CIALIZEM JE POSTAL MOČ
POLITIČNI FAKTOR." •—-1-'
DELAVCI!
tj It svobodo In praviee svojci Ixgubiti :e oi^esar, pridobit« pa lahka va«.
Naročnina (subscription):
fj.iO n« tot o. 75c na pol leta ta Ameriko (91. SO jMr< 7Sc half year in America. $2 na leto, |1 pu! leta sa Evropo ($2 per jear 91 per half year for Europe.

Entnr* I u foonil-alkH aalt"r, l>«o. 6 IWTT st inmi <»rf|. at Ohlo»«o 111., uudai lb« Act of Cm^mi of kUrob 9r<i IK7W
Office: 587 8o. Centfe Ave	"DelftVli V S* h d«Ž^l(l, združite S«'
Post. 6. marca
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA
THIS PAPER IS DE TO THE INTERESTS O WORKING CLASS.
■ 11 Ji
5TVA J0
umm
>F THE
$t«v. 28. (No 28.)
Chicago. III.. 24. marca ( «*arch). 1908.
Resolucija organiziranih rudarjev
V ELY, WINN.
£ly Minn., 1. marca 1908 — pri zadnjem zborovanju krajevne Rudarske zveze it. 219 v Ely, Federation of Miners, mi rudarji in delavci, člani i-jvane organizacije, odobrili Redečo resoluvijo, a ktero apelu-
vae NfiaisiriM d« % delavke v Združenih državah naj brezobzirno poatopajo z nakim onim delavcem, ki pride V ijih kraj brez "Union Card" ali brez uuijske izkazuioe.
EESOLUCIJA
Mi rudarji m delavci v železnem okrožju in uieata Ely, si a tenkim delom služimo svoj kruh, tako da nam ni mogoče ai prihraniti nika-korinega deuarja za stare dni.
Ker torej delodajalci v okoliei Sforej imenovanega mesta in v ieleznom okrogju-postopfejo nečloveško a delavci in nas priganjajo kot nemo živino, da je nemogoče človeku opravljati tako delo celi svoje življenje;
ker dalje vidimo, da lastniki rudnikov dobivajo na milijone dobička a našimi krvavimi žulji in I našim te&kim delom, ki ga more-Bo delavci dan za dnevom opravljati v globočini zendje za malo plačo;
ker tudi vidimo, da mezdna suŽ-nott delavca pod kapitalizmom je vsak dan hujša, tako da je delavec danes na slabšem nego je bil črni flrieoj na jugu, ki ga je oalobodil Abraham Lincoln; ker nadalje uvidrmo, da posame-
Nesadovoljuost je korenina vsa-napredku.
mt'iHU delavcu se ni mogoče iztrgati iz verig kapitalističnega su-ženjatva, a ker imamo ljubezen do svojih trpečih tovarišev in do naših žena in otrok, da bo jim radi priskrbeli bolje življenje;
smo se sporazumeli mi rudarji in delavci in se pridružili delavski organizaciji Zapadui Rudarski Zvezi, ktera vabi poti svoje okrilje delavce vseh narodnosti.
Ker je pa med nami zavednimi rudarji, ki arao člani imenovane organizacije, tudi nekaj takih delavcev, kteri nočejo pristopiti k Rudarski Zvezi, dasi uvidijo, da je to zelo koristna organizacija za nas i naše otroke, temveč se raje laskajo lastnikom rudnikov in s tem pomagajo vezati verige suž-noati nam in našim otrokom,
1.	Zaključujemo danes zbrani rudarji apel na vse organizirane delavce in delavke širom Združenih držav, da Se pridete v dotiko z delavcem, ki pride iz železnega okrožja v Mineosoti in ki bode brez unijske karte (Union membership Card) da ga prezirate kot izdajnika svojega stanu, kteri ne-poaredno pomaga kapitalistu trpinčiti uboge delavce.
2.	Zaključujemo, da se ta resolucija obelodani v "Miners Magazine", glasilu W. F. M. in v mnogih delavskih li»tkh v Združenih državah.
Ely Miner« Union No. 219 Western Fede-
(Pečat)	ration of Miners
nasprotuje sociaUa-
Ali ae bo ameriško ljudstvo pustilo vedno, vedno in vedno bluf-fatiT!
Prava anarhija vlada v eni tretjini države Kentucky. To anarhijo je provzročil tobačni trust; »vzrojili so jo kapitalisti. To-
Mnogo je delavcev, ki ignoruje-jo razredno borbo, toda razredna borba ne ignoruje njih.
Prava svoboda zavisi od ekonomske svobode.. In za tako svobodo ae bori socializem.
Yse je protiustavno — samo pripogniti koleno pred kapitalizmom je ustavno in pravično.
hija sta napravili že nad
dolarjev materijalne škode v Ken-
tucky-u in prizadjali smrt mnogim osebam, a nihče*e ne gane pro
ti anarhističnemu tobačnemu tru-stu. Governor omenjene države je pri volji izdati tisoče in tisoče dolarjev, da zatre anarhijo, namesto da bi pravo zatrl privatno lastništvo tobačnega trusta, ki je oče a-narhije. Kentucky je demokratična torej Brvanova država. Zakaj se ne posluži Bryan svojih toli "iz-bomih sredstev" proti anarhističnim trustom? Aha!
<>7 mož poseduje Zedin-jene države.
i • Kdo je lastnik Zedinjenih držav? Kdo kontrolira vso industrijo in aploh vse finance v naši republiki?. Sedemindevetdeaet mož! — Sedemindevetdeset — tri manj kot sto — kapitalistov iz med 80 milijonov državljanov |>oeeduje v-se tvoruice, rudnike železuice, ve-leposestva, dalje banke, borze in sploh vse od česar zaviai ameriška industrija in finance. • Senator La Follette je 18. t. m. v svojem govoru v zvezini senatni zbornici navedel celo statistiko o kombinaciji ameriški denarnih kraljev. On je rekel, da direktorji dveh velikih bančnih skupin National City Bank (Standart O-il) in National Bauk of Commerce (Morgan^ representirajo raa-lon evse industrijske korporacije Stirinajut direktorjev od National City banke predseduje štirinajstim velikim trustom, ki laatujejo 38 odstotkov vttega kapitala kar ga imajo industrijelni trusti v Zedinjenih državah. lati direktorji — bančni trust National City ima 33 direktorjev — reprezentirajo po svojih špekulaeijskih zvezah več kot 350 bank, truatnih kompa-nij. železnic in industrijelnih kor-poracij s kapitalizacijo več kot .200.000.000 (ena milijarda in dvesto milijonov dolarjev).
Kje so pa še direktorji od National Bank of Commerce kjer pa-šuje kralj Morgan! Teh je devet-intrideset.
Po La Fallettejjevi statistiki po-dajemo tukaj imena vaeh 97 mul-timilijonarjev, ki poaedujejo vso industrijo in vse bogatstvo Zedinjenih držav. To so kralji ki poaedujejo Zedinjene države:
H|H

Leto III. (Vo . III.)
Sodrugi črtajte!
H prihodnjo iUvilko ' '.Proletarca " pri^1 n«*!!!«) ltrioluVvati g*aeoviti UPTON SINCLAIR — jev toman
•*The J liable"
Ta uedoaeini roman 'jv npiaai
izdal preti tri mi letiH gutciair, ktori je po t« mu*U>vH j*o varni civili
V	Urn ranil • • JUN(
- m1o V IMIHKo : llHM'vial
• loiivH dva natiaa Isjp
(«• I .'»H........
t»-gH j»- roiiuui ponatisi tfltikth čtun^uaov nth) ia peevedeu j*> sedemnajst tujih J« To dokazuj«* dov« gle" eno največjih raruih .del v xač(
In to Klaaovito tlela* I i v slovetiakem jei to uredništvo '4Prolet 8iurlair imtni je dri l»r^v**«ti "Jungle" v <lal nam je svoj "Jungle"	i zlu
t ar«* n '' serijalno, a i&dali ga lnnhmo v ■■ Kdorkoli nod ru go v," in oMtaiih rojakov »eija i to itlva, ta b no — tital " Jungle"] konca.
■'JUNOLE" je piiiee reeni&na alika'
ga to je delnvskegad
i ve^hkl v <'hiraga^ pretresljive draiua aH ske klavni«*«' ti /otami. "Jungle KtMti na dnu naMpi tema pravi p] pr«<bil »4>lem t»
navaden delavec V po vso« 1 na laatoa boroi-ju, kt«»eefo v ti aaJM.
"JUNOLB" je ti •prieiliia pre«Ue.iiuka }e <alre«lil strogo | J kaikih klavnicah L <k>gnaJa, da je I
"JUNOLE" je sljivih sv««t4ivnai knjige "Uncle Tom' T«>mova kota) <lelo, kar se jih jn
V	Ameciki.
"JUNOI^" je K* t ia.
Šodnifi! Air i ta najde "Jungi« ' kajti ta rc sk>veaaki
Uptou [|»vojeiii delu
Ui> m »\ ft U
" (Jungle pragoma) >rodalu ee Poleg J-ne Uro j au ""laiiietir laj te v
k "Jun | lite Stoletja.
le ada i t u ikrhelo jc 8wlrug W*ije «luvolil »venš^ino in jyright". v "Prole ixi<U* vse, li kujigi. ii je mi kov ffcoliokaj ve breadvum kraju do
vs e do
Axske
ija. Vrii
te
ekikav-J
I i g TV
kaj se >n»*ga eis-». Uu jc nepoznan icah in se f^irapri^il o livo opisuje
ki Je relta, da
v rhi-
> P» mee. iju sane-
|MaV" (Htnr knji^-vno puhlica rak)
80. sto
«ta
f iUi .-i >.*s . Mtati vaak
r! bo,"b1° T(CarkkoJr';' 'elu,.r "Narodno mučeništvo
Petrogradu, ktera je ubila tri oae-	* T v
be. Toda konzul je korenito pogorel z vso svojo špijotmko kliko. Pri policijski preiskavi se je dokazalo, da Ziteao ima pravilni potni list in da ni noben bombemetalec in tudi noben "nevaren" človek. Po enotirnem izpraševanju je bil izpuščen.	*
Preganjani ruski revolucionar-cil Ostanite doma ali pa pojdite v Turčijo — saj je vseeno 1
tr
Konda si je Izdar'extra Cl. Sv.'\ v kterem se joka po stari navadi.
ABSURDNA REKLAMA.
Za pest rozin in dve pomoranči— dve leti ječe____
V Memphiau, Tenn. je črnec Lo-renco Tomnea minuli Četvrtek vlomil v neko hišo in vzel p«*st rozin in dve pomoranči. Bil je aretiran in drugi dan gnan pred kriminalno Hodi&če.
"Bil sem lačen, da si nisem mo-g«'l več pomagati, sodnik"— bil je črnčev zagovor ko so ga vprašali, zakaj je izvršil tatvino. Tom-nes je priznal krivdo in sodnik ga je uato obsodil na — dve leti ječe.
lato sodišče je v prošlem mesecu oprostilo več oaeb, ki so bile o bodolžene umora odnoano goljufij Ampak te osebe so imele velik politični "puli" za seboj in zato so bile — oproščene. 1'bogi črnec ni imel nikakega političnega "pu-la". Bil je prvletarec.
Ameriška justica jadrno hiti — nazaj v dobo inkvizicije!
Jame« StiTlman, Banroel Sloan.
G.	H. Harriman, Mosm Tavlor, C. H. Dodge,
J. H. Post,
H.	A. C. Taylor, W. Rockefeller, Henry O. Prick, P. A. Valentine.
_
V. Mora wit*,
Paul Morton, J. J. Astor, A. X. Brady, Auguet Belmont, | V. H. Mackay, C. W. Morac, O. H. Pavne, J. D. Rockefeller,
Delavci! V jeseni lahko glasujete za Roosevelta, Tafta. Bryana ali kterega si bodi kapitalista in star vojni veteran iz civilne vojne,
Clevelandski "Plain Dealer" poroča, da je 27. m. m. v Clevelan-du umrl vsled lakote Russell Page,
<ez par let bodete spet imeli "velike počitnice."
Tirani lahko aretirajo, zaprejo in obesijo na vislice vse socialiste, a ne morejo aretirati, zapreti in obesiti na vislice resnico, ktero učijo socialisti.
v kteri je bil tudi pohabljen za vse svoje življenje.— Umrl vsled lakote! To je staremu veteranu nagrada za njegovo herojstvo. Tako plačuje plutokraeija one, ki si v svoji mladosti 'vegali svoje življenje za njo. Dokler je bil Page mlad in telesno močan, vpotrebili so ga kapitalisti za človeško klavnico, kjer se koljejo ljndje za interese kapitalizma in vladajočega razreda sploh, ko je pa revček v-sled pohabljenosti in starosti telesno onemogel, moral je žalostno
Republikanska stranka se bori za stvari, kakršne so zdaj; demokratična stranka se bori za stvari, kakršne so bile pred petnaj-
»tetni leti; socialistična stranka se ___________ ,
bori za stvari, kakršne bi morale	poginiti vsled gladu. Ali ni to do
biti in kokršne tudi bodejo.	bra šola za patriotardf. ki se tako
---navdušujejo ob pisanih capah ar-
Cbarlea Morse v New Yorku	made?
nedavno kapitalist. posestnik	-
dvajset milijonov dolarjev, je da-	Ali ste že bili v gledališču in opa-nes — revež in še vrhtega zloči-, zovali v začetku drugega ali tre-
nee. Ruiniral ga je kapitalizem,	tjega dejanja, kako so naenkrat
V lastnem bogatstvu je utonil,	ugasnile lyči, nastal mrak in tišina
Tako bo nekega dne končal tudi	kako se je po časi dvignil zaator
C. H. McTomiick, Jamca Bpever, O. W. lVckine, C. M. Schwab. W. D. Skiam, P. W. Vanderbilt, C. S. Pairvhild. Henrv Walters, J. W. Sterling, W. S. Webb* H. O. Havetneyer, J. O. Armour. S. 8. Palmer, J. J. Mitchell, Jacob H. Sehiff, L. P. Swift, T. H. Hubbard, T. J. Coolige, Adrian Iaelin, Jr., X. Thayer, Brarton Ive«, P. A. B. WMcscr, Levi P. Morton, Samuel Kea.
E. B. Morris,
C.	M. Depew, H. M. Plager, J. M. Pargo, Edwin Hawiey, J. R. Hcgeman, J. H. Hv.le, W. H. Moore,
D.	O. Mills, A. E. Orr.
D.	G. Reid, H. H. Rogers, ('harles Steele, H. M. Trombley, W. K. Vanilerbllt, J. T. Waterburv,
E.	P. C. Young, fharlew Dawee, J. B. Porgan, N. B. Ream, Oliver Amee, X. L. Higginaon, Tbomaa Bolan, E. IT. Cary, J. H. Con-v
stu, piše z dne 6. marca t. L — torej ravno istega dne ko je padel imfamni Penroaejev "bili" —
tole:
"Nekaj novega ae pojavlja m*I nami, a nihče dobro ne vidi, kaj je Vse je zmešano. Gotova atvar pa je , da socializem postaja močan politični faktor in noben človek ne more pomisliti, kaj nam prinese naša politična bodočnost Vse kar vemo, je to. da stari atranki sta mrtvi."
Haywood v Chicagu.
Moyer-Havwood-Pettibone. ob-
Sodba Japonca o kapitalizmu in kriztjanstvu.
Naslednje pismo je pisal Japonec Sola Kanechi, kteri potuje po Zedinjenih državah, "Chicago Daily Socialist-u" Glasi se:
"Saginaw, Mich. 13. marca 1908 "Daily Socialist," Chicago, Uoapodje: — Na bralni mizi v tukajšnjem hotelu je nekdo pua-
o jtf^i uMr^
ga videl odkar sem zaatopil svoj
dom na Japonskom. V njem vidim isti stari grozoviti rekord kapitalistične vlade — vojno, rop in druge zločine, ki se gode povsod v imenu business.
Internacionalni kapitalizem bi moral prekrojiti nektere "božje zapovedi" takole :
Ne ubrjaj — izvzemši v vojni za profit in'pfcr* ropanju slabe.jšcga ljudstva.	" ,
Ne k rad i — izvzemši v formi grabečega profita.
Ravno zdaj kristjanski napo<li pobijajo na tisoče ljudi v Afriki
rambna konferenca je na svoji seji	Vaši idijotski misijonarji pa priha
dne 18. t. m. sklenila, da se nahne	jajo k nam in nam pojejo: ljubi-
velika Brandova dvorana, N.	te svoje sovražnike
Clark & Erie St. za veliki javni s-	Kakšna zloba ji1 kristjanstvo!
hod, ki se vrši 29 marca ob 3 uri	Kristjani ropajo in goljufajo po-
j*>p., in na kterem bode govoril	tom obresti, renta in profita ne sa-
sodr. William D. Haywood. Sod-	mo svoje sovražnike temveč tudi
rug Haywood ostane v Chie&gu od	svoje prijatelje. Na Japonskem mi
29. marca do 5. aprila in bode i-	ne maramo kristjanstva z njegtv
mel vsaik »lan po eden shod.	vimi izmišljotinami o deviškoroje-
Vse chikaske delavake unije so	nih bogovih, marveč hočemo mi
obveščene po okrožnici v prihodu	iz(»brazbe in znanstva. (Ibdržite si
Hajrwooda v Chicago. Dobrodošel	avoje misionarje doma naj študira-
sodr. Haywood!
Mr. kapitalizem.
in prikazal oder v temo zavit, na kterem je semintja švigal umeten blisk med grmenjem in treskom, kar je predstavljalo hudo uro? Ste videli? No, potem si predstavijaj-
Morgan pravi, da delavstva mora sprejeti manjo plačo ali pa stradati. Gompers pa pravi, da delavstvo ne bo nikoli sprejelo te oni prizor z resničnim svetom, nižje plače. Kdo bo zmagal? Nam avetom. karšen je danes pod kapi-ae dozdeva, da Morgan. Morgan taliatičnim družabnim redom. Ka-k vsi ostali morgsnovci t»«»«I«•.j > pitalistfčne ekoananka nevilita di* tako <lol^» zmagovalci, dokler se vjajo nepretrgano, kUrih sle po
delavstvo ne oprine svojega orožja — glasovnice.
Tmstijansko vprašanje je danes eno najvažnejših .vprašanj v Zedinjenih državah. In to vprašanje. je: kaj je atoriti a trusti?
Republikanci — pravi republikanci — pravijo: trusti naj vladajo nad ljudstvom; demokrati pravijo r ljudatvo naj zdrobi tru-ste. Mi socialisti pa pravimo: ljudstvo naj vlada nad trusti: Kdo i-ma prav T
sledice občuti najhuje isseaavani proletarijat. Kapitalizem je naj-grše vreme, kar ga je kdaj doživela človeška družba. Evropskim ekonomistom je prišlo na misel, da streljanje v oblake prežene hudo iir<» in obvaruje poljedelca pred točo. Podobnega sredstva se služil tudi proletarijat. Top socializma bo tako dolgo grmel proti črnim oblakom kapitalizms. dokler ae ne razprši in ne nastane jasni dan srečnejše bod«»čnosti v človeški družbi.
W. O. <>H k manj T. P. Rvan, O. W. Young, O. P. Baker, M. T. Pvne, E. J. Berwind, C. L. Blair, J. P. Drvden, J. B. Duke. O. J. Qoukl, B Chiggenheim, V. P. Snyder, H. H. Vreeland, John riaflin, <harlee Lanier, W. hangdnn, J. P. Morgan, A. D. Juilliard, Jame« N. Jarvic, O. G. Haven, P. Cromwell, H. P. Whitney, C. A. Prabodv, C. H. Allen, ' A. W. Krech,
•eoeaa
| Od blizo in daleč
Socialistični kandidat umorjen?.
16. t. m. so našli v Springfieldu, IH. «Tos. Klemboskega. socialističnega kandidata za aldermana, mr-tv«*ga s prestreljeno glavo. Poleg trupla j<? bil revolver. Ondotni socialisti sodijo splošno, da je sodr. Klemboski žrtva zlobne roke; tu. da skuša gotova kapitalistična novanoga društva in obenem iz morilec je pa nalašč pustil revol- klika oprostiti Oreharda in ga s- Slovenske Narodne Podporne Jed-ver kraj njega, da bi ljudje mis- praviti čez mejo Zedinjenih dr- note. Izključitev se je izvršila na lili, da je dotičnik izvršil samoti* žav. mor. .To«. Klemboski je bil vodja	■ .
litvanskih socialistov in energičen Ameriška policija v službi rus-politik Kandidiral je za alderma-	kega carja,
na v prvi vardi. Nekdo nasprotnih , Da ima ameriška policija vedno politikov ga je malo pred smrtjo J brutalnejši rekord, to je znano, svaril, da se naj umakne s kandi- Da je pa naša slavna policija, po-datske listine, ali ga bo pa. kdo licija v 'free country' pod zvezd-drugi "umaknil".	nato zastavo, v službi od nog do
Sodrugi v Springfieldu so pri- glave okrvavljenega ruskega car-čeli z energično preiskavo glede ja, to bo pa marsikomu nekaj no-
Orchard ne bo obešen.
. Harry Orchard, saraoizpovedani morilec eksgovernorja Steinenber-ga in največji lopov, kar jih pozna zgodovina zadnjih petdeset let, je bil zadnjo aredo po sodniku \Yoo-du v Caldwillu, Idaho., obsojen v smrt na vešala.Obsodba bi se imela izvršiti 15. maja t. 1. Sodnik Wood je pa, ko je izrekel obsodo, pripo-roesl obsojenca k pomiloščenju smtne kazni in apremitev iste v dosmrtno ječo.
jo sociologijo.
Naj pride revolucija!
Sola Kanechi japonski potnik.
To pismo dokazuje dovolj, da se imajo .laponci prekleto malo učiti od prosv iti jenih (!), civilizira-nih(!) narodov. '
DOMAČA VEST. O. Martin V. Konda, lastnik "Glasa Svobode" in bivši tajnik S. N. P. J. je bil 19. marca na iz-vanredni seji društva Slavij a št.
M. V. Kouda spet igra otročje smeAno vlogo "narodnega mučeni-ka." -
Zadnji četrtek je bil izključen iz društva Slavija štev. 1 8. N. P.-J. in to priliko hoče zdaj porabiti v reklamo za svoj umazani list. ( ujte! v nedeljo si je izdal "extra Glas Svobode", v kterem je izlil cel škaf "britkih" solz na "strašno krivico (!)", ki se mu je baje zgodila.
Na prvi stratie te eztra-izdaje je čitati z debelimi črkami: Člani in društva S. N. P. J. pozor! M. V. Konda je izključen.
Strašno!!! Senzacija! "Gorosta-sno!!!" Svet se podira! Člani in društva, pozor! Njegovo Veličanstvo, Mr. boss je izključen! Da se je moglo kaj tacega zgoditi!
O, Konda je prefrigan! Ene zmožnosti mu ne more nihče odreči, in ta je: jezuitizem. V jezuitski navihanosti je on ne dosežen, le škoda, da ne nosi kute, kajti danes bi bil že lahko "čni papež". Društvo Slavija je izključijo Kon-data iz svoje srede ker je v svojem listu kot Klobučarjev zavez^ nik hujskal druntva in člane k razdoru Jednote s tem, da je lagal o nekaki "Zvezi, na ktero se naj v bodoče pošilja assesment.
Da bi svoje "narodno mučeništvo" še bolj poveličal, je pa Konda v svojem "extra" povedal, da ni žc več kot tri meseoe pisal niti črkice v "Glas Svobode."
ktera je izšla 17. januarja t. 1. in našli bodete dolgo klobaso na prvi in konec te na osmi strani pod ktero je bahato podpisan: Martin V. Konda. V ti klobasi se razpravlja o 1. štev. "Glasila S. N. P. J." in meče blato na — br. Kržeta. Koliko je od 17. jan. pa do danes? Več kot tri mesece?! .
To dokazuje dovolj, da je Konda s svojim laznjivim "extra'' slaba naletel v javnosti. Vse nje-* govo jezuitsko zavijanje in vsa njegova ciganska prefriganost mu ne bo pomagala, samo da razsodni slovenski delavci skoro spoznajo njegov bluff. Le naj napada posamezne sodruge kolikor hoče. Le naj napada sodr. Zavrtnika —kteri nota bene ni bil niti na seji, ko se je Kondat-a izključilo — bolniku ae ne bo dosti odgovarjalo. Človeka, kterega je društvo Slavija spoznalo nevrednim članom S. N. P. J.f se bo odslej preziralo.
"Narodno mučeništvo" ne bo več neslo, kakor je enkrat . . .
1. S. N. P. J. s šestpetinsko večino
Ako se to zgodi, potem je doka/ navzočih članov izključen iz ime-
podlagi obtožb in dokazov, da je g. Konda v svojem listu hujskal društva in člane zoper Jednoto.
Tako je sodil po društvu Slavija —narodi .
njegove smrti.
Torej socialisti se smejo tebi nič meni nič pobijati! To ni anarhistično, kaj?.
"Wsahington Daily Post", ul-trn-kapitalmtični list, ki izhaja v Rooseveltovem "prestolnem" me-
vega. In vendar je r«. Minuli teden so ehikaški policaji aretirali nekega Ankondina Ziteso-ja, kteri je pred par dnevi prišel iz Rusije. Aretacija se je izvršila na željo tukajšnjega ruskega konzula barona Schippenbacha, ki ima baje "imformaicije", da je Ziteao vr-
Kondo-Skubičeva domišlija pa morska kača strt enako veliki, a
"Glas Svobode" socijalističen list -— ničesar o Karl Marksu in ničesar o pariški komuni, pač pa zabavljanje napram S. N. P. J. In tak list jc socijalističen????
Proletarci agitirajte za "Prole-tarca"l Skrbite, da prodre to naše delavsko glaailo v hišo slehernega slovenskega delavca.
KAPITALISTIČNI UMORI. Glencoe, O., 20. marca.—Kosem bil danes pri delu v rovu, ki je last Hirchland Coal Co., pride okoli 10 ure predpoldne k meni voznik (Slovenec) in mi reče: Pojdi domov enega je ubilo" Ko sem prišel na površje, povedali so mi, da dotični nesrenež je Ivan Tacak, doma iz Galicije, kjer tudi zapušča ženo in dva otroka.
Doma sem pa zvedel, da je ravno pred eno uro ubilo v drugem rovu, ki je pol milje odaljen od uase-ga, tudi enega Slovenca, Franc Mlakarja po imenu. Nesrečnež je bil doma iz Bučke na dolenje Kranjskem in jc bil star 24 let. Mlakar je bil pred enim letom član društva Bratstvo št. 4 S. N. P. J. v Steel. O., a ga je pustil ker se mu je zdelo ptovveč plačevati $1 na me. see. Drugače je bil pa fant varčen, mirnega značaja in sploh priljubljen pri tukajšnjih rojakih. V 4 letih svojega bivanja v Ameriki si je prihranil precej denarja. Delavci ne zamerjajte podpornih društev; ne puščajte jih kajti nesreča uikoli ne počiva.
Torej dva kajitalistična umora v eni uri. Ubogi delavec! delnš in trpiš za kapitaliste, da jih mastno redil, — kar pride dan in tihi je te.
To ti je nagrada 1 Poadrav vsem čitateljem "Pro-let are a".
John Kravauja.
| Delavsko gibanje j
Generalni štrajk pivovarjev v St.
Louis u.
V St. Louisu, oM., so zaštrajkali vsi pivovaruiaki delavci, 3500 po številu. Pivovarake družbe so zadnji čas hudo prezirale unijske delavce in so hotele po vsi sili uvesti "odprto delo." Pivovarske u-uije so se končno tega naveličale in ko je tudi število nennijakih delavcev doseglo višek ~ proglasile so štrajk.
fitrajk premogarjev.4
Operatorji nkehkega premoga in zastopniki premogarjev se še niso zedinili glede plačilne lestvice. Vse kaže, da je veliki preruogar-ski štrajk neizogiben. Kolikor je pa razvidno iz sedanje situacije, i-grajo operatorji v tem pogajanju za plače čudno vlogo. Vidi se, kakor da bi operatorji sami želeli štrajka. Mezdno konferenco odlašajo od dne do dne, a nasprotno pa hitijo z nakupičevanjem premoga po vseh skladiščih.
Zadnje dneve je došla vest, da nameravajo operatorji ustaviti vse delo v premogokopih v državi Iowa 1. aprila.
Pred štrajkom.
Glencoe, O., 20. marca. — Kakor sem že zadnjič poročal, delalo se je v tukajšnjih premogovih rovih ves čas gospodarske krize samo po dva dni v tednu, 15. t. m. nam je pa naznanila Hichland Coal Co., da se bo odslej delalo s polnim parom. In res, to se je tudi zgodilo. Kompanisti menda slutijo stavko, ki se prične 1. aprila, zato pa hočejo pripraviti veliko zalogo pre moga, da bi med štrajkom tem loa-
ni
rotorji premoga se očividno pripravljajo na štrajk. Delati moramo na vse pretege, samo da se na-
kupiči več premoga in se ob Času štrajka dalj časa kljubuje zahtevam premogarjev. Naše poslovanje se najbrž popolnema ustavi dne 31. marca. — Simon Kavčič.
Znižanje plače.
V sedmih velikih tvornicah za platno, v Lowell, Mass., so znižali delavcem plače za 10 odstotkov. 25,000 tekstilnih delavcev je prizadetih.
Proč od Dnlutha, Minn.!
Mizarji in stavbinski delavci, ne v Duluth, Minneapolis in St. Paul! Kontraktorji za grajenje poslopij odpuščajo unijske delavce imenovanih strok in nameravajo s pomočjo neunijcev imeti "odprto delo" (open shopO. Prekrižajte jim račune! Ne v imenovane kraje!
Armada brezposelnih.
100,000 brezposelnih delavcev v Philadelphiji, Pa.!
Med temi je 45,000 tekstilnih delavcev in 35,000 stavbinskih delavcev.
40,000 brezposelnih v St. Lopi-su!
Državni delavski komisar Hil-ler v St. Louisu naznanja, da je
40 odstotkov delavcev v imenovanem mestu brez dela. Po njegovem poročilu je bilo minulo jesen pred krizo sto tisoč delavcev- v St. Louisu; potemtakem je danes tam 40,000 brez|K)slecev.
DENARJE »STARO DOMOVINO
POŠILJAMO!
f.» f »0 15..................... 10 kron
».« • ») «ft ................. 100 kron
t« » 40JO ................«o0«roi>
t* • INC0 ................... «ou kron
ra f 204 00.....................|0(*) kr<»n
11017.00 .................... 5000 kron
e>-i»rtn» t« — -U pri t»a ifoUk. Doni« e* nakatan«* »?ov popolnom* ilpU-(*)•> nrei vinarja odblua
N»*» 'Unnrn* |m*il)«i»# i*|it»i< n)a<* kr. pn-in hranilni urad r II do It dnah.
IHnarJ* nam po. tU j«» nujprllif»»)» 4" Wf> oo v Kototlal t prlporwvaun »U ratr* irlran<>ni |t*mu. «•<»)♦• an< »k« pi I>". m**tla Prmtai M m»y Ord«-r »II pa Haw York Sank Draft.
Frank Sakser Co.
109 (iraaawlck At.. New York
S104 ftt- Clair Ave., ti H. Cleveland, Ohio
PftOLETAREC
LIST ZA JNTKKESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK
Laataik m iaSaJatetJ:
Jefoilotastka dels »tka tukovna drulba v Ckksfo, 111.
HiroMu: Za Aairico |1 SO 11 celo l«to, 75c n Sol i«ta. 2i Evropo V •» caie lato, $1 aa pol lata.
OgUui p. Jnmtiory Pri »prtminhi MwUM J' if Mrs* MiMiUfi luUt 1ST A M MSiol
li r ■- r .......... ■ '	-	t 1	...... - r ■ ■
PROLETARIAN
owaad ud p u bi i ah a d k v MY Tussday by
South Slavic Workmen's Publisklsf Company ClHcafo, Illinois *
john grilkc. president}.
John Petki«, Sacratary;
Anton PssAksn. Treasurer,
•usscsirriON bath* United Slatta and Canada. $l SO a y«ar. TJc lor lull jeer. Foreign countries $2 • yeer. It (or half year.
advertising l*TK> on Agreement.
naslov <addkess): •
"PROLETAREC"
587 So. Centre Ave., Chicago, III.
»I
VOJSKA IN DELO.
Napisa! Enrico Ferri.
Prav tako kakor pro vzroka vijak. da gre ladja vedno naprej, sta tudi vojska in delo vzrok ljudskemu razvoju.
Temeljni problem primitivnega ljudstva je bil: posameznike, tvo-reče kolektivne skupine, rodove, horde itd. prisiliti, privajati in vzgojevati za red družabnega življenja, prilagoditi namreč vso njihovo osobno delavnost onim vzajemnim koncesijam in ozirom. s katerimi je edino mogoče v ljudski družbi živeti
Prvo sredstvo, ki je šlo za osvojitvijo družabnega reda, je bila vojska. Posamezniki so se. naučili ne le tudi ravnati v soglasju z ostalimi ter podrejati svojo lastno delavnost koristim skupine, rodu. horde in drugih posameznikov, kajti grozila je nevarnost nepričakovanih napadov, ki so bili takrat zelo v navadi.
Toda vojska je imela vedno in ima vedno v sebi negacija same sebe. IinajpČ kradež za svrho in moritev za sredstvo/ povzbujajoč k ubijanju sovražnikov, mora potlačiti in popolnoma uničiti v bojevnikih — m v primitivni dobi so bili vsi bojevniki — čut apoštD-vanja k človeškemu življenju. Ti ljudje, ki se zaradi katerega koli števila storjenih umorov na bojnem polju proslavljajo in nagrade dobivajo,ne morejo na kak čudež-
• * ■
raitivnih delavnic, najdenih v geoloških jamah, ki spadajo v neoli-tično epoho.
Tudi delo vrši funkcijo, ki gre za redom in za podre jen jem posameznikove delavnosti v teh samih prvotnih družabnih oblikah (rodovih, hordah itd.). Toda delo zelo previsuje vojsko, ki cele veke, kazoč se kot gigant, ostaja le zavora vsega ljudskega napredka: kajti delo — pretvoritev snovi — sile v svrho pridobitve duševne in gmotne existence človeka — ima v sebi duha ljudske solidarnosti, l>omoči in vzajemnega soglasja, ki popolnoma odgovarja potrebi izobraženega in plodnega življenja, česar vajska nima.
In taiko vidimo da gre delo vsled nepreklicnega teka stvarij k z-drirževanju, jnikratenju razdruže-nih posameznikov, prvotnih skupin.hord in narodov - -	tem. ko gre vojska sred svojega delovanja za razdruževtnjem, ftsamota-rcvanjem in skazo posameznikov, prvotnih skupin, hord in narodov.
Vojska je predstavnica brutalne borbe (preostanek divjaškega življenja) med narodi, kot moritev človeka s človekom.
Delo pa nasprotno, predstavlja nkup ljudij, narodov, družečih se v svrho skupne borbe proti zunanjim prirodnim silam; kroti jih pretvarja v prospeh ljudstva.
see
Tu vidimo, zakaj gre reka ljudske civilizacije—pa naj se karkoli govori ali vrši — k delu in ne k vojski, Tudi In vidimo, zakaj je vsaka politika, katere namen je: ohraniti in pokrepiti princip vojske (bodisi na bojnem polju, bodisi pri osvojevanju kolonij, bodisi kronične vojske, bodi si stavba vojašnic in oborožen je, s čimer nartnli krvavč) — politika, ki je naprostna neodvratnim prirodnim zakonom ljudskega razvoja.
Glej, zakaj se je mogla buržoa-zija »koreniti in dobiti svetovno gospodarsko in političko nadvla. do. Postavila je namreč proti srednjeveški militaristični in feudal-ni civilizaciji princip in moč dela v trgovini in industriji, ki se je zlasti krasno razvila z uporabo parnih strojev. Danes pa je ta buržoazija v f>adu, kajti hoteč uničiti "notranje sovražniki*", postaja militaristična. zanikajoč sam temelj svoje mirotvorne industrijal-ne civilizacije.
In glej! Zakaj je vzdignil socializem, tako protimilitarističeu
k življenju Človeka, niti k pravu blrcsjika (niti dobiti zmisel za gram. za svobodo, za lastništvo, za rodbino itd.) kaj takega bi si mogli edino pridobiti le tedaj, ko bi zamemarjali vojaški tabor ter ga zamenjavali za čas in deželo miru.
FViihologfjo vojaštva — utvor-jeno na temelju nasilja in nadvlade — so ločili složno vsi pisatelji, tudi ortodoksni, kot so n. pr. Spencer, kot posledico omenjenega ne-spoKtovarrja k pravu bližnjika. kar je neizogibno moralo biti stalni vzrok vojske; vsako delo namreč daje posamezniku specialne zna čajne navade, njegovo smer in čutenje. , '
Žalibog, tudi zgodovin^ starega veka. srednjega, in pa modema zgodovina ofenzivnih vojska in osvojevanja kolonij, kažejo le sramotne dokumente te težke, žalostne resnice. Angleži, kateri stoje na višini sočasne civilizacije, prožali so nam bas najnovejše temne primere s svojo vojsko proti Transvaalu, z urejevanjem kon-centračnih taborov zaradi ubijanja žena in otrok, požiganja fa-rem, streljanja vojnih jetnikov.
Vojska je v svojem temelju pro-tidružabna in protičlovečanska; je proti napredku in mu je na kvar sedaj, po tisočletjih pred-zgodovinske dobe, ko je izvrševala funkcijo trdne discipline. Med tem, ko so bile vojske poprej na dnevnem redu, jih je sedaj vedno manj. in vedno bolj, se proti njim vzdiguje vest javnosti vsled dovršenosti strašnih morilnih orodij in vsled neprestanega razširjanja splošne vojaške dolžnosti naproti ■rednjeveškemu rokodelskemu vojskovanju.
Militarist! zaman kažejo na nekatere manj nečloveške psihologi-ške strani vojsk (žrtvovanje fizična hrabrost, čut dolžnosti). Vojska pa je vseeno reflex ataviz-ma primitivnega življenja, divjega in kanibalskega. "Kradež ji je svrha, moritev pa sredstvo.'' a s s
V prvih časih je bilo še drugo sredstvo, ki je šlo za priu^enjem družabnega reda namreč: delo. Zlasti je bilo to v oni dobi, ko niso imeli ljudje nekoliko tisočletij pred odkritjem laatnostij kovfn drugega orodja (ne za delo ne za vojsko) kot oglajene kamne — v oni davni pred zgodovinski dobi, v kateri je delo dobivalo družabne oblike kakor pričajo ostanki pri-
ui'unaju,ur iiniirjjv ua naa uu<ira- , ^	i _k	- .
ni Mift pridobiti	T
stavlja proti vojski in povznaša
delo. Socializem postaja v imenu
dela ono gibčno vreteno ljudskega napredka, katero je vrtela buržoazija proti srednjeveškemu fenda-dalizmu in ga sedaj opustila iz-polmijoČ oni tako potrebni zgodovinski cikel, ki gre od ranega svita do solnenega zapada.
DOPISI
m.....
Iz Minnesote. — Cenjeni mi list "Proletarec" ! Tudi jaz bi rad omenil v tvojih predalih nekoliko o naših slovenskih naselbinah
v rudniških okoliših severnozapa-dne Minnesote. Iyer potujem že sedem mesecev od mesta do mesta imam tudi priliko opazovati življenje, gi-banje in politično zanimanje raznonarodnostnih delavcev per teh krajih. Žal da sem pri tem svojem opazovanju kmalo prišel do zaključka, da se ravno Slovenci*maln brigajo za svoje delavske koristi. Edino mesto, ki dela izjemo v tem oziru, je Elv. Tam napredujejo naši delavci in skrbijo za svojo organizacijo. To je znamenje, da se ne bojijo kapi talističnih psov, ki lajejo »po deželi in prežijo na delavske žulje. In to je edino prav. Eliški slovenski delavci se zavedajo svojega razreda in zato so krenili na pravo pot, ktera vodi do bolje bodočnosti.
Rojaki cele Amerike, združite se! Organizirajte se! Podajmo si roke im bodimo vsi za enega in e-den za vse! Na ta način bodemo skupno z delavci drugih narodov dosegli tfi kar se borimo. Hijene kapitalisti nas vsak dan bolj preganjajo in tepejo ubogega delavca. Na Evelethu je eden kapitalističnih psov odprl svoj gobec in rekel: "Workman should not wear white collar!" Slovensko: delavec ne sme nositi belega ovratnika. Kaj si mislite o tem. delavci! Ali nismo mi delavci pro-izvodili vse, s čimer so šopiri kapitalist? Mi smo sezidali lepe krasne palače! Opremili smo palače z lepim pohištvom in mehkimi naslonjači! Mi smo pridelali hranol bsdelali smo blazinaste kočije in avtomobile! Mi smo s teškim trudom izkopali rudo! Mi smo rudo stopili in vlili iz nje vse potrebne stvari, da, tudi — puške! Mi smo isdelali obleke in tudi — bele o-vrstnike! Mi smo naredili svitle
zlate komade in razno biserno ter
dijaiuantno lepotičje! Mi delavei
smo na voljo kapitalistov sezidali tudi — ječe! I
Delavci smo ustvarili vse! Kdo pa uživa delo naših rokf Kdo ima vse to, kar smo mi naredili t
Kdo-stanuje v krasnih palačah, ktere smo mi sezidali t Kapitalist! Delavec* ne sme!
Kdo uživa boljo hrano in pije fine pijače? Kapitalist! Delavec ima le ostanke.
Kdo se vozi v blazinastih kočijah in avtomobilih? Kapitalist! Delavec se ne sme.!
♦ Kdo se oblači v finejie obleke in kdo nravi da delavec ne sme nositi belih ovratnikov? Kapitalist ! Delavec se mora zadovoljiti z navadnimi capami!
Kdo rabi puške in drugo jekleno ranrilno orodje, ktero smo mi izdelali? Kapitalist — proti nam delavcem!
In slednjič!j kdo pa stanuje v ječah? Mi delavci! Zakaj vse to?
Zato ker smo delavci nemarni, zaupani in sužniško poslušni! Kapitalistu na ljubo storimo vse, a v svojo lastno korist pa ničesar. Za kapitalista žrtvujemo kri, mozeg in življenje, a za svoje dobro in dobro svojih otrok pa še s prstom ne ganemo. Ja, če bo vedno tako šlo, potem nas bodo kapitalisti kmalo gonili v verigah s trga na trg kot neumno živino.
f'as je. da se vzdramite tudi vi, slovenski delavci! Stopite trdo na nt»ge in se pridružite veliki armadi rozrednozHvedenih delavcev, ki se bori za osloboditev delavcev iz pod kapitalističnega jarma. Svoboda za vse! Enaktist za vse! Bodočnost je na delavčevi strani, zatorej glejte, da bodete kaj priborili sviijim otrokom, da vas ne bodo kleli, ko se bi spominjali otrpnelosti svojih starisev. 1 *okonctrto v a riš i del a veti Organizirajte, organizirajte, organizirajte se ! ! !
Frank Hitti.
TAEEO
Cleveland, 0. — Cenjeni s od mg urednik! Upam. da najde ta moj dopis prostor v našem delavskem listu "Proletarec", kteri se je zadnji čas tako lepo razširil tu v Clevclandu in katerega radi beremo ker vidimo, da je prekoris-ten za nas delavce.
Ako človek čepi celo zimo v lesenem hramu, je to že več kot dolg čas. Če pa še poleg tega nima kak. nikel za jeemenovca. potem je še hujše. človek torej komaj čaka. da se poslovi ta dolgočasna zima in nastanejo prijaznejši dnevi. In ti dnevi prihajajo. Seveda, ako bi imeli kapitalisti moč podaljšati zimo kakor zapreti tvornico, gotovo bi nam ne privoščili tudi teh lepih dni; toda kapitalisti do danes še nimajo monopola za vreme.
A kaj nam i>omagajn še lepi dnevi, ko pa imamo prazne — žč-pe. Ko smo zadnjič zborovali na Public Square zahtevajoči dela in kruha, in ko smo poslali zadnjo deputacijo k županu zaradi dela. nalagali so nas ti prefriganci, da bomo. imeli dosti dela, kakor hitro nastane boljše vreme. In še danes je zmiraj pri starem. Ta imenitna gospoda nam vedno obeta, obeta in samo obeta, a ne stori nič. Ali naj delavci živimo samo od praznih obljub?
No mar so kapitalistu njegove obljube dokler on živi razkošno in dokler ga delavstvo pita s svojimi žulji. Stradaj ti in tvoji oto-ci kolikor hočete, on se ne bo ganil v tvojo dobrobit, kaj ti on ima vsega dovolj. In tega sam si kriv — kriva je delavska masa —, da ima on vse, ti pa nič. Kako dolgo vas bo treba še drezati, tovariši n*>ji, da se bodete pridružili raz-rednozavednim borilcem za skupne koristi proletarijata? Ali še ne veste tega, da delavci ne bodo nikdar dosegli svojih pravic, ako si jih sami ne priborijo?.
Clevelandski rojaki "jamrajo" ni dela, tvomice nimajo naročil. Kajne, kako težko je čakati teh preklicanih naročil. Tvorničar lahko čaka, kajti on zdaj uživa to kar je tebi pritrgal na zaslužku,— a ti ne moreš čakati! Tebi in tvojim otrrtkom je treba jesti tudi med čakanjem. Vidiš, to je zato, ker se zadovoljiš z vsem kar ti kdo naloži na pleča. Kadar delaš, takrat ti je dobrodošla vsaka drobtinica. ki odleti iz kapitalistove mize; in če ti po vrhu Se ostane za kak glaž pive, tedaj misli*, da je ves svet tvoj. Daj, daj verami se!
Ako bi bili slovenski delavci v Clevelandu združeni v močni delavski organizaciji, politični in strokovni, ako bi čitali, razširjali in se izobraževali iz delavskega časopisja ter glasovali ob volitvah za kandidate delavske socialistične stranke — bilo bi kmalo drugače. Tako nas pa prefrigani delodajalci samo vlečejo za nos in nam kažejo fige. Osel gre samo

"Radnička Straža'
je »Mlini hrvMtaki eo< ialinti<'ni list v Ameriki. J/Aaja. .k. I« stane Sl.OO NA LETO Naslov: "RADNIČRA STEA2Alft FIRS ST.. CHICAGO, ILL. Priporolaju- t* li»t hrat< >m Hrvstom?
lohaja vsako drugo sr«
l*an
V
enkrat ns led —- a nezavedni delavci pa zmirom! Ali ni to žalostno?
e a e
Po zadnji katastrofi v Coilin-woodu so se naši clevelandski ka-pijnlisti ptrkazali zelo radodarne. Prizadetim družinam paklaujaj|> premog, kose obuval in obleke itd. Kje so pa bili ti radodarneži pred katastrofo? Ali menijo s tem za-flikati nezgodo, ktero so kolikor toliko zakrivili, da bi se čim prej l>ozabils? Ubožne družine so pred požarom ravno tako potrebovale kot sedaj in vsled tega jim ni sedaj' nič več pomagano; še manj, kapitalistični darovi ne morejo vzbuditi zgorelih otrok k življenju. Pesek v oči! In pa reklama! Kapitalisti«'ni list i >«'-uj«» 'lan za . ,	^ffP dmevom z debelimi črkami, koliko brŽ ;*« chicaška policija je daroval ta ali oni in to naj bo Hmrdl *e PPl *lavL
nezavednim delavcem vada, češ,	-
kako dobri so kapitalisti. Ampak V kapitalističnem dnevniku čita-pri zavedenih ljudeh to ne velja! j mo, da so v enem mestu zaprli Tudi milijoni dolarjev ne bodo tvornico povrnili naireenim materam ne-
še prihodjne seje. Vsak rojak ima prost vstop čeravno ni član kluba. Na svidenje torej v soboto 28. marca ob 8 uri zvečer pri sodr. Fr. Mladiču. Center ave & 18th. St.
S socialističnim pozdravom
Frank Podlipec, tajnik .
Kjer so sedaj "ehicaški anarhisti" f Kje so zarote in kje "sokrivci" umorjenega Averbucha? Kje je ono vlačugarsko Časopisje, ktero je pred nekoliko dneviz grozo alarmiralo vso Ameriko o anarhistih, atentatih . . . .krvolitju? Molči — molči! Kapitaliste je že minil strah pred "anarhisti" in "bombami", toda strah jih je pred nečem — drugem. Preiskava o "atentatu" na Shippy-a bo naj-
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich street, New Vork;
PODRBUŽNICA
6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
OFICUELNO ZASTOPNIŠTVO VSEH PAROBRODNIH DRUŽB.
Prifioroča ee Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako iele koga som vzeti — v prodajo parobrodjiih listkov najniiji ceni.
Železniške listke za vse krsje v ZJedin. državah In Europi Poiilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v k te rok oil svrho.
Vsak elovenaki potnik naj pazi, da pride na številko
109 GREENWICH STREET
in nikamor drugsan ter nsj ee prej dobro prepriis? ako je na pravem proetoru, pralno ee da pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami.
dolžnih otrok, ktere je umoril kapitalistični sistem.
Chicago, 111.18. marca. — Strankina porodila v naAem "Proletar-eu" o vedno rastočem ustanavljanju socialističnih klubov nam dokazujejo, da so se začeli tudi ameriški Slovenci zavedati svojega razrccfeiega stališča. In to je prav. Mi delavci moramo delati na to, da pridemo tudi na političnem polju ^o veljave. Vtem ožini smo ameriški de'avci veliko zaostali za evropskimi. Na primer avstrijski iJbIsvct imnjn v avstrijski državni rborniei 87 zastojni-kov, soeialistov, med tem ko v Ze-»linjenih državah nimamo še nebe-nega. PaČ žslostno, ali resnično.
za izdelovanje cementa Nadalje pove oni list, da je v tej tvorbici. delalo 300 delavcev, ki so izdelali vsak dan 3000 sodčkov cementa. Ako je tristo delavcev proizvodito vsak dan tritisoč sodčkov cementa, torej je povprečno vsak delavec produeiral deset sodčkov na dan. Cena cementu je za sodček ; potemtakem je vsak, delavec povprečno produeiral vsak dan $20.00 vrednosti cementa, a dobil je za svoj produkt le $2.00!! Ako bi ti delavci dobili v mezdi polno vrednoht svojega produkta, tedaj bi se jim moralo plačati vsak dan $20.00 Pa se še čudijo nekteri, kako da deUvw ne more obogate— ti. Iludirja bo obogatel če pa mora plačati 120.00 za produkt, kte-1 rega je on proizvodil komaj za $2.00! Tako prešajo kapitalisti milijone iz žuljevorokih delavcev, i
Slovoncem.iTi Hrvatom!
naznanjamo, da izdelujemo
obleke,
rasno vrstne
I K) najnovejiean kroju. Unijsko delo; trpedtno in li£a* IV zalogi imamo tudi razne druge j*otr«4>»čine, k epa. daji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte ei naio izložbo. Z vnem spoštovanjem
zsr
				
	..................	»vsasssssass------		
\ GOSTILNA,
Na ta način si dopuščamo mi delavei, da naši izkoriščevalci de- Mezdni sužnji! Kedaj s,- bodete zn-lajo postave za nas. Za nas? Da. vedli in vzdignili svoj glas proti
samo za nas — delavce! Pastir s palico kroti čredo, kapitalisti imajo pa j»ostave. da nas tepejo z njimi. Kadar bomo pa mi delavei ime li svoje zastopnike v postavoda-jah. takratne lahko zgodi, da se tudi kapitalistom stopi na prste s postavami in tako prepreči njih i t
moritve" pW^nrarjev, industrija! no krizo, brezposelnost itd. Teh kapitalističnih zločinov bi nikoli ne bilo. da so socialisti v posta-vodajnih zastopih.
Na delo torej, sodrugi! Vsak so-drug naj agitira vin dela za socializem. Slovenski delavci moramo pri letošnjih volitvah zaeno z ?le-lavci drugih narodnosti glasovati za naše delavske zastopnike, za »(»cialiste. Sodrugi vseh narodov se pripravljajo za volitve ko se bo volil predsednik Zedinjenih držav. Treba je torej, da se tudi Slovenci, zlasti tu v Chicagu. malo bolj sribljemo kot smo se doslej.
Vsled tega opozarjam vse so-druge na redno mesečno sejo našega kluba št. 1. ki se vrši v soboto 28. marea. Vsak sodrug se je mora vdeležiti, kajti na dnevnem redu so jako važne stvari. Pred vsem bode važna razprava o sprejetju kluba v ameriško socialistično stranko. Kakor je znano večini sodmgov, eden naš sodrug ni bil sprejet, ker je bil pri stranki denunciran, da je anarhist, dasi dotični denoncijant ne ve šc.kaj je socializem. Sodrugi morajo sedaj pomisliti, da pri ti denunci-janciji se ni šlo samb zato, da ne bi bil dotični sodrug sprejet, temveč računalo se je. da se zabrani pristop celega kluba k stranki. Dolžnost naša je torej, da se potegnemo za nsšega sod ruga in zahtevamo obenem, da se izključijo potili denuncijanti in osebni koristolovci iz stranke. Kakor se -čuje. se ustanavlja, ali se je že ustanovil nov socialistični klub tu v Chicagu. Kaj je tega treba? Ali ne obstoji tu že leta slovenski socialistični klub. kteri je vedno delal za napredek socializma? Ako je eden v resnici socialist, tedaj se bo temu pridružil, ne pa cepil delavce v dva tabora. Nič bi ne rekel, če bi nas bilo Slovencev v Chicagu toliko kot je Čehov; tedaj bi lahko imeli dva. tri ali celo pet klubov. Tako pa ker nas je malo. je nov socialistični klub po
dobro in vedno preskrbljena z najboljšimi pijačami, unij-skimi smodkami in prostim prigrizkom.
za društvenene seje, svatbe, zabavne večere, veselice itd.
Dvorane,
Potujoči rojaki vedno dobro došli.
Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk
Frank Mladič

sistemu, pod kterim dobite le $2. za svoj $20. vredni product? Ali zamorete pod takim sistemom list varit i udobno življenje sebi in svojim družinam? Recimo, da vsa dobra (good«) proizvajajo na vli-način kot cement, kaj je rezultat? Kapitalist koji ne proizvaja ntf, dobi za produkt $18. a delavec, ki proizvodi .vse. ima pa $2 Poet socializmom bodo dobili delavci
I>olno vrednost svojega proizvoda. . „,	,. , , e .. . . .	, ,	-
Ota*.*.- torej za socialiste. k,.iar la ^^" „ kaJt,Jstv'° '!^^^"ZŽZ^JTl greste na volišče.
; 587 SO. CENTRE AVE.,
H
nsh
V
CHICAGO. ILL.

«-e-en
Kojake v Collinwnodu, O., kteri so zgubili svoje otroke v zadnji požarni katastrofi bo gotovo zanimalo zvedeti. kako obžaluje izgubo njih najdražjega na svetu — katoliški duhovnik. G. A. Sojar v Chicagu izdaje nekako mesečno pratiko, ki ji pravi "Glas;lo župnije sv. Štefana itd." To ni še nič hudega. Kajti dokler so nerazsod-
naši veliki republiki! Ali pozna, kdo kmeta v Zdr. drž., ki ima slabe čase?.
Oglejte zemljišča v južnem Mi-SBOuri-ju. Nikjer lepšega sadja, trt žita kot v južnem Missouri-ju. To je gola resnica. Ako ne verjamete, prepričajte se!
Naznanjam tudi da sem zastopnik za naj več o drevesnico na svetu in najveeo trtnico v Ameriki.
Ako rabite semena za poljske
no v hrvatsko-ftlovenski pekarni
Curiš i Rad&koviča
623 So. Throop Street
Vozi tudi na dom
CHICAGO.
Na drobno!	in debelo!
J. Silverstein
487 So. Halsted St
Chicago.
ni ljudje na svetu, imajo tudi du-iin vrtne V^delke, obrnite se name.
hovniki lahko svoj piknik in svoj	BIa*° "»i1*^ vrs*e, naj'™*-pustni torek. V marčevi številki naslov: te pratike se bavi g. Sojar s po- "RANK GRAM. edini slov. za-
žarom v Collinwoodu in piše med	8t<>pnik za zemljišča, semena, aad-
drugim tudi tole:	no	trte itd. itd. 576 W.
"... Način smrti teh otrok je	21st 8t- Chicago, m.	(izdelovatelj importiraneg. mskegal. nad vse pretresliiv. A če pogleda- " tur&kega tabaka, smodk, cigaret, tamo prizor v luči svete vere (!), se	ZNANJE ANGLEŠČINE JE MOČ bak* ,a nosli*ni* itd. nam ne bo zdel tako grozen. 180
i
n-
otrok je konačalo svoje življenje in 180 nedolžnih duš se sedaj ra-duje pri Bogu. Kaj pa imamo na svetu? Burno življenje in dan za dnevom več greha, več odgovornosti. Recimo, da bi teh 180 otrok odrastlo in recimo, da bi slabo živeli in se tako morda večno pogu* bili (!) — ali ni boljše za nje, da so sedaj umrli ..."
O. Sojar je torej mnenja, da je najbolje požgati, podaviti in pomo riti vse gorki v
liski princip! Nadaljno sodbo prepuščamo prizadetim rojakom v Collinwoodu.
Tabak za cigaret, funt........... 60c
Vsadko ki hoče zvedeti, kako se loo Skatljlc po 2 unči tabaka za ciga-
S5.00
rorčkota
$3 00
angleški jezik hitro in lahko nauči. in to brez vsakih knjig in strojev. ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi — naj se obrne na
THE STEINER ACADEMY OF
ENGLISH, v Slov. Dep. P. 669 Loomis St. Chicago, 111.
in slehernemu se bo na to važno u-otroke. samo da gredo prašanje odposlal nemudoma od-'nebesa". Jako lep kato- ffovor. s katerim bo tako zadov>
ljen,' da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju.
rete.
1000 Ikatljic cigaret O. K. za.................
Za tuje oglase v "Proletarcu" ni odgovorno upravnistvo ne u-sevajo v našem listu. Ako kupujete, prosimo, omenite 1' Proletarca M redništvo.
Matija Erklavec jj
Najbolje in najce neje obuvalo kupite pri
John KI o f ath
631 Blse Island Av.
CHICAGO.
Sprejema tudi popravila.
SLOVENCI POZOR! Pišite po ceniki
Slovenska nase'bina v Ripley in pol noma odveč. To cepljenje med j Butler Co., Missouri, se množi dne-nami ni delo za socializem in kdor
to d-la, dela za razdor stranke in za osebno koristolovstvo.
Sodrugi širom Amerike! . Oklenite se Jugoslovanske socialistične zveze in našega glasila 11 Proletarca". Čim bolj se bomo •družili, tem močnejša bode slovenska soeislističns stranka v A-meriki.
Chieafcke svobod nomiselne delavce pa vabim, da ae vdeleže na-
vno!
Rojaki! Ali res nočete sedaj kupiti zemlišče, ko sc še najboljša zemljišča poleg železnice po 10 — 15 dolarjev aker na prodaj?
Rojaki! Ali res noč te postati svobodni ameriški kmetje? Ali res radi poslušajte žalostne glasove parnih piščalk v tvarnicah in ru-dokopih ?.
Mi upamo da ne!
Slovenci čitajte državna poroči-
edini Slovenki krojač v Chicagu
naznanja rojakom, da ima sedaj veliko nalogo vsakovrstnega blaga za izdelovanje nvoAkih obtok. Jemlje v popravek In fVetenje tudi »tare obleke. Cene so r,mcrw nizka.
624 SO. CENTRE AVE. CHICAGO.
Aks hoček dobro nsrsvno vino piti, oglasi se pri
J0S. BERNARD U
620 BlDe Island Avenue
Telefon Canal H42	CHICAGO
Pri njstna dobil najbolja kalifornijska in Importirana vina.
. LaiM in Fr. Mu
S7S West IStk St., Cktcsgo
MODERNO OPREMLJENA SLOVENSKA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (UROCERIJA.)
Najboljši riž, kava, iaj, moka iti, sploh vsakovrstno domače in prekon**| sko blago vedmo svele po najmitji cesi
na prodaj.
Na zahtevo raz vatam blago t ud as «Vom, t» kar nič ne rn&unim.
I. STRAUB
Chicago, HL
URAH
S36 W. ISth St.,
Ima veijo zalogo ar, veriftle, nov in drugih drago t Vn Trrrftije tndl vsakovrstna popravila v tej stroki p* zelo nizki ceni.
OblMHe ga t
i
................
Stran Ka
jVANBKA SOCIALISTIČNA
SVEŽA
▼ Chicagu, IU. ^ik: John Pstrit, 718 W.
^ Ckiw> 111
"" j^ila in dopisi, tiioci m »o *r*nk« »1» psnamsauih klu-m pu*ii>j« goceoji
IMENIK
hlubov podrejenih Jugo
Sociali etični svmI t Chicagu:
j^^ftMki socialistični klub itev.
KJJ j^k Fodiipec, fin. tajnik, 569 i llii**1 St. Bedna mesečna seja ^ 4«trV0 soboto v meaecu, v prosto-,jr Tr. Mladi<Ja, 587 a Center Av. ^jLfcl aocialtstl&ni kiub itev. 2, S!To Igua« Žletubergar, predasd-* lt» Kravaaja, tajnik, Boa 101. Snu »ee^ua asja veako »a d njo ao >w v mceecu v proetorih aodr. Ivana
ueoelovanaki socialist i&ni klub itev. ^jjpgk, l'a. Frank Podboj, prsd-j Stofau Zabric, tajnik, Bo* 305. i socialistični klub Itev. ^Kgls, 111. Jo*. Bratkovič, prodnik; Valentin Potiaek, tajnik, 1231 k Ht Redni seai sta 1. ia 3. ne ^ v mesecu; 1. nedelja je plačljiva
J^rslovanaki socialistični kh»b Bost itev 5, Claridge, Pa. John Ba
i tajnik.
Btreaaki socialistUfni klub itev. 6, uberland, Wyo. John Sare, predsed-; John Medved, tajnik. Box 33. I*venski escialistični klub itev. 7, HHj, Utah. Valwtin F.ltz, predsed i; Edvard Hofman. tajnik. Jugoslovanski socialistični klub itev. Uo«lrn, Wash. John Makav, tajnik. SloTenaki ienaki socialistični klub tolsttfk* itev 0 Chicago. 111. Berta ljejeri1) ;.r, 1* lnii-a; Mary (irilec, taj-| laa, 174 W. 2l»t 1". Redna seja vsako] rro is tswtjo nedeljo v meseeu, v pro-itrib sodr. Fr. Mladiča, 587 Cenlfe av. 8i(vvr«ski socialistični klub itev 10, afora, IU. Louis Rudimui, predseiinik; bsk Prsprotnik, tajnik. Redna me-®eja vsako tretjo nedeljo v me-►co, v prostorih sodr. Jože Kolenec,
N. Broadway St. Slove®»ki socialistični klub Zmaga •v. 11, Cumberland Camp No. 2, Wyo. us Tskin, predsednik; Anton Jelov-m. tajnik. Bedne seje začasno v hiii tet. IS (hankhouse).
da ae vrfti veliki alovenaki aociali- lji delavskega stanu in delavske atični ahod dne 28 t. m. ob 8 uril soeialiatičue strankef Kdo vam rvečer in 29. t. m. ob 2 uri popod. brani vstop k svoji laatni stranki 1 v prostorih 237— lat ave. Naato-1 Na delo aodrugi! na dedo! Ne izpili bodejo alovenaki govorniki (a kajte doma, da se bodo drugi na ne Korala ali Hkubic) in aieer po-1 meato va« borili za delavske kori-znani %John Krol in drugi. Nekaj j »ti. Na dan odločno in brez aoeialiatov nemške narialnosti bode tudi govorilo. Shod se vrši v prid mestnih volitev.
Charter smo prejeli in pristopilo je že obilo novih sodrugov k slov. soe. dem. kluibu.
Glevelandaki socialist.
Izobrazba v imenu noiev.
V gostilni Chaa. Kuhelna na St.
Clair ave. so tain stanujoči fantje 14 marca uapadli z nozmi kopico
IT. BITO, urili. MIIUIl.	. ,, _	. .	.	...
o- »i i i i i	-u sosednih fantov, ki so tam pill in
Skubic je lagal v zadnji števil-	' . . . ,f n
».• «im a »» i • i i j _ jitli prav po barbarsko oklali. rre-ki 14Gl. Sv. , ko je pisal, da smo J. * v	. . . .
. ... . j j Q . nir in pretep j«- nastal vale« iua-ga mi povabili na shod dne 8. t. m. ,l F T 1	■ * i »
vt- i .. x u /.\	»» le ničvredne stvari. Cm je tpu*0
Njegovih 44učenih (!) nazorov I1 "	. * ,
* . , . . _ . „ \ bo j obžalovanja vreden, ker je ne potrebuiemo, imamo boljše go- . •	r, „
vornike. Vač za prihodnjo ItevU-1	^tdničar svoje prste
ko ,4Proletarea".
SjHizdravom. Frank Bačun, tajnik:
Vesti iz Glevelanda. i!
JI Posebna poročila "Proletarcu") *
i,	o
Redna mesečna seja jugoslovan-lagS socialističnega kluba štev. 1 [chicagu se vrši v soboto dne 28. Lurca cb 8 uri zvečer v naših pro-Crih pri todr. Frank Mladiču. Mragi ae poživljajo, da se vdele-lita seje polnoštevilno. Na aejo rabijo tudi somišljeniki, ki ničlam kluba. Pridite!
Frank Podlipec, tajnik.
Od glavnega tajnika Zveze.
Klubom, »padajočim k Jugos-S«*. Zvezi, ae naznanja, da od-dobijo koncem vsakega nu^«-* hektografiran zapisnik vsake eje osrednjega odbora Zveze v Jhiragn. Obenem se jim bodejo po iljsli tudi redne okrožnice z raz-lirai navodili in nasveti, kako de-Dvati in reševati pogrebne in važ-»»tvari v prid stranke. Socialistični pozdrav,
John Petrič, gl. ta j.
vmes.
Pač škandal! Zavedni rojaki, ogibljite se takih banditov, kterih etlino prepričanje je nož. Pripomniti moram, da izmed napadalcev ni bil nobeden socialist.
Za varnost šol.
Ifi t. m. je sklenil šolski svet iz-
dati bondov za $450.000 za pred-Bocialistični shod..	zi<javo in P°P™vila »olskij p^1®-
StK'ialistični klub 44Luč" je s-	pijm , . .
,,, . . . -- . v *	Sklenilo se tudi, da bo imela
k lie al shod 15. t. m. v Knavsovo	J . . . ,
i 1C.„ • «	\naka šol« nosebno stražo pred
dvorana, 1631 St. Clair ave, ob	• . s.
, -xv	offniem. Stnižnintvo bodejo obskr-
immu osmi uri zvečer. Na govortiis-	. • . , . . ..
, , . .	Korali člani požarne branbe. Kakem programu je bilo: 1. kata-	. *.' . . .. .. ..x , e rt n« i a jjknr le razvidno iz kaipitalisticne-strofa v Colunwoodu, 2. zadnje	VJ . . , _ , , , . x 1 ... «, . ....	en časopisja, skušale bodejo sol-inestne volitve glede petmuijons-	, . J. . i:
, ... ,	, . ,__ske oblasti napraviti vse bolj
kih bondov za odpomoč brezpo-	* " _ „,» , . ,
, . • i •• j i 11	cheap . Koliko pride od teh
selnnih m .1. sedanji delavski polo-	* . , \ . .
J 1	^50.000 brezpmelnim delavcem
',	. v. ..	v Clevelandu. to je še nsranka. La-
Ako primerjamo število Cleve- 1	... j -i ^
i j i u cji	xa -i	! komni kontraktorji bodo nainrz
landskih Slovencov s številom o- R ... ' . A '' . » ,
•u i	ii xiv v j	»pravili večino teh tisočakov, —
nih. ki so se vdelezili shoda, mo- 14 , . . , v
j __ d j u zb požar bode v bodoče pa stra-ramo pač pri poznati, da smo Slo- _ '	m , . , L.
, j v \ , » , , x ža odgovorna. Tako bode slo zrm-venci v Clevelandu se daleč, daleč n.
za drugimi narodi. Se večjega ob- —	__
žalovanja je pa vredno to, da
nam nasprotujejo celo tisti roja-	Drobne vesti,
ki, ki hočejo biti v naših vrstah. -—Krvave demonstracije so se Tako se je na tem shodu oglasil vršile 14. t. m. v Budapest i. - -eden in pričel zagovarjati kapi-1 Socialisti so demonstrirali za ena-talizem. In ta človek je dejal, da'ko in splošno volilno pravico naje socialist. Koliko 44,sort" socia- j kar je prišlo do bojev med njimi in listov pa imamo v Clevelandu? policaji.
Svetujem onemu rojaku, da se naj --Gregorij Cleršuni. znani rns-
ttči socializma, ako že hoče biti so- ki revolucionar, kteri je lansko le-cialist. Da pa ne razume kako bi to potoval po Zedinjenih državah, se prišlo kapitalizmu do živega, je 19. marca umrl v Parizu.
to mu pa verujem; vsled tega naj -Revolucija je izbruhnila na
pride na shod, kadar bodemo raz- otočju Haiti. Domačini so poklali pravljali o ti točki. Rojaki 1 Ko- veliko inozemcev.
mur je kaj mar, da se otrese mo-'	---—---
derne aužnoati, obiskuje naj so- NARqd ŽE SODI — A KOGA?
eialistične shode. Boj je sieer te-;	__
žak ali pravičen; zatorej bodemo j zmagali. Od boja do zmage!
Poročevalec. , *
Kapitalistična samohvala. Brezposelnost.
Kapitalistično časopisje ne mo
re prehvaliti onih radodarnežev. ki so odprli svoja 4 4 radodarna srca" napram žalujočim starišem. kterih otroci so zgoreli v plamenu. v eollinwoodski šoli. S par srebrnimi ali papirnatimi dolarji ho: čejo kapitalisti popolnoma osle-
>»»»«-;••.-. :»»«»wt>»oaa+aa* *
. Agitatoričen del.
♦mimmmmimimmmimi
NA6I ZA8TO
Sledeče sodruge zaa čauio delavcem, kteri so oblitju. PooblaUeal so nI no ia oglas« z« " P prodajati delnice aa Ju lavitko tiskovno družbo: John Kravanja, Box 101, Gleaeoe, O. Valentin Potiaek, 1231 Main St., La tialle, 111.
John Dejak, 13S5 E. 39th £t., N. E. Cleveland, O.
Stefan Zabric, Bos 305 Coaemaugh,
Pa.
Dominik Petri«, Louiavills, Colo. John Medved, Box 33, Cumberland,
Wyo. '
Joe Debevc, 4020 Humboldt St., Deo
ver, Colo. Mike ŽugelJ, Box 202 Murray, Utah. Frank Hltti ta driavo Minnesota. J. W. Mohar, U-.adviUe, Colo. V Chicagu ao poobloifteni pobirati naročnino n&alednji sodrugi: Frank Lisjak, Frank MladlC, Frank Udovlfi, John Petri C in vsak drugi .aodrug, ki ima |M>botniiko knjižico.
Nadalje |iriporo£amo aomiiljonikom v dotičnih naselbinah aledeče sodruge agitatorje:
Frank Drmota, Box 9fl, Morgan, Pa. Frank Podboj, 739 Colocnan ave., Johnetown, Pa.
La Salle, 111. 15. marca 1908. —
Cenjeno uredništvo 4Proletarca'l Sprejmi v list naaledai;
Protest:
Mi podpisani naročniki 44Glasa
Svobode" in člani S. N. P. J. protestiramo najstrožje proti 44G1. Sv. in Mr. M. V. Kondatu, ki v tem svojem listu blati in napada Jed-noto ter glavni odbor. Obsojamo one napade kot nizkotne in nesramne, kteri imajo še bolj nizkoten
POZOR ROJAKI V KANSASU IN MIS8BOURYU.	•
Sodr. Anton Pretorn, predsednik slov.
socialističnega kluba itev. 1. v Chicagu in blagajnik Jugoslovanska delavske tiskovne druibe, potuje sedaj po dria v ah Kans^nu in Missoury-o. Sodr. Pre 4ern je pooblatten pobirati naročnino na "Proletarca" in prodajati delnice J. D. T. D.
Sodrugom in rojakom, ktere obliče, ga toplo priporačamo.
Upr. "Pnrtstarca."
Naročniki na "Izobraževalno knjižnico",kateri so v tam času, ko
so prejeli prvi snopič, svoje bivališče spremenil^ naj iim-preje naznanijo svoj novi naslov Upravni-štvu 44Izobraževalne knjižnice" (629 Laflin Sjt., Chicago, 111.), — da so jim more doposlati drugi snopič. — Če kdo izmed predplae-nrkov knjižice ni sprejel, naj to sporoči.
4tIzobraževalna knjižnica" se
lahko naroči tudi pri4 Proletarcu \ Dobi se tudi še prvi snopič. Zvezek s poštnino vred 12c.
KAKO PRIDE VAfi DENAR
NAJVARNEJE V STARI KRAJ?
Če ga pošlete po Mohor Mladiču, 617 8o. Centre ave., Chicago, 111. On je z zvezi z g. Hakserjem v New
Yorku in pošilja denar točno, var-on in zanesljivo v stari kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite koga avjjih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem istotako kupite vozni listek pri Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
Mohor Mladič,
617 So Cetnter ave, Chicago, 111.
FINE MNOOKE.
vedno sveie pivo, izborno vino In fUio žganje se dobi v
GOSTILNI
J. J. Vodak, Sons
683 LOOM 18 STREET, CHICAGO, . . ILLINOIS
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
TRI g'avna in najbolj&a zdravila
ZBOLJSANE, LAK.SATIVNE, KININ KROOLJICB.
Oadravijo prehlajeoj« v glavi v 11 arah. Prvi dan je treba pouliti
vsako uro eno kroglju-o do dwietih ur; potem pa trikrat na dau dva do tri dni. Za akutni glavotalj je treba v«ti 4 krogljice, pomaga v eni uri —
(V«a 25c.
HERMANEKOV BALZAM ZA KA&ELJ
je aajboljM pripomoček proti kail Ju, gripi, suftiei prehlajaoju ia bolnemu vratu. Ceaa 25 ia 50e.
HERMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE
je aMboljii pripomoček aoper bolečine v prsih ia hrbtu, sobobolu, glavobolu, rtauuatisr.u, uhobolu, spahaeoju itd. Cena 25 in 50c.
IZDELUJE IN PRODAJA
J. C. HERMANEK, lekarnar, 587 Center Av.
COR. 18TH STREET, CHIOAOO, ILLINOIS.
Slovencem
in bratom Hrvatom se priporočam v posot mojega, dobro urejenega
Slovenska gostilna
PRI FRANC ČECHU
SALOONA
kjer jim bo vedno pootreicno z do-
Rojaki, k toči iele piti naturalno, doma izdelano vino, naj se oglasijo pri meni. t7 Potajoiim rojakom dam sta-brini'pijatemi, uaijskisii einodkami »^anjo in hrano po nizki cenL Točfan itd. Ima... tudi 'pool' ali igralno mizo v»e P I J A C E, ki .p^lajo k gostiluL
! PrijK»roiam ae v obilen obisk. 8 poito.
FRANK HUDALE,	vanj^ FR. ČECH,
611 Bo. Center Ave.	Chicago ' 568 So. Centre Ave., Chicago, IlL
1235-1 st St..
La Salle, 111
Toči vse, gostilni podrejone pijače i t um' priporoča rojakom za obilen obiak. Postrežba točna ia solidna.
Dela^il

piti delavca. Kaj Pak! znati je namen: iztrgati arable delavnim
adahsticni kandidat je v Milwaukee.
Dne 7. aprila t. 1. se vrše mestne olitve v Milwaukee, Wis. Socia-ati imajo v tem mestu jako do-postojanko. Vsled tega se pri-vljajo za volilni boj na celi črti Milni boj bode naravno hud. a elfto je tudi upanje v socialistič-» zmago. Slovenskim sodrugom v iilwaukee priporočamo, da naj ridno agitirajo med rojaki vo-lci, da iati glasujejo za socialisti tiket.
Anaga socialnih demokratov — ae nazivajo socialisti v Mil-raakee in državi Wiskonsin sploh - v Milwaukee bode velikanske-pomena. Stare stranke — republikanska. demokratična itd. — le dovolj pokazale, da niso za
M.
Ka aocialdemokratičnem tiketu indidirajo sledeči sodrugi :
kopan — Emil Beidel. lagajnik — Chaa. B. Whilnall. Oitrolor — Chaa. B. Schmidt. >Jai sodnik—Adolph Hubach-mann.
0BČIN8KI ZA8TOPNIKI.
nhard Bacumle, Victor L. Ber-, Robert Buech, Thomaa Feely, infield 8. Oaylord, John J. Han ^ftadaric Heath, Oerge A aapp, Nicholas Peterson, Ferdi ■A Rechfeld, William Schvab, »W. 0. Young, l t|Hatorično literaturo naj ae hUo iglaai pri aocialnodemo-stranki, 344 — 6. ulica » daja sa atonj.
Resnici na ljubo. I Od aodr Prank BaČnna, Ujnika lov. tacialdemokrati^nega kluba Milwaukee, Wis. amo prejeli 19. ^^ ilednje pismo t Cenjeni uredniki Naznanjam.I
treba. Oni dobro vedo, da delavec bo moral plačati to radodarnost pri volitvah in da bo glasoval za svoje — tlačitelje in poumnevalee. Da bi pa kapitalistično časopisje grajalo trhli sistem, ki je kriv stoinosemdesetkratnega umora nad nedolžnimi otročiči, to mu pa še na misel ne pride.
Delavski položaj v Clevelandu je še vedno enak. Zmirom ista brezposelnost. Na tisoče ljudi hodi po ulicah in išče dela in zaslužka. a zaman. Delodajalci nimajo dela za nas; oni se ne brigajo za proletarce in njih otroke. Ajnpak mi delavci jim bodemo to plačali kadar pridejo volitve. Le naj takrat pridejo med nas v ovčji obleki in se nam hlinijo kot po navadi! Vsak zaveden delavec naj si dobro zajpomni ietošnjo krizo in ob času volitev naj glasuje za kandidate delavske stranke. Vrzite proč kapitalistično časopisje in podpirajte delavske liste. Kapitalist naj čita svoje, a mi delavci svoje časopise.
Clevelandski socialist.
Hrvatski socialistični klub.
Hrvatski in srbski sodrugi so i-mcli 15. marca v Newburgu javni shod na kterem so organizirali socialistični klnb. Vpisalo se je še isti dan 20 članov. Dvajset novih bojevnikov je vstopilo v socialistične vrste, ki se bore proti kapitalizmu. Izvolil se je nov odbor, kteri bode imel svoje redne seje vsako soboto; vsako drugo nedeljo bode pa imel klub javni shod za propagando socializma. V Clevelandu so nas Slovence torej prekosili bratje Hrvati. Kaj pa Slovenci v Newburgu t Teh je deset krat več kot Hrvatov, a kje so ostali f Sipijo, spijo svoje narodnja ško spanje l Mogoče se zdaj vzdra-mijo. In v Clevelandu T Newbur*-lrih Hrvatov je komaj en procent proti elevelandskim Slovencem, a a hrvatski socialistički klub šteje 20. članov, med tem ko ima si. soe. klub "Luč" samo dvanajst. Kje ate social isti t 8edaj se ka-žete v nagoti, kakšni ste. Ali ae ne upate na avetlotAli niate prijate-
ljudera, pridržati blagajno v Klo-buearjevih rokah in vrniti Kondatu glasilo Jednote, da bi se mastil s kvbdri, ktere bi' mu plačevalo 5000 članov vsakega pol leta. Kajne gospod Martin to Vam dmi!
Protestiramo odločno, da bi bil
4401. Sv." še kdaj glasilo S.N.P.J. Proč z vsem kaj je gnjilega! Mi tukaj podpisani naročniki "Gl. Sv." obsojamo še enkrat ta list nakor se mu -tem potoni odpovemo in zahtevamo, da se nam ustavi nadaljno poailjanje istega.
Valentin Potisek, Jo«. Batkovič, Malh Strohen. Pongrac Kern, John Puček, Jos. Gregorič, Tom Golobič, John Šiško.
PONAVLJAMO dE ENKRAT 1
O. Konda dokažite nam, 1, v kakšni zaroti je "Proletarec" proti S. N. P. J. ? 2, Na kakšen način stremi "Proletarec" za glasilom S. N. P. J. 7 Kedaj, na kakšen na. čin in vsled čeaa se naj "Proletarec" aeli v Cleveland?
Dokler nam tega ne <|ok&žete ostanete še vedno ultra-lažnik!
Enakoteije telesa.
Stanje telesa, v kterem vsi or gani tvorijo svojo naturno odme-rjenost dela, to je da so v perfek tnem zdravju, se imenuje enako težje. Kakor hitro en organ odpo ve svoje delo, tedaj je potrebno urediti to enakotežje. Vaakdo o-pazi, da navadno želodec odpove delo. Tukaj pomaga Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino kajti ono pripravi želodec k delu in sodelovanju z organi, ki pre-bavljajo hrano. Kakor hitro se u redi pravilno prebavljanje, vsi organi telesa delajo v harmoniji. Uiivajte to zdravilo v vaeh slučajih nepravilnega prebavljanja in telesne slabosti.
V lekarnah. Joa. Triner, 616— 622 So. Ashland Ave., Chicago, Illinois.
Denar ni zgubljen, j Kupite "stock" J u go - slo- j vanske Delavske Tiskovne < Družbe in postanite last-! niki edinega slovenskega! delavskega tednika v Ame- < riki. Delnica stane $10. | Plača se lahko v dveh! obrokih po $5. Pišite za J
-----------—--M	<
pojasnila.	!

M if 'I '1' t;---
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Jugoslovanska ! Delavska Tiskovna!
Družba. !
<
J37 South Ctntrš A<;isut i Chicago. III.	!
s80 south center ave. CHICAGO
Največa slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva tŽF" Pišite v slovenskem ,eziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj.
Andro Simulic.
PEKARNA
FINO PRC IVO VEDNO V ZALOGI II E. 22nd 8T. CHICAGO.
JuEOsluvriiiika vin una!
P o«) pisani naznanjam Hrvatom ' i»!
SIove««c<n v Chwagi ia okolici, 4* to/1 i m najboljis raznovrstna vina po pri mirni ccmi.
Pridit«, pripeljite znan<*e in prijatelje, da m prepričate Z vtem »poitovanjein
SLAVOLJUB ŠTAJD0HAR,
316 W. 18th St., Chicago
se zastouj razdeli med Slovence.
DR. F. J PATERA
Ordinuje: na Mverosah. vogla ASHLAND IN MILWAUKEE AVE.
ml 12. do 3. ure nonol.; od 7. do 8. ure zvečer v pondeljklh, torkih, četrtkih in petkih. Telefon Canal 180.
Dr. KAREL STULIK
527 So. Winchester Ave. .
Telephone Weal 529
Zdravi notranje in xuuanje bolezni ter j« izvraten ranocelnik. Uraduje: doma od 1—2 pop. ter a večtr po 7 uri V lekarni goa. Hermaneka, Centre a 18. Str., od S 7 pop. v lekixni J. Stulik, na 21. 8t. a Paulina nI., od 11 do 12 dop. Priporoča ae Slovencem.
ALOIS VANA
— Udelovatelj —
sodovice, mineralne vode In raznih neopojnlh pijač.
•2-84 Flak St.
Tel. Canal 1405
Delavstvo producira via bogastvo; bogastvo torej pripada da-lavatvn.
GOSPODINJE POZOR
Najboljfte, najfinejfte in okramojAe meto prodaja po rvajnifcji ceni »kxvenaki m« 376 W. IS. Street	Chicago
MIHA LACK0VIC
976 Weat 18th St.	GMoftg«
Klobase in fcuvke poiUjan tudi itven Chicage proti a O. D. podvnetju, ako ■e naroči 25 funtov.
Pilite sa cenik v slo v enako« >eaiku Za Chicago I ok»4ieo j« moj aaatopnik Janai Trik an.
PREMOG, DRVA in KOKS
PRODAJA
"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža In ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore- najuspešneje in v najkrajšem Časti t^zdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična4). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko Čitate v Časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko preČitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse .no^^e načine vobijo in se hvalijo.
samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. t
/ntonij 1*0 j 11 la i • ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THZB
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. N. T.
ALBERT DENMARK
Piaarna na voglu	^
Center Ave., in 18. ulica
Prodaja konj i konjakih oprav.
~ Telefon Canal 2248 Stanovanje 594 CENTER AVE.,
CHICAGO, ILL.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
a modernim kegljl&ea
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raanovratne pijače ter unijeko itmodke. Potniki dobe čedno preno čiMe za nizko ceno.
Poatresba točna in ltborna. V<»em Slovencem in drugim Slovanom ae toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
$64 SO. CENTER AVE., CHICAGO
Dr. W. C. Ohlendorf. mTd^
Zdravnik ta notranja bolezni In ranocalnlk.
T »d ravni IV* preiskava brezplačno—pla-čati je 1« zda vil*. 647 In 640 Blue Ialand Ave., Chicago. Za dne ure: Od 1 do 3
po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Ohirage livečl bofalki naj pilelo alovenuki.
Jože Sabath
advokat in pravni laatopnlk ▼ kazen ■kih in clvlnlh zadevah.
Piiite alovenakil 1628-1638 Unity Building 79 Dearborn St^	Chicago, IlL
Rea. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271.
a.a.a.a.a.a.
a.a.
Košiček Bratje
SALOON
Dobro pivo, wiakey, likare, vino, i7.vratne amodke in prigrizek. Oglasite te na Centri!
■ t■ a ■ a
■f f'ff
MIRKO VADJINI,
SLOVENSKO HRVATSKI
♦♦♦♦♦»♦♦♦aooao*»oeo»aaa»»»aaeeeeee»aa»<
Slovenci Pozor! j
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
JURAJ MAMEK bllzo 18. ul., Chicago
SVOJO FINO OPRAVLJENO
bratom Slovencem.
fsthl«:
BRIVEC, r a*, pol ago
BRIVNICO
priporočam n
JOHN HORVAT
610 Centre Ave.,	Chicago, IlL
>ki ia krvatakl
Leopold Saltiel
ODVETNIK
v kazenskih in eivilnih sad«vab.
Auto Phone 6065.
Office Phone Main 8065
Residence Phone Irwin g 4176
UKAD: 17 METROPOLITAN BLOCK Severoxap. ofel BsnAolph ia La Sals «Hm Stanovanje: 1217 Sheridan Bead.
i Človek iz Hongkonga

MMMHIOIMMMMi
Spisal F. Hemly. — Posloveuil Zavertnik Jože.
(Konec.)
Gough je veaelo vzdihnil. Se- j daj ae je saj lahko poslovil V-■tal je, da bi zameuil obleko, toda gostilničar ga je pridržal. "Mi moramo najprvo urediti denarno zadevo.
Že pred poldne bi bil rad to z-vrišil, pa ste spali tako trdno.
Mejtem ko je Gongh. atal kot o-kaiunel, je gostilničar odprl blagajno in vzel iz nje debelo listnico in jo vrgel pred Gonga na mizo.
"Tukaj je 50 tisoč dolarjev. Bodite tako prijazni in preštejte jih Pazite na denar, ker bankovci niso zaznamovani, torej bi bilo nemogoče izslediti jih, ako bi prišli tatovom v roke. Jaz sem vesel, da se denarja znebim"
Gongh je prestrašen zrl pred se in ni vedel kaj bi odgovoril.
"Kaj naj z denarjem storim," je vprašal hipno. Oštir ga je potrkal po rami in rekel poredno:
Vin vam je šel v glavo, Fane. Denar izročite Vaši banki v Hon-kongu. Preštejte hitro denar."
Petdeset tisoč dolarjev! Go-atilničar mu jih je kar daroval. Jutri bi bil lahko v Honkongu, črez teden dni pa že v Avstraliji!
Sedaj se spomnil mlade pu-niee v kouzulatskem komptoarju, ki ga je gledala zaupno, dasi je imel ponošeno obleko na sebi. Danes ji je še lahko pogledal odprto v oči/ne da bi ga bilo sram — jutri---
Spustil je mizno ploščo, katero je držal krčevito in pogladil si svoje goste lase.
"Ogoljufal sem Vas", je pregovoril. Nosil sem vašo obleko, spal v vaši postelji, pil vaše vino. jedel vaše jedi — in nalagal sem vas. Pustil sem vas domišljiji, da sem Fane, ker sem lsčen in me je zeblo. Lagal sem, toda jaz nisem tat"
Porinil je denar od sebe. "Obdržite denar za Fana, jaz sem Gongh."
Obrnil se je in odšel proti vra-tam. Oštir je gledal za njim nekaj Časa in ga zaprosil, naj malo počaka. Pozvonil je trikrat in iz stranske sobe sta vstopila Har-kins in gdč. Livingstone.
"Čestitam, čestitam." je odaleč klieal Harkins. Dobro ste prestali preskušnjo. Gdč. Katinka tu vam predstavim g. Gongha našega novega blagajnika. Obrnil se je proti Gonghu in nadaljeval. "Bila je past katero sem vam nastavil v sporazumu z oštirjem. Moral sem skušati vaš. Do tega me je vezala dolžnost do zavoda."
Ponudil je desnico .Gonghu.
G. Gongh moje ime je Harkin«. Jaz sem bančni ravnatelj. Gdč. Livingstone me je zaprosila, da vas aprejmem v službo. Sedaj imate službo, ali jo sprejmete!"
Gongh se je ugriznil v ustnico.
"Dara naj vam desnico?" se je britko zakrohotal Gongh. "Vi ste torej smatrati ra potrebno, da sem prestal radi malenkostne s-lužbe take grozne duševne muke. Vam nsj sežem v roko? Ne!"
Odprl je vrata in hotel je pohiteti na prosto. Ali sedaj ga je nekdo na rshlo prijel za ramo. O-brnil se je in je zagledal Katin-ko pred seboj.
"Jaz sem vara erjela, je dejala. Razumem vas kaj sedsj občutite. Ali verujte, da sem vam zaupala. Ali sedaj nočete sprejeti službe?
Njiju pogleda sta se srečala Pazabil je vse in tiho izgovoril:
"Vse bom storil, kar zahtevate.
NEVARNI SOCIALIZEM.
Ogledali smo si nekatere "nevar nosti", katerih se boje duše, če bi zmagal socializem in kdor je objektiven, se lahko prepriča, da so vse to le nevsrnosti, ki jih prenašajo iz realnosti kapitalistične družbe v idealnost aocialistične.
Česa pa imamo vendar pričakovati od socializma?
Vprašanje je vendar bolj važno, kako se zdi mnogim, samo za kratko dobo izmed rojstva in smrti živečim ljudem. Kajti z zmago socislizma se mora sprijazniti vsakdo. ker je neizogibna. Marks in Engels ata se lahko motila glede dobe, kdaj da doseže socialna revolucija končni uspeh; glede dejstva. da mora nastopiti popoln socialni preobrat in glede njegovega značaja se prav nič nista motila. Kajti če je dokazano, da je posest delavnih sredstev tisti faktor, ki zlasti spričo sedanje tehnike do loča družabne oblike, tedaj je jasno, da se mora med brezpravnim delavstvom razširiti ta zavest tako, da povede prej ali slej vso pro letarsko armado v odločilni boj z namenom, da oavoji ljudstvu de-
lavna sredstva in stem osvobodi
delo.
Možje, ki zmajujejo z fclavami, mislijo, da so posebno "treani". Taki cilji se jim zde "teoretično lepi", ampak "praktično nedosegljivi." A prav ta trditev o 'praktični tieizvedljivosti' je krvava teorija in če kaj priča, tedaj nič druzega ne, kakor da se je porodila v malih dušah, ki se boje vsa-ke večje misli in vaškega višjega cilja.
('e pride danes eksekutor s zve-žnjera sodnijskih pisem v kmetovo kočo pa mu proda bajto in hlev, kravo in tele, se to nikomur ne zdi čudno. Ako hoče ju zidati železuico čez moje zemljišče,*ki ga ne maram prodati, pa vzamejo za ceno, ki jo sami določijo, ne pravi nihče, da je to nemogoče. Ameriške države so vzele Indijancem ogromna zemljišča in joh oddala belim ljudem; ker so imele moč, je bilo to povsem v redu in mogoče. Država, ki je dandanes predstavnica sploŠnosti — čeprav jo slabo predstavlja — ima železnice, pošto, brzojav, tobačne tovarne, soline, rudnike, žrebčarne, gozdove. — Kakšen nemogoč čudež bi bil, da bi imela tudi tovarne za platno in sukno, za Us in kamen itd.? In če se je absolutistična država lahko razvila v konatitucionalno-kapitalistično, zakaj ne v demokrat ično-produktivno?
Seveda je med sedanjo in pa nuni bodočo državo tako velika razlika, da se organizacija prihodnosti sploh ne bi po sedanjih pojmih mogla imenovati 'država'. A za imena itak ne gre. Gotovo je, da sili kapitalistične gospodarstvo v socializiranje po svojih lastnih notranjih zakonih. — Končno na razvoj tndi ne bo dolgo vpraševal, ali nam je socializem všeč ali ne. Kadar sad dozori, ae izpolni njegova usoda. Nekateri čudni avet-niki verjamejo to za jagodo, hru ško, žito —- še..a posameznega človeka, le za družbo ne, ki je vendar tudi organizem, podvržen vsem za konora postanka, razvoja in pogina; seveda vse to tako, kakor pač rabi jezik te besede. Kajti absolutnega pogina sploh ni; saj je tudi smrt posameznega človeka samo velika izprememba.
Sedanja kapitalistična družba mora poginiti, kakor se je zgodilo fevdalni, patriarhalni itd. Zato pa še ne izgine družba sama po sebi, ampak dala ai bo tisto obliko, ki ji bo v novih razmerah najprimernejša. Vse pa kače, da bo ta oblika socialistična.
Zakaj se tega lati? Zakaj trepetati pred neizogibnim?
Strah je aeveda človeška lastnost. Vsi vemo, da bodeino umrli in da ga ni zelišča, ki bi nam o-hrauilo večno življenje. In vendar se marsikdo boji smrti. Komplicirano, kakor je človeško bitje; i-ma tudi nekaj konservativnega v sebi. Nekatero več, nekatero manj. Najkonservativnejšini je zoprna vsaka novotarija. Drugi, z nekoliko manjšo dozo te Čednosti, bi radi tuintam kaj reformirali, toda bognedaj, da bi se kaj temeljitega predrugačilo. Človek si da rad po-striči brado, zato pa še ne sprejema rad novih nuaii v možgane. Kajti — ne pozna jih. Kdo ve kakšne bodo? Kristjan veruje v nebesa, pa se vendar varuje prezgodnjega odhoda iz te solzne doline. Zakaj — navsezadnje — sam vendar še ni bil v nebesih, ta svet pa le pozna.
Kakšna je sedanja družba, vemo dobro; kdor ne ve natančno, si vsaj domišlja znanje. Prav malo jih je, ki ne bi zabavljali. Nihče m popolnoma zadovoljen ž njo. Toda vse nadloge so že nekam domače. Saj so tudi miši neprijetne v hiši., A kadar se prebivalec privadi na njih škrtanje, mu je skoraj žal, če utihne, daairavno je prej klel vsako noč.
Stvarno še ne poznamo socialistične družbe. Odtod strah.
Ali je pa strah nepremagljiv? So ljudje, ki v mladosti niso smeli gledati v šusiečo vodo, ker jih je takoj začela m ami ti. Pa so se privadili, ker so "trenirali" svoje živce. Tako ne tudi lahko premaga strah pred socialistično bodočnostjo. Najpotrebnejše je to, da jo čim bolje »poznamo. Fotografirati je pač nihče ne more. Ljudje, ki pri vsaki priložnosti vprašujejo socialiste, kako bo to in ono ter hočejo imeti »pojasnila za vsako malenkost, ai navadno domišljajo, da je to čudovito modrijansko. Pa je le malenkostno in včasi sitno. S tako radovednostjo lahko nadlegujejo utopiste, ki so srečni, če lahko nadlegujejo utopiate, ki so srečni, če lahko v fantaziji ustvarijo idealno družbo z vsemi posameznostmi. ne pa socialistov, ki so že neštetokrat povedali, da si bodo posameznosti pač uredili bodoči ljudje brez posebnega truda. Nikar ne mislimo, da pridejo za nami sami tepci na sveti (Konec prih.)
PARIŠKA KOMUNA AD
Poulična bitka je končana. [
Utihnili ao topovi, mitreljeze in! puške. Junaki, ki ao se borili leta 1871 za pariško komuno so mrtvi, njih kn moči umazani pariški tlak. Zmage pijani Verzeljci lovč koinunarde, postavljajo jih ob zid in streljsjo.
Ob barikadi leži komunard-delavec, topova kroglja mu je odtrgala gornji del Črepinje in možgani lezeje na tlakovan hodnik. Sedaj pridrvi po ulici patrulja Verzeljcev. Vojaki so pijani, vodi jih častnik divjega obraza, komur ae čita krvoločnoat v očeh. Patrulja se ustavi pri barikadi in častnik s tigerskimi očmi išče novih žrtev. Nakrat zapazi mrtvega koinunarda, komur lezejo možgani iz črepinje na hodnik.
"S tem so mislili," se surovo zakrohota častnik in sune s škornjem v možgane mrtvega komu-narda. Snrovo se zasmejejo v krogu pijani vojaki in odhite za častnikom, ki išče novih žrtev ...
Patrulja hiti po ulici in zavije okoli vogla.
"Tam le sedi koraunard," se oglasi nekdo za patruljo.
Častnik se obrne in abeljsko veselja zaigra v njegovih očeh, ko zagleda pred seboj fipo oblečenega človeka, kazoč s prstom na drugega, ki sloni v delavski obleki ob vratih prodajalne na vogalu.
"Vaše ime," vpraša častnik.
"Mislim, da je vseeno, če zveste moje ime ali ne," pogumno odgovori delavec.
"Komunard je, primite ga!" zakriči krvižejni častnik.
Vojaki ga obkolijo. Zvežejo mu roke na hrbtu z vrvjo, konce vrvi pa drži po žganju smrdeč in bradat vojak v roki.
Iz bližnjih hiš se vsujejo via-čuge in lastniki razupitih hiš. Pljuvajo mu obraz, bijejo ga po glavi in neko podlo človeče ga udari s debelim kamenom po levem očesu s tako silo, da mu iz-bije oko. Oko obvisi na živcu in iz očesne votline pa curlja kri in barva rdeče delavčevo obleko. Strašna podoba! Častnik in vojaki se pa pri vsakem vdarcu zasmejejo surovo; vlačuge in lastniki razupitih hiš pa vriskajo.
l%ogi delavec je tak kot Krist I ns k^ževem potu. On ne toži in ne tarna, saj trpi za svoje ideje.
Napol mrtvega ga prižeuo na dvorišče, ua katerem iuia atotnija svoj glavni stan. Od prestanih muk in zgube krvi se delavec one-zavesti. Surovi vojaki ga posade na stol. 8odrga. najnižji izvržek človeštva — tatovi, poulični roparji, žepni tatovi, vlačuje, last niki in lastnice zloglssnfh hiš ga pa bijejo sopet z raznim orodjem po glavi in životu.
Častnik javi stotnikn; da je prignal komunarda.
"l^trelite gs,"- je zapovedal stotnik.
Seat vojakov $ nabitimi puškami se ustopi pred delavca, katerega glava visi na Klraa kot mrtvecu, okoli njegovih usten pa igra lahek usmev, kot bi hotel reči: "Odpuščam, saj ne veste, kaj delate.'
Puške za grm č in krogi je preluknjajo delavca, ki se ne gane. Izdihnil je že pod udarci človeškega izvržka; Verzeljci so pa bili za eno sramoto in surovost bogatejši : streljali so na mrtveca.... • •
*
Ko so Verzeljci z mitreljezami zajete komunarde pobili pod mi-rodvorskim zidom na debelo, je meščansko časopiajtK.vseh narodov zavriskalo veselja. Zmagala je surova sila v službi reakcije, kratka delavska vzorvlada je pa bila vržeria ob tla. Toda meščansko časopisje s tem še ni bilo zadovoljno. Obrekovalo je komunarde na najzlobnejši način in treba je bilo nekaj let, da so nepristranski zgodovinarji lahko dokazali z neovrgljivimi autentičnimi podatki, da ao bili v službi verzelj-ske — meščanske vlade večinoma barabe, hudodelci, zloglasne ženske, sploh izvižek človeštva, ka-koršnega zamore producirati le današnja gnila skozinskoz korum-purana kapitalistična človeška družba. Vodje komune so bili pošteni možje, visokih ciljev in krasnih idej. Za te visoke cilje in krasne ideje so pa šli delavci, sploh vsi produktivni stanovi in Parizu in drugih večjih francoskih mestih v boj. Kdor to ve, tudi razume, zakaj jrf meščansko časopisje vri-
skalo veselja in blatilo komunarde in ujkn očitalo najpodlejša hudodelstva, ki so bila navadne in prisite izmišljotine plačanih meš-čaistkih pisarskih hlapcev.
Komunardi so imeli eno samo napako, ki se glasi v dveh bese dah. poštenost in dobrosrčnost. Po proglasitvi komune je bilo či-tati na vseh pariških vogalih:! Smrt tatovom!
In res za časa pariške komune ni bilo v Parizu ne tatov, ne vla-čug.
Kako daleč je sedala poštenost
komunardov, dokazuje dejstvo, da so imeli komunardi v rokah francosko narodno banko, v kateri so bili nakopičeni milijoni in milijoni frankov. Treba jim je bilo le stegniti roke in ti milijoni bibili njih last, s katerimi bi lahko podkupili vse. denarjahlepne verzeljske generale in tako osigu-rali zmago komuni. Ali tega komunardi niso storili, anvpak najeli so milijon frankov rposojila pri bankirju Rotschildu. Zmagati so hoteli v poštenem in odprtem boju, a želi so poraz, ker so se Verzeljci poslužili napram njim najgrših in najzvijačnejših sredstev. To je zgodovinska resnica, ki se ne da utajiti.
Kako kruto je divjala zmage pi: jana verzeljska — meščanska vlada, na čelu ji znani krvolok Thiers. dokazuje zopet suho dejstvo, da je dala pobiti, posekati in pos-treljati 110—35 tisoč komunardov, od 15—20 tisoč jih je pa poslala v progonstvo, seve po veČini same poštene in pridne delavce!
Zgodovinsko znana noč Sv. Jerneja, v kateri so ua ukaz zloglas-| ne in razuzdane kraljice Katarine de Medicis. poklali na tisoče Hugenotov v Parizu, je v primeri s tem umorom na debelo nič.
Inkvizitor Torequemada je bil pa v primim s Thiersem pravi an-gelj.
Že zdavnej se ne bo nihče več spomnil Thiersa in drugih krvolo-kov, dočim bodo še ljudje obhajali obletnico pariške komune v dnevih meseca marca. Spominjali se bodo slavnih dni proletariata v boju za svobodo, enakosti in bratstva.
Zavertnik Jože.
SOCIAL ITEM "IN" ŽENA.
.....................................S.............................»»
ZAKAJ BI NE BILE ME SOCIA-LISTINJE ,
Nedavno sem Čitala v "Prole-tarcu" o angleški kneginji Heleni Manchester, da je v stopila vsoci-alistično stranko. Kneginja Manchester je hči ameriškega milijonarja ; bogata je po svojem očetu, a po svojem soprogu ima plemski naslov.
Kaj je torej nagnilo to bogato in plemenito gospo, da se je ra-dovoljno pridružila velikemu pro-letarskemu kolu, ki se pod rdečim praporjem mednarodno bori proti tiranstvu in kapitalizmu, torej ravno proti tistemu razredu, v kterem se nahaja ona? Revščina in lakota je nista prisilili, kajti na knežjih dvorih je glad neznan gost. Potila se tudi ni v kakem sapu za borno pJačico, in tako skusila kapitalistično izžemanje. Vse to ne.
Helena Manshester je — kolikor je sedaj meni znano — veliko čitala socialistično literaturo. Ona ima obširno knjižnico socialističnih knjig in brošuric. Poleg tega pa ima Helena trezno in globoko misel, dobro srce in živ vpogled v^ proletarsko življenje. Kar je čitala v knjigah, o tem se je tudi prepričala. Obiskala je nebroj fa-brik po Angleškem in na lastne oči je videla, kako se izkoriščajo delavci in delavke. Zlasti je videla veliko brezpravnost ženstva. Kneginja Manchester ima kot dama v plemski h krogih velik vpogled v angleško politično gibanje; tam ae ji nudi prilika spoznati, kako politika Izrablja in obenem zametava ženatvo Izkoriščanje žen po tvornieah in politično za-j sebno izrabljanje, a preziranje v javnosti, vse to je dovolj uplivalo na kneginjo, da ji je primrzel knežji sijaj: uplivalo je, da je začela misliti kako odpraviti te krivice in priboriti ženi ter brezprav« nemu delavstvu sploh njegove prav ice. Vstopila je v aocialistično stranko zato, ker socializem zahteva enake pravice za moža in ženo in ker hoče odpraviti aedanji izkoriščujuči aistem.
S tem, da je gneginja Manchester postala social isti nja, zavdala je velik udarec svojemu — bivšemu — kapitalističnemu razredu, ki jo je vzgojil milijonarako in ji podelil plemaki naslov. Njen ko rak k socializmu je velika obto* žitev kapitalizma In tako je prav. i
Zakaj bi ne bile tudi me aocia-1 isti nje! Ne morda zato ker je kneginja Manchester, kajti socialistično gibanje med ženstvom traja že leta, vendar pa me ženske iz delavskega razreda imamo več vzroka biti v vrstah aocialia-tov kot pa plemenite dame. Me smo direktno ali indirektno robi-nje kapitala; me smo v vrstah proletarcev. kjer se je rodil socializem. Ali naj čakamo, da nas bodo budile plemenite dame, kakor je kneginja Manchester!
Eni se nam bodo smejali češ, kje ste pa ve ženske od politike? Dobro. A za politično izrabljanje v prid -vladajočim strankam smo dobre? Kako se n. pr. izkorišča v politične namere slov. ženatvo v starem kraju. Še se spominjam, kako se hujska v farovžih žene in dekleta proti svojem možem, bratom i očetom ob času kakih volitev. In, podobno hujskanje se nadaljuje tudi tu v Ameriki. Bila sem v katoliških ženskih podpornih društvih zato imam nekaj šole v tem oziru. Ako znajo torej naši nasprotniki izrabljati ženo gospo-dsrsko in politično v svoje koristi, zakaj se nebi me postavile W noge samostajno in koristile same sebi ter svojemu razredu. Zakaj se nebi družile po načelih one stranke, ktera nam zagotavlja več gospodarske in politične svobode, kakor ktera druga stranka.
Zakaj bi ne bile me social isti nje Uršula Košnik.
POGOVOR.
Edmondo de Amicis.
Sin: "Saj tudi človeška družba taka, kot je danes, ni nikdar bila. In ta današnja, ta ne stoji, ta se nadaljuje. Draga mati. poglej le malo krog sebe, koliko je tu institucij (uredb), zakonov, mislij, navad. tendenc, o katerih, ko sem bil še jaz mlad, ni nikdo aanjal; ap minjaš se še. kako se je o njih govorilo kot o estremnih mislih nekoliko ljudi, katf'HW komaj ke-daj uresničijo. Razmišljaj o vseh teh rečeh: o delavskih organizacijah. o kooperativnih zadrugah, o obrambnih društvih, o zakonih, ki branijo delavstvo, o ljudskih sodiščih, o misli solidarnosti in enakoati; koliko izpremenjenih pravic, koliko reforem, koliko krutih bojev med delavci in gospodarji; spremljaj razvoj vseh teh reči v bodočnosti, vaška je kot
k enemu cilju smerjajoča linija — vse namreč gredo k enemu cilju, ki je zboljšanje stanja ljudstva. Povprašaj le svoj razum in uvidiš, ako Ti že ta ne pove, da je v oni točki, kamor gredo vse linije, socializem, ali pa nekaj prav zelo blizu tega — od koder se prirod-nim potom pride k socializmu. Vidiš. svet se izpreminja. Bodi prepričana. da bo čez sto let ves drug. kot je danes. No, kaj misliš, ali bo takrat bližje ali dalje od one socialne uredbe, kakoršno mi zahtevamo?"
Mati (zmešana): "Nisem zmožna, da bi se o tem dalje razgovar« jala, drago dete .... Vendar — da Ti rečem, čutim odpor proti vašim idejam.... neki strah, ki nekaj pomeni."
Sin: "Ta odpor in strah niso vzbudile v Tebi naše ideje, ali vzbudile so ga osebe, ki te ideje napačno razlagajo in nas obreku-jejo. Pomisli v prepričanju, da so bili prvi kristjani, ki so vendar med njimi živeli, zli in pokvarjeni ljudje, zmožni slehame nesramnosti in sleharnega zločina."
Mati: "Ah. ne primerjaj takt), moje dete. Vzemiva in pripustiva, da se more svet zboljšati, kakor praviš; vendar se ne bo zboljšal, ako ne bo to božja volja. Od boga samega prihajajo dobre inspiracije in dobre misli. Srce pa mi pravi, da vi n^ greste z njim. Kaj bi bil brez vere napredek, kultura in vse ono, kar zahtevaš."
Sin: "Kaj bi bila vera brez dejanja, draga mati? Poglej malo naše predloge, drugega za drugim. Socializem si želi človeško družbo, v kateri bi ne mogel eden obogate-ti iz dela drugega, in živeti brez dela; družbo, v kateri bi vsi delali in ki bi za nobenega ne bilo dela v preobilici, ki bi ga mučilo in žaloatilo; družbo, ki bi dala lelavcu čas in način, da dobi no-viK sil, da skrbi za družino in izobrazbo duha: dmžbo, katera hoče, da bi prestala ona usodna potreba, ki trga matere od otrok, otroke domovanju in šoli, ki slabi in ki moralno kazi otroke in žene. podaljšajoč nevednost ljudstva in sejoč smrt med slabimi. Socializem hoče, da hi ne bilo več one brezuzdne konkurence, ki je vzrok toliko nizkih strastij, toliko tesnobe In razprtij, one furije po dobičku .onega strahu pred izgubo, one borbe med ljudmi, ki se krva-
vo prepirajo za ped zemlje in drobtinico kruha. Socializem želi konca \M-ga trga, da naj se naredi prostor novi družbi, še ne razdeljeni na razred bogatih in ošabnih ter ua razred zavrženih reveže v, ki so jezili že pri pogledu samem na nejednakost, brezpravje in nezasluženo bedo, ki oslabi vsako pošteno vest. Socializem hoče skratka: da bi ljudje složno živeli in tvorili, kolikor je le mogoče, eno edino veliko delavsko družino, v kateri bi se egoizem boli in uejednaokst. če že ne od pri rode potlačila, saj potolažila, grdi egoizem (sebičnost) zadrževal, nejed-uakosti znmnješevale potom vzajemne ljubezni in skupnih koristi: stradanje in obup obilice in razkošja bila bi nemogoča. Glej, draga mati, ali je tu eden izmed navedenih predlogov, ki bi nasprotoval Tvoji veri? Ali je sploh kakšen, katerega bi moglo Tvoje dobro in prijazno srce zavreči? In reci še: ali se more »ploh verovati v dobrega in pravičnega boga, ne da bi pomislili, da si tudi on želi, da se tak ideal uresniči? Praviš, da dobra mnenja prihajajo od boga. Torej, mila mati, odkod imam ta nazor, ta Čut, kateri skušam za trudeče m trpeče ae ljudstvo, to sožalje, ki me boli, to željo po dobrem, to sovraštvo proti zlu in brezpraivju. ki je uničilo mir mojemu življenju, ki mi pa proža najplemenitejše radosti v življenju.."
Mati (ganljivo): "Da. gotovo
!____ako Te slišim tako govoriti.
No, ako si odkristosrčen (v tre-notni odločitvi sname mali križek iz vratu in ga poda sinu s sladkim nasmehom) poljubi to le."
Sin (odkritosrčno): "Ljubil je reveže, tolažil je nesrečne, pridi-goval pravičnost in umrl za svoje brate. S celim srcem." ^ Trikrat za sobo j poljubi križek.)
Mati ( s hitro kretnjo, ganjena) : "Moj sin!" (ali takoj utihne, dene si roko na čelo, osupnjena je, nato žalostno) "Vendar.... ne vem.....ne razumem ...."
Sin (samemu sebi z vzdihom) i "Glej, to nesrečo____ ne razume!" (Nato pa z globoko nežnostjo in živahno): "O mati, več te | ljubiti ne morem, ali ko bi mi namesto dvomov, očitanj in zadrževanja, rekla enega dne: — No, dete, da. prav imaš. soglašam s i teboj, bojuj se za svoj sveti ideal, materin moj blagoslov te apre-mljaj .. I. — padel bi na kolena pred Te'in Tvoj križ; bil bi dober kot angel j in močan kot junak!"
Mati (zakrivajoč si z robcem oči): "Ne govori več .... sinko ... pojdi.... pusti me, da razmiš-j ljam." _^
Edino socialna demokracija zamore rešiti civilizacijo.
Kakor je sedaj vsak nov pojav v civilizaciji vzbudil pozornost le med tlačenimi, siromaki in osiromašenimi, tako je tudi socializem le našel odmev med omenjenimi sloji. Bogatini in ljudje, ki žive v razkošju in izobillju, nimajo sistema. Navadno tudi ne-čejo o kaki spremembi kaj slišati.
Do zadnjega časa so le taki izven delavskega razreda obračali pozornost do socialno demokratičnih načel, ki so se pečali a študijami politične ekonomije in pa nekaj naprednih mislecev.
VeČina vsi drugi ljudje so pa imeli zelo zamotane pojme o socialni demokraciji. In vendar je danes socializem povsod v vspred-njem razgovoru.
Ali je kapitalizem konec vseh stvari?
Socialna demokracija je izraz za novo civilizacijo.
Seve za ljudi, ki mislijo, da bo vedno tako ostalo — da smo dosegli višek kulture — da je vsak iz-boljšek izključen — za take ljudi so dokazi in -pametna vtemeljeva-nja zastonj.
Gotovo pa noben izobražen Človek ne verjame, da je današnji položaj že višek vsega.
Da nismo dosegli še konec našega narodnega razvoja, je jasno. Vsaka nova iznajdba in novo rodeče politično vprašanje nam to potrdujeta. Sploh bi bilo žalostno, j če smo dosegli že konec razvoja. ! Potem bi bili kmalu na isti stopnji, kot je Kitajska.
Mi sploh ne potrebujemo pov-darjati, da niso socialno demokratično gibanje provzroČili neodgovorni individuelni agitatorji in "zdražbarji". r
Kaj je socialna demokracija?
Ime stranke: "aocialna demokracija" oznanuje samoohsebi naše cilje.
Z obzirom na politično formo zahtevamo vlado skozi ljudstvo, to je: demokracijo. Z oiirom na gospodarsko afero in duh ki se po-! javljata v ti formi in ki bi ji naj
dala življenje, zahtevamo
lizem, to je: Splošna last t i v n i h in razdelivnih m Na ta način bodemo cialno demokracijo: demotp ki je i	na v gospoda
neodvisnosti, v enaki |H)liti< industrielni |»r,h /nosti za th
Veleindustrija.
Kot odločni naprotniki sec kapitalističnega sistema m atrij), kakor ao socialni demok) je, vendar ne smatrajo le ti i dotočenje kapita za največje Socialni demokrat je nočejo čiti trustov kot take V prav protno. Socialni demokratje naj«) predobro prednosti dust rije radi tega žele. da vijejo najpopolnejše d<>vrše*| kar je pa za Časa kapitalistih« sistema nemogoče.
Nadzor* tvo proizvodovanji rokah ljmlstva poni.-ni vrk| razvoja veleindustrije.
Mi občutimo.
Mi globoko občutimo veliko i do zasebne lasti na proizvaja in razdelevnih sredstev. Mi mo, kako življenske zavarovi ce dajejo prihranjen denar i finanei za divje špekulacije.
Mi opazujemo, kako se tvorničarji družijo v truste, terim banke pomagajo jl den jem ;kako mesarski trnst, tnal olje, trust za jeklo in vai trusti narekujejo in odločijo ne, kako se vsi trusti igra; zdravjem ljudstva.
Vsi vidimo to. Vsi čutimo ti kvsi vemo to.
Naše življenje je v njih roki
Vai moramo razumeti, da niki teh papirnatih listov in rezkov (ki označujejo v da njem sistemu kapital) v odločujejo, koliko moramo pl ti za naša stanovanja, obleke
Z drugimi besedami: oni čijo. ali naj živimo dobro ali i Mi ne moremo delati ako ob če jo.
Tudi jako važen podatek. V današnjih razmerah ne delavce dati samemu sebi dela je odvisen od kakega delod ca. ki ga izrablja svojevoljne, ima potreben kapital. Deloda ne da delavcu dela iz ljubei iz krščanske usmiljenosti.
Njemu se gre, da svoj V naloži in napravi profit, kar lavci te dežele ne dobe polnq dnost svojega dela, kako pričakuje, da pokupijo zopet dukte. Delavci so vsled si velikega števila glavni 1 menti dežele in od njih poril produkcija v deželi odvisna.
Na ta način (ker delavno stvo ne more porabiti dovelj vsled brezciljne produkcije, vrši splošno, nastane takoit "nadprodukcija", z eno bes« vseeno je, koliko je delavno Ij stvo proizvedlo izdelalo. Ljndi vedno več izdela, kot zamore rabiti in pokupiti s svojo plah Iz tega izvirajo takozvane o ne (industrielne) krize.
Doživeli smo krize skoro vil 20 let, odkar je kapitalizem vladal. Ob takih dobah prenei obrt in kupčija naroda, ker je več izdelanega.
Delavci morajo prenehati i lom in hodijo oblečeni v cunje •lačni, da jim pokajo kosti, ks preveč izdelanega blaga na tri Male obrtnike se potisne ob lU Mezdni delavci niso ediai, trpe. Mali obrtnik, mali trge občutita tudi neenaki boj zs stanek. Vsakdo teh obrtnikof trgovcev živi v boju z vsemi t movalci. Drug proti drugemu in noben sovražnik se mu ne < deva malemu obrtniku ali trgu tako nevaren in strašen, kot tični, ki se vsaki dan ž njim l za obstanek.
Vsled tega se mora v tvor in trgovini znižati profit in l širiti razpečavanje pridelkov, novejše iznajdbe, najboljši d hraneči stroji se morajo zabiti, se kolikor mogoče izplača mali »lelavskih plačah. Ta borba zs stan«'k je na življenje in rt "In prvega naj vzame vrag."
Divji boj za obstanek zmaa profit vsakega izdelka. To zop«*t izravnava, ako se prodi za trg izdelujejo v veliki mnd kar pomenja tole: Tem cenej! izdelki, tem večji kapital js treben za nadaljevanje obrti, f Vsled tego vzroka je izginil k«>delec s svojo delavnico itt lom za svoj račun v borbi 1 ročnim in strojnim delom — I tega vzroka izginjuje mali tvO Čar a svojim majhnim kapital in tvornico in malo zalogo bil
(Nadaljevanje.) jI
Cerkev 'katolmka1) je za rmi lastništvo in kapitalizem. To ja trdil škof Riebard Scannel v O hi, Neb. On je dejal: Cerkev d za protekcijo privatne lastnill je edina institucija, ktera družbo pred aorializmom."