IZHAJA VSAK ČETRTEK
Naročnina:
ITALIJA ...............................  .	Lir
INOZEMSTVO .......................
Uredništvo in upravništvc . za stranke ob pondeljkil	,,	3.	JOtet*
) volone v širokosti 63 mm:	;.*W‘ '•" *■
c ent., trgovski, obrtniški og
*»•
'Vi ‘v- U Si&S3lC
Trst:, 3. maja 1923.	..1	ev.	169.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Komunistična internacionala ne pozna omahljivosti. In poznati je ne sme noben so drug, noben somišljenik. Ni lepot, ni lahkosti v našem boju. Marsikateri strmi klanec bo treba prehoditi predno pridemo do cilja. To naj imajo vedno pred očmi vsi tisti, ki hrepene po boljši bodočnosti.
...-•SV
Mi in narodni sindikati
Iz krajev kjer so fašisti ustanovi« li svoje narodne sindikate nam pri« haji ijo pisma sodrugov delavcev, ki b i radi vedeli ali naj v te sindika« te v. stopijo ali jih pa naj bojkotira« jo. 2 Znamenje, da je postalo aktual« no t udi za našo pokrajino vpraša« nje s - katerim se je že bavila Tretja intei macionala,
Oidgovor na taka pisma ni tako enostaven kakor bi se zdelo ako« rav no se je v tem oziru razpravljal o v našem časopisju na dolgo in široko. Vendar priznamo, da imajo n asi sodrugi in sploh vsi delavci, ki slede našemu gibanju prav ako zahtevajo tozadevnih navodil in pajasnil.
Najprej moramo ugotoviti, da nimamo mi velikih industrielnih centrov kjer se delavske množice zbirajo v velikih sindikalnih ali strokovnih organizacijah. Kjer pa taka proletarska središča obstoje so ostale naše strokovne organizacije zaenkrat še nedotaknjene. S čemur pa ni povedano, da bo ostalo tako tudi zanaprej. Fašizem ima tenden« co, da uniči vse dosedanje prole« tarske organizme, politične, sindi« kalne in zadružne. To je njegova naloga in je ob enem tudi njegova življenska potreba. To svojo nalogo vrši po svojih močeh najprej tam kjer se mu zdi najbolj potrebno in mogoče in ie popolnoma razumi ji« vo, da bo skušal razširiti tako svo« ie razdirajoče delo po vseh deželah Italije. Pri takemu delu mu pa mi ne smemo pomagati marveč se im moramo postaviti v bran in mu kljubovati do zadnjega. V mestih in v strokah ki er so bili sin dikati v rokah energičnih proletarskih vo« diteljev, se fašizmu še ni posrečilo teh sindikatov uničiti niti si jih osvojiti. Drugače je bilo tam kjer so se voditelii dali preplašiti od pr« vib. fašistovskih groženj in je za« dostoval mal viharček, da so taki voditebi izdali delavce in ušli v na« "snrotniški tabor. Taki voditelji so potem opravičevali svoje izdajstvo češ, da so razmere take in take in da je naloga delavcev pomnožiti fa« šistovske sindikate in zaoeljati jih m pota pravih proletarskih orga« nizacij.
Bil je in je še vedno prazen izgovor. Voditelji in delavci, ki se u« strašijo prvega nasprotniškega na« pada, ne bodo nikdar sposobni, da bi vršili v vrstah narod, sindikatov razdirajočo nalogo in propagando, ki gre za tem, da Vsili takim sindi« k atom pečat razrednega boja. Lc od takih voditeljev in delavcev, ki so ustrajali v boju z nasprotnikom do zadnjega, ki se niso ustrašili te« žav in groženj in so bili končno le prisiljeni se pridružiti narodnim sindikatom, le od takih torej sme« mo pričakovati, da bodo naredili svojo dolžnost naprarrt razredno zavednemu proletariatu tudi v na« sprotniškem taboru.
Misel, ki priporoča naj gre pro« letariat v fašistovske sindikate, da jih prepoji z idejo razrednega boja in jih tako prisili v mezdna in dru« da razredna gibanja, ki nikakor ne morejo biti fašistom prijazna, ne ■smejo naši ljudje tolmačiti tako ka« kor delalo to socialni demokratje, Le tam in le tedai ko je vsak drug odnor nemogoč ali bi zahteval pre« velikih žrtev, ki jih delavci nebi mogli prenesti, le tam in le tedaj je opravičen in celo opravičljiv vston naših delavcev v narodne sindikate. Nikakor pa ne v krajih in v strokah kjer je odpor še mogoč. kjer so voditelii pripravljeni na boi in so kadri naših organizacij in sindikatov če že ne nedotaknje« ni vsaj v onem stanju, ki zamore tak boj in tak odpor vzdržati.
Ideje in naloge, ki jih daja komu nistična internacionala predvsem svojim pristašm in proletariatu sploh, moramo tolmačiti vedno Jz strogo revolucionarnega stališča Ako je bilo rečeno, da smejo in da morajo komunisti in razredno za« vedni delavci v vrste narodnih sin« dikatov, ni bilo s tem povedano, da moramo zalučiti šila in kopita v koruzo in se udati nasprotniku ter čakati v njegovih organizacijah rokami v žepu na boljše čase. Tudi ni bilo s tem rečeno, da imamo mi v narodne sindikate kakšno zaupa« nje. Komunistična internacionala ne pozna omahljivosti in tudi ne pozna onega otroškega mišljenja o lepoti in lahkoti razrednega boja Ona ve, da je razredni boj trda reč in ve, da zmaga v boju le oni ki zna vstrajati in ima pogum se boriti Borti pa se moramo do zadnjega na svojih pozicijah- Le kadar nas sovražni1^ prepodi iz teh in ni no« benega upanja da bi si jih v do glednem času zopet osvojili, le te« idaj smemo poslati svoje bojevnike v nasprotniški tabor. Ne, moramo poslati svoje bojevnike; moramo se podati, ker smo vsi bojevniki, ker imamo napram sebi in svojemu i« dealu vsi enake pravice in enake dožnosti. Resnična potreba razdi ralnega dela v fašistovskih organi«
zacijah torej ne sme v nobenem o« žiru opravičevati brezpotrebnega uhajanja naših delavcev v narodne sindikate. Ker velja, da ne more biti pogumen in sposoben za tako delo v nasprotniškm taboru kdor nima poguma in niti ne sposobno« sti se boriti na svojih pozicijah.
To smo smatrali potrebno odgo« voriti na mnoga pisma. Pripomnimo pa, da se bomo k temu predme« tu vrnili z namenom da pojasnimo tozadevna priporočila Tretje inter« nacionale, stališče naše stranke in naše potreb. Ali kar smo napisali velja in naj se po tem ravnajo vsi, ki nočejo, da bi mi izginili in ki hočejo vstrajati v boju do zmage.
Za naše razmere pa velja še ne« kaj drugega. Po goriških vasicah se ustanavljajo organizacije o katerih se ne ve ali so fašistovsko politične ali kulturne ali bojevniške ali sindi« kalne organizacije. Sindikalne ne morejo biti. Iz teh vasic so naši de« lavci organizirani v svojih sindika« tih, ki niso razdeljeni na male vaš« ke delce. Politične ne morejo biti ker je veliki fašistovski svet skle« nil, da se ne sme več sprejemati v fašitovsko stranko novih članov, torej se tudi ne sme ustanavljati novih političnih fašistovskih orga« nizacij. Kulturnih še nimajo. Torej ne more biti njih namen drugačen kakor... ne bojevniški marveč ta, da oni ki se v take organizacije vpišejo, razgrajajo, napadajo in šču« vajo mirne vaščane. Njih namen je teroriziranje vsega prebivalstva in delavstva še posebej. V takih or« ganizaciiah nimajo naši delavci nič iskati. V takih organizacijah ni mogoče vršiti razrednega proletar« skega boja k«. • se iz njih ne more narediti nič igega nego to za kar so ustanov: .me. V takih orga« nizmih ne more naš bojevnik vrši« ti nobene strankine in proletarske naloge. V njih postane naš človek suženj, terorist proti svojim tovarišem in to bodisi tudi nezavestno in proti svoji najboljši volji. V take organizacije torej nikdar. Nikdar in pod nobenim pogojem.
Naši ljudje so bili vajeni lahko zmagovati. Bile so male zmage, včasih tudi brezpredmetne, ali bile so v gotovem oziru vendarle zrna« ge. Sedaj se je položaj izpremenil. Nasprotnik se je organiziral in o« težkoča naš boj. Uničil je naše or« ganizme in poslabšal je našo odporno moč. Toda vse to nas ne sms plašiti. Vedno je boj spočetka le« hak in se veča in postaja težavne j« ši stopnjevaje čim bolj se bliža re« šitvi. Dejstvo, da se je naš boj po« ostril nas ne sme plašiti. Znamenje, da smo se približali rešitvi spornih točk radi katerih je boj nastal. Bur« žoazija čuti to in se brani s zobmi in je v tem boju zgubila vsak čut časti in človečanstva. Tu je pa tre« ba ustrajati zakaj samo v najkri« tičnejših momentih je vstrajnost naibolj potrebna in mnogokrat od« ločilna.
Praznovale Prvega maja
V	1TALPI
Kljub Musolmdjevi prepovedi, 'ki (je šla za tem, dia se popolnoma odpravi prazno 'vanjo prvega maijnika., ije delavstvo v mnogih m-estiih dokazalo, da se ne da ustrašiti po girožnjiaih odpustitve ali drugih represalij in, da mi v njemu utrnilo 'revolucionarno stremljenje, ki se med drugim izraža s prekrižanjem rok na dam prvega maja.
■V industniatailh centrih se je delavstvo pošteno požvižgalo na dekiret in ee ni predsta/vilo na 'delo.
V MILANU so tramvaji zjutraj vozili le malo število delavcev k tovarnam. Skupno računano se je, iz večjih in miatnjiši.h tovaren vzdržalo dela približno 80 odstotkov.
V RIMU ni dellato veliko število kovinarjev in sbavbinskih delavcev,
V BOLONIJI je bil razmeščen po cclcim mestu velik varnostni aparat. Kl(jub temu pa je bilo mnogo onih, ki slo se vzdržali od dela.. Proletarci so se- tudi na drug način spomnili dolžnosti do delavske stvari s tem, da so pridno nabirali za delavski tišk.
V BENETKAH je bila odsotnost delavcev v nekaterih tovarnah .splošna., v drugih delna.
V	INOZEMSTVU
¥ NemSjl
Prvi maj jo v Berlinu potekel mimo. Komunisti dn socialisti ®o stvorili skupen sprevod ter uprizorili shode. Demonstracij so se udeležile tudi žene rudarjev z otroci.
V zasedenem ozemlju
V Essenu se je vršila demonstracija, katere se je udeležilo 200 tisoč delavcev. Oblasti so sicer potegnile vojaštvo, pač pa so francoski letalai sledili, letajoč precej nizko, razvoju manifestacije.
V Bochuimu so demonstrantje nosili v sprevodu napisne deske, z napisi v francoščini, s kojimi se pozdravlja svo bfcldo, ter naperjenimi proti militarizmu.
V	Parizu
se je dan prvega maja zaključil z nekolikimi incidenti.
Ko so se delavci 'razhajali z enega shoda, je prišlo do spopadov med množico in polikiijisfcimi agenti, od kojih je bilo nekoliko ranjenih.
Na Poljskem
Dan pitvega maja je potekel mimo sko-ro po vsej Poljski Le mal spopad se je dogodil v Varšavi med demonstranti in poliicijio. V industrialnili mestih so se vršile velike manifestacije.
Na Angleškem
V Lcn-donu so demonstrantje glasovali resolucijo, ki izraža simpatije za delavce R ulmske. Pozivajo vlado, da odpeve Versaillesko pogodbo, da prSpoana Sovjetsko Rusijo in da zahteva odpoklic japonskih čet. s Sahalina.
Na Španskem
Na dan prvega maja je prišlo do več spc.padov, v Madridu, kjer je policija navalila na demonstrante, ki so se v velikem številu udeležili manifestacije. Prišlo je itudi do stredbe.
konflikti na Japonskem
Pariz. — Po vesteh prihajajočih iz Tokaja, jo bilo nia dan prvega maja več ljudi ranjenih, v spopadih mod demonstranti in policijo.
Vesti iz Jugoslavije
Australski rudarji
so so izrekli za soclaiizlranje rovov
S id ne j, N. S, W. — (Federated Press.) — Izvrševiailni odfoerniifci Avstralske rudarske federacije so se na svoji letni konferenci v Sydmeyu izrekli za ®o-cMizi,nanje 'premiogoivniiikciv v Avstraliji. Tozadevna resolucija se glasi, da socializacija jo edino Zdravilo zoper vsa zla v industriji. Odbor fesjialvlja, da privatni lastniki promogevnikov niso v izadnljiih desetih letih dali rudarjem več ko štiri dni deta v tednu; med .rudar j! i.se vedno bolj širi očesna bolezen radi slabe rasvet-ljave pod zemljo. Vsi tl in drugi nedo-istatlki odpadejo, ko se rudniki socializirajo.
Ruski caristi imajo prost vstop
v Ameriko
Kako lepo se pomečka kvota, kadar je treba ustreči dragim caristom
W ;a s h i n g t o n. — Okrog 400 protirevolucionarnih ruskih beguncev je trkalo na vrata Združenih držav. Po zakonu bi ijm marata vrata biti zaprta. Našel jeniške kvote iiz Rusije, Poljske in Ru-piiumije so bile uradno izčrpane že pred nekaj meseci. Ako bi bile naseljeniške o-blaeti tafco stroge v tem slučaju, kakor so v drugih slučajih, bi bili caristi dobili kratek odgovor: »Počakajte, da pridete na vrsto.«
Tajnik depantm!en!ta' za delo Davis, ki ima naseljevanje v sivcoeim .področju, so je držal zakona in ni dovolil Rusom vstopa. Tedaj >pa sta prišla caristom na pomoč državni tajhik Hughes in trgovin »ki tajnik Hoover. Prištela sita ki vo tarna iz Rumumiije in Pcffijiske še kvoti Besarabije in P inske in zaključila, da na podlagi dodanega teritorija kvote še niso iz črpane, oziroma luknja (je So tako velika, da protirevoluoionaimi begunci lahko smuknejo v Ameriko. Dejstvo, dia je aneksija Besarabije in Panska še -vedno sporno 'vprašanje med' Rusijo in Rumu-nijo 'tor Poljsko, ne moti ameriških d-.r-ža.mikov.	1
In perpsiuam rei memoriali)
Radi poziva na pregled b ir očkih spis kova 5 radnika predloženo na kazan smrti.
Split, 10. aprila 6923.
Neko so vežita SSponaiinje da buržaa-ska Dalmaclljia u foezočnim nasitjiima i u 'svidjiim lantiišacdljialnim težnjama izba,uuije dlanas i j ude, koje nlje iitercv-ala ni ped vladavinom mtetačkih duždova, ni pa Na.pclcandvito -pohodom počet-kern davrtnadsteg veka, ni za vreme Austirijie, pa ni za tnaijianja talijianske okupacija
Jadrna Daltoarajci! Jesi li ikada mislite dia nla itivcm lelpcm prostoru, dolu prirod® i radničikiih ruku, cthiramjuješ jedimog Accunti-a u polgoiršenioim 'izktanju i da lil si se megla ikiada nadlaiti da če u veštiački .naimeišteniim procesima preliv predstavnika radnihke klasa iiz tebe iskdsmuiti rami Rošu,tiči i Vukeliči, čfja miniraDnosJ u uporedlienju sa sa,vešču idEOmatinsk^g caiailupnfflaa pravd® •gticlji u cdipcsu snviog zlata -prema cmom u-gljcnu.
Pat.oro epi itak ih' radnika , (Antun Kr-stulcivič, Jurko Polič, Faibljian R’i!zmilo-vič, Antun Reič i Josip Rosič), oteikujiu u iisllrahnam »attKrru dian sudbene ras-praive dia cdfonvatrtaiju za delo ko'e ae po zahfc™ 'oipitužn.ke, kažnjiaiva ®mrču iili rob1t‘icim do dlvadesat godina. Dčžaivni tužiilaic fuži ih:
»Sto 'su cirgeniziTlafvši mtdfiuscbno udiruženjiu u svirhu prcpaigande kemuni-zma i fedarvši izbremi proglas »Radncim nairolclu sela. i iva.rošiii« u ime radniiSkcg prcmicateljmog cdborlai u c-pčinskim iz-beriroa za Dabmiaiciijiu nadnevtocm »Split 23. kolovoza 1922.it cll nljih potpisanolm njegovim m držajem 'širili pismenu ko-mun is tičku prcipagandlu. Pcičiuili su time s vi clkirMjenifci zločin u smtdlu čl. I. htr. 1 i 2 'zatocna o žaštiiti .jeivne bez-bednosti i poneitka u državi, kahrajiv po čl. II. .istog očakoma smriču lili ncbiScm do 20 godina te kcmfirifcaciljom jpraiglaša Radinom narodu isela i Vtaircfši nadnevka Split 23. aiuigustai 1922. pcfpiisaina cd svih pet oikrivljenika, a tiskana u trgo-
v.aiSkcvj fiisklairi u (Splitu.
OBRAZLOZENJE OPTUZNICE
Okmivljtaniioi su isltiaknuti pristaše bivše komumističke partije i bao tekvi bili su upornimi u regi strah koimunidtičke po-iltičke partiilje u Splitu pod bir, 50, 155, 251, 158, 159. U prvi čas izdamjia rakoma o zaštiti jiarvne bembedmoisti i poratka u državi, kcijii ziabiranjuljio širenie i podir-ženanje koimu.niizma bito u kojnj formi, bili su se pritajili, a,kad (je proSle god, piukao glas da če se brzo oba vi1 tj ojpčin-ski iribari u Dalmaciji, pretanil su se i stali onigainizrivati diai nastava prekimi-tim naldom i prcpagamdom komunizma. U tu svrhu izdali su dana 23. anglista prošte 'godine jalvni proglas Rodnam nairoclu seta i vatraši potpisamom od svih petero olkriivljenika..
Več satni naslov tog preglasa »Rodnem maircdu sela i vairoši« počimlje is tim riječim k o jim se služila bivša komunistička partija, prigodam izbora za konstituantu. U samem .proglasu rastu-mačano je da su uradnička, klasa«, »ra-dml nared«, »iradiniički promicaielijini odbor« identiičiBin ipdjialm sa 'kcmiunisifač-kc-m pairtljcm, jer je u proglasu izričito rečeno dia »mdnička klasa stenje« pod navedbama i zakmima Obznane i zako na o zaštiti države keji su uništill poli tičku partij u radnog naroda, a porod toga me dopusta rad ni ekonomskem nr-gani.zaoijiim«.. Notorno je da su i poznata Obzmana ii zakon o zašilil države bili izdani »v zaštitu države, sadašnjeg
dirua'ii\¥nog poretka te -reda i mirna u državi ,prci‘dv nazomo® delciv-ainjia politike kcimunističtke paultije. Rijačiima »da se ne dopusta rad ni ekonomskim organi zacijarma« pčito cifjia na tttluku Pokra ‘jintske Uprave u Splitu od 17. miaja 1922. br. 8029. 22., kcj-cim ja blilo uskra. čema odo.br en j e pnaJvilnika Mddjusv vez nog S.indiiikai!nog Odtoara^ kad je 'ko>-miuniiatiička pairtija htela da ožiivi svšju pr?j-tičku delavmost pod prividn-o nedu-žnim imenom sbruikav.n© Oirgamizacilje.
Coli pafic saidržaj prnzlnsa potiče na mr žnjiu prečite države (»u rttaikic/' znamo) slo-bodnoj domnvini'«) i na mržnju protin buržoaske klase ka.o tokove, Što su poznate krilaitiice pctiti'čko tocumrnistačke propagando.
Radi toala celi sadiržaij .rwc.ig proglesa imia sa fflnatraitii kad pismena fcomuni-stiička prcpagandla u smieflu II. stava čl. 1. br. 1. sakana o aaefcitii dtritaHB i kao 1. bir. 1. zakona o zaštiti Ijalvine bezbed-ncstil i poiretika u dtržaivi. i kao nastaivak prepagande bomiunisMčke partije u op-recl ®a sada naivedenim zakcinom.
Okrteljenici su kao pcitpiscivači cwog preiglasa kao »nadhrički .promkateOijini odbor u cpčinslkim dizibeniiima za Dafma-ciju« cirgawi.zov.ali etu se kian udiruženje za prapaigandu komuitiizmin, jer im je prfima scdiržanju prcglia-sa te bio jodini cflj.; Sivako udlružemijo pnetiprstnirtlja pret.hicdini spraaizum učesniiika zla .teane-vitu. srvirhu, a clkirtelijenci sami .priizncfiu da su se 'prethoidino dclgcvoirili dn če izdati preglas kcijii stu falkt.ično i isposta-vili te ga mčisRiiM pliaikaitiiraitd i razdeliti med ju radlniišfivo i seVoštvio u Dailmn-ciiji, ali su Mii zaprečicini eli poricijške
iv.lasti.
‘Ped komumiisiiiičlbcm prcipagandnim se raizumciva ©irealje kcmiuinistiičlkcg po-kreita. bilo da se šini ta mamk® ili da se s tiču nove prjsitaliiee 'iM dia se staire pristaše u ©vejim uvjermjima goš (bel j e udvrščuju.
Okrtvilijonici su sastiaNli toomunisutički proglas, u kerjem'i su 'i maiveM neke cd načina kdjima su namiairaivali raditi za kcmunistrjSku stvar, eili ©ve na'čiime nisu bili jelš (iteonpli. Skialeako ovo njiiihcivto dokvanijo itn.a se označiti karrvuntetič-kcim 'propaigandiom, ijer su išli Umrem m tima, dia sfiaire prisdaše ješ bolje- u-'Vfire u njihc/vom toomunistničlcom uve-reiruju.
Radii toga optužnica je temeljite i na zakonu osnpvaina.
Kir. državno odivefinišitivo Split, 24. ma.r-ta 1923.
Ispiitujuči cptužmicu s glediBtei materi-5ato'i.h dokaza, za tsvakolg razuminoig čo-ivdkia 1'spadta jasno da je oma po sadrži-ni nepraiviln a., j or me spcmitaja ni .jed a n inkiuirotnirani staivak boji bi ma iiz dale-ka samo mirisao ma .komamtetničiku pro-pagaindu. To što je prolglaa poči.maio režima »Redni nairede varaš i i sela« d što (ie u proglasu rečeno da »r&d.ničika klasa 'stenje pott Ohznamom I z-akiomom
o	zaštit dlržave«, madia9je dfe mnlast ne dcipušte rad ekonomskim cirgamdeaciija-rna« niiko na svetu osilnn dailmaitimskih držal vrnili odvetnika ne može da podrede pod fcdm unistiičku propagandni, jer te stavko delom kousiatrtju gole tetine a dolom sadirže proštu ii blagu kritiku zakona lizdaitih pnotiv radničko klase, Kad bi se optužnaoa mogla da cidrži ta-da bi »Radinik« i »Bcabn«, da iizlaae u Dalmaciji mesto u Beogradu i Zagrebu, počlmili zločin u Svakom (broju, njihovi urednici trebal.i bi da se 'rock- toliko pu-ta koliko im ltet izadlje da bi isto toliko puhi hmcgiti umireti na ivdša.iiana zbog koruun.isttoke propagande. Nap ra t te u
Beogradu ni(jedma po? icij.ska zahirana nije pcvtmrdjena od auida; Sta više sud u mekotilko prigoda dia(jie zaislužemu lekcij u 'palicaijisikilm Supljoglavcima' iz Uprave Graida. A kod nas u Dalmaciji ni-jedna policijska zaplata nije bilat od sudta poništena, a kolibo s partijskim M-stam toliko isto i s /proglasima dto-gadij.ato se ičesto da je sud, rešavajuči
0 policijskoj zapleni, proširivao je sa svoje strnne i na one delove koje je policija propustila.
Režimu (je bilo potrebno da se pleni »Fabrika i Njiva« — i tekočom naialzi za to suice; njemu sie pciširuije apetit i traži pctipuno ugušemlje lista — i za to beiz peteškoča na lazi nebcdilko petkomnih birdbrata na prizilvmam sudu u Splitu. Sad mu so puh telo ra dimčke hrvii — i on bez trudia midbiliizuj.e držaivnog tu-žiooa tocjii podiiže jedrau iza pravne slmar ne naljodiiolzmiju optažnicu, jer u inkriminiranem, a stvari naljmevmiijem proglasu što je pušten medju radiničiku k-liaisu nema niičega- dniigoga osim opo-mene radnicima da pregleda ju izborne spiskove. Time nuj e poami-jedjema pravo nije pevrijedijon zakon o zaštiti države, a «'bo o kidjrij pclvrod.i rneže hiti gcivdra tia.dla može biti neiči samo o povrodi partijskih interesa radikalske vlade i buržoaske klase. Optužmfca bi bite jedan pravni adiiortiziam, jedan pravni aipsur-dum čfiik i za dtoba srednjega veka. Ona ja u pmctivmeslt.i s zalkcmom ®a. stvame
1 formiailne sirarne, jer fedana 8 meseci poisle publika,cije pncgtaisa, .jer tej to-b&žriji delikt več presudlj.ein time što je d.ržan'.no 'odivetnišiKu u čiasui izdamija proglasa pirošle gedrme odustelo od pro-gema i današnje clcrilvlljenike pustilo na sloboidu, i jer oma me sadirži' čak ni pod-metmute, iizmišlijetna ddkaze o kažUjteej radmiji keja je mužirna aa izdiamje opituž-nike. Sloga je suid 'imao d.už.ncst da jdj odireče prilmemu zakona i da utrudi po-stejfflinjo cbjektiivncg prekoraičemj.a nad-iežnosti težit cilja, keje ®e micira upismti u ■njihicK.fi li.čmu briviicai. Ali mesta da tu žibeVji budu izvedeni predi sud, dotoTO preda n j novimi 'ljudi nad bdjimta se bnr-žriazi'jia> ©prema dia prdbo shtojiih sudaica zaigma kolo.
Neka ©8 na sratoefu din 1 mati ni^kicg praivosudijia, vočato spominjo da je u Splitu, glarvtncen dalmatinskem gradu, izdana opfužtmic® nadinovtka
24 m.arta 1923 godine
Brctj Ss 15. 22., k -(Mm sa radi potpisiva-niiia 'jiattoag mediužmcg prcig-tea s,a petero vrednih i čcstUih radnika traži bazna smrti na. ve šalimo ili roblja u trajanju do 20 gddina.
Neka se vežite ejpominje,.. Im par-petiuam rei memoriam.
(Iz lista »Borba« Zagreb)
Po volitvah «e ije ustamovilte te stranka tudi .v Slavoniji kijer je bfflo pred vrtiitva-mi nem'0gače radi hcmalij v proletarskih vrstah im zlasti radii oportunistično .volilne politiko nekaterih lažiikomu-n is te v. Sedaj je te stramka razširjena tudi na Slovenijo in mi čestitamo tovarišem ki so te potrebno delo izvršili. Stran <ka izdajo seicje glasite »Glias svoiboide« ki izhaja v Ljubljani vsak četrtek. Druga št. tega novega lista je izšla v majniški obleki im je njegova vsebina pravi balzam m slovenske, delavce in za vse one, ki se jim plitvi slovenski meščanski im socteldemokinat. tiisk gabi. Novi stranki in novemu listu naš pozdrav im naša na(bdljte voščila na tomjevi poti proletarskega boja.
Svetovna konferenca
n gospodarsko obnovo Rusije
Gospodarska obnova Rusije izaddva ves kuttiuirem ©vet. Vedno bolj se slišijo glasovi, bi zaigidrahjajo potrelbo, da ee zclpet pritegm® Rusijo h gospodarski im ku-Huirmi vzajemnosti. Velike im močne indiustiriialme skupino že podpirajo de'j-stveno gospodairefloo obnovo te dežele, Itd je M« v .preidivojmli dobi ena najmočnejših Izlvozmic im uvomic. Firedijof Namsen, požrtivcaialem cmgiamizaitor podporne akcije zla Ruse je potom svetovnega rasopisja pevzel besedo, dia dokaže omim, ki se še temu protiivnljo, bake važnosti za cedi sivet je chmova te neizmerne dežele, V vseth deželah E-itnope in Amerike so se u'3tenoivtiW strokovni, industrialni, podporni odbori, iz socialistov in buržoiaziije, v pomoč gospodarski in kulturtni obnovi Rusije.
Da 'se vsttoradi delo vseh' teh skupin, sklicuje »Izviršeivtailni odbor mtemacio-nailne delarviske ipodiparne akčdje« pod predsedstvom Klare Zetikin za 17. junija v Berlin »Svetovno konferenco m pomoč isn gospodarsko obnovo Rusije.
Na to kemferanoo .so povabljene vse organizacije, odbori, posamezne osebe, ki se že bavKio teoretično in praktično, z ctoomoirniičimo obnovo Rusije. Poleg teh je rabljena ru^kia vlada, strokovne in zadružne organizacije Rusije, Nausenov odbor, odbori 'kvmkerjov, Rudeči križi, vse strokovno in zadružne, nacionalne in internacionalne organizacije.
Orgasnizacijeki od‘bor prosi vae one o-sebe in organizacije, ki se mislijo udeležiti te konference sporočiti to tajništvu: Berlin, W. 8. Untor don I.inden 11; taij-nišivu v’°i se dopošljejo prod 17. junijem tudi 'por-, ■ ila, srtari lldi. ki utegnejo pri-p muh! k uspehu konference.
Politični pregled
INOZEMSTVO
POGODBA MED SOVJETSKO RUSIJO IN DANSKO. — Sovjetska vlada je odobrila iz Dansko sklenjeno pogodbo, ki je enaka pogodbam, ki so hite sklenjene z Norveško, Čehosloivaiško in drugimi državami. Po tej pogodbi Danska priznava ofiidijelno Sovjetsko Rusijo.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA BOLGARSKEM so se vršile prod tednom dni na podlagi naljnoviajžega volilnega zakiona. Na podiagli tega novega volilnega zakon®;, ki je prikrojen potrebam Stambulkuskega agrarno stranke, je dobila iu agrarna stranka skoro vse poslance v svoje roke, Kcmiunisti so ostali popolnoma izven parlamente^ dočaim so debili social demokrati enega poslanca, To je menda v dobi enega lata že pori volilni zakon. Izpreminjali so ga toliko časa dokler so dosegli po.tclm njega kar so hoteli In ljudje so prepričani, da je •na Bolgarskem pojedel hudič vse komuniste.
DUNAJSKI BREZPOSELNI DELAVCI
so priredili v nedeljo 29. aprffia veliko da-mionstracijio pod parlamentom. Demonstrantje so nosili velike rdeče aastaive s sovjetskim znakom in tabele z raznimi napisu Proti brezposelnim so nastopili narodni socialisti, ki igrajo trudi na Dunaju, kakor paič povsod, vlogo (buržoaznih psov. Bilo je več narodnih »ocliiaiceiv ranjenih, kar naj bi dopovedalo vsema, da se lačni ne dajo nemoteno napadali.
JUGOFAŠISTI ALI 0RJUNAŠI se i-
graija junake.. V tem oziru posnemajo do pičic® svaje italijanske in nemške imait-ce. Brez potrebe in brelz vsakega pcviodia matpaidiajo mime lijudli, zlasti ddiavca Zn-radii njih jo Mo v Jugoslaviji že vse polno izgredov, ‘Ker nimajo ljudije pred 'temi narodnimi tolrivtaji nobenega mirni bo ljubij.anskii oihči.nsM svet irazpravlijal o ustianrivifvd cterožeine orgflinimaije, ki bo imela nalogo bnanliit.i ljudi pred temi novimi ljubitelji marodiai. Pretečeno nedeljo so priredili velik shod v Belgradu. Doživeli so političen fiijiatsikio. Kralj ©e je «1-st.ranil tiz Belgrada., kar ni hicitel poslušati njihove pozdrave. Demioknafje, k,i te tolpe cirganiitetoiajio, so hoteli uplivati na kraija in dchili vliadu v svaje .rote. Kralj je pa poveril Pašiču maj sefstavli novo vlado. Smbski bdjevmikii so nnstcpi.TI proti cnjunašeim in je bilo nekaj orjuncciv dobro m tepenih. Po zgledih v Italiji no vor-jamemio, din. bt se diolHllo še kje državnika, ki bd hotel iferočiiti dttžavo takim ljudem v roko.
JUGOSLOVANSKA VLADNA KRIZA Jo baje rešena. Kor ni maglo priti do koalicije med [radikali in demiokmati zaradi prcivclikiih demokratskih zadev, yo pnve-ril kralj Bašiču naj sestavi nnvra čiisto homoigenio radikailno vlado. Tako ostene-'jo na vladi vsi dosedanji radikalni ministri razun starih, ki niso toili liizvcljent in todo niadomoščcTii e drugimi radikalci. Tako hiomiotgieinra radikalno vlado bodlo pcdpiirali tudi Korošec, Spaho in Radilč. Izg,leda teretj dia !bo zia.čel v Jugoslaviji nov 'pclitiičen kurz, ki pa ni niič mianj prcitiddaivisM cd sedanjega'.
ARETACIJE KOMUNISTOV. — V Bol-gradu je »reitirate poltaija iveč sndirupjov med njlmii glavnega uredhiika lista »Rad-nik« Milivoja 'KciIjevtKai Oj ti lepa na.Ša demovinia. Bito jo zaros vredno, da ©o delavski siintcvii preMivaR zalo sv.ojo dra.gc-camo kri.
PROTIFAŠISTOVSK1 IZGREDI V MONAKOVEM. ~ V Monakcvem je prišlo do ipiKstlifašiisticvskih izgredov. Mo-nafccivskii fašisti so narcdini sooiaKrti. Proti njim so na sf.-opiili delavci ker sa hoteli narodni socialisti moliti zborovanje socialnih demokratov. Več fašistov 'jo bilo h udo natepem ih.
ITALIJA
Trgovinska pogcdBro med Italijo In Avstrijo je bila podpisana 30. t im, To je prva redna trgovinska pogodbo, ki jo je škhmiila, po vojni JMija z hiižtnijo držam Oto tej priliki ije bito podpisana tudi ken-vencija po kateri si mislijo doseči ojačanje prometa z etostmljsMrn (bto-gotn preko Trsta.
Razredna borba
K splošni stavki v Belgiji
Od mtototega tedna tretja stavka postnih, brzojavnih in tolografičmfh nameščencev, kojita je minister Theunis od.rekel doklado za služhiovanje feven stalnega bivališča. Samo po sebi umevno, skuša ineščanako časopisje pripraviti javnost do prepričanja, Ida je to politična stavka, kakor tudi, da stavkajoči 'pospešuljdjo igro NemfSije. Stavka se je ra zširila na več mest Odbor za delavsko organizacijo jo spirejel kot .princip splošno stavko, pridiržujoč sl ddločitov datuma.
Štrajk livarjev v Marsalllesu
Livarji v Marsailiesu se nahajajo v stavki od 27. aprila, ker ©o gčspodarii odbili predlog m 'pogafianjia o driorvni pogodbi.
Štrajk norveških tiskarjev na vidiku
Ker niso pogajanja med tiskarji im
lastniki na Norveškem, ki so strameto za tem, da se prepreči lem 'poslednjim poslabšanje delovnih tarifov,
do nobenega rezultata, predvidi a se iz-
Teorija enotne fronte proletariata
1. NAŠI VIRI
Kdor so hoče danes pau&ti o »enotni fronti proleia.ria.ta«, ema v komunistični liftoratuiri dcnr;,lj preciznega materiala. Komunistična internacionala nam 'jo je na svojih konferencah in še pcsebe na svojim IV. kongresu 'tako natančno rn nedvoumno obeležila, d.a je danes vsaka negotovst v tem vprašanju popoinama iz ključena* V tezah IV. 'kongresa, o taktiki ima enotna fronta pnoletairlaita svoj posebni odfctavek. Poleg lega je IV. kongres tudi odobril teze o enotni fronti proleta-riatia, kakor jih je biia izdelala in soglasno aprajeLft Eksekutiha Kominterne v avc(j*i seji z dne 18. decembra 1921. To je torej naše sv. Pismo do prihodnjih izprememfb na Icekcim kongresu kormi-nistične internacionale in tega se 'moramo držati.
Piri oir tavanj ti teorije enotne fnonte proletariata se besno tanej naslanjala na sledeča dela: a) na Leninovo brošuro: »Ekstremizem ot/nočja hodečem komunizma«;
h) na »Vodilne mršil o enotni fronti delavstva i'n o razmeriju do delavcev, ki pri padaijo I>mgii in Pol tretrj i intemaeiomia li, kakor tudi do delavcev, ki podpirajo anarhjosiindfflraliJstično ottgianifeacije«. (Sprejete soglasno v EksekutM Komunistične internacionale dne 18. decem-bra 1921. in na IV. kongresu Kominter-ne2) kot dodatek k teaam o taktiki;
c) na gc«vor sodiruca G. Ztoovjeva v fiinfei eksekutivi Komunistične interna-ckmaJe z dne 24. in 28. fotmiairja 1922. v Moskvi (pl e j: G. Zimovjeiv:	Die	Komu
roUrtAsche IntemaiionaJe imd die pnoleta-rteohe EinheitsfTont. Zatožila Kom. intim V Nemčiji: Čari IIoym Nachf. Louis Cahmbley. Hamburg 1922.);
d) na Teze in (resolucije IV. svetove ga kongresa Komunistične internacionale, kil izidejo iv kratkem tudi v slovenskem Jeziku.
Kar se pa tiče vspehev enotne fronte proletariata, tjdh sedalj nalilažje opazujemo v Nemčiji in na ČehostdraJgikaD, kjer so naši sodruei naibolie primenili te teze in narvodfla Kominterne.
2. KAJ JR DALO POVOD ZA ENOTNO FRONTO PROLETARIATA?
PovrVjiuo stanje v Evmopi je kazaJo, da se bo svetovna .revolucija dosti hitrejše ramviljala kakor se v reznici razvijat. Ali svetovna revolucija, žali bog, ne hodi po naivni poti, ampak ima to pot, kakor poti vseh projčmjih (revolucij, zelo dosti strmih klancev. Pomislimo samo, kaj M se bilo zgodčfto v Evropi, da je sovjetska armada 1. 1920. tmnagalLa pred Vanšaivn, da so pofcskusi nemške iravoJuci?'« uspeli in da <v Rusiji nsi bila izbruhnila lakota. Toda ti faktorja so vplivali odločilno na r>ien razvoj.
Neizogibne posledica teh usodepolnih dejstev so bile. da je proletariat v Evropi	grftritl upanje v skorajšnjo
zmnlgo in da se ja v svefli bojevitosti o-hladil. Pdjslviia «o je iv njem utrujenost. Nikfliko čudo. Pomisliti moramo, da je imel Tia seboj štiri letta tetfike kapitalistič-ne vojne, ki pa 'je dušnvmo in telesno in matemiiatoo izimozRtailift do kraja*. Taka si-■tuttl&a mora ustvariti oportunizem v mai?ah in 'ta oportunizem je zaičel koncem 1920. tudi resnitm nastopati.
Na dragi strani so zgorajnavedeni faktorji prisilili sovjetsko vlado v Rusiji h koncesijam in popuščanj« nasproti ne-raizv-itsrtl kmetskim Travam in mali hur-žoaziji To bi se gotovo ne Mio zgodite, da se je revolucija v zapadni Ervanpi hi-irrl^^e razvijala in ako bi bila Rusija lahko pričakovala skomatjšnje oSveze z za-psdn/m dolavstvom in pomoči za,padne socializirane industrije.
Ruski proletariat je sta.l iv težkih bojih s kontr.airevnfluidicnaTn.iimii generali, k;i se vsedodanes niso še odtrefkii svojih zlilh n.a-knn. Lakota je Rusijo še bolj oslabila. PojiaviSo se 'je bitlo vprašanje, alS bo sovjetska Russija vofoče vzdržala svojo jievo-luoijo? Rusija pa predsta.vtja neizrekljivo važno poglaivje v svetovni revoluciji.
1) Ta spis je I. poglavje iz brošure »E-notna fronta delavstva v Sloveniji«, ki bo v kratkam iašfla na Dunaju in ki v glavnem rbdelava zadnje (politične delavske dogodke v Sloveniji.
2) Kominterna — sknrtjšano za Komunistična interna cion ala.
RusPja je ona šestina vsega sveta in da je preipala ruska proleterska •revolucija, bi bjJa gotovo odg od ona svetovna revolucija za dolgo, doltgo vrsto let.
Komunistična internacionala ni smeia pustiti tega dejstva iz vida. Njena za-dača obstoji kiatio v tem, da organizira in pru.pra/vlja svetovno iiovolucijo in ne posamecne revolucija v posameznih deželah iz negotovim uspehom. Zato je bila čisto mainavnai posledica tega stanjjav da se 'je morala začeti obračati na vse do-la-vske mase, torej tudi na one, ki so bile zaičede padati v .raivnodnšnost nasproti 'Svetcivni revoduc^ji tor loz.fi v oportunizem. Zakaj jasno ij«, da se da svetovna revolucija obraniti samo z velikimi delavskimi masami in ne s posameznimi, pa še tako navdušenimi skupinami
Polog tega je pocmano dejstvo, da je vse delavstvo v svdjem bistvu revolucionarno in to tudii tedaj, kadaT sledi laž-nj.ivim in narovoluo-ioniarnim vcditelijem. Treiba 'jo torej iztrgati te mase njihovim oportu nisti&niim glarva.rjom, to pa je ne-izvedlj.iivo, a ko nima delaiv.slkia revolucionarna predstraža ni kake zjveze žnjimi. Trdbalo jih (je torej pcivabiti na skupno <#»nambo svetovne irevcUucije, na kateri imajo one is to tako velik interes in na skupno obrambo drugih materialnih do-sedanjih pridobiitev in koristi. Boju za življenjske anterese se ne more odreči noben delavec, pa nalj pripada katerisikdi smeri ali stranki. In v bo.j,ih momtjo pokazati voditelji svoje sposobnosti, svoje pravo lice in svoje prave namene.
In kako srečna 'je bila misel Kominterne, da se delavskih mas, kii še vedno hodijo oportunističnim in nacionalističnim voditeljem, ne sme prepustiti samim seti!, amipak da 'je treba iskati stikov z n(j talil in jih spodbujiait.i in voditi v skupne boje, če tudi zaenlkmat samo za, naj-bližje žiuvljenijska pot-reibo, kakor n. pr. za zvišanje mezd, proti poslabšanju delovnih pogelieiv, za osemurni delavni, proti fašizmu, ki jih zavratno pebija itd., nam je zgodovina hitro pokazala. Danes ko nastopa buržoazjja vedno bo>lj brezobzirno proti delavskim med,vojnim in povojnim pridtrbitivam, ko je začela rušiti zadnje temoTje sknom.noca dela-vskega življenja in delavske svebrde ter ko sc zaostruje razredni boj vsaki dan bolj o-ičitno do skrajnosti pndaijo delavstvu luskine k Oiči in se vraiča zopet v na.š tabor, kjer vidi resnično bojevitost in kjer pričakuje z mimo dušo zopet bratski sprejem. 7V; delavstvo danes ve, da 'n/aiš bdj ni veljal nijcimu, zapeiljami masi, ampak zgcJij njenim lažnjivim in oportunistični m voditeljem in zato se vraiSa k nam z zaupanjem. Taka pa ne bi bilo, ako mi ne bi bili do sedaj vabili teh mas na skupne akcijo in jih iskali.
Povod za parolo enotne fronte proletariata je ttščaj k dialektičnem razvolju revolucionarne dotocu Taktifca enotne fronte proletariata Je nujna potreba tcizmer, v kn.terih živimo. In v tem, <ia ie komunistična internairirmala to nujno potrebo p:aivo6a»sno razunjcia, se kaže njena veličina in njena sigurnost v vedstvu s^•c-tovno revolucije.
D. ANTN:
(Dalje prihtedn’ji.č)
Komunistična stranka Italije
V poštnem uradu denarnih na;
Iz Sovjetske Rusije
Dom pokoja „Lenin"
Ko so se nam odprla vrata veličastne ga dvora, ki so ga boljševiki priredili v »Dom pokoja«, nas je sprejel navdušen »h ur ra« prebivalcev knežjega bivališča in takoj nas je obstopila mala gruča invalidov in časiitljivtah brad, belih kot sneg, ki pokriva moskovske ulice. Bilo je tudi nekaj starih sodružic.
Vsi so nas pozdravljali, — sto rok je eejgaio pmdfci 'nam, neki stairčeik mesije objel in vskliknil:	»bonjour camarade« (do-
ber dan tovariš).
Bilo nas je pet komunističnih delegatov.
BLli pa stao zares več kakor mednarodno. delegacija: en amerlkanski zamorec, en kitajec, eden iz Jave, en nemec in en italijan, ampak tudi pravi obup sodružice tolmai-inje, kajti ni zadostovalo, da je (prestavljali naše besede eodrugom »Doma«, a morala je tudi prevesti to kar smo si milili povedati med delegati. Izjemo pa Je tvoril kite(jce, ki je imel edine ga prevajalca v svojem sodeželanu, gojencu Vzhodnega vseučilišča, ki pa je bil ta dan odsoten.
Voditeljica, jako iaobraKona sodružica, nas je vodila po veličastnem in bogatem bivališču.
Pred aktobersko revolucijo je dvorec služil v stanovanje priležnice mogočnega j uda carske rodbine.
Prostorne in bogate sobane, veličasten cvetličnjak, velike poti in gozd pol poezije je služilo dvorjanici in njenemu ljubimcu, a po bajtah živeče ljudstvo je plačevalo.
Revolucionarni val pa je odpravil ta
posmeh revščini in »barbarski« boljševiki so namenili ta tihi in mirni kot veličastne Moskve, starim aovolucionarcem in pohabljencem
Obiskali smo bele izbice, dvorane pretvorjene v jedilnice in čitalnice, obiskali smo sploh vse, spremljani po voditeljici in starimi sodrugi.
t v cvetličnjaku so stepi,li v krog in naj-K,far*i nam v francctščini sporočil brat-ski pozdirav in zahvalo vseh stanovalcev.
Opazoval sem ga Visoke postane, belo brado, živim očesom in odločnimi kretnjami, se mi je *lel kot, da bi stal na ba-nJcadi in lxxlril k vstrajanju.
Poleg njega je stala starka, dalje plavolas mladenič, kot se jih vidi pogosto-ma v BereBnu, brez nog in zopet starčki in pohabljenci. Vsi so pazljivo poslušali govor, katerega so poznali, ker, kakor mi je pravila voditeljica, je biti govor sad dolgih razprav in skupne volje sedru-gf>v, ki so pričaikovali obiska tujerodnih komunistov.
Po prevodu v angleščino in nemšoično je imela besedo starka, ki Je stala prvemu govorniku na strani, čitala je kratek pozaiav. Pisan je bil v ruščini a čita.je ga je soiružica prevajala v francoščino.
To jo kratek pozdrav mladega in hrab-roga generala. Voditeljica nam ga je predstavila. Zadet v glavo, ni general več oz.:,r:mL NjegoMo tolo se vencmeir nervozno trese. Ne govori in ne more pisati. ivaKo mučen prizor!
Zahotel je — in dobra starka mu i0 izi-ojnija željno — naslovila nam je poz-
Želeli so si naših slik, podpisov in poprosili so nas razglednic.
S težkim srcem smo zapuščali ta kraj, pozdravljeni po starih in hrabrih revolu-cionarcih, čim se je avtlo cdaljaval po cesti polni snega in luči.
*
Mi se vas spominjamo, dobri starčki, mladi bojevniki za veliki Ideal!
Pokazali ste nam pot, prehodili ste njen najtežji del in zmagali ste, in mi tudi bomo zmagali, kajti imamo zavest, vztrajnost in trdno voljo. In z nami stoje vsi reveži — naša družina.
Naj še hujše razsaja reakcija. Spomin na vašo jasno starost nas bodri, nas vodi.
*
To vam so boljševiki barbar ji! Pomislite, pognali so vlačugo in njenega lju, bimka visokega rodu, da dajo mir in pokoj tolikim proletarcem!
Ivan G.
Pomagaj tvojemu glasilu!
Tega gesla se mora držati vsak zavedni delavec, vsak zavedni ču tatelj svojega glasila. Držati se ga mora tembolj sedaj, ker je potreb* no bolj nego kdaj poprej vzdržati
v masah živo idejo razredne borbe, ko je treba neprestano učiti in uči* ti delavca, kako si bo priboril bolj: šo bodočnost.
Delavec brez razrednega časopisa je kakor vojak brez puške.
Zavedaj se torej tega in vposta*
vi vse tvoje sile v to, da pomoreš gmotno »Delu«. Nabiraj prispevke za njegov »Tajni sklad«.
Narcčiikl, poravnajte nerccilno!
Domače vesti
Kaj pa zadruge?
dsav. čim je starka čitala, je biilo v njego vili očesih toliko blažen st va., toliko srečo da nas je ganilo...
In slednjič se jo vzdignil iz vseh teh pns, tisočkrat izpostavljenim ca-rsJotm, o-zirnma Wr:mgelovim. Demkin-ovim, Kol čak.ovim kregij-am, krepak živijo Komunistični internacionali in svetovni sovjetski Republiki.
,	.	D-	.	, „ ,	.	,	„	Svetovna himna, M so jo peli ti hrab-
kaznic v Rimu se m hotelo izplača* ri revolucionar«, - ki so okusili podzemeljske celice trdnjave Petra in Pavla, ki so prestali vse grozote Sibirije, ki i-majo mnogo^ tovarišev pokapanih ob obzidju Kremlina, — je vsebovala nekaj svetega.
ti denarja, ki so ga sodrugi in de lavci iz Ponticelli poslali na naslov poslanca sodruga Graziadei. De* nar in sicer svota 320 lir je bila namenjena našemu tisku. Ta dogo* dek dokazuje da so se varali sodru* gi, ki so verjeli, da so si ohranili naši nasprotniki oni minimum o« sebne poštenosti, ki je pri nasprot* nikih v navadi.
Ker nočemo, da bi šel denar, ki si ga naši delavci jemljejo svojim po* trebam in ga radodarno dajejo na* šim ustanovam izgubljen, vabimo vse one, ki bi radi poslali denar* ne pošiljatve kateremu si bodi na* šemu organizmu, naj ne oddajo denarja poštnim uradom, marveč
Z veseljem so nas spremljali si drugi pri nadaljevanju nafiega obiska a sr.rtru-žice so pomagale pripravljati voditelijoi in osobju »Doma« kosilo.
Kak obup za ubiogo tclmačtoijb! Sodru-gi bi bili kaj radi zvedeli o politiič. položaju nožih dežel, a vsi poizkusi, da bi se dali razumeti so ostali brez uspeha. Ti poizkusi so nas spravljali kakšenkrat v tako komičen položaj, da smo se prav pi-šteno smejali. In ni preostajolo drugega kot iskati pomoči pr! prevajalki, k* oa revica, oblegana od vseli strani, ni vedla kaj početi.
_ • .	.	v	i	i	i	,	i	.	i	vsak	izmed	nas je moral govoriti,
na ga izroce_ lokalnim skupinami	paz3jiW9ti	in kako prisrčne o-
j !c, r9orai° izročiti svote takoj' varile ob vsakem prevodu!
nrio^Tn	W°i	****»»	»» ni to* M.
"•	^	možnost	da	ga	izrcce	tja; tolmačiti. Znal
kamor je namenjen.
je cdilno rusko besedo in jo ponavljal: »tovarišč«, »tavarišč!«
Prav potrebno se nam zdi, da iz* pregovorimo enkrat tudi o zadru* gah samih, o hranilnicah in poso* jilnicah, ko se je toliko črnila polilo radi bank in izmenjave denarja, naloženega onostran meje.
Da gre zadrugam po deželi denar prej ko pa bankam, je lahko razum* ljivo. V hranilnice znašajo posebno mali vložniki in ti pogosto nimajo druzega denarja kot tiste siro* mašne stotake. Če izgubijo še to, izgubijo kar si so od ust odtrgali za čase sile in po* trebe. ^ S temi prihranki niso nikdar špekulirali, samo na varno so jih deli, da bodo imeli v pravi uri. Pa bankirji? Bankirji bi živeli vsce* no. tudi če bi jim vlada ne izmenjala kron ko 60 odst. v lire, kakor jih ie, ker imajo gotovo kie še kakšen krajcar. Tudi z denarjem radi igra* jo, špekulirajo, to pomeni, filedaio, da napravijo čim več dobičkov na ta ali oni način. Kdor r>a igra. naj bo pripravljen, da izgubi’ Rekel bo kdo: ie pa vendar boljše, ca da italijanska vlada nekaj lir slovcn* skim narodnim kankam kot pn da
gi? Zato, da lažje pregledajo go* spodarske razmere kmetov, ki vča* sih kaj denarja vložijo, si ga pa še več izposodijo. Kmetje imajo pogosto potrebo denarja, bodisi za seno, zato, da kupijo živino, da poročijo hčere in za druge stva* ri. Kam se obrniti? V po^jilnico. Ali v posojilnici ne gre lahko. Če hoče kaj dobiti, mora biti v dobrih stikih z gostilničarjem ali trgovcem, ki sedita v načelstvu ali nadzor* stvu posojilnice; če ne, ne dobi po* sojila. Kdaj mu bo pa tak načelnik pomagal? Kadar ga bo videl v svoji prodajalni ali trgovini! Kaj to po* meni? Da se s posojilnicami zače* nia gospodarski pritisk na kmeta. Pa še najlepše je pri tem, da kmetje sami znašaio denar v hranilni* ce.^da Gospodarijo potle ž njim taki načelniki in nadzorniki.
Tako se pokaže, da izvajajo po* sojilnice tudi politični pritisk na kmete z denariem. ki ga znašajo skupaj po večini kmetje. Dolžniki niso namreč odvisni od načelstva in nadzorstva posojilnice, odvisni pa so od tega ali onega odbornika,
ne bi dala nič! Za kmeta in delav* s katerim imajo opravila. Če točno
ca ie vseeno, zakai kapital išče o* koli njiju samo profita. r>a naj bo bankir zelen, bel in rdeč ali bel, moder in rdeč. Glede bank mora* mo še to omeniti, da prav rade zbi* mio vloSe in jih iščejo tudi po ma* ’ih hranilnicah; tam daio nekai o* bresti, same pa porabilo denar tako, da jim nese precej več.
Po hranilnicah in posojilnicah sc težje delajo špekulacije. Vendar ie z dobrimi načelniki in nadzorni* ki ponavadi velik križ. Hranilnice ne dajaj o dosti dobičkov, dela pa ne manjka v njih. Poredko se do* bijo sposobni možje, ki bi delali za majhno plačilo. Če se dobijo, liživa hranilnica ugled in v njih gre* do stvari dobro. Vsaka pa ni tako srečna. Med vojsko smo videli, da so se odborniki po hranilnicah prav radi okoriščali. Ker ni nihče vpra* šal po letnih obračunih, so načelni* Id gosnodarili kakor jim je bilo bo* ljše. Dolžniki so vračali denar, kron je bilo zmeraj več, zato so si odbornik^ pomagali ž njim. Na* mesto, da bi ga naložili kjerkoli, so ž niim prekupčevali na svojo roko! Ta je kupoval in prodajal krompir s takim denarjem, oni špeh, tretji vino in kupčija je do* bro nesla. Knjige po so bile zane* marjene in pogosto nisi mo* gel spraviti najmanjšega ra* čuna na čisto. Če nisi dobro pazil, nisi vedel, ali si plačal obresti za naprej ali za nazaj, ali si dal kaj na račun dolga ali ne, nisi vedel, če si žc povrnil, kar si bil dolžan, ali si odplačal še več kot je dolg znašal.
Ponekod, kjer so gospodarili na ta način brez vsake kontrole, šc zdaj ni pravega reda in ga tudi ne bo, ker imajo tudi po zadrugah glavno besedo vse drugi ljudje prej ko kmetje. Če pa hranilnice ne no* si j o talcih dobičkov, čemu se pa gnetejo v njih odbore razni trgovci, gostilničarji, magnatje in dru*
ze zato, ker so reveži. Požirati mo« raJ° eešto neslane opazke in po;; smehovanja ter šele po raznem p^5 niževanju pridejo do posojila. D e* nar je namreč povsod težko dobiti dandanes, zato pa ga razni zadružni načelniki hranijo za svoje prijate* lje, znance in tudi sorodnike. Al a j* hen znesek se ne posodi, ker je treba hraniti, da se bo posoclila večja svota temu ali onemu, s kkte* rim je morda predsednik zadruge v prijateljskih in tudi drugačnih sti* kih; z eno besedo, denar je treba imeti najprej za magnata, da bo ZU dal to ali ono, da si bo kupil stro* je, da bo lažje kupčeval itd.
Kmet je torej tudi spričo zacVug revež, ki ga držijo v krempljih če ga naravnost ne sleparijo. Zate pa je tak dolžnik tako zelo odvise\ od vaških narodnih voditeljev, (tagov* ci, gostilničarji in podobni so lam* reč zmiraj narodni, da skrivaji za ta plašč svoje koristi, interese) da mora ob vsaki volitveni mobil/a* ciji marširati za narod na bojite, reci in beri: za to, da bo veljak spodar v občinskem zastopu in (a bo reševal narod po svoiih močel, in po svojih navadah tudi v deželi, bodisi v pokrajinskih, gospodar* skih ali političnih društvih in orga* nizacijah.	i	.. i <
Zadruge se vzdržujejo tedaj na deželi največ s kmetiškim denar* jem, gospodarijo pa ž njim ne* (mete in pogosto nasprotniki kme* tovih koristi in njegovi izkorišče* valci. Kmetje so udje hranilnic in posojilnic, besede pa nimajo v njih nobene, razen kadar prosijo in be* rnčijo okoli oblastnih odbornikov. Tako se zadruge pomalem izpremu niaio iz koristne ustanove v tako, d je njim bolj in bolj škodljiva in nevarna niih gospodarski in poli* tični samostojnosti. Včasi ie kak kmet v načelstvu ali nadzorstvu za* druge, a pogosto je samo kot nesek v oči, ker mu ne pustiio, da bi vi* del vse in da bi pogledal na dno.
Samo v enem slučaju bi zadruge ahko kmetom koristile, če bi rmetie sami imeli odločimo besedo v niih. Ampak tisti, ki danes ko* mandirajo no zadrugah, ne bodo zlepa pustili kmetov blizu. Doslej ie vse tako urejeno, da račun pla* ča — kmet!
V znamenja legalnosti
Pašistovslka vlada, ali bolje rečeno posamezni vladni organi (v tem sluSaJu tržaška prefektura') da’ja vedno nova znamenja, kako visoko ceni legalnost.
Gre se namreč za zaplembo nedelfske številke bratskega, glasiila »La.vora.tora«, ka'tere so <se morali »močni« vlastodržci presneto bati.
V nedeljo zjutra j so fašisti na kolodvora h zaplenili zavoje majske številke lista,
PODLISTEK „DELA“
1. B.:
Jeziia
Jezua je spadal k številu našzvestej-&ih in najinteligentnejših gostov tržaških proda j a! n k: žganja, ki so mu bile znane vso in je bil v vseh domač. Vsako jutro je bila prva njegova pot v nafbližjo žganj umito, da si je, 'kakor je sam pravil, »namočil grlo in se naredil sposobnega za delo«. In je bila žgan jama poslednja ipostaja, ki jo je zapuščal redno vsak večer, ko se je vračal pijan domov. Kljub temu pa ni gojil do žganjarnic nobenega spoštovanja in ni dajal prednosti nobeni. Pil je Jexua vsako dobio vino in vsako dobro žganje. S svojiimi tovariši se je vedno propLral zaradi vprašanja, ali je bolj pametno piti vedno eno in isto vrsto žganja ali pa menjavati. Sain jo zagovarjal mnenje rn ae ravnal po njem, da je bolje za želodec, če pije mnogo vrst dobrega žganja. Ker ga je pa preganjal predsodek, da se dobi v vsaki žganjarni le po eno vrsto dobrega, je hodil, da zadosti svoji potrebi in svojemu prepričanju, od žganjarne do Uganjamo in pil v vsaki to, kar mu je bilo všeč in kar je amatTal, da je najboljše, kar se utegne dobiti v dotični prodajalnici. Poleg tega je p*k bila še cela vrrta drugih problemov, glede katerih se Jezua ni strinjal s svojimi tovariši in zaradi katerih 'je živel s pusledtoj.imd v večinam prepiru.
rJačujejo obresti, gre še kako; ka* dar pa kaj zaostanejo, pride poziv in opravičevat se je treba iti mor* oa k gostilničarju, ki je podpred* sednik ali kaj druzega v posojilnici.
'■ar sc uredi na tiho tako, da se dolžnik večkrat pokaže, recimo, v gostilni, v znamenje, da ni pozabil na dolg in da nekaj skrbi. Zadru* gar*gostilničar je pa še boli prija* zen, če ve. da je kmet zadosti tr* den: posodi mu. da lahko plača o* bresti v hranilnici, in tako je mož na dveh krajih vklenjen. Če je zadružni veljak trgovec, se še laže mvBeui<LI ^,WJ,
Or.o.i	s	po	.c,	mm	gospodarjem. 1	^ je	namerijen za deždlo. Listi so bili
Poskrbi	mu	v	posojilnici	posojilo	Dva u.redTli;kfl; ki sta apremlja,]a
j"!i',?' .i/1 ° ,nrl .V ^ovcu p]ac_al; poMjartve, sta bila od fla&istov odvedena
na kvesture.
PcKnetje sio se Javili v Mslkiami policijski funkcionarji, kii so zaplenili ostale izvode in tudi one iedlalie, ki jo bila namenjena za Trst Iz tiskamo so naši sedru-gi telefonirali na kivfsturo, od fceder so ■rdipprVcirili, da ne obravnavajo tclefonti-nim potom.
Vsled	tega so se jxda.ll osebno na
kvesturo in... glej čudo, ta'm so jim sporočali, da kvestorja ni doma!
Da bo celemu postopanju pritisnjen pečat legalnosti, so se v tem času Mršila pogajanja med gospodo na 'prefekturi in fašisti, kateri so končno obvladovali situacijo. To se pravi: domenili so se, da se m.rrrn. za vsako ceno zapleniti dotično številko.
In tokia se 'je tudi 0godi,lo. Pribl im no ob 12. uri se je predstavil Dir. Desderi, ki je dal zapleniti poslednje izvode ter razbiti stereoitipe.
Vse to v znamenju legalnosti!
Kajti legalnost se imenuje, da se lahko zapleni delavsko glasilo, ne da bi se motiviralo razlaga, ne da bi se omenilo kateri bi bili inkrrmnnirani članki. Legalnost je, da prefektura in kvestura zapleni na. ukaz fašistov.
IjO tako naprej. Delavstvo si bo dobro za pomnil« te čine in... se bo tudi ono učilo legalnosti!
Z Jezuo sem se seznanil in skoro sprijaznil tisto uro, ko sem nastopil službo žganjarskega vajenca. Priprosto im odkritosrčno mi je stegnil roko v pozdrav in je bil edini v žgan jamici o katerem .•io ml je zdelo, da je sočustvoval z menoj, ko sva se ločila z očetom. Opoldne onega dno mi je prinesel kosilo iz bližnje ljudske kuhinjo. Za to delo jo debil od gospodarja, ki je bil pozabil naročiti doma o-bed zame, čašico rumene pijače. Popoldne mi je pcmagal umivati stekla in kozarce, ki so bili umazani in gnusni ka^ kor, da so bili komaj vzeti iz gnojnice, v kateri so bili zakopani od večnosti. Zvečer me je peljal spat v neko umazano pri vatno staTomestno prenočišče, kjer je prenočil tisto noč še sam, in sc je potrudil, da srni dobil najboljšo in najčednej-šo postelj, Sam se jo 'vlogo! v postelj poleg mojo in me učil, kako se naj obnu-šuim, da me bo im;! gospodar rad in da mo bodo gostje spoštovali. Toplo mi je priporočal, naj ne prionom piti žganja in naj, se obnašam napram pijancem kakor napram malo vrednim svinjam. Vse 4o je govoril, kakor se govori .samemu sebi, ne da bi se bil oerl vame. Ko se je pa ozrl in videl, da plakam, je vzdihnil globoko in pljunil s takim gnjo-vom, da sem se za Irenotek ustrašil. Instinktivno sem vstal, sedel na posteljo in zaihtel. Tudi on je vstal, sedel na rob mojo postelje in me začel tolažiti. Zjutraj mo je zbudil že ob petih in me spremil v žganjaroico. Tam sva že našla gospodarja, ki je pometal. 2 njim jo izprego-voril Jezua nokaj italijanskih besed; go-spodar mu je pa natočil v mal kozarček zlato-rumenkaste pijače, ki jo je izpil Jezua s takim »(postavanjem, kukor da je
star dolg ali pa kupil novo blago. Spet pride kmet v odvisnost, iz katere se ne bo več rešil. Če je go-snodar dolžan trgovcu in mu kme* tija pcš<\ ?e na trgovec v pravem času rc«i tekega nezancsliivga plač* nika s tem, da mu oskrbi posojilo, s katerim se bo poravnal dolg pri n;<^m. kar v posojilnici.
Vse te stvari <=o tako vsakdanje in navidez v najlenšem redu, da se niti ne opazi, koliko je v njih go* Ijufiie in nenoštenosti. Kdor je v potrebi in stiski, ne bo nledal, kako si sam zaveže vrat nri takemu načel riku te ali one zadruge. Godijo se pa tudi manj «poštene« reči. če ie zadružni odbornik manj vesten in natančen ter se okorišča pri tarifah, ki jih je plačevati v posojilnici, ker ne r<re brez takozvane uradnine. Tudi tuksi je dolžnik lahko vsak čas opebarien, ker je vse polno stvari, ki jih ne pozna ali ne ra* zume.
Prav lene se godijo no posoiilni* cab tudi. kadar se dovoljujejo po* soiila. Zadruge bi morale biti za potrebnejše, v resnici vbogim naj* raie nc pomagajo. Uborni lahko prinesejo vložit kak stotak, na po* sodo pa ga prokleto težko dobijo in mora :o navadno trpeti radi o* hlastnosti raznih voditeljev zadrug
prejel sveto obhajilo. Nato a o mi je približal in mo pozdravil tako: Pri vas pijem samo slivovko, to si zapomni, da ne boš delal neprilik .mojemu želodcu. Sedaj pa bedi priden in pozabi, da imaš šele trinajst let. Ako boš pameten in ne beš nosil glave samo zato, da se bodo na njej uši redile, «e boš naučil v žganjarni veliko več, kakor v na,jvišjem razredu visoke šole. — Ko je oJšel, se mi je zdela proda-jalniea manjša, bolj pusta in mnogo bolj umazana. Odšel je bil Je/ua, ki je videl v žganjarni tudi mene in ki je govoril z menoj kakor debri oče s pametnim sinčkom.
Ccz teden dni je bilo razmerje med menoj in Jt-.zuo skoiro prijateljsko. Moj gospodar ni še uredil moje setoe v svojem stanovanju. Zato sem hodil spat z Jezuo. To mi je bilo prav všeč in som si želel, da no bi bila še dolgo urejena anqja soba. J^zua je bil vsak večer pijain. To som vedel. Moral je biUi pijan že zaradi množine slivovke, ki je je iapil pri nas. Kljub temu je pa govoril kot zagrizen abstinent In kot najtreznejtši poštenjak. Temu sem se čudil še bolj, ker je govoril mnogo in strastno, kakor da je komaj u>akal trenutka, da izusti, kar je bilo dolgo časa v njem. Rad je govoril, nerad poslušal, /ato so imeli drugi z njim večen prepir.
V	nobeni stvari je ni strinjal s tovariši. Vsemu je oporekal, vse jo iz srca sovražil in bil v govoru vedho navskriž s svojimi dejanji. Sovražil ja pijance in pijančevanje; sovražil, jo vse nauko, dobre in slalw;sovraži! vse dobre in slabe ljudi. In kadar je v takih večernih pogovorili izpraznil dušo in srce in spravil na dan toliko iskrehoga sovraštva, da bi bil z njim uničil svet, ja obstal sredi prodajal niče nem kakor kip, arai z izbuljenimi očmi
prod se, kakor da išičo nekaj, kar je prav-k:apt' izgubil. Kmalu so jo ipa obrnil do tovarišev z Jeznim nagovorom polnim gnjeva:
—	No, rokovnjači, ali ste sedaj zadovoljni? Toliko ste delali, da ste me izpraznili, vi, ki ste v duši in v srcu prazni in puhli kakor kajžarjeva klet. Fej, barabe tržaške!
Na to je naroMl par kozarcev slivovke in jih izpraznil jezno in s trudom ozirajoč se mrko po biezčutnih in studnih o-brazih svojih pivskih bratcev.
Posel, s katerim se jo naš Jezus, preživljal je bil jpreoej skromen. Vsako jutro Je pomagal navsezgodaj branjevkam na trgu. Postavljal jim jo šotore in dovažal na malih vožičkih raznovrstno blago. Ko je končal to delo, je vzel vrečo in nabiral v njo cunje in oglodano kosti po tržaških smetiščih. Zvečer je nr»pot pernata! branjevkam. Ko sem prišel bolj v leta som so Jezui Čudil in ga pričel opazovat,. Bil je inteligenten in nacbražen. Poleg tega j« hil tudi lep. Lepo ziaščen, lepa kodrasta glava in kakor oglje črne oči so švigale plamene izpod čfrnih in gostih obr-
vi.	Bil je v pravem pomenu besede lep i-talljanski telovadec s pohabljeno desno roko, ki mu je malo služila. Živel sem z njim skoro v prijateljstvu do trenutka, ko sem zapustil jKjslodnjo prodajalnico žganja za vedno. Toda čim boltj «em občeval z njim, tem manj se in ga umel. Bolj nego vedel sem čutil, da nimam opravka z navadnim altooholistom. Njegovo pijančevanje Ja bilo smotreno in vodne podvrženo njegovi volji. To jo vedno še sam povdarjal.
—	Veš Ivan. Ne sodi mo kafcor druge. Jaz pijem, ker hočem piti. Lahko bi nehal vsak tranrtek, pa nočem in ne bom. Zato ti pravim, da mi ne prigovarja j.
V	pijančevanju imam svojo slast in svoj spas. Drugi so šleve. Pijo brez pttrcbes iz navade; škodujejo sebi in drugim. Jaz pijem, ker hočem piti in no žikrdujem nikomur. Šo sebi ne. Lab ko bi pil strup. A čemu? To boli. Res se hočem zastrupiti, pa takole počasi. po> asi, ker mi je ležeče na tern, da si nekdo muči dušo in srce ob pogledu in ob spominu name. V tem secn res hudoben. Teda to je cilj mojega življenja. Kadar sem pijan, veš, takrat Šele vživam sovraštvo, ki ga gojim do te umazane družba. Tedaj vživam slast, ki je ti no bos nikdar okusil. Toliko sem ljubil in sem toliko hrepenel, d,a sem končno pad i v gnojnico. Sedaj se (počutim dtobro tudi v njej. Iz nje prinašam smrad in ga nosim po mestu. Bogata gsspoda se mo izogiba, 'jaz pa silim baš varijo. Naj duha di*aivc iz gncjnice. Naj si tišW nosove, ko grom mimo nje. šo pljunil bi rad na.njo, svoje bacile bi rad izpljunil nanjo, pa ne storim toga radi estetike. Estetika je še edino čustvo, ki mi je ostalo iz mladih let. Sedaj mi jo v škodo, zato sovražim tudi njo, ki se je ne morem otirestd. Veš, ako nisem pijan nimam pmirubuega poguma. V tremfh urah se ustrašim svojega sovraštva. Brez sovraštva ij»a ne moram živeti. Torej ne prigovarjaj. Vzemi botiljko v noke in mi natočd nektarja. Nikdar nisem tako pijan, da no bi vedel, kaj delam. Za strup poitiVbujem žgane pijačo in jo potrebujem radi poguma. Natoči, ti pravim. Ubogaj, ako nečeš, da za-•otvražlim še tel«;, še tebe, ki nisi vreden
pred vežo grofovsko palač« in bom izvrSil tam svojo dolžnost, ko bo gncifica na balkonu.
In je bilo res odveč vsako prigovarjanje. Moral sem vzeti botiljko v roke in nalivati v malo čašico rpoj ne pi j ane. In Jezua je pil skrbno, kakor da srka nektar Ijulieznl in oprezno, kakor da vl?va vase strup. Ko je imel dtisti, je vzel vrečo polno umazanih in 8/mradl'švih cunj -in starih kosti in različnega mrčesa, šel je pred vežo grofovske palača zares v trenutku, ko ja b:la grofica na balkonu. Pred veSo je stresel cunje. k«sti in mrčes iz vre'e na tla s tako silo, da se je dvignil gosti in smradljivi smrad do balkona in pregnal grofico v notranjo prostore. Nato Je pospravil .raralrnsono blago 5»;.p:lt v vrečo in odšel z njo, zapustivši pred vežo smradljivi duh iz gnojnico, ta, kakor prepad mamljivi smrad, ki jo izvabil že milijone, da so v njem poginili.
popoldne naslednjega dno sem ga vprašal nli se mu ne adl počcitljfe njegovo prejšnjega večera nespametno. Nagmehnil se jo ironično in bolestno, kakor je pač imel navado in odgovoril, češ, da je to pač vseeno ali Je pametno aM nespametno. Izpraznil j« kupico brinjevca (v tej pro. dajalnici žganja je pil brinjevec), nato jg
nadaljeval:
To ste ljudje. Ob vsakem koraku premišljujete, ali jo poimieten ali nespameten, ali je koristen ali škodljiv. Zlasti vami roji po glavi vprašanj«, kaj bodo nok' ljudjo rekli. SlušaJ, jaz vsega tega nc vprašujem. Karkoli naredim, naredim le,
sovraštva. Ko bom imel dovolj, pojdem I čo mi je všeč. če mi io všeč, tedai ie
v®
Glasovi z dežele
Log
NEKOLIKO VRSTIC OD BIVŠEGA RUSKEGA RDEČEARMADNIKA
Preteklo ja že 9, let, to je od tete 1914.
Od tiiatcga leta ‘ko so se zbirali trni oblaki pod stojita nebeta, 6mi, grozeči za nais uboige proletarce.
Jn kaj je bili o v 'tali oblakih? Ako po-miisliimio, je bila v boli obLakll/ stoma pogubom-osmia toča.	"**•
Pomislimo nazaj, kadar se je začela vojna. Tisti ‘krat seveda se nismo zavedali kakšne laži so bile v raznih pa*iidi-g,aih„ kakšne laži so bile v raznih govorih in kakšne obijjube, ki so nam ptridi-govalVi im obl jiuboi vali nam, ctdbaljiaijočiim na fronto. Nam, ki smo morali zapustiti dcim etariše, brade in sestre, žene in cftiPoke.
In kidto so bili tisti prtdilganjji in tisti gcvorniiiki? To so bili salmo tisti častiti go spočne, (tisti narodni im kapitalistični stebri. Oni so naim gidvorili in rai smo jjim venjeili
Pa kljub temu spoznali smo 'laž, da;, spoznali .smo,, cdlprle so se nam oči. Do spoižmainija smo prišli skoizi tlnpljenliia ^i smo gia prenašaili po fron'ta(h, —- za ntjih! za tirat,e pnoklete naše krvosese. GciVo-irili so nam: »Veljaki! Prišel je usrfdepol-ni čas. da tavamo čast prijeti tpušlko v reke. Da imamo čast bramiiti niaišega pre-svittlega eesa<r)ja im našo ljubo domovina Avstrijo«. Prild'iigovali so nam in mašim, .od trdega dola; izžetim starišem, kateri so micralli poslati slvaiegta edinega Sima, aili Vetč snancv na bolj išče (v klaivmiico), da mali si štejejo v čast ako pade njtih sin ali n>jib simmi na bojiSču, za domovino, dia cmi pridetjo v nebesa im bodo zveM&ani.
V	?di to dragi p roleta irci, a takima lažmi eo totaMli oa&e ubcige, izmučene, sivolase stairiž©.
In nam samim eo rekli: »Ne 'bojte se, eko izgubite življenje ®a domovino, ako (izgubite retko ali -nogo, vise vam bo poplačano. Gctvariili iln laigtali so nam, kakor dia bi micigli biiti šele ponosni ako bi prišiti demiotv hreiz roke ali noge češ, to so datroivail'1 za domovino, m tistega na-išegia starega, mačka Framoelnai. Zatorej Mpraišam vas dragi sctrptoi* aili ni bila to ilalž, lalž ivseh laži?
Ko sem se leta 1921. tocmicem aptriila v.naičal damiov iz Rusije, <vtcizil sem se sl«> <m Nemčijo im AlvstrSjo, vSdeJ sem "vse poltao vbclgih invalidov, ki so bili eni brez rolke, drugi brez noge, itretijii slepi dn gluhi itd.
Sedeli so ti -retveži clb -cestah, po mestih in povsod tier prosili m kak miaflhen d;a.r, da (bi si kuipJM košček krulhta za njih lačni želodec. V dmo Srca mie je zabolelo ko sem videl te uboge sirote, a nihče jih ni pogl eda IL
1	Prtiišefl je mlimo kdio od listih’ vampa-stiih giospodictv s polnili žepi deiruarrjia, nanesenega ctčt ubogih trptoev. A ti se še fcmenili niso za tiste reveže (invalide). Niso se več zmiSliM kako so se ijim 1'aigali kio so bili ti reveži še zdravi, ko so odhar Jaili na fronto m rij ih, za domovino. Ah, poizabiili so ti Mampaiči na 'gotvofre (te&i) ki sio jih govorili nfiredu.
■Nočejo slišati prošemij invalidiciv. Noče-
•	Jo slišati (joka vdo-v im sirot Noče!jio sli-lalti joka in prošenj izmučeinih ofetav dn taaitar, ki so iaguhili Ninove na boijišču, DvotjG'v, stoov in mater katere nima sedaj dalj kdo skliheti. Za to so sedaij ti go-Bpodje g&uhi in slepi. Sa\j omi živijo, ka(j De?
Vdidi'te dlraigi proleitarci, koil'ilko je bilo krmi prelit« e>a tiste proklebe wampa)č< ko lika je bilo krivd prelite, s tisto tehniko, Voljno tehniko, ki simio jio marali sami K našimi trdimi žulji zgraditi, m inteire-Bie buržoiaBiSe im v našo pcsgubo, ki smo pe morali bcff.eivati, brait proti bratu.
Im kio je stala te svoflna tehnika milijardo im miliijaTde. A ne samo to, kje so pa miiilijicinske žiittlve ki so padlo v TOljni? Kje ao silrote katedre so osfaiie brez očeta., bretz ivadrževaiteilja? ZatoreJj draigi tova-riši: pomiisliimo malo o naši preteklosti, pretmislimo malo tudi o naši sedanjosti. Ter premtelitoo, kdo da nam tiči na nagih izmMfmi/h iramemimh. Zatorelj ttoivari-16i: bodlimio ^lolžni,, dta vržemo to kapiita-JLstično nesnago z naših ramen!
In kdo nam ho dio tega pomagal? Do tega nam bode pomagala gama tesna združitev trpečega proletariata, crilelga »veta. Trdno im bratsko zd.ružimo se pod
trdečo jjaisltarvo ker Je te nas prilvedia en-knait do praivega miru, te ta nas privede do cilua^ katerega nam nudi naša rešiteljica, Kom/umitatična stranka Potem pridemo tudi enkrat do zlate svobode. Zatorej wsi pod rudeča zastaKio! Združite se v ancltno fronte in udarite že enkrat po tem gtnijusneim kapitaiUzmu, da se u-stanevi notvi mir, ker le-ta naim prinese blaigostanije. Kajti potem se ne bomo več pclbiijali in morili, tneVež reveža na u-kaiz naših tlačiteljev, md bomo potem' žiiveli bratsko im v miru.
Ne bomo w5 gradili vojne tehnike, dia se borno ž njo ediem drugega pdbijaQi.
Mi bomo petem gradiiili tehniko, Otate-ra bo v pamco delavcu dn kmetu pri delu.
Da ne bo treba garati 8—10 u;r na dan s teKfcim krampom in lopato. Da se ho delalo manj ur z umetno naprtavlje-n.imi stroji, iz lahkim tirudem in se bo več namcdljlo, — pa ie za. našo korist. Raiiti Itisti čas ne bomo več redili gospodov pcžeiruihov. K.atjti kskeir se da zgnad-iti 6trrlj za potoilianije lijndi tako se da tudi napraviti staraj za pamioič kmetu in delaven.
Potem betno gtradiili mmto vojnih na-prdv dirtiige ki nam tado le v korist. In tako bo bdi j še, ka)jneda?
Da, ttio naim prinese fdimclle sliciga, e-dino teania adlruiStev pirolatairiiata k Ko-pinnisfcičmi stitemkii. Zalfcorel] proletarci viseh dežel zdiružite se, da poidemo enkrat do tega cdlja!
Živela Sovjetska Rusija!
Živela ruska krabm rdeča armada!
Živel komunizeml
Bivši vojak ruske rdeče Armade
Vrtojba
Mtfgiooe bi si kdo misliil, da nam se mora v Vrtojbi itevirstno gtdditii, keir se nobeden ne oglasi Pa mavrno narobe je.
MicKe prenašamo bedo. Sktmraj bi (rekel, da se laični zibudlimo im lačni easpimo. Ko peleaže prince svatje žarke, vidim skupino za skupimo brezposelnih, kakio »e spreha^ •jajo. Ujudje se s stehcim povpraišujeOto ka'j bo, ako .se stivar ne otomne na bolje.
Tovariši! Ako mislilta, da 6e bo stvar samia od sebe obnruiilia na bolije, ali pa ako misllite, da ivam tjo ,cbme ita sleparska banda, ene ali druige narodTOsti, se pme-sneto motite. Prepričam sem, da ne bo poimagaJo me eno ne drugo, ako si ne bomo sami pomagali.
Vidim kako meakciljia girozl^ ampak tudi vidim, kako trohni kapitalistična stavba. Zate hoditao pripravlfeni m te dan ko pcfcaže sclnce svtoje mile žiairke, žiarke svobode, dia nas boldo ogreli. Tedaj točimo tilda stali v skupinah, 'pa ne s tako žalostijo dn bedo kakor danes, ampak se bomio borili <z veseljem in blrabrostjo ter podirati vse kar je g,n'j uisnetga, kair nas pritiska in duši.
*
Cital sem v »Novi dobi« (slovemskem faiSiatovskem glaisdlu) mncigo neumnosti. In č ital sem tudi o poroki princezinje Jolande, ter da je biJo pcvalbOjlendlh na i^vat-bo mnogo nenasitnih žirel z vseth vetrov. G-otevo so se tam tudi ipagtcvamjali, kako bodo tesali težke jairtme m onega ki umira v lakoti. Med drugim s?m tudii čitel, da ji te dial njen oče 9 milijonov liir v doto. Zravem te malenkosti pa (je debila Še mnctgo doiagocenih diaril od vseh strani sveita. Sedaij pa pcigleljlmo malo njeno dete in naše žiVlijenlje. Nam kli spimo na stelji in smo brez strehe, nam ki stmo skoraj nagi in bosi, nam M umimamo cd gladiu pravijo, da nam ne bodo več izplačevali voljne odlškodnltae.. No, saj to jim že veirtjiamienna. Malo težko ijo Je izplačevati, ker ako ima maiš vladar veliko otrok to bo moral dati vsakelmu v doto po 9 milijonov Br, tedaij nam ne bo samo ustavljena vojna odškodnina, ampak ... bo miomi prodati oelo kramlp to lopato, s katero si je prislužili s težkim delom, vse milijončke...
*
Vemo, dia so nam odpravili delovno kolektivno pcfeodbo, da so nam odvzeli sociialno skrbstva Ni zadosti to! Ampak vidimo tudi onih pair delavcev, ki so kjerkoli še zaposleni, da ne delaijo več 8 ur, ker gospodar pravi: če ne boš dielal 10 ut, peijdi k vreugu. Za onega jlih dobim deset.
Zidanji ne zaslužijo več L. 2.60 — 3,30 na uto, ampak 2.50. Tako da izasluži zidar dneivno 26 lir, sedaj, ka dela 10 uir, medtem ko je zaslužil poprej, ko je delal 8 utr, 28 lir dnevno.
Oglejimio si krivico gcapddije! Kje imate dušo, k[je ionate ivest. Dajte nam potrebnega kruha- da preživima actbe in svoje družine, ker drugače si ga bomo sami vzeli to tedaj bo za vas strašna odgovornost, strašen bo dan plaSite.
Sodiriuigi to ©cdružiice! Mi pa stc(jmo trdno na naših mestih, čiitajmo maše glasilo »Delo«, ki mam je ravmotako potrebno kakor vsakdamlji kruh. Podipiirajmo ga, kakor vsak more dn zna. Ohranimo naše strokovne to politične organizacije, chTaraimo naš »Ljudski oder«.
Gliani in članice »Ljudskega odra«! U-deležiite se redno pevskih vaii, odiračunaj-te meseične prispevke, da bomo tudi mi obračunali naši matici.
Le z vsitrajmim delom bomo dosegli to, kar imamo v naših srcih: svobodo!
Živel 'razredni boj!
Živel 'komunizem!
Eden izmed omenjene grupe
*
ZA STROKOVNO ORGANIZIRANE ČLANE
Že parkirali sem čital v »Delu«, da mora vsak strokovno cirganliaiiriani delavec spraviti <v red knljižico svoje ortgamizaci-Je in Sicer najkasneje do 15. maija. Zato opozarjamn še enknat delavce, ki so or-ganicimani ptni vntejbenski sekciji, da na-pnevijo svoje diolžncisiti, ker ije skrajni čas. Ako ne napiraviijo tečna do 15. mo-j«, zgubijo pravico pri s'trokovni oirgianizacčliii.
Kako napraviš tvojo dolžnost? Zahtevaj od gospodarja kjer si bil zaposlen, naij ti da poliidilo cd tvojih plačanAh pir>i.-spevkev do 1. aprijla to poltem padaj se s tem potrdilom to s člansko knjižico k tvojemu ta!;miku. člani iz Gornje Vrtojbe naj se javijo pri Tvanu G-uHnn, ki bo na naapoteigto vsaki večer od 7. do 9. ure in v nedeljo od 8.—12. ure.
Gladi iz Dolenje Vrtdjlbe pa naj se javijo pri Ivamu Arčonu, ki ije na traapo' lago ravno ob istih urah kakor v Gorenji Vrtojbi
Tam vam prilepijo znamke na knji ži-cia to vam dajo vsa niaivtoid!Lla za na daljno ravnanja Zenske naj ravnajo raVno ttako.
Odbor
Bovško
Kakcir povsod, tako so tudi pri nas začela neznani denuimcijamti iskati dopisnika »Dela«, ki dletSa preglavice popom to vsem igospodiom,
Orožniikom pride ta dcinuncijaicaja: ta in ta oseba ima orožje. lin kairabineirji mu premiečejo hišo! Pa ao slabo naleteli. Z onož(je<m iščejo tudi >ntaOme dokumente« Naf:etelii so te poit na nedolžnega. Pa do-tične osebe naj si dobro zapomnijo, da no dlrpisuje edan. Co edicm jenjai, začne drugi. Zapišite si v eribum, da morajo ■znati vsii prc^eilarei dopisclvalij. Soj nismo talki zabiitaži kakor si vi milslite! In ravno zaito, ker vas peič.e!io naši čitanki, bomo obtjalvljiali vse vaše grehe, pa nslj je de-nunoiganlt Peter ali Paivel. Ideala in naše zavesti saam ne iztržete iz src! Bomo
videli kdo Punktum!
se bode zadnji smejal.
vie delia:v»t'viO celo prispevek za ®o-M na teden. Pni-
Sodrug!
Kolikokrat si se spomnil, pri čitanju tvojega razrednega glasila, 'kaj ti je sto riti da se boš štel vrednega člana nepre gledne armade tvojih sobratov, tvojih sotrpinov, armada bojevnikov, ki se ne borijo samo za borni košček kruha, ki bi jim ga milostno dovolili današnji krvosesi, ampak ki se bojujejo a a polno pravico do viimnja sadov svojega dela?
Koliko tovarišev si pridobil za našo i-ddjo, koliko si jih iztrgal izpod krempljev pošmti, ki skuša na vse mogoče načine ukleniti pr ole tar čem o misel, jo zasužnjiti potom (»mamljivih fraz, polom uceplja-vija strupa »narodnosti«, »varstvu«, in podobnegat
Premisli o vsem tvojem dejanju in nehanju. Ako si ie kaj storil m to sveto stvar, nadaljuj tvoje delo in skušaj ga izpopolniti. Ako nisi še storil tega km ti nalaga vest razrednoza.v ed ne g,a proletarca, loti se Ufltoj dela ker vedi dobro, da val upora ne bo čakal na nas, da se bomo pripravljali.
Predpriprave se morajo izvršiti v pravem času. Pravi vojak mora imeti puško vedno ob strani in ne, da bi jo iskal šele tedaj, kadar mu ima služiti.
Izpolnjuj tvojo dolžnost. Uči nezavedne, bodri malodušne, pripravljaj se!
Solkan
Pcdiružniiea kulturnega dirušitva Lj. O. v Solkamu opozairlja vsa svoje člane, da poravnajo meseftnlino preteklih meseicetv. Ne samo, da s tem napravijo svojo dolžnost — pajft pa s prispevki pripomagaijo društvu materialno.
Torej ičlani, članice, napravita Vašo svete dolžnost.
*	’’
Dramatični odsek »Lij1. O.« poziva vse one kateri imajo veselje do dramatične šctle, naj so javiljo, brez 'razlike starosti,
—	ali mladosti.
Dmm. odsek
Kort je vsem znamo, loto moralo plačevati cialno cistkrba: po dive šla je zitoa in žirijo čas brezposelnosti. Da bi si ljudlje, ali bolje mačenio pioileta-risft. ki je snm priiSjpavall za to podporo bil iste deležen po tnevih pestavah, jo moral hclditi jatvi'ti se iv etočto^ko pi&ar-no .dnevno ob 11. uri dcipetdno. Tu eem so hodili tudi dletew!i iz bli.žniie vasL Neki tuijcc, ki je te tfjuidl videl vsaf.ci dam, se jo cbmil do enanegta stavbemga mojstra, domačima, ter ga vprašal, kal; to pomeni. In ta mu da sladicičli odigevor: »To so ljudje, ki nočejo delati in hočejo imeti občinsko podporo!« Tore?, prrletiairifilt ki je earn delal celo loto in plačeval, je ■fia efemant oanačil kot lenuhe, katerim etn^ina dimlje pelJpnro. Občina pa jim ni dala niti ficka,! In c!i teh so samo nekateri debili podporo! Proletiariat dicbro pcizna tctgia miožia in si to tudi znjpctmmi! Pr'3dio mnas pride č«is <tudii za rljegal Delavci, vi iveste tere|j kalj imate pričiako-vati c.II vaših domaičih prjjatelijfv! Veste friretj, kije je \ašo mesto: V organizaciji vseli zavednih deliavcieiv!
*
PemMite: gorestasne reči se gode v Rusiiji Ti iruski baitoamji so se upali dotakniti se ceilio »maKiljenca boSljen, pod-piratelje naroda.	,
Da s'i upaOo kaij takega!	"
Vse časopisje je v zraku, seveida meščansko. Buržoazni pisuni vreščijo, da je ljudstvo razburjeno, medtem ko se noben človek ne zmeni za ta zadevo.
Seveda spadaljo (talki črncsuknj^iM k »civilizirani« vrsti ttjiudi. Kaij bdda vsi itisoči to tisoči delavcev ki se ijih je v ratznih eivilizitramih d'eželah pobilio, in drugi tisoči ki so nnoraili in marajo še u-minatu od gladu, saj ti so bamhairijii! Ti so si upali iln si upaljo celo ziahitelvati s\xt;o-do im deJaVsko diikteturo!
Ivaj bo vse te, kar je uigamijala v srednjem veku sveita Inkviziicija1, ki Ije dala sežgati na grmadah nelštetvito ljudi. Takrat se je delalo v večjo čast in slavo božjo.
Proletarce! Odipri oči to spoznaj tvoije zapeljivcei!
Ema izmeri čedinosti Kaivedmega proletarca mora biti' treznost. Le trezen delavec doseže oiilj, ki si ga ije statvi!, to je sivebodo. Ali žatiboig tje mtndgo Iftudi pni nas, ki se naciriijo z alkoholom. Mladima kaže svojo iiaobralzbo Jo pri 'čaši vina ali žganja.
To 'je vsa zabava in aiaizveldniiLo, namesto da bi se pripravljala za csvojbcdililni boj celokupnega prototairiaita. Tako popivanje ugalja setveidia raarodtnim krčmarjem.
Čeravno ije občrtna izdala ukaz proti pijancem, vemdiar ni donela Badcsti ener-gide, da hi zadela notorične pijance, kateri mnogo ziapraVjjo in ki {jih morajo vedno peljaitti domotv. Ampatk so po večini zadeli z omemjemim ukazom tiste ki niti toliko ne zaslužijo, da 'bi se megli v res nki cpiijaniM dn ki ne cgrcižsljo jiaivme varnosti,. Tiste pa>, kateri 'pijančuij'eijo n,a ■račun delavskih žuJjev, so poizabili omenita.
Sodrugi, zaivedmi komunisti! vaša dol žnost je, dia podtučite zalveidtne proletamco <e.r da jim dickažtete, da le s itreznostijo in izobrazbo pridejo do cilja, nvcfoode in nikakor s pijanim pcpevamljem, pa bilo tudi popevanijem pesmi »Bandiena rcssia«!
I.e trezni ih čili prclelianiiat idosdže cilj gl trezni in zaivedmi proletariat!
Delavec
Podgora
Delavcsm siavbinske in soroiii oiiiti
Podpisani sma-tiram za poitlrebna obvestiti delavce a spletkah delodajalcev proti
m';; obrtni blagajni za zavarovanje proti n e pros to vol |j n i brezp o seln os ti.
Naj omenim na tem mestu povod, ki so ga našli delodajalci, za uničiti to našo privatno institucijo.
Vsi e d določbe XI. člena nove skupne delavne pogodbe za sta\fotoSko cbrt v Julijski BcneiSitii, z dne 7. 8. 1922, glede socialnega skrbstva to obrtne blagajno so morali delodajalci pridržati na plai&ah dela^ev slodeče vsote: delavci I. kategorijo, to je z urno plačo od L. 2.00 dalje, prispevek delavca L. 2.00, dclo-dajafea L. 1.40, skupalj L. 4.— na. teden; delavcem II. kategorije z urno plačo od L. 1.80 do 2.59, prispevek delavca L. 1.95, delodajalca 1.05, skupaj L. 3.— na teden; delavcem 111. kategorije z urno pla>čo d>o L. 1.79 prispevek delavca L. 1.30, delodajalca 0.70, skupaj L. 2.— na teden.
Odprava plačevanja prispevkov s strani delodajalcev je prefritgama ssviljača teh poslednjih. Imiemujielm jo prefriigano radi tega kor vsak delavec zna presoditi zq-l;iatj so sa delodajalci odrekli od zgoraj cmiemienegia pridržka. DelcdaVaJcu bi bilo, v današnjem režimu, db ugled, ako bi moral podpirati z njegovim OTispevkom, od kateirega del je šel v prilog obrtne blagajne in del sindikatu omenjene obrti. To bi pomenilo vzdrževati crgsnteacijo in zmanjšati vpliv delodajalca. Mislim, da je s tem dovoli povedano!
Na(i c inonim miilmioprede še to, da preti enaka usc/dla (odrekanja plačevanja prispevkov s strani dietlodajaleev) tudil bol-ni-lkfen fcl.aigiaij.nam v celi Julijski Benečiji, če se ne bo zmal prolstarlait predčasno pestaivilli po rehu kapitalisibom, da prepreCS njihove nakane.
Delodaiialoi se namreč opirajo na ele-dačo atrtgiumiente,eljo: ako ftmio v niaši dii'-žavi potdK^rženi oni in isti zakonodia>j!i, mr kaj bi imeli različne sisteme dieUavskega zavarovanja za slučaj bclezmi. Dejstvo pa jje, da nimajo v Italiji, to Je v starih pokrajinah, nebeme delavske zavairoval-ne tostiiit,uici!l;e. Delavci!! Naij iviam bo to, na kar vas opcizarjlamio, poslednji opomnim: delddajalici nimajo nikiako pravice, na podlagi pori oimeniitene odpraive vplačevanja tozadevnih pra'spevkov, vam nadalje pnfdržgiii nav^deniih ®neskicv. Vsleid določbe ziakona pa so obvezani vam pridržati znesek, kateri gira v pri,ielg državnega zavarovanja, to ije dela^icem, pireljemafo-čim več kakor 8.— L. dnevno, tedenski prispevek' 52 stotink, kar je Mio že večkrat objavljamo potom našega tiskaj.
Delavci., M so zaposleni v sfcavblinski obrti, morta/jo torelj do 15. maia, pri kim-jevni sekcifli ali pa pri osrednijiem uradu v Gorici epraviiti v red svoje strokovne izkaznico, to 'je prilepiti vso znamke do 1. aprila. Kd^ir ne izvrši pravočasno tega, izgubi popolnoma vse direktne in indirektne pravice do sindikate', kakor tudi brezposelno podporo.
Potrebno je, da omenim še kako sc bo prejemala ta podpora, Brezposelno podporo bo imel pravico prejemati tisiti delavec, kateri bo imel prilepljene na izkaznici znamke dio 1. aprila t. 1. to te toliko znamk katere bodo odgovarjale členu praiviiil obrtne blagajne. Vse to s tozadevnimi pridržki za slučalj, ako je brezposelni dobJvail podporno pred 1. aprilom. Kdcr bi ne limel v redu svoje izkaznice do 15. maja izgubi pravico do podpore, vzllc temu da bi imel vse d.rugie pravice.
Torej še enkrat da ne boste imeli nl-kakih ovir, požurMe se. kajti po 15. majn ni ncbemeiga priziva. Podpora se bo dajala tdliiko ičasa, dokler se bo inkasitralo od delodajalcev zaostale zneske, pridržane na pilaiSah dielavceV to ne izročene Obrtni bla,gaijnd.
V	Pcdlgori smn ustamotv^li avtonomno stnokieimo sekcijo. Nekateri dtelavcl pa niso še pristopili k ntjoj. Kdior Je zavedem, ta mera pristopiti. Zapomnite si dobro, da ne bomo potom kričanja nič o-praviM, marveč bomo v stanu napraviti marsikaj potem stvarnega dleliovamjai. To-reij sodrmigii, več dela:!
Do daines smo bili Vsi organizirani, ker ■smo morali biti. Kdor je ostal izvest svoji idngamteaiclj^ bo tudti v nadalje delal na to, da ostanejo delavske vrste kolikor mogoče kompaktne, da bodlo mogle zoperstavi vsem navalom nasprotnikov.
Vsak mvednež naij prikaže rasno voljo g tem, da pristopi v organizacijo, koje smernice so razrefdna bcirbh, kot naj boljše sredstvo za materialna in moralno pevzdigo proletariate.
Mimogrede
Na dan prvega majat se je odigral • Milanu sledeči dogodek: FtišistOvska pa-trula, Jci je bila na straži pred tomrno
Pcssani koje delavci se nahajajo v stav-ki, se je srečala s fašistom Piciaccia. Med faMstovsko stražo in Piciaccio je prišlo do prerekanja, ker so fašisti, ki niso Piciaccie poznali, sumili, da je on tisti komunist, ki je organiziral stavko pri že imenovani tovarni.
Iz prerekanja je prišlo do pretepa in to nazadnje fašisti Piciaccia ubili. Bivši karabinjer in fašist Aristide G usti, ki je opazoval dogodek sloneč na oknu svojega tem se nahajajočega stanovanja, 'je pritekel Piciacciu na pomoč. Fašistavska pa trula, ki ji je bil tudi Gusti nepoznan, je smatrala, da je tudi oh komunist in 0a je zalo ustrelila. Kasneje se je dognalo, da sta bila oba, Piciaccia in Gusti, fašista in so bili oni fašisti, iz katerih je bila sestavljena imenovana pa trula, aretirani. Meščansko časopisje je dalo temu dogodku nasl&v:	»Tragična zmote1« in
podnaslov: »Fašisti ubili po pcraioiti dva fašista«. Drugega nič.
Drugega 'komentarja meščansko časopisje ni napisalo. Saj ni fril potreben. V naslovu »Tragična zmoto« in v podnaslovu »Fašisti ubili po pomoti dna fašista« je bilo povedano jasno kaj so si meščanski žumalisti o tem dogodku mislili in kaj bi sc bilo moralo zgoditi, da nebi bilo tragične smole. V omenjenem naslovu in omenjenem podnaslovu je jasno povedano, da je tragedija dogodka le v tem. ker sta bila ubita mesto dveh komunistov dva fašista. Aka bi bili ubili fašisti dva komunista, hi bilo vse v redu-Nebi. bilo zmote in nebi bilo tragedije in policija nebi bila aretirala ubijalcev.
Re,akcija se ne zataji niti kadar žre svoje otroke. Ona ne vidi več pred seboj nasprotnikov marveč le sovražnike. Med vojno pa so nas učili kako se mora nastopati proti sovražniku. Med vojna smo imeli generalne in velike generalne štabe in ti so izdajali vojna poročila; IM Mčeraj&njem spopadu je naš hrabrli potk pobil pettiisoč sovražnih vojakov. - Po bitki pni A. je ležalo na tiloh vsvoji ktrtvipet-najst.tfeofi sovražnikov pešcev. — Naša artilerija je umičita do tal 'vse vastt in pelbfila vse prebDvalc-o ker se je sumilo, da so pomagali scvrtažniku. — Kdo se ne spo minja takih in enakih vojnih poročil? Ljudstva so ploskala, d m>estih so prižigali sveče na čast zmagovalcem in meščansko časopisje je sejalo seme sovraštva na rodovitna tla. Imeli smo orgijo krvi, orgijo sovraštva in smrti. In mi smo se rad ovali kakor da smo na svatovski pojedini. Vojna je končala, njen duh pa živi. Srca so okanm.enela in so o-kamenela tem, bolj čim man} so prestala gorja in bridkosti. Mi smo bili sovražniki vojne in smo ostali njeni nasprotniki. Zalo ni vojna uničila naišlh duš, ni oha-mencla naših src. Izpraznila pa je do dna, dušo buržoazije in njenih žurnalis-tičnih ldlwjev, ki danes v dogodku ■» Milanu ne vidijo drugega razun pomete. Krvavo, tmgično pomoto, toda le pomoto. Zakaj njihova duša bi vžktala in Srce bi vriskalo veselja ako bi bila padla dva komunista.
Kam ste izginili slart bojevniki, ki sle slavili junaštvo svojih nasprotnikov kadar ste 'jih premagali. Bili sle bojevniki in ste vršili svojo ddlžnost kot bojevniki in ne kot zverine. Kam so se skrili tvoji nauki, Machiavelli, ki si učil, da je poraz nasprotnika nujna potreba nikakor ne duševno in srčno zddoščerije. Buržoazna reakcija ni lev, ki zadavi plen, ki mu je nujno potrebn, da se nasiti. On je kakor tiger, ki d,mn vadi krvoločnosti, ki se veseli brespolrebne krvi v kateri hoče gaziti ker i> tem in samo v tem ima veselje. Ta reakcija, ta gospodujoča bur-žoazija, ki hoče usiliti svojo moralo katere bi se je smmoval sam Torguema-da, niti ne sluti da je podobna pariškim visokorodnim prostitutkam, ki so po porazit pariške komune plesale v elegantnih čeveljčkih po razmesarjenih truplM proletarskih revolucionarcev.
Buržoazna reakcija se ne zataji. Vedno in povsod je enaka. In mi se ne čudtmo ko je proglasila krvav dogodek v Milanu kjer sta dva imoža izgubila življenje, le kot tratgično pomoto.
Še Kajn je bil boljši.
Razprodajale) In poverjeniki!
Poravnajte nemudoma zaostale račune!
no kaj poreko ljudje, vseeno je ali je to, ka,r delam Škodljivo in nespametno ali koristno in pametno. Bes sem egoist svoje vrste, tega ne tajim. Tudi tetga ne tajim, d.a se rad udajam svojimi instinktom. No, in kaj zato? Ali so drugi ljudje, ki premagujejo svoje instinkte boljši od meno? Nič niso boljši. Dobro jih poznam tako ljudi in vem, da bi imel vsak rabelj nad njimi posebno veselje. V javnosti, ob odprtem odru, premagujejo svojo instinkte. Toda, ali si kdaj videl, ikaij so godi za kulisami? Nisi! Tom bolje, ti pravim, ker ■mn, da nisi nepošten in ker vem, da niso tvoji instinkti ravno slabi. Vedi, da so Jjudjo že po rojstvu slabi to hudobni IVsak je egoist po svoje in vsak dela najraje to, kar je v seč njemu, ne ozi.raje eo, ali je drugim koristno in prav ali ne. Pa naj bi se ravno jaz oziral na drugo, čemu? Ravnam tako, kakor dehtijo vsi. Dolam to, kair je všeč meni to mi je všeč ■tembolj, čim več nadlegujem diruge, zlasti one, ki jih sovražim. Seveda- Sovraštvo je grda ireč, grd egoizem. Rad priznam. Pa xni povej, ali je marida Ijubeeom manjši e-goiz^mi. Nič ni manjSi. Ljudje ljubijo radii pvdjo srečo pt'av tako kakor sovražijo radi svojega vtžitka. Tvoj gospodar te ima (rnrt, ker mu donašaš s svojo spretnostjo dobiček. Mene ima rad, kerr veliko pijem jn mu žnaAnm novce v blagajno. Ako ne Iti bil pijuuec, pa me ne hi imel vefi rad. Grdi ljudje so pijanci, pa glej, kako jih lastniki žganjairnlc 'Spoštujejo, Vsak živi na račun drugih, vsaka nesreča donaša tujcu srečo. Kaj ne poznaj edino parnot-nega rimskega pregovora: »tvoja smrt je Dinj« Mvljeuje«. Tako živo IJudj«. Uničujejo drug; drugog»r drug dimgemu škodu-se iu<xii>el>ojuo sleparijo, lažejo si v
obraz im si delajo obemem poklone, govore o bratstvu, o spoštovanju, o ljubezni, o poštenosti in drugih takih rečeh, ki tvorijo temelj današnjega družabnega življenja, katero jo v resnici tako grdo, da, grše in hujše od Dantejevega trpljenja v peklu. Nisem seveda nič bolj.ši od drugih. Le, da ne maram skrivati mojega veselja nad tuijo nesrečo, če mi !jo dotičma nesreča všeč. In zakaj naj bi skrival? Saj mi Je vseeno, kaj mislijo drugi o meni. Dovolj mi je, da nimam še nobenega povoda si odreči spoštovanja. Kadlair se ne bom mogel več spoštovati, tedati se obesim ali pa utrpim. Sicer se pa nadejam, da bo izvršil lahki strup žganja svojo dolžnost nad meno} prav kmalu. Tedaj te pridem pozdraviti in bom vesel, če ne boš podo-bsm splošnim značajem te gnile to ostudne družbe.
Ko jo izpregovoril zadnjo besedo, Je iz praznil drugo kupico in izginil skozi vira ta v lep, toda vroč poletni dan.
* -------------------
Tak Je bil Jezuai. Original od pette do glave. Ker je posečal vsak dan skoro vse tržaške prodajalnice žganja, sva se Srečala skoro vsak dlan. Ali je čuda, da me je pričel zanimati, čim sem pirehaijal v zrela mladeniška leta Zanimal je vse, mene še posebej, čutil sem, da mora nositi v srcu vodno odprto in svežo rano in sem čutil, da skriva njegova teorija o morali in življenju to rano skrbno to ljubeznivo, da so ne bi pokazala tujim poželjivilm in nevrednim očem. Mnogokrat se ml je zdelo, da tvori ona rana Hmoter njegovo-ga življenja. Saj sem g* videl mnogokrat, kako j« na skrivnem pretakal solze. V takih trenotkih ni bU pijan. In njegov
smeh, njegov ironično bolesten smeh je govoril več nego vsa njegova teorija. Ej, Jezua! Se sam sem trpel s teboj, še sam pomagal v mnogih zimskih 'večerih, zagovarjati tvoije teorije, ivejjo žalost, tvojo odkritosrčnost. Polagoma sem si pridobil Kje govo zaupatrije im ma cpetcvaine prošm/je mi je odkril skrivnost svojega življenja.
Bilo je jeseni. V prodajalnici sva sedela sama. Zunaj je doževalo. Ali poznate tržaške jesensko deževne dni? Ne poznate jih? Blagor vam.
Sama sva torej bila. Jezua se je vse-del na majhen sodček v kotu žganjarni-ce in mi povedal naslednjo zgodbo:
»Sem sin meščanskih starišev. Očeta pa nisem poznal nikdar, kdr ije umrl še .preiden sem prišel na svet. Mati mi je pripovedovala, da je bil dober mož in šo boljši oče. Poleg meno je imela mati še dve hčerki, dve moji sestri, eno dve, eno pa štiri lota starejšo od mene. Kmalu po o četovi smrti je morala mama oddati trgovina Sama je pa prevzela mesto oskrb nice pri nekem benečanskem grofu. Delala je od zore do mraka za nas, za svoje o. troke. Hotela nas je izšolati vse tri, pa se ji ni posrečilo. Ena sestra se je učila za šiviljo, druga pa je pomagala materi, dok ler se ni zaročila s človekom iz bogate rodbine, ki jo bil vrhutega šo ostuden pi janček. Jaz sem bil končno namenjen v šole. Izvršil sem ros vso gimnazijo to se vpisal v jmdovansko vseučilišče. Tedaj sem imel dvanajst let. Za življenje to vse šolske potrebščino je skrbela moja dobra m skrbna mati. Le kasneje sem si ne: kaj prislužil s telovadbo, v kateri seim bil zares mojster, če me opažuj«S, boš videl
v	meni starega telovadca. Dvajset Jat ma
terinega to sestrinega žrtvovanja. Dvajset let materinega in sestrinega dola zame To je bila moja bilanca ob dvajsetem letu. Vendar sem bil zadovoljen in sem čakal srčno dne, ko mi bo dana častna naloga, da povrnem sestri in zlasti materi, kar sta storili zame. Kakšno je bilo naše življenje v teh dvajsetih letili, no bom govoril. Odreči smo se morali vsemu, vsakemu naju-ediolžnejšemu duševnemu vžitku, vsaki zabavi. Delo to uk. To je bilo vse, kar sta videli dve sobici, ki sta tvorili poleg 'kuhinje, naše stanovanjc pri grofu. Pa je bilo vsaj to to nič si nismo drugega želeli, kaker, da nam ostane ta služba, dokler ne dovršim jaz svojo študije.
Pa je prišlo drugače* Mojo mater je zadel nekega dne rortvoud in je ostala popolnoma hromia. Čez mesec mas je spoštlji-
vi	grof vrgel na cesto. Ravnal je pač tako, kakor jle to starat navada aristokratsko sodrge. Mati ni bila sposobna za nobeno delo, ker ni mogla hoditi. Sestra js morala zapustiti delo in se posvetiti materi in meni popolnoma. Saj mati ni mogla, niti ni smela bti brez človeka, brez duše ob sebi, ki naj bi jo negovala, to jo tolažila
V	treh mesecih smo porabili vse materino prihranke desetletnega dela. Jaz nisem« hotel nehati s študijami takorefkoč v trenutku, ko smo se vsi nadejali, da jih skoro dokončam in postanem tako koristen s(bi in družini. Vedel sem pa takoj, kaj je moja dolžnost. Mati in sestra nista mogli več skrbeti zame; še zase ne. Moral Smn se torej udati misli postranskega za služka, ki bi zadoščal vsoru trora. Tomu bi siužilo moja spretnost v telovulbt. In ros sem se vpisal v cirkus, kjer so me sprejeti radi kot člana telovadno skupine,
koji je nedavno Izginil drug. V onem letu sem prepotoval s cirkusom skoro vso Ita-liijto in pošiljal diomov polovico zaslužka, kar je vendar zadoščalo za mater to sestro, ker je bil moj zaslužek vsekakor dober. Ljudstvo me je aplavdiralo to ravnatelj cirkusa me je imel rad. Jaz sem pa v prostih urah dovrševal svoje zadnje študije. Todla prišla je nesreča tudi do mene to nova nesreča do družine. Kakor da je ležalo nad menoj prekletstvo izgovorjeno na smrtmi postelji.«
Tu se Je Jezua oddahnil in me naprosil za čiašico mamljive pijače. Ko jo je iz-pil je sedel znova na sodček in vprl pogled v tla, kakor da Ja tam na kametiitem tlaku zapisana njegova usada. Po kratkem odmoru je nadaljeval:
Petindvajset let je tega, kto so nastanili naš cirkus v amfiteatru v mestu Ne-apedjiu. Talkrat sem se pripravljal za zaeteji izpit. Dva meseca smo bili že v mestu, to vsiak večer je bilo gledališče polno, Od nedeljah smo prirejali po dve pred stavi to v cbeh je nastopala naša telo-vatdna družba. Meni je bilo to všeč čeprav sem bil docela izmučen. Dostikrat sem bil utrujen do obupnosti. La meodoljiva ljubezen do matere in sestra me je krepila, da sem pretnaSal vso. Vsaj sem dobival od doma dokaze tako iskrene materine ljubezni, da bi bil le nepoštenijak cbniipavadv zadnjem trenutku. Se sedaj ne pojmtoi, kitko da nisem podlegal otaupu to utirusje roesti in sam se Cesto čudim vpliviu materin« ljubezni.
Takrat nisem bil hudoben, niseoa sovražil. Moje srce jle bilo polno ljubezni in svet se tul |e edei paxmw4hen zanje, časih
se mi zdi, dia so vsi mladi ljudje dobri. Življenje Jih napravi hudobno kakor je napravilo iz mene pijano barabo. Fej!
V	Neapelfd torej, sredi največje utrujenosti to naj lepšega upa, na pragu v življenje, ki se mi je zdelo bajno lepo, ije umrla v meni ljubezen to se porodilo sovraštvo ttako silno, da ga more le smrt ugonobiti
Na nedeljo v decembru smo imeli zopet d\a predstavi. Večerna predstava je bila na čast naši -telovadili družbi. Gledališče je bilo nabito polna Ko je prišla vrsta na nas, smo stopili v parter trije mlada in lepi telovadci Naša licia sa žarela to izpod tesne rožnate telovadbe pletenice so drgetalo mišice kakor ob pričakovanju na vroč poljub. Ej mladost, mladosti Najina tovarišica si je ovenčala gla vo e marjeticami to midva, a tovarišem, sva si tudli nabavila šopek marjetic. Ali naj ti povem zakaj smo se aaljlubili baš v marjetice«? Saj pač veš, kaij pomen ja pri nas marjetica Visoko pod stropom so nas čakali trije tralpazi to zdelo se mi je, kakor da hrepene po nas, po naših razgrc tih licih, po naših drgetečih mišicah. Ljudstvo nas ja aplavdiralo koj ko nas je zagledalo in mi smo se dvignili kvišku po vrveh kakor veverice. Pod stropom je šlo iz trapeza v trapez, iz rok v roke in iz boka v bok kakor da imamo peruti. Bil sem kakor v mrzličnem plamenu. Orkester je ponavljal »voje vesele koračnice in aplavza ni bilo oe kane«, ne kraja. Dm krat, trikrat smo ponovili svojo drzno igro. In še niso bili siti naiSe nevarnosti. Bili smo utrujeni to se spustili izpod stropa na raztepena mrežo kakor m '	‘
Delavska šola
DELO
Odkar (je zginila mana v nedosegljivo, nebeško ozraičije, proizvaja člotveška dtružha iz delom dvolje žiMjieniake potrebščine, pa naj prihajajo iz -proizvajajnega pjrojceisa diirektno. kot take, ali pa zav-zearualjoi prej pc&aisitnot-zavoizAana obliko blaga-vredlnosti. 'Dela in pnoiz/v®|jiatoa sredstva (zemlja, Huda, rastlinstvo, o-mcldje itd.) sta nujna, neotohodraa činitelja vseh proizvajalnih sisitetodv! Ta diva či-aitielja mahatjiamo v proizvajalnem. procesu povsod an v vseh čatsih: od prvotnih, »torih komunističnih občin, preko suženjstva to toačansttva., do sedanje kapitalistične dolbe; povsod stopa delo kot proizvajalec žCMfjenskiih potrebSčin, oziroma potrebščin in blaga-vrednosti ali v ka/pitel isti&ni d!c(b$ poleg blaga pred-stsem ntadblaiga, nadvrednesti kar je najznačilnejši odznak tega sodoibnega — za proletariat suženjskega — gospodariske-ga ukladau
Odino&aji, 'v katerih se je delo zdlru&e-valo s proizivialjalnimi sredstvi so utismV ,H gospodarskemu sistemu veatkckmat sverj poseben pečat, v kiaiteffem jo z:alvzcmal d!> lavec-proizvajaleic svojo posebno, opredeljeno staMšiče. V .prvotni komunistični db&ini nakopa etn kdt svcftcldon obfatn, dalje ga vidiimo kttt -sužnja, v sredn jem veku kott tlačana in v sodobni 'kapitalistični proizvajalna debi zavzema mesto proletarca.
Pa naj- sl bodo prai-ava^alna ercdsfiva že tako ogromen falktcir prcccjvatjatactm procesa, breiz sodejettvia) žSvega dieto ostajajo mortva, neproduktivna masar, Sela pristop žii'vie@a dela tudi njih nekako o-živofcvori in iiz proizvajalnega, proteesa jtfidie ndv, poltreSben, koristen produkt. So tako razsežno in plodonoano polije, vsi ogromni zakladi (rude, maijdicmršeinejše o-rotSje in stmojii, ki nam predstavljajo prav zaprav v pretežni večini te -historično d slo, delo prejšnjih generacij so v produktivnem oziru breapomoč.ni elementi, {Se se me spofj^o z drugim, živim elementom — z delom! To vsakdanje, živo, proizvajalno delo — in me grunti, kapitalii, ton fini, testamenti,, f;abulaci'je, dojMčki, dači itd. — tV.oiri osrčije družiabneiga proizvajalnega, procesa in ičtaveške družbe same (kiistar&čea materializem), to vsaikdarij e, živo, pirdilzivačateo delo stvori tudi osrč»je pmlcitarskegia nauka., nauf.nega mairaizma, ki nam kaže pc>t to prole-tanskeiga suženjstva v svoboden, sodoben komunizem,
Ker pa smo Se taka zaverovani, da je bog ustvaril pred patr tisoi leti nas in svet in se že v >slyettldpi semsknh sporočilih —T .fejvzemši Adamovo debo — pojavlja poleg pototefoščiin tudi že blago — vrednost; sodobna kapMistiiana d-oba' pa je blagto in vrednostni aakon posplošila,, se lahko tudi deradmo:	kar nam priroda
dalje, nam diaije zastonj (zrak, vod,o-dieSev-nico, nkiibdtelano zemljo itd.) 'če si ni db-jeatni človek prilastil tsudi nald temi elementi kakih »pravic«; kar pa nam človeško della proizvaja, sjadobiivai obliko hlagar\ircdnost'i, kii sa zdii pnMrSnemu o pisrcivaJcu — kot refleks predvsem srdab-nih 'reailnnh ramieir (bistrplSsn jnaterž®-ližem!) —• nekaka- priredina, samonikla o2-li;ka. Sevedai nimamo tu v miislih le tmem jalnn vndnest (2 kig mciko (je 1 pair klobas S« 1 fcnjiiga,..) in m uporabne vrdd-nosti, to ije orno vrednosti, kii jo ima na pii.mer tes kmiba. m »a^neiga 'ter je sivcj-»tiven.a mhoi proiizvaija.lnim »'tetemeim, in ki. jj5 v meščanskem — predvsem v kapita Usttčncm — pTCi^ATajalnem sistemiu no-stte3,%a (pcd';!;,ga.) miemjailne vrednis^ti. Nam je <0. obMka v»Wdl teiga, dldbro dcilla in- nas popcJncma sadovc^iuji?, ker sftnH ftr 'laffaiiat Se mta?.nn. ped n^en^m n-plivotn ker se m-ra sodobni komunizem d'ia-lfk*t.ično, +o je vsMl danih mnteraataih pred«pc®ojc*v Onist-ortSen matemiaJhem!) nitfjno iz nje irasviti.
'■ Spu.Wi M se pa le v ssntfmc.ntalno re.i7:i>r.avljianj'?, če bi spričo suferJ; skci^a
pire-Ieiafpa tn-aipmara ju-ksip»‘.ni>i*.u frakesmKii p-Tcm de&» fsz zavestno McvseSko delo tudi na deHo žir vrtli; to '?i morda sroSnif-Sai bndl':ičnosit do-vriVi; mii Jih gr.rfto prirSteKiaimo k prcdnei.j-*feim sfpcdsivrm čn -se lahko braniimb prd-ti' očMkom ptrVodcakivftCv s tsik^Vo^niem ra to, da (je »tori fcMdialdc pri^lfl-v-al tudi čkvrka in nja»mto delo k produkcijskim srni :'!VrTO'. Nem je toreii m «*da^ dovolj, fto o’:rtmo dcflo s etoM&ča, ekuroSkcRa dela in eioeir z rfliTrodavoMb^banriga .riPcjeta|$afta. proti kapiitoliatiičmi bufnžc®zi-
ji. Tudi nam ni iskati v opredeljevanju delovnega problema movuh poti, ampak kot marxis'tom nam papolnoma -zadr^tu-je Mairx-Enge']sova cpsredeliitav in to tembolj,, ker nam — kakor Masalrvk v tem ozTtriu pirav prLipomilnja — problem detla, ki je osncivna podlaga marx:izmat, v vsej po MaTX-Engc)scivi ilčtfflraitiuTa ne kaže ni-kakciršnega rair,v:);.a; mi stojimo celo u-porno na Stališču, da smo v tem ©siru celo nazadovali, udajajoč se poipctooma upliivom msilcbusržcaaaiili inteli gon tov. Cmerikajvo pandarjamje wlavoratori del pensie-ro« in »lavc-ratori del foraecio«, fcvalificiirfaneiga in »nekvadiiifioiranega« dela nosi navadno na sobi to irciakitionair-no poteaoi, ki onečiašča problem dela in brez povoda privilig-lira oeiircima degradira delo in delavce same. Da, mi tičimo v teto oizini še zelo glrbcbo <v inteui-genčnio-buržoiazni fuzileiriji in to ne isamo pr\’akli delavskega Taizroia,, kot »Intvora-tcini del pensieiro«, arrjpek tudi vrhnje plasti dela.vcfV siamih ulaVoratori del braccic« kot kvalli{'jo'inanih ddaveav. To se je dajsKlvono pcfeazailo tudi v -ruski revoluciji, kijer so 'lakezate »kiomunističine sobote«, kii ijih j.e Lenin s takim navdušenjem pozdravil in k,!; 'imajo iza prole-itarako reorganizacijo in paTicenitev dela ogromen pomen, le medle uspehe.
Kako pa nam jo opretMuti prebitim dela z tnac-xr,3tičneiga staH-iš.ča? V glaivnem se da ermačiti Mair.v-RngeJeeivo kritično stališče narram posblemu dela v tireb smereh.	k«,j je s tafeoav.anim »du-
ševnim« in »rioičmni« defom, >»lavoraitori del pe.nsii:iro« in »tovoratori del braccio«; dmugič, kaj ije eocialnio in inidiiviLduatoo delo f.n slednjič ocenitev dtRo, ali vioed-nest dala. Mimogrede so doitaknelmo »kva lifickanega« in »nekvalificiranega.« dela, mastesrja ilndiustrielne^a in agrarnega dela;, saecifiikalcilja dela in delovno gibčnosti itd.
Mara (in Eengels), ki nam ja ultemelj.il
v	Kapitelu historičen m&teaial.izeim, to je nauk, da sid materialni odnaSaiji podlaga vsem dnhicrvtnim predstavam človeštva in da je pi’edvsem od iramvdjia prciz-vajjialnaga prreesa cdlvisen tuid.i -razvoj človeške družbo eatoe, Midi le v materialnem »Točniem« dolu, in sicer v njeigdvi »nfHovadifir.uranim clhliiiici (un-^kiilled to-boua-) podteigo v,somu deiliu. NcsLtel.jim ‘tega matetrialneiga »roičneig.a1« de-l-a, ki je Ibillo in Ije v oziim kakovosti in »vreidno-sti« najbolj omalovaževano in najbolj zasužirijieno delo, so v sodobni loapdtalis-tični diruihi v mamdističnom zmlslu pravi profetorci. Falbcrični in tomeičkd diateivci, rudairjd, itežaM, itdi so izraziti predstaiv-nilki pirioleitairtiiata in tvorijo v proizvaja/l-nem delu pretežno vsčino. Mara navaja milmdgrdde neko BnigloSkio staitristiko: Od 18 militjonotv prebilvalcelv Angliije 'je 11 mtilijionov (unskiilled labonsr) 4.650 tisoč sreidnjib iraarodov, 1 mil. lairisltickinatav in petkteugi milijon bairab, zločitnioav, vlačug itd. Unkkiiilled labo/ur, to grobo, ma-tenialn-o delo ‘tvori v vseh gospodarskih sistemih podlago proiKvatjalndga prcicesa. Če se hoče toliBj prolejtiariat, kot no^itieiij tega dela ostvobediti te suženjskega položaja, če si hoče skirajišati delovni čaa pri tem ma-toriatoem delu in si usvojiti več prostega časa aa svoje duševno udeljstvo-vairtje,, prihaja' Mara do zaključka-, da moma proletairiat pritegniti tudi vse kategorije diušetvnib delalvcev h maitetrielne-nvu, »iročnemu« delu. Kajti: »carstvo sivo-bode pričenja v rei.^tnicii šele 'tata, kjer se neha deto, ki j-s wsledi potirobe in zunanjih 'ckioilncsti moramo opral viti; po svoji naravi si razprostira onkraj melja prave materialne prodnik rp.je... lomiknaj ipJni&s-nj.a ra;z!vo} feloveišteeiga udojstvclvanja, ki Je samo sebi mm, pravo oairstvo svo--!wde, ki 'se pa more le na. camsitvu maie-rietoih blag kot njegovi podlagi bujino •raznvastii; skrajšanje deWvntt1?ia čiasa — 5« njc.gov telmeljn.i poigicij.« Vslad toga pre vaja Mara vso dalo, k;L ni v neposrednem stiku s proif3vaijalnim praceacta. v kategorijo dola prostega •čiasaf. Vsa dnnalSnjia ‘Specializacija dela (v sm.eiri čisto duševnega dela toroij odpade. Vse umetmiSko ude^siSv.ova.nije, vsrj flloiziotfičmo nazmižlJanje itcL preneha bili izključno delo posebnih kategorij., ter pc&tane svobodno o pravilo človeštva, ki s® je lahko vsak po svoji volji in nai«njiemju udeiežuja Večkrat slišimo ia buržioaizmio inteligentnih vrst., da. mnista ne razume umetniikov, da potreb#® umetnmke v®gc'je. Aimpaik mi smo tudi prepričani', da te vzgoje ne micre druga.če doseči, kalkicir da se sama udeležuje umotniMik0ga udejsKivtoviajnja. le na ta način preneha biti duševna kultura le last izvoljencev in stopi z »nebotičnih višav« v realno življenje sanno. V tem tiči
cjlaimi od zna k prclotarske duševne kulture. Sicer tcžii Ileinie: »Samo s strahom, samo ;z gnozo lahko milslilm na dobo, ko pridejo ti nunaičnii aialšiloi podob (proleta-riat) do vlada S svojimi žuiljavimi iro-kami razbijejo brez usmiljenja vse mira-moliinate kipe lepote, ki so mi tako pri srcu. Moje Poetzuje bodio služile drogirju za vreiSfce, kamor dene kavo aHi nesni tobak za stare fcOkence bodoč,nlosti. Jej mene! Jaz vse to že naprej vidim; in ne-izrečna žalost mo prevzema, če se le spomnim na žailcstcn konec, 'ki prati od strani -zmagujcičega proletariata, 'moj im verzom, čo ile pomislim, kako se ti moji verzi nin^č.ijo v torezdinu z vsem starim, romantičniim svetom vred ... «
Ampak ta tožba ni nikakor sttvarrr.o u-telmeljcna. Heine ni užičval siccir udobna sM dvom|!h pesmikev, venidiar 3xrsža v nje/j precej osebno sentiimientalnoon. No, on sam pa. <se daljo tcllia.žii: »Če ne mioirem zanikati celka.: da itmajio vsi Ijiudije pmaivi-co jesti, som prisiljen sprejeti tudi posledice ... Naj eo uniOi torej ta stori svet, v kialctrsm ij>e čednost* propadla in je te c-goi!,7.em bujno predeval teir je ®ovek izkoriščal 'človieika. In btegor drotgiii>Ju, ki niapralvd srSara* to moiiih poezij 'tolOko vrei?i.?,.« Tako Heine! Raj pa naši Hei-ni-či!?
(Dalje prihodnjič).
Sodrutti, kateri so z nabiralnimi polami, katere smo jim poslali tras brali kako svoto, naj nam jo pošlje* jo čim preje.
Upravništvo
isiov HbiHium
za skupno akcijo v obrambo razrednsga boja
Izvrševalni odbor Komunistične stranke j c poslal maksimalistom naslednje pismo, v kojem se pred* laga skupna akcija za obrambo raz* rednega boja:
»Vodstvu italijanske socialistične stranke«.
»Položaj v kojem sc danes naha* ja delavsko gibanje v Italiji, težav* ni pogoji, v kojih se mora razvijati in preteče mu nevarnosti, — vse to mora usiliti onim, ki izjavljajo da hočejo ostati zvesti principom raz* rednega boja, da združijo vse svo* j c sile, v obrambo proti kapitalist tičnim napadom in likvidatorskim poskusom reformizma.
Naslanjajoč se na vaše opetova* ne izjave, da hočete sodelovati s komunisti, izjave ki so bile dane na zadnjem kongresu vaše stranke, vam predlagamo stvoritev bloka naših obojih strank, ki bi stremil za skupno akcijo, inspirirano po principih in ciljajočo k gori orne* njenim smotrom.
'Ako bodete sprejeli ta predlog, bo mogoče takoj ustanoviti parite« tičen odbor, ki bo imel nalogo pri* praviti konkretni program ter bo takoj na to pričel z delovanjem.«
S komunističnim pozdravom
Izvrševalni odbor K. S. I.
Kako vršijo Rusi prosvetno delo
diruiziba,! Braniteljev »govor je bil večkrat prekinuen po publiki z cdicfbtra)van|jeim. Ne daleč cd meni sta seldteii dve mladi ptičici, tepa opravljeni in izdelani. Trebalo bi videti njiuna resna, bojeaa obralzka, kalko sita •zasledovala igro. Za njjijiu je bilHo to več,, kot naValdna igleldališkiai pred-s(i2iv.a>! -PubCiitoa <je obstajala iz delaVoev, StuidiLnaljoi!« mliadiine. Na dnaižfjih prceto^ rih so se videli tudi buiržoalzni Ijuldlje. V plavži je odg:ivtal:lj«l siirroikcivnj ak na mnoga Vprašanja,, ki so jiSh stiavljiali na list-koh. \I'praišan'je: Kakio se naljhoClje varuje proti sifiiMju? Odigrivior: N!a|j se ne občuje z ženskam^ ki se jih ne polmia. Da niso biili vsi listki poislamii iiz poredno-lti, pričajo edgovori kakor: »Obrnite se takoj na zdra^ika!«
prepad. Stopili smo na tla, ki »oi bila kmalu posuta s cv3ljem. Ješ, još, J« odmovalo cd vseh »trami. Ravnatelj je prišel k nam it! iraa piro-i'1, da 'ponovimo že enkrat. To-vt-iiš in tovarišica nista liotek, Preveč rta bila izmučena. Tudi jaz sem bil truden, Truden nt navdušenja in od napora. Nog« »o bile trde in raki cdrrveneli. 'peda lj «nJ‘='tvo -je t-Mvi neJajpircsmo in ravna tclj tudi. Pnifel j-3 k meni in mi obljubil iititBik, 'o ponovim sam iigrcu Tovariša sta mi dovcliia. iStoitnk, stotak! Ka‘j vse lahko iKikupim materi in sestTi! Materi celo mal voziček, da so bo v njim voaila ipo ulicah
v,	Padovi. Za mater, m sestro! Sprejmem, jifcm cdgovoril.
, In zapet »e.m se dvignil v zrak, a ni šlo več tako kakor prvič. Nič več nisem bil podoben veverici. Priš*l sem do trapezov. Poskusim 1’rvlt, drug K. Gre. Orkesler svira in ljudstvo aplavdira. Letam s trapeza na trapez v drznih skdkih. Kmalu se pa nisem zavedal vat ničesar. Godba je »fiihniltt ta v gledališču 'je zavladala tišina kakor v grobu. Men« je oblil mrzel poit. iioke so mi že odpovedale in v glavi se ml je nekaj vrtela Saj sem vedel, kaj pomeni vsa te tišina, to turobno molčanje. Moml sem tevfršiti ša zadnjo številko. Skok s prvesga tuafteza v tretji rriimo drugega pod njim. Daljšava je bila deset me-tiw. Bripra-vim se brez obotavljanja >v spMv^enn strahu. Zagugam še enkrat, dvakrat, trikrat in se spustim.
Pri tretjem trapezu seim spoznal nevarnost v hipu in sem aaklel. čul sem še krik v gledališču iz ti*afierih grl in potem nič več. Ljudstvo je imelo dovolj. Ko som ležal ua ticji v k(t¥.i, it- imelo dovolj,. To
ljudstvo, to umazano ljudstvo je potrebovalo mejo nesrečo, da jo zadovoljilo svojim razdraženim Čiivcem. Prokleto^ stokrat — prekleti! Zavedel sem se šele drug dan in spoznal takoj, da sem izgubil desno reko. Moja mati je čitala o nesreči v novinah in umrla par dni potem v groznih srčnih mukah. Jaz sem pa zasovražil to ostudno družbo, zasovražil srčno In iz duSo. Ostal sem sam, brez matere, brez ljubezni, brez cilja, a pohabljeno roko.
Proklestvo kakor da jo bilo izgovorjeno na smrtni postelji. Kjer ni ljubezni, tam jo »ovraStvo. Pri meni ni nič več ljubezni. Ves maj trud je bil uničen. Vse moje hre-penejo je splavalo po vodi. Uda! sem se pijači za vedno, da negujem ta čut so vra&tva; kii mi žge srce in dušo, da uničim polagoma Se sebe. S trapeza sem pal v lužo, v gnojnico. Pusti, da dokončam v njej siyo,je bedno žlivljertje. Tu se počutim sedaj dobro, dobra zato, ker lahko prenašam njen smrad po mestu. Več ne vprašuj, zakaj in kako. Nalivaj,, kadar ti naročim, in pusti da vživaim vsaj to, kar mi jo dodeljeno. Nalij še čašico in bog s tabo.
Tako je izpregovoril, izpil čašico žganega strupa, se zavil v svoj strgan plaši in stopil na ulico, kakor pekoča vest in nozatajen greh. In srvi oMakii so letali nad tem sovraštvom kalkor mora, nad tem iz družbo porojenim in v družbo šilečim sovraštvom, ki je hodilo po tržaških blat nih ulicah kakor javen greh in javen očfflek.
( Komac
pred sodiščem
Že cd Lessinga, Voltaire-ja in še od proj so gcivc.i o glediailišču koit »mctrailni ustanovi«, ki upl/te na družabno jaivno mnemje. Tudi v delaiviatkoim giibamtju (in naiiu komumistžčmi	stranki ne miapjka
poskusov, izrabiti oder v prlclpiaigaailcLne in izojbražeivalne, prosvetne svil)e. A p> raambniih rezulilaiioiv se doslej} še ni di> seglo. Istealo se je dcjbriilh prolelSairskih in rUvioludonaiiiniih iger, iin teh ravno še ni. Rusi, ki so ve-lilkii imioijstri v propagandi, detajo drugače^ Ne Ida bi se čakalo še na genija,, ki ni še roljen, se je v Slov, Rulxyi razumelo postatviti gledla.llišSe v sluižbo prcpagBtade, tako n. (pr. v obliki »sedme obravnave«.
Pilalkalt naznanja.: »Soldlna cbravnavna prati prasitntutki SaboirelVi, ki [e okužila ndieičega armiista KresKOiamova s siifiliscim« Nastiopaijioiče osebe:	Pirostituitka, vojak
■;n njegov prijiafetltj to jiJte vojiaiSnice, brat obtoženke, igol>pQd,:m'jia, študent, zdralvndk ■kolt sitiroik/ovrtjiaik, jatvni obtclžiitelj, difiav-ni praivdimik to branite^, s.adnil<i, tipi, ki jih streičutj;emD dan 'na dan. Strokovnjaka igrai resničen zdravnik, ostale u-Icigts so zasedene draloma po igraOlclh, de-■lorrjaj po agifcaitorjih.
'Igra sama se odiiigrrava v cblilkl obravnave pred ljudskim ec:du?i5etm v ScivjeMd Rusiji. Rde,č.i airmist prSjuaveduje, da je šel nefoeiga p^oistega popoldne s avojj im pr,l:iaiteOjem na izprehcid. Sedla; sta. na neka kj!ic|p, na karte,ri je sedela obfcožieln-ka, ki je izglodala zelo žalostna in je jiekaflau Driljatelij jo (je Mprašal po vzroku Žaifcistii, priiSlio je db raizigiomotra, sp.remlija-la isrtia jo domov; edem odide, drugi esta-ne, — zjlutraj ga poprosi za denair. Čez par t.eini:v se dicftači pri njjem Bitiilis. Domia,, na deželi ga •Salka nevesta.. Na pri-givarjjiainje izfkuišenejšega plriljialtelja, vloži tožbo. — Pr.'|’ia'trei5j pritrdi njegovim iiz-jatvam. Gci-ipoldinjiiine	tejan-e preldicSjo
temno sliko živtfenjla	prlostatiutk. Brat
■njen, 'ti!(p to Jjudstlva, niitzar po pokliteu, pripoVadluje predizsgcidioMno:	Oče je bil
neizuičen delavec, sasit.m (je ©la e šestnajstimi leti v slulžbo »k gofipcdi«, čez poil-druglo leita pritrkai, <noiseiSa, na bratova virartli; sprtijel >— naravno — je nisem. Krij ije nelki ipostalo i!z nje? No, virnila, in zoipet se je vrnila k njiemiu, a dolgo ni cMailai, ncikoMkio časa j:o bila v -nelkcm bordelu. Imela jo tudi ive^krai1. slušfoo, a edišla Je veldno zopet	na »bou.leva,i'd«.
Oiirdk ji je potzmcije um,ril. Ali ^0 cbtležen-ka ftvio?e lalstoostii podedaviala^ je-lii bil o6e pijanoc? Pil je, kolt pije vsak delavec z niaipoimim delom. En brat (je v nlciriSini-cL šolska lizioteaizba obtoženke jo skio.ro enalka n®li. študfcmt (iem je nestnafnlkair-ski,, kioit vse osebe v igri), ki je sltancival 7. njo v ieti hiši, 'jo poizno kort čekinega, tienkočutelga človeka,	z dtlbrim sneem.
Ko je nelkdaj v hiši ebdkto družina nekega. delavca je ona, ki vendar prebije noči brez spanja, potekla cpiavlljat h iSna o-pravllia, hodila po mlleko, iltd. Ali je cm, Študent, bil z njo v intimnih ddtnio&ajth? Ne, nljuno razmerje je bilo zgoHj prBja-teljlakoi; sfliuSal jo je t.udii rašiitii Slivljenija, ki gta je žil vela, presIk.rllKil ji Je mesto v neki soMjeitdkii kuhidji. Začetka Ije bila tam srečna, nato se je zdolgočasili a in odšla.
'Izjflive zdravriikia^stirckoivnjatka, k! so nepre:rv?ih'oima ipirekiiinjene po vpralšanjih a stimini so|r]ln'ilk>r|v in branitelja, tvorijo obenem kratko, lahko raizumilljiivo preda-ivmnlje o nova m etati im zdraivilnih možnostih sifilisa. Njegov« razsodUjia: Ni mr> goiče določiti, ali je obtoženlda armista, ali pa on njo oklužii.
Gctviom dlittažitelja In Uranitieflja sta bila še vslefd tega .interesantna, Iker se v njih zrcalil Soi\-ijeti.*a' Rusija. Gctovo. 50 flbtaženka imela iprniviicto (biti pinstitiuiilka, prcstitucijn je proidtukt (kaipiitailiet.i-čne družbe. A ko je prišla irevolurijja in ji dala moživost živeti z delom, 'je zavmiila možnost, postaiti koiristen član družbe, in žlvdla svoje življ,nn(je napniij; nadalje je okužila rdečega alrmistta in tako škodovala airmiadi de-kn-nerga (ljudstva — to je krivda obtoženke. Na drugi strani pa branitelj: mboštVo ne para ja prostitucije, amipatk ipovpra'šehianje. V letih meščanske voljne in gladu pm^titiuciita ni narasla, ampak celo na«ndOhwlB, nasprotna pa prosititi^ijlai st,rafin.o .ma/rat^čai z zifi polji-•vo?itimi in užitki. Nape fnwo ekonomske politike), govori &e o okiužctnju po obtoženki. Kdo 'je pa njo cfcužil? Skupno ime:
Razigodba 'j.e biX natriavno, oprostitev. Mofiivalcija se Ije glastjla: Z oziirom na to, da ije cibfciženka prod-etainsfoegia potoalje-njia in dla stoji na .poimanljkljlvi mvestmi stetpnji in z 10 iz ir om na to, ida je žrtev socialnih iraemieir je priznana aa nedolžno na vednetm ciklaženju a.rmsista; cbsodii se na prisilno ozdravljenje po preteku katerega se ji pretskirbi primeima služba. Rdioi&i armlst se grafa Vslei prilgoKiarja-nja na prostitucijo en se obsodi, dla se ne sme po|r,o:6iitii, p redno ne osdravi popd ncima.
*
V	znani draimii Brieux-ja »PolomiUjen-ci« [je tudi sifilis Tiroidmet igre. A ta ruska sodna cbralvmalva ni nlkafca igUe-dailillkia ilgra, tomlveč ictositovi to popolnoma enostavnih diitaliotgiav, kii jih .je mogoče uipiriizfoiriiti tuidi bireR glediališiSai. Podobne »sodbe« se v Rušil ji poigotsto Jnsiceni-ra,f>a V poiStdv ,p|r.Wiioi znana liiteiraima dela s socrjalnimi prolbllemi, kat dela Tclatioijeva, ali »Sanin« (Amcibaševa.!) i. dr. Teh sodnih obravnav se udefležuoej.o ^eijitio Kulll znani možje, tlako n. pr. pri rafapralvi o bcrd-elnem iromainu »Prepad« Kunr.moVe, predisedlufie sedirug Setma-šikra, ljudski komisar za zdravtje. Uspeh kaže, katoo podaiamibnia (je ta <vT£tta propagande.
Dr. Frida Iiubiner, Moskva
*
Pohuj^-ivo, kia|j? Ali pa bo dejal kia.k nni5 »čistili« umetnik: Da se gledališče, ta sveta institucija, SzraMjia v propagandne £tv*rhe — to je oslk.ruir.ba umetoasiti. — Sluičaij me je zanesel v Trsllu v Tealiro NaKicnale, kjer se je uprizarjata eno ia-med itioililkiffli iger, ki služijo neposirednio zabavi tlržiaškega občiilnstivo, potem pa, posredlna, tudi propagandi za fatMotidvake sindikate! V tefj igri se je slikalo clpoije-vanije iljj udstva s tookaino, to je iz bcO\jše-vištoimJ in .revoiluiciiionanniml frazami, bolj mimoigrede, tna toonctu .pa povratelc k pameti, sreči in blagostanju, potem — dela- BuržoazJiija nffl.mtreč u*i v 1e|j predr stavi breapeiselno delavstvo, da je .rešiitiev v delu, ka'teretga naj mimo pričakuje. V biatvu — bi rekel naS »■čneiti« umetnik
—	sta rbe prcldtetialvi enialki; ruska in tir-žalska: obedlve služita propagandi, ile da ena komunisltiiični, dhtuiga pa fašistični. Tn vendeir k la,ko omiljen je nljegotv pcgiledl Kakšna .razlika med obema: ena služi vzviSemim vzorom, vzgdji in prosveti, no-
vi	morali, novemu tfldvielku, druga pa cinično govori o stlva.reh, ki »vlečejo« poprečnega malome&čana in ga zabnVajo; naijKeč, kar premotre, je Se propaganda za delo, ob ka.terem M drugi udobno žitveli Kljub temu, da. bo modemi fruirttoansni estet zavrnil to drugo prrdstaivo, nam vendar nudi zelo popolno slilko danafimje meščanske ideo'loigiije. In kako je na drugi »lirami zigena.] nalvcdenia »obravmaiva« popofinoma drugaSna. Na eni strani propad, polam, na drugo pa vistialjerajet — 0'5i zaMijajoči jezuitski morolistt se bo šo zgrafcal nad pohu|j&!jlvoi“rfjo predlmefa, nedolžni »čisti« umetnik pa nad oskrumbo svetonM Tialiljinega br.ama. A pustimo jih! Obadva fipadaita že Itak v grob, upamo, . da no bosta zrla več v obličje novi družbi, ki je na s vri jem neilzogibnem pohodu, svoijim neena(k'omernim, a sigurnim korakom!
Teter 'Razbojnik
Nekaj o verzih
(Sodrugu Ante Kratki-ju, — velja pa tudi za vse tiste, ki sodelujejo v rubriki »Proletarska umetnost)
(Dalje)
Padajoč ritem Je uporaben za resno ali otožmejšo smoiv. V pesmii nagrcbnici srečamo trohej:
Blagor mu, ki se spočife, v črni zemlji v Bogu spi.
V 'znameniti Prešernovi pesmi nesrečnemu Andreju Smoletu najdemo pa da-ktil:
Ena se Sel ja je tebi spolnila, v zemlji domači da truplo leži!
Nimialmio pa samo trohejskih in diaktil-skih stopic, ampak tudi druge. Zupančičeva »V slctvo« zaifine:
Sedaj je 1naj in rož je poln oltar zvečer. Vzdihljaj imaš za vsakega, ki bil ti srcu drag je kdaj.
Če poskusiš zapisati, dobiš:
Začetek torej; u —, baš nasprotno kot pri troheju, prvi »tog je kratek, drugi dolg. Besede: mladlost, pogmm, poljub, nebo, odmev i dr. ise talko najglašaljo. Stopici pralvimo jamb.
Drugačen je pa sledeči verz ali stih:
In zagrizel se v rodna je tla volkodlak.
Tu imamo na zaiSetiktu: u \j — (dva nenafglaišena, em naglasen zlcig). Nekaj besed ki se tako naigilaišaijo:	grobokop,
samokres, siromak, rodioiljub, narodnjak, veltetok. Stopka se zove anapest.
Jamb in anapest se dlvigaita^ zato pra-vimo, da so verzi s takimi stopicami v dvigajočem ritmu.
Stopicam včaisd nedostaja kak zlog na koncu, pravimo, dai je stih nepopoln, ali pai je odiveč, stih |je tedaij nadštevilen. Stih all'i verz nastane, če uvrstimo več stopic drugo za druigou Njib število ne pride v poštev. Stopice se včasi tudi mešajo, le da se -to godi v gotovem redu. Era primere:
Pa kadar se ti možila boš. jaz priti ne bom pozabil, in če me ti povabila ne boš,
jaz sam se bom povabil.
; V sestavljanju ,in številu stopic ije mnogo svobode in se pesniki dandanes ne diriže nikakiih stalnih predpisov. Od grkov smio spreljali petclmer ib gesltomter (šest daiktilskih stopic — na kcncu trohej), kri se pa 1 o malclvidaij rabiita. šestomer si lahko ogledamo na fcalljivem vzigledu:
, Piščeta, pure, race, pa koštruni, kopuni,
teleta...
Piši:
V šastomarih (hdksa.mdtrilh) sta zloženi (junaški pesnitlvi stlarih Gnkiov (Homerja) »Odiseja« in »Iliada«.
Pred trohejem dn diaktilom imamo vSaisi nenaiglašen zlog:
Še en poljub v slovo! Pečat na pismo ljubezni najine.
VSEBINA, PREPODAVANA V RAZLIČNIH TEORETIČNIH ČLANKIH RO MNOGO ZALEGLA, AKO BODO SO-. DRUGI IN SOMIŠLJENIKI TAKE ZANIMIVE ŠTEVILKE SHRANILI IN OR DEL AVALI SNOV V SKUPNIH RAZ PRAV AH. TO JE NAClN POTOM KATEREGA JIM BO POSTALO MARSIKAJ JASNO,
Takemfu nenagfliaišenienaru zlogu pravimo nastop.
Kadiar so v stihu stopice številne, čutimo .v uljem oddthh, cdtoor (cezura). Ta se pojtaivi posebno, če betremo (verz glasno.
Primer:
rred njim je Krist. 11 Vsega človeštva
greh
tišči mu glavo, 31 v w.ukah nagnjeno, vsega človešlwi bol 11 mu ustnice krivi...
Če denemo le dlvcjje estihoiv ali verzov skupalj, že gledamo, da se nia kome eh vje-ma kak zlog, da sotgilaiša:
Pojdi, moj sinka, na pot, čuvaj, moj sinko se zmot!
zmot )le stik a,i rima-
'Ker se vjetma dli ritma le po em zlog, praviri*), dla je to moška rima, imeno-vama tudi krepka.
Če soglatlata po dtvta poslednja zloiga v dvelh vetrzih, imialmo žensko aili mehko rimo:
Luna sije. ) kladvo bije )
(Mimioigrede natj epoBorim, da se danes ne izpuščajo več ifirice iv besedah^ da se ■torej apostrof (’) ne dela več, ker ga je že Stritar odpravil).
Imiamo pa tudi iirizJožne rime, ki jih nalivamo tekoče:
Ah, kako mi mlaideniči hodimo po blatnih stezah, ah, kako mi mladeniči blodimo...
(Dalje)
NaSe knjige
KARLO MARKS: KAPITAL Kritika političke ekonomije Popularno, svakom razumljivo izdanje Priredlo: Julian Borhardt Prevec: M. S. Pijade
Nasuprct svimia ostalim »skračenlm izdanjiima« glavnog Ma>rxaveg dela kdja nisu ništa drugo nego prepričava, •nje samo prve knjige »Kapitala«, dao ije Julian Borhardt u dvom delu samo Mantovo (Mo, Mancovim .reč ima, v njegovofl celtoi. To Je sknačenije u do brom smiislu, to je samo Maimuvo delo dano u ijoctnojj foirmii, ko ja je i po obtou (300 sirarna prema 8000 sltirana originalno dela), 1 po raaumUjn-ostii »vako^.n pristupaičnai, Zbdg togo če ovo delo na našem jeziku aadovo) j iti jednu nasužnu pat.rebu naše sotcddailtetičke liitern.fcu.re. Čltaatje i ra*unxtvianije te kmjlge p>,va jo dnifcnost avakoga raldtoika.
Kako «u tnoškiclvi oko izdanja veHlvi; to pozivam na pretplatu sive one ko ji knj-igu žele imiaOL (Bit če štamipana či-riliicom.) Knjiga če biti štampana u mia-'lom broju primeraka preko hrdja -pret' platnika. U pretplaiti kraj Iga če iz-pflatnika. U pretplaitii iknjiga, kejia de iz-neti preko 20 taba‘kia>, stoji 40 dinar a, a za sindikalno organizovane radnike 32 dinar a (Pošta rima urai&umiatai). K-njižar-ska cena bit če veča. Orgamizovami rav-dnici treibiai da se piretplata preko povo-renika u organizaciji.
Knjiga če itea<!i požetkom jjuna.
Traže se povereniici za sk-upiijanje pretplate. Bez iprctvcdio&etvo®! odebre-brenja niko ne može briti, dkiuipiljtaič -pret-pilate. Ko skupi 5 prettiplatmilkia diobije 1 knjigu kao nagmadu. Ivo skiupi više od 5 pretplaitnika dobiva 20 odst. rabata.
'S pneitpLatom treba požuriti. Pisma i ncvac slati odmah nia adresu prevodio-čevu:
Moša S. Pijade, novinar, Kosnutjska. GO.
Beograd
RAZ N O
Revmatizem
Revmatizem delijo v več vrst kakor so različni njegovi poljavi. Pojavlja se v bolečinah, nabreklosti kostnih sklepov in mišic, lahko je akuten ali omejen in lahko je kroničen.
Revmatične težkoče se opisujejo kot revmatična vročica, mišični .revmatizem in kostni revmatizem Revmatizem včasi sledi kapavici (triper), Škrlatici, davici itd., kadar je naturni telesni odpor tako slab, da no more izločevati strupov iz krvi
Najnavadnejjši je kostni revmatizem, ki postane kroničen in povzroča bolniku grozne bolečine, posebno v kostnih sklepih ali zgibih. Temperatura telesa naraste včasi na 140 stopinje Fahrenheita in dihanje je težko. Jezik je suh in vroč. Bolnik nima apetita, toda žeja ga muči. Urin (voda) j-e rumen, gost, poln kislin.
Revmatizem je znamenje strupov, ki se naberejo v telesu in zaddej.o v kostne mrene. To je glavni vzrok. Lahko je tudi bacil, ki povzroča revmatizem, oziroma izzove razdraženost in vnetje mren ter mišic. Poyntan in Paine sta izolirala bacil, ki je dobil ime »diptlodoous rheumati-cu&« in kaiteri po njunem mnenju povzroča akutni revmatizem. Ampak bacil ne opravi ničesar, kjer je telo proisto Strupov in odporna sila mečna. Ni ga ičlove-ka pod solncem, ki ne 'bi dobil bacilov vsake vrste na dan v svoje telo, toda vsi ljudje niso bolni in vsi ljudje nknaijo revmatizma.
Kadar človeško telo oslabi vslol zlorabe, tedaj podleže tisti bolezni, napram kateri se najbolj nagiblje. Telo s kaitairič-no tendenco podleža sistemi-inemu katarju, ki napade želodec, čreva, jetra in mehur; prizadeta je lahko sluzma.ta mrena pljuč, gMa in nosa. Iz tega se lahko razvije vnetje sapnika in v dolgem stanju zanemarjenosti sledi jetika.
Telo pa, ki je bolj nagnjen® protinu, ne bo imelo težav s sluznatimi mrcinami, pač pa dobi revmatizem. Človek, katerega rad napada revmatizem ali protin, navadno nima katafiVčnih bolezni na plju čili, v grlu in nosu. Seveda so izjeme; nekateri ljudje so nagnjeni na vse.
Toda glavni vzrok — kakor rečeno — je telo, ki oslabi pod težo strupov, ki se redno bašejo vanj z ničivredno hrano in pijačami.
Prva pomoč zoper revmatizem je torej, da se izčisti glavni kanal, to so čreva. Sirupi morajo iz telesa,. Posluži se klistirja in kastorjevega olja, kolikor ga je treba, da greš trikrat do petkrat na d:am na stran. Ustavi bolečino — ne z morfijem ali kakšno drugo drogerijo — z vročo kopeljo v banjii, kjer se moraš dobro spotiti, tako da bo znoj kar lil iz tebe Ko se spotiš v banji, zavij se dobro v pcstejji in poti se dalje. Kadar se posušiš, pojdi zopet v banjo. Ako nimaš borijte pri roki, ožmi v vroči vodi dve ali tri 'rjuhe in se za vij vanije, dobro pokrij in lezi zamotan v postelji, dokler se pošteno ne spotiš.
Na ta način sem jaz pomagal mnogim ljudem s hudim revmatizmom, ki so jemali razno medicine in mazila po cele tedne brez uspeha. Pomagati mora, ker čiščenje droba in kopel j pomaga naturi. To je torcij naturno zdravilo.
Vživiaj pomarančni sok trikrat dnevno in nič drugega, razen vode. Ko se vrne temperatura na normalno stopinjo, uživaj po malem juho in zelenjave in pij pomarančni sok enkrat dnevno.
Dr. Clarck
Vsak čitatelj delavskega glasila, pro-povetlujočega raziednl bo], )e član ne-števllno vojske razrednozavednlh proletarcev, ki s vsakim dnem zadajajo večje udarce sistema suženjstva ln zasebne lastnine.
VABILO
na občni zbor
Občnega konsumnega društva
r. z. z. o. z. v Idriji
ki so bo vršil v nedeljo, dne 13.
maja t. 1. ob 9. uri v rudniškem gle#
dališcu v Idriji, s sledečim dnevnim
redom:
1. Volitev predsednika,
2. Overovljenj e delegatov,
3. Čitanje zapisnika zadnjega ob* finega zbora,
4. Čitanje zapisnikov rednih član* skih zborov,
5. Računski zaključek za 1. 1922
6. Odprava zaklada za podporo u* dov in sirot, pokojninskega fona da in zaklada za delavski dom,
7. Ustanovitev podpornega fonda, fonda za kulturne svrhe in fon* da za podporo uslužbencev,
8. Razdelitev čistega dobička,
9. Odobritev pravilnika za podpor# ni sklad,
10. Slučajnosti.
Za odbor: Ferdo Tratnik
t. č. predsednik
Izdajatelj: l. O. Komunistične stranke Italije Odgovorni urednik: Po#l. Amhrogio Bellom Tiskarna: „11 Lavoratore".