 67 do 95%, izolacijski trakovi iz post. 392/2 b 45%, cevi iz trdega kavčuka post. 389 carina 53-88%, plošče iz kavčuka iz
strani trošarinske meje. Sicer se s tem izognejo novemu nepričakovano naloženemu bremenu, toda tak položaj se za dlje časa pač ne da vzdržati. Mestna občina pa ne dobi niti prejšnjega pavšala niti uvoznin in je poleg tega izpostavljena kritiki in pritožbam občinstva, ki takih ukrepov ne bo nikdar odobravalo.
V	tem težkem in neenakem položaju napram mestni občini ni pre-ostajala podjetnikom druga pot, kot da so se obrnili na pristojna mesta v Beogradu s prošnjo za odpomoč. Naravno, da ni mogla Zbornica TOI odreči obrtnikom svoje pomoči in da je določila v osebi tajnika g. Mohoriča tudi svojega zastopnika, da spremlja deputacijo, ki posreduje v Beogradu.
Dasi bodemo stali vedno na strani zaščitnikov avtonomije mestne občine, se nam vendar zdi, da je šla tu občina s svojimi ukrepi odločno predaleč. Ni treba posebnih razmotri-vanj in izvajanj, glas občinstva je najbolj merodajen, ki je v tem primeru brezpogojno na strani naših obrtnikov.
Ne glede na načelo proste konkurence, katero bi morala predvsem varovati občina, ne glede na takorekoč pridobljene pravice obrtnikov, bi se občina nikakor ne smela postaviti na stališče gospodarja na svojih tleh ter onemogočiti v tako odličnem vprašanju vsako privatno inicijativo n ustvarjati monopole, ki ne bodo koristili niti občini niti meščanstvu. Dobiček, kojega bi eventuelno imela od tega monopola, najde občina v uiogo večji meri s primerno racijo-nalizacijo že obstoječih lastnih podjetij. Toda ne glede na to, bi morala občina vendar upoštevati tudi tujsko-prometne interese, ki bodo s takimi ukrepi prav težko trpeli. Da-li je v interesu mesta in meščanov taka gospodarska . politika, to prepuščamo sodbi drugih? Izjavljamo le, da se nam zdi tako stališče napram privatnim podjetnikom - davkoplačevalcem nepojmljivo in si ne moremo predstavljati, zakaj se mestna občina tako boji privatne konkurence. Sicer pa pričakujemo, da bodo v ta spor, ki grozi uničiti nekaj samostojnih eksistenc in ki je iz tujsko-prometnih ozirov dokaj škodljiv, posegle višje instance, zlasti če gre za promet na državni in ne na občinski cesti.
$iw<k.poupi3kmifo
Tvrdka ulja i taliana, Veleško šar-lagansko Društvo, Veles, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvornicami, ki izdelujejo pločevinasto posodo (kante).
»Impregno«, Zagreb, Nadbiskup-ski trg 4, želi stopiti v stik s- tukajšnjimi obrtniki, odnosno tvrdkami, ki bi mogle dobavljati palice za metle.
P. A. Klinge, Copenhagen S., želi stopiti v stik s tukajšnjimi tiskarskimi podjetji, katerim bi dobavljal topil-ne aparate: Egnilkap, za svinec.
post. 395 carina 57-62%, bergmanove cevi post. 470/1 b carina 71-92%, pe-šlove cevi post. 562/3 carina 54-07%, bakrene cevi post. 629, točka 1, carina 108-56%, a največje je število predmetov iz post. 666 za električne instalacije, kjer se giblje višina uvozne carine med 25 in 86% od vrednosti. Večina predmetov je obremenjena s preko 50% od vrednosti, a ker se ne izdelujejo v državi, predstavlja taka obremenitev pretežko breme za elektrifikacijo države, ki je pa nujno potrebna v interesu splošnega povzdiga gospodarstva. Enako vejja tudi za predmete iz post. 667, točka 4, kakor tudi za nekatere predmete iz post. 669/2 b carinske tarife. Tu pač smatramo, da je dan povod, da se mora uporabiti pooblastilo Ministrskega sveta iz člena 15. načrta zakona o carinski tarifi in da se vsaj za te poslednje postavke zniža carina na povprečno 25%. kar bi še vedno osiguravalo državnemu erarju zadostne dohodke.	(Dalje	prih.)
tu
Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug je dobila od Narodne banke kredit
3	milj. Din za organizacijo skupne prodaje žita, zlasti koruze in pšenice.
It prava mesta Sofija je sklenila, da bo se letos pričela pogajanja glede likvidacije mestnega posojila iz leta 190G ž »Berliner Handelsgesellschaft«, ker brez te likvidacije mesto ne dobi nikjer nobenega posojila. Slaba trgovska morala je to, da zato plačam, ker mi nihče več noče posoditi.
Bata d. d. je za otvoritev produkcije v Nemčiji ustanovila nemško čevljarsko d. d. Bata z delniško glavnico 1 milijona mark. Predsednik upravnega sveta je Tomaž Bata sam. ,
Delnice A. E. G. (Allg. Elektr. Gesell-schaft) bodo pričele notirati na newyor-ški borzi.
Neodvisne petrolejske družbe v U. S.
A. so se strnile v obrambo proti premoči Standard Oil.
Eksportno kreditno organizacijo in zavarovalno družbo je ustanovilo več belgijskih bank. Družba dela z glavnico 17 milijonov belgijskih frankov iu šteje 134 delničarjev, med njimi 116 iz industrije. Vse velike tovarne železa in jekla so v novi družbi zastopane.
Skoz Sueški prekop je šlo v prvi letošnji polovici 3208 ladij, lani v istem času 3080. Skupni dohodki so znašali lani 532 milijonov frankov, letos 553 milijonov.
Ameriški izvoz v Nemčijo je dosegel lani vrednost 477 milijonov dolarjev, uvoz iz Nemčije 211 milijonov. Med ameriškimi odjemalci je Nemčija na tretjem mestu (za Kanado in Veliko Britanijo), med dobavitelji na sedmem mestu.
Nemška »Lufthansa« bo najela večje posojilo, da bo mogla svoj program vsaj deloma izvesti.
Tujski promet v Avstriji se je v juliju zelo poživil in bo skoraj gotovo izkazal iste številke kot lani. Hoteli so izvedli veliko novih investicij in prigradkov in so svojo sprejemno zmožnost zelo pomnožili.
Goodyear Tire and Rubber Co (Tire izgovori tajr =r je pnevmatika, rubber = kavčuk) je imela v prvi letošnji polovici 12 62 milj. dol. čistega dobička ali 7 02 dol. na delnico proti 3-07 milj. in 0-33 v letu prej.
Produkcija valjanega železa v Nemčiji je znašala v prvi letošnji polovici
5,686.000	ton.
Avtoniobilne tovarne v U. S. A. delajo trenutno z 20 do 25% manjšo produkcijo kot je znašala maksimalna produkcija v maju.
O	prisilnem poravnalnem postopanju pri denarnih zavodih na Ogrskem je izšla nova naredba vlade, ki odreja, da ni treba napraviti poskusa zasebne porav-nove, kot je bilo to doslej predpisano.
Menični krediti na Ogrskem so imeli v prvi polovici leta 1928 vrednost 6 milijonov pengo, v drugi 7, v prvi letošnji pa 8 milijonov.
Zveza javanskih sladkornih producentov v Amsterdamu je sklenila, da bo pritrdila načrtu mednarodne stabilizacije sladkorne cene.
Baldvvin Locomotive AVorks izplačujejo za prvo letošnje polletje dividendo 9-38 dol. za delnico (lani 2-51, letos torej skoraj štirikrat več).
Angleška tobačna družba Imperial Tobacco Co izplačuje 7-odstotno vmesno dividendo na glavnico, ki je zvišana od 30 na 37 'A milj. funtov.
Izvoz bombaževega blaga iz U. S. A. v juniju je imel vrednost 10,733.000 dolarjev, uvoz pa 5,728.000 dolarjev.
Nemška zveza jekla je vsled nadalj-nega poslabšanja na svetovnem železnem trgu cene zopet znižala.
Glede označbe za umetno svilo smo že parkrat pisali, da delajo zlasti producenti naravne svile na to, naj se la označba nadomesti s kakšnim drugim izrazom. Sedaj beremo, da išče tudi Italija nov izraz; zveza producentov umetne svile je razpisala nagrado 10.000 lir za najboljšo in najbolj značilno označbo tega produkta.
Štiri nadaljne ameriške banke, v Floridi, so ustavile izplačila. Gre za vloge v znesku 4,700.000 dolarjev.
Vi zaslužite,
MUlOGr1**" izdelke za iuhe
Razpeisija v kraljevini SMS tan Km. L«8nilt, Maribor, Canfecsr-Jeva 28	Stalno	V	Zalogi	I
Sanacijske banke — ustanovitve časa.
V	berlinskem listu beremo:
Z rastočim številom konkurzov in insolvenc je stopil sanacijski problem močno v ospredje javnega interesa, pri čemer se pa doslej še ni posrečilo, da bi se približali njegovi rešitvi vsaj za en sam korak. Možnosti, ki obstojijo sedaj za sanacijo prezadolženega^ a življenja zmožnega podjetja, so popolnoma nezadostne in morejo le v najredkejših slučajih preprečiti otvoritev konkurza, zlasti če gre za majhna in srednja podjetja. Taka podjetja so navezana večkrat na podporo zasebnih oseb, ki zahtevajo večinoma ne ravno prepičlo odmerjen sanacijski honorar«, plačljiv vnaprej. Dalje mora pomoči iščoči trgovec sprejeti pogoje, ki ga za prvi čas napravijo popolnoma odvisnega od njegovega »podpornika . Popolnoma tazumljivo je, da mali trgovec, ki ga je le sedanji gospodarski položaj pri-tiral do skrajnosti, ki pa sicer svoje obveznosti natančno izpolnjuje, rajši prevzame odi j konkurzne otvoritve kot pa da bi take pogoje podpisal. Najboljši dokaz za to so številni kon-kurzi podjetij, kojih položaj sicer nikakor ni brez upanja na rešitev. Na drugi strani so ustanovljale vele-banke doslej edinole sanacijske zavode v Obliki družb, ki se prvič pečajo izključno le s takimi tvrdkami, ki so vzele pri dotični banki velike kredite in ki bi bile za sanacijo majhnih in srednjih tvrdk pogosto predrage.
Spričo teh razmer so nastali v krogih posameznih trgovskih panog samih razni načrti, da bi se veliko število konkurzov in mnoštveno uničenje (Massenvernichtung) eksistenc reduciralo na prenosljivo izmero. Naj-
bližja pot bi bila, da bi se obrnili na kreditne in trgovske banke in jih bodrili, da sprejmejo sanacijsko delo v svoj delovni program. Tej poti pa ne pripisujejo izgleda na uspeh. Kajti s samo sanacijo še ni dosti doseženo. Banka, ki je zavoženo podjetje s svojimi sredstvi spet spravila na noge, hoče obdržati kontrolo tudi nad na-daljnim poslovanjem dotičnega podjetja in noče prepustiti usode svojega denarja negotovi bodočnosti. To delovanje pa zahteva polno delovno moč bančnega podjetnika ali voditelja in se ne more izvajati le v »stranskem poklicu«. Mnoga obratna polja obstoječih bank so proti prevzetju sanacijskega obrata v njih delokrog.
Da se vsemu temu odpomore, propagirajo sedaj pri večjih in srednjih obratih ustanovitev neodvisnih sanacijskih zavodov v vseh onih mestih, kojih trgovina tako ustanovitev opravičuje. Pri tem mislijo tudi na tesno sodelovanje s krajevnimi industrijskimi in trgovskimi zbornicami.
Kvalitetna
znamka
Ljubljanska borza.
Tečaj 9. avgusta 1929.	Povpra- ševale	PoniKil.;
	Din	»t*.
DEVIZE:		t
'VmEterdain 1 h. gold. . ,	22 7875	22-8475
tJerlin 1 M		 . ,	13-5575	13-587.')
Bruselj 1 belga		—■—	9-9211
ludiin peš ta 1 pangB . .	—•—	9-9479
Čarih 100 tr. ...... .	1094-40	1097-40
Dumj 1 šiling	 London 1 funt		8-0113	8 0413
	275-82	27662
Mewyork 1 dolar		56-775	66-975
'arii 100 fr		—•—	222-90
*''ra.ga 100 kron		168 20	169"—
fr#! 100 lir		296-81	29881
m
Zahte-
vajte
povsod1
Vrednote:	a) Denarni *avodi:	Celjska
posojilnica d. d., Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni ?.:iv»d za trgovino in industrijo, Ljubljana, <!enar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 130 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »ŠeSir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvor-nica za dušik d. d., Ruše, denar 275, blago 285 Din.
Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte 230—270 Din; brzojavni drogovi 240—260 dinarjev; bordonali merkantilni 330 do ! 380 Diij; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—650 Din; škorote, paralelne, od 16 cm naprej 680 do 700 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 550 Din; deske-plohi, kon.. od 16 cm naprej 540—560 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—620. — Bukev: Deske -plohi, naravni, neobrobljeni 475—500; desko-plohi, naravni, ostrorobi 750—900 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—750; deske - plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1150 dinarjev, testoni 450—480; tavolete 1100 do
1.150 Din. — Hrast: Hlodi I., II. 350 do 600 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske-plohi, neobroblj. boules 1300—1500 Din; deske - plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300 Din; frizi 1100—12-50 Din. — Drva: bukova 21—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 260 m, 14X24, hrastovi 50—56 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din.
yl I	•	«
DOBRE A V TOM O BI LN E CESTE PRINESEJO DENAR V DEŽELO.
Leta 1920 je obiskalo Švico, tipično <leželo evropskega tujskega prometa, o400 inozemskih avtomobilov. Leta 1924 se je dvignilo število na 21.900, 1. 1928 je bilo prkoračeno število 100.000. Te številke pomenijo dotok tujcev več kot
350.000	oseb, kar odgovarja denarnim dohodkom več kot 100 milijonov švicarskih frankov. Merodajni krogi pripisujejo te uspehe zboljšanj emu cestnemu omrežju in ugodnemu vplivu carinskih in prometnih olajšav v mednarodnem prometu. Nekateri kantoni, tako polebno Graubiinden, prej avtomobil-nega prometa sploh dopustili niso; uvi-devši njegovo važnost za zboljšanje financ mu pa gredo kar moč na roko, gradijo avtomobil ne ceste, mostove itd. Tudi Avstrija n. pr. napravi vse, kar je v njeni moči, da z izboljšanimi avtomo-bilnimi cestami itd. privabi tujce v deželo. Pri nas pa nimamo menda še nobene avtomobilne ceste in za vsakim avtomobilom se valijo gosti valovi prahu.
*	* *
MEDNARODNI ORGANIZACIJSKI
PROGRAM LESNEGA GOSPODARSTVA.
K lesni konferenci v Bratislavi so prijavile svojo udeležbo doslej Nemčija, Anglija, Francija, Italija, Holandska, Poljska, Rumunija, Rusija in Ogrska. Delovni program je zelo obširen; glede bodoče organizacije je predvideno sledeče: Koncentracijsko stremljenje posameznih skupin v obliki javnih organizacij, borze, družbe z različnimi krajevnimi območji, stremljenje za koncentracijo vseh organizacij v okviru iste države, mednarodna koncentracijska stremljenja, načrt mednarodne skupne organizacije s pravili, predpisi o postopanju izvedencev glede kvalitetnih graj pri kupčijah med člani, predpisi o postopanju pri drugih sporih, izvirajočih iz kupčij med člani dotičnih organizacij.
ZVIŠANJE BELGIJSKE OBRESTNE MERE.
Zvišanje belgijske obrestne mere od
4	na 5% je v Bruslju samem izredno presenetilo, ker ni sedaj nihče pričakoval take odredbe; in to tem manj, ker Belgijska Narodna banka svoj čas ni sledila Ameriki in Berlinu, ko sta svojo obrestno mero zvišala. Če se je zavod sedaj odločil za zvišanje, ni bil za to merodajen položaj mednarodnega trga, temveč edinole momenti notranjega belgijskega gospodarstva. Kljub teinu, da je bil belgijski denarni trg neprestano in enakomerno likvidiran, je smatralo vodstvo Narodne banke za potrebno, da omeji nekaj časa se porajajoče naraščanje v obtoku bankovcev, povzročeno po neopravičenem poseganju po bančnih kreditih. Banka hoče držati obtok bankovcev brezpogojno v onih mejah, ki jih zahtevajo menične operacije in potrebni nakupi denarja. Na borzi se je zvišanje obrestne mere prav malo poznalo in se tečaji niso skoraj nič spremenili.
*	* *
SVETOVNA TRGOVINA — DELEŽ EVROPE ZOPET PADEL.
Svetovna trgovina je bila v prvem letošnjem četrletju bistveno manjša kot v zadnjem lanskem četrtletju. List »Wirt-schaft und Statistik« ugotavlja, da je padel promet zunanje trgovine v 44 državah (e/7 svetovne trgovine) za 5-7%. Nazadovanje izvoza je močnejše kot nazadovanje uvoza. Vidi še vzporednost z isto dobo preteklih let, tako da je to nazadovanje najbrž le sezijskega znača-| ja. rl udi mraz v Evropi je v nazadovanju izražen. Razvoj zunanje trgovine ni bil v vseh deželah enoten. Izven Evrope stoječe dežele kažejo prirastek zunanje trgovine za 7-2%, Evropa pa nazadovanje za 2-9%. Prirastek v izvozu izkazujejo v prvi vrsti U. S. A. z 230 milijoni dolarjev ali štirimi petinami prirastka vseh izven evropskih dežel, zlasti vsled večjega eksporta avtomobilov, strojev in žlahtnih kovin.
Išče se:
1375 komadov tramov, glava-glava, 18 X
24, oblica dopuščena, franko vagon meja via Postojna. — Plačilo pri prevzemu in sicer:
96 kom. 5 50 m, 67 kom. 5 m, 68 kom. 4-50 m, 34 kom. 3 50 m, 10 kom. 3 m, skupaj 275 kom.; dobava v septembru 1929.
37 kom. 6 m, 105 kom. 5 50 m, 21 kom. 5 m, 102 kom. 4-50 m, 10 kom. 3 ni, skupaj 275 kom.; dobava do 15. oktobra 1929.
37 kom 6 m, 105 kom. 5 50 m, 21 kom. 5 m, 68 kom. 4 50 m, 34 kom. 4 m, 10 kom.
3 m, skupaj 275 kom.; dobava v oktobru 1929.
37 kom. 6 m, 126 kom. 5 50 m, 68 kom. 4-50 m, 34 kom. 4 m, 10 kom. 3 m, skupaj 275 kom.; dobava do 15. novembra 1929.
37 kom. 6 m, 126 kom. 5-50 m, 54 kom.
5	m, 14 kom. 4 50 m, 34 kom. 4 m, 10 kom. 3‘50 m, skupaj 275 kom.; dobava v novembru 1929.
Išče se:
Bukove železniške pragove za avstrijske železnice in sicer 50% I. kat., 2 60 m, 16/26, -16 cm; 50% II. kat., 2-60 m, 16/25, 15 cm. Cena naj se glasi za komad franko vagon jugoslovansko-avstrijska meja.
10 vagonov remeljnov, smreka, jelka, T„
II.. 111., monte, ostrorobih, očeljenih, vezanili (4-krat z žico) v svežnje in sicer: 1 vag. 4 m dolžine, 56 X 38 mm; 1 vag. 4 m dolžine, 66 X 48 mm; lA vag. 5 m dolžine, 66 X 48 milimetrov; A vag. 5 m dolžine, 96 X 48 milimetrov; 1 vag. 4 m dolžine, 48 X 28 mm; A vag. 5 m dolžine, 56 X 38 mm; 'A vag. 4 m dolžine, 96 X 38 mm; 1 vag. 4 m dolžine, 56 X 33 mm; 'A vag. 4 m dolžine, 76 X 56; Vi vag. 4 m dolžine, 66 X 66 mm; K’, vag. 4 m dolžine, 56 X 56 mm; 'A vag.
4 m dolžine, 96 X 76 mm; 1 vag. 4 m dolžine, 12 X 56 111111; 'A vag. 5 111 dolžine, 12 X 48 mm; % vag. 5 111 dolžine, 15 X 48 milimetrov. Cena franko vagon via Djevdje-lije._ — Plačilo v Ljubljani.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 2% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. post., plafiilo v 30 dneh, 275—277-50: bačka nova: uzančno blago za prompt. dob. brez doplačila, mlev-ska voznina, slov. post., plačilo v 30 dneh, 275 d° 277 50 Din. — Koruza: »la plata«: dobava julij, avgust, september, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 297-50—300 Din: bačka: zdrava, rešetana. navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30^ dneh, 267-50—270 Din: bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna. plačilo v 30 dneh, 260—262-50 dinarjev. — Ječmen: bački: ozimni, 67/68 kg, 270—275 Din. —- Oves: bački. slov. postaja, navadna voznina, 265—270 Din. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo pri prejemu blaga. 400-402-50 Din.
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena.
Zaključki: 3 vagoni bukovih drv.
IV. MEDNARODNI SEMENJ V SOLUNU.
V	Solunu se vrši od 15. do 30. septembra t. 1. IV. mednarodni semenj. Naša država je dovolila za ta semenj 50% popust na državnih železnicah raz-stavljalcem in posetnikom, toda samo na povratni poti, medtem ko se plača za razstavno blago prevoznina po normalni železniški tarifi in sicer samo za eno pot, pot nazaj je prosta. Popust je dovoljen od 17. septembra do 4. oktobra.
*	* *
RAZSTAVA MODERNE TRGOVINE V BKNU (CSR).
Interesenti se opozarjajo, da se legitimacije za razstavo Moderne trgovine v Brnu (od 3. avgusta do 15. septembra 1929), na podlagi katerih imajo posetni-ki te razstave 33% popusta na češkoslovaških železnicah, dobijo v pisarni konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani.
Razstava moderne trgovine v Brnu, ki je prirejena v velikem obsegu, vsebuje vse panoge moderne trgovine (reklama, borze, statistika, organizacija, eksporta, mednarodna trgovina, tehnika moderne trgovine, njene metode itd.) in se njen poset toplo priporoča trgovskim, gospodarskim ter tudi ostalim krogom.
Hmelj.
IX. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO O STANJU »MELJSKIH NASADOV.
Žalec v Savinjski dolini, dne 9. avgusta 1929. Dež, ki smo ga imeli dne 27. in 29. julija in 2. in 3. avgusta t. 1., je bil našim nasadom, ki se nahajajo na prehodu v kobule, dobro došel in tudi nujno potreben. Stanje vseli nasadov se sedaj lahko označi kot prav dobro in človeško oko z radostjo opazuje s kobulami bogato obložene, popolnoma zdrave rastline s svojimi okraski. Prav sigurno smemo letos pričakovati blago najboljše kakovosti, tako glede barve in velikosti kobul, kakor tudi glede množine lupulina. Obče obiranje se bo pričelo dne 16. t. 111. Kljub ugodnemu stanju bodemo letos manj pridelali kot lani in se ceni ves pridelek t. 1. na
48.000	do 50.000 starih stotov. Posamezni nakupovalci so že došli, drugi so pa napovedali svoj prihod. — Društveno vodstvo.
Harriman in elektrifikacija Poljske.
Pogajanja med Harrimanovim koncernom in poljsko vlado glede dodelitve 60-letne koncesije za dobavo elektrike se po poročilu >Borsenkurier«-ja ugodno nadaljujejo. Po izvedbi načrta, ko-jega stroški so proračunjeni na ca 100 milijonov dolarjev, upajo da bo tretjina prebivalstva preskrbljena z električnim tokom.
Kontingentacijo sladkorne produkcijo so v Antwerpnu in Amsterdamu menda takole določili: Kuba 4,500.000 ton, Java 2,900.000, Nemčija 1,700.000, Češkoslovaška 1,200.000; produkcija zadnjih dveh let 1927/28 in 1928/29 je znašala:	Kuba 4,000.000 in 5,500.000
ton, Java 2,360.000 in 2,950.000 ton, Nemčija 1,660.000 in 1,830.000 ton, Češkoslovaška 1,250.000 in 1,000.000 ton.
Rumunska carinska tarifa izkazuje v nekaterih postavkah izdatno znižanje, ki je pa deloma paralizirano po istočasnem zvišanju prometnega davka (doslej 3%) za 10% in po zvišanju luksuznega davka (doslej 10 do 15%) tudi za 10%. Avtonomna carina za agrarne produkte je zvišana za 50 do 90 odstotkov.
TRŽNA POROČILA.
TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 1. avgusta 1929.
Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 18—20, II. vrste 16—18 Din kg; na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste 18 do 20, II. vrste 16—18, III. vrste 12—14, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6 do
8,	jeter 15—18, ledic 18—20, možganov 20—25, loja 5—10 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste
24—25, II. vrste 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25—27, II. vrste 20—22, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 25—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 26—27, slanine ribe in sala 29—30, slanine domačih prašičev 25—26, slanine mešane 26—27, slanine na debelo 26, masti 30 do 32, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. vrste 30—32-50, II. vrste
25—27-50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 35 Din.
Drobnica: 1 kg koštrunovega 14—15, jagnjetine 18—20 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa
I.	vrste 8, II. vrste 6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25—30 Din.
Perutnina: Piščanec majhen 15—17, večji 17—20, kokoš 25—30, petelin 22 do 25 Din.
Ribe: 1 kg karpa 25—30, ščuke 35 do 40, postrvi žive 80, mrtve 60, klina
20,	mrene 20—25, pečenke 10 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka
2-50, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 44—48, masla 40—44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, eno jajce 1"25—1 Din.
Pijače: 1 liter starega vina 16—22, vina dalmatinca 11—14, 1 čaša piva 3-50, 1 vrček piva 4'50—5, 1 steklenica piva
5-50—6 Din.
Kruh: 1 kg belega 4-50, črnega 4, rženega 4 Din.
Sadje: 1 kg jabolk I. vrste 8—10, luksusnih hrušk 16—18, hrušk I. vrste
6-10, III. vrste 2—3, ena limona 0-75 do 1, luščenih orehov 40—42 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72—76, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene kave I. vrste 90—100, II. vrste 70—80, III. vrste 56—60, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah
15,	kavne primesi 18, riža I. vrste 10,
II.	vrste 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4'50, navadnega 2-50, 1 kg soli debele 2‘50, mlete 2 75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 65,	1	liter	petroleja
7-50, 1 kg testenin I. vrste 10, II. vrste
9,	pralnega luga 3’75, čaja 86 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke štev. >0«
3-80—3-85 na debelo, 4-50 na drobno, štev. ,»2« 360—3-65 na debelo, 3'85—4 na drobno, štev. >5« 3-40—3-45 Din na debelo, kaše 5 50—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10—12, otrobov 2-50, koruzne moke 4—4-50, koruznega zdroba 4’50—5, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. vrste 6—8, II. vrste 6, ržene mo-1400—1600 Din.
Žito: q pšenice 265, rži 270—300, ječmena 280—310, ovsa 265—310, prosa 285, koruze 290, ajde 280—290, fižola ribničana 800, prepeličarja 875, leče 1400—1600 Dni.
Kurivo: 50 kg premoga 30,1 tona premoga 440, 1 m3 trdih drv 180, mehkih 70 Din.
Krma: q sladkega sena 90, pol sladkega sena 75 Din.
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 4—5, štručnate solate 3—4, ajseiice 5—6, zgodnjega zelja 3—4, rdečega zelja 5—6, kislega zelja 3-50—5, ohrovta
4—5, karfijol 8—10, kolerab 2—3, kolerab podzemljic 1—1-50, špinače 4—5, paradižnikov 5—6, kumar 2—-3, buč 2 do 3, graha v stročju 3—4, luščenega graha 8—>10 Din liter, 1 kg fižola v stročju 4—6, čebule 2—3, česna 12, krompirja novega 1—1*50, repe 3—4, kisle repe 2-50—3, merica jučkov 4—5,
1	kg korenja 6—8, peteršilja 15—20, zelenjave za juho 8—12, zelene paprike 16 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 2. avgusta 1929 je bilo pripeljanih 227 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari 125—150, 7 do 9 tednov stari 250 do 300, 3 do 4 mesece stari 350—400, 5 do 7 mesecev stari 450—550, 8 do 10 mesecev stari 700—850, eno leto stari 1000 do 1200 Din komad, 1 kg žive teže 10 do 12-50, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Prodanih je bilo 128 svinj.
*	* *
Indeks veletržnih cen v Češkoslovaški je bil po zadnjih ugotovitvah 1. julija z 922 za 5 točk višji kot 1. junija.
Kubanski sladkor bo dobil s 1. septembrom t. 1. kooperacijski sladkorni urad, ki bo nadziral prodajo sladkorja v inozemstvo.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do dne 15. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 250 kg lanenega fir-neža, 500 kg dinamo-olja in 500 kg bencina. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema
do 16. avgusta t. I. ponudbe za pleskanje železniškega mostu čez Soro pri Medvodah. Specijalni pogoji glede obseda dela se dobe pri Depozitni blagajni ljubljanske železniške direkcije. — Marinško odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 800 kg jedrnatega mila, 50 kg mazilnega mila in 30 kg voščenih sveč. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 12. avgusta t. 1, ponudbe glede dobave 5700 kg železne pločevine trgovske kvalitete. — Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. I. ponudbe za dobavo aparata za preizkušnjo strelovodov, 1 prenosnega telefonskega merilnega mostička s pripravami ter 200 komadov čaš za Callaud elemente po skici, ki je v pisarni zbornice na vpogled. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 15. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1200 komadov hrastovih pragov in 700 kg vijakov za jamske tračnice. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 16. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1200 komadov hrastovih pragov in 700 kilogramov vijakov za jamske tračnice. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 16. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 125 m3 jamskega lesa in do dne 19. avgusta t. 1. glede dobave 1 komada rezkalnega stroja z aparatom za delenje in 1 komada stružnice z vodilnim in povlačnim vretenom. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo interesentom na vno-gled.
TRAJNO koristno darilo je samo
»GRITZNER* in ,ADLER*
šivalni stroj, ter pisalni stroj „URANIA“.
Znižane cene, najlepše opreme edino le
JOSIP PETELINCU
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913.
's-*-
' -	tf?,,'J ‘ V
iiM.< ’ | ;
Stev. 21.227
Razglas.
C IIC rTOll	fl	ivornua ogiiecial in
„JrCUKUPi	U. U. brušenega stekla
LJUBLJANA VII. CelovSka 81 Telef. 2343
ZAGREB, OSIJEK---------------Središnjica: ZAGREB
Zrcalno sleklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorna šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. — >Fin« — navadna ogledala.
ssi č
’^:rETOQOVWA m	UBtJAMA
k,ITA IN MOKE f* - ^	CK	STA M
LASTNI AVTOMATIČNI VALJČNI MLIN.
Priporoča po najnižjih cenah razne mlevske proizvode in vse vrste tl Ul, kakor tudi pšenično moko Iz prvovrstnih banaških mlinov.
SPECIJALNA TRGOVINA KRMIL.
Brzoj.: Volk Ljubljana. Zahtevajte cenilci Telefon Stev. MM-
lir«, aiatnlne in srebrnine
LJUBLJANA -
družba z o. s.
Ii a s t n n
protokollrana
tovorno v Švici
Tvonrilco kuvert In konfekcija paplrfa
LJUBLJANA
Volarski pot St. i Karlovška cesta St. S
Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercljelne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenah
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23
TELEFON 2552 — Za. večja naročila zahtevajte proračunel
Na podlagi čl. 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev razpisujem
I. pismeno ofertalno licitacijo
za zgradbo vodovoda v vasi Gorenje Jezero.
Licitacija se bo vršila dne 24. avgusta 1929 ob 11. uri
dopoldne v prostorih gradbenega oddelka oblastne samouprave, Gosposka ulica 15/1., kjer so razglašeni na oglasni deski vsi podatki.
Komisar Oblastne samouprave ljubljanske oblasti: Dr. Marko Natlačen s. r.
Veletrgovina |
v Ljubljani
priporoča
Špecerijsko
blago
raznovrstno Žganje, moko In delelno pri-delke. - Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praiarna sa kavo in mlin za dilavo s električnim obratom., Ceniki na raspolago!
vi\NOC£;
tovarna	W
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejši in najokusnejii namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higljeniino najmoderneja urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna i
Ljubljana, Dunajska cesta la, M. nadstr.
Zahtevajte ponudbo I
Ut*]* di. IVAH PLEftS. — 7.« Tr«*vtko-foi4u»trlj*ko d. <1. »MERKUR« kot izdajatelj* in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.