rred nadaljnjo sprostitvijo obveznih oddaj Različne gospodarske in politične okoliščine, ki .10 nas spremljale od osvoboditve sem, so se seve nujno zrcalile tudi v ukrepih naše vlade in Partije na posameznih gospodarskih področjih. Razmeroma nerazvita industrija, suša in slabe letine kot njena posledica, posebno pa razdrobljenost in zaostalo kmetijstvo ter temu primerni hektarski donosi, vse to je nujno zahtevalo mnogo upravnih posegov v gospodarstvu — podrobno planiranje proizvodnje in porazdelitve — da bi pri takem stanju, a spričo naporov za izpolnitev plana, zagotovili nekmečkemu prebivalstvu vsaj osnovne količine at’obli od no potrebnih živil, naši vasi pa najpotrebnejše industrijske izdelke. Mnogi administrativni ukrepi so bili potrebni tembolj, ker je število v zajamčeno preskrbo prevzetih delavcev in uslužbencev po mestih in industrijskih središčih nenehno naraščalo. Da je sistem direktiv-nega planiranja v podrobnostih — ki se mu je v kmetijstvu pridružil še obvezni odkup 'številnih pridelkov — zaviral iniciativo proizvajalcev, je potrdila praksa. Spričo naših dosedanjih uspehov v demokratizaciji oblasti, v industrializaciji in naraščanju socialističnega sektorja v kmetijstvu — pa moremo in moramo opustiti vrsto prej potrebnih ukrepov, ki so zdaj čedalje večja ovira za napredek — čedalje večja ovira za večjo in boljšo proizvodnjo. Ta cilj — povečati proizvodnjo— ki pa poleg drugih ukrepov na področju kmetijstva zasledujemo tudi s sprostitvijo prometa s kmetijskimi pridelki, pa marsikomu še ni povsem jasen. V nasprotnem primeru se namreč ne bi moglo dogoditi, da posamezni okraji (n. pr. okraj Grosuplje) še zdaj predpisujejo posameznim kmečkim gospodarstvom obvezni odkup jajc in zelenjave, ki — kar je najbolj značilno — nikoli ni bila predmet obvezne oddaje. Takšni primeri nazorno potrjujejo, da boj proti zakoreninjenemu birokratskemu ukrepanju ne bo lahak. Ne samo, da je na sedanji stopnji našega razvoja naravnost škodljivo razširjati seznam pridelkov obvezne oddaje, marveč gu je treba kar najbolj skrčiti. V tem smislu pripravlja zvezna vlada odločbo, po kateri bodo kmetovalci popolnoma oproščeni obvezne oddaje krompirja, fižola, sena in slame. Zato svetujemo okrajnim ljudskim odborom, naj ne izgubljajo časa s porazdelitvijo planov in podrobnim zadolževanjem kmetovalcev z obvezno oddajo teh štirih pridelkov. Glede delne ali popolne sprostitve obvezne oddaje mleka in mesa, ki jo zvezna vlada pravkar proučuje, je predvsem važno, da kmetovalci vestno in v celoti izpolnjujejo predpise o obvezni oddaii, dokler z uredbo ne bo odločeno, v kolikšnem obsegu in s kakšnimi pogoji bo sprostitev teh f/veh pridelkov možna. Praksa zadnjih mesecev pa kaže nasprotno. Čeprav so dinamične plane odkupa mesa in mleka določali okrajni ljudski -odbori po s:>oji uvidevnosti, in licer laku, da so posebno u siromašnejfih okrajih obveze znatno manjše, kakor so bile lani, mnogi okrajni ljudski odbori planiranih količin še zdaleč ne dosegajo. To velja predvsem za področja okrajnih ljudskih odborov Maribor-okolica, Ptuj, Murska Sobota. Radgona, Dol. Lendava in Lju lomer. Taki primeri seveda le podaljšujejo pot do odločbe o sprostitvi prometa z mlekom in mesom. Ne smemo tudi pozabili, da terja preusmeritev vaznih živil, kakor sta mleko in meso, iz zagotovljene preskrbe na prosti trg, temeljilo organizacijsko pripravo, to je brezhibno nabavno In prodajno omrežje, ki bo moglo zadovoljiti potrebe mest in industrijskih središč. Naj omenimo še, da bodo v primeru sprostitve obveznega odkupa mleka in mesa potrošniki v mestih in industrijskih središčih deležni različnih olajšav, tako da se niih življenjski standard ne bo znižal. V tem primeru bo poskrbljeno tudi, da bodo otroci redno prejemali mleko. če se zavedamo, da je tudi realna delavčeva plača zelo odvisna od dviga kmetijske proizvodnje, pač ni razloga, da se v ta namen ne bi posluževali v okviru planskih proporcev delovanja zakona ponudbe in povpraševanja. Proletarci vseh dežel, združite se! Poštnina plačana * gotovini PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Ljubljana, petek, 20. aprila 1951 ŠTEVILKA 94. - LETO XII. CENA 2 DINARJA. Orel« aredniik) odboi - Odgovorni a red tip Vlado Vodopivec Uredništvo: Kopitarjova al « - Oprava Kopitarjeva ul a -Telefon uredništva Id apieve: 53 M do M « - Telefon oaro« niškega oddelka Ml 30 - Telefon »ulaaneao oddelka_ - Številka «ek ra« R04 9tlS21-0 - MeseSna naroSnlna M din -Tisk tlakam* •L.ind*lie pravice« r Ljubljani Kopitarjeva m ■Protestna nota Jugoslavije bolgarski vladi zaradi neprestanih izzivanj Beograd. 19. aprila. (Tanjug.) Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je poslalo bolgarski vladi protestno noto, v kateri najodločneje protestira proti obmejnim incidentom in oboroženemu izzivanju na jugoslovansko-bolgarskj meji, ki jih povzročajo bolgarski obmejni organi. Nota zahteva od bolgarske vlade, naj napravi konec takšnemu in podobnemu izzival* nemu ravnanju svojih yrganov in naj 'izda odločne ukrepe, da bi prenehalo takšno agresivno ravnanje njenih organov do Jugoslavije. Zunanje ministrstvo FLRJ je doslej že večkrat opozorilo bolgarsko vlado na obmejne incidente in oborožena izzivanja bolgarskih obmejnih organov. Samo v razdobju od 19. decembra lanskega leta do 5. aprila tega leta so obmejni organi povzročil 20 obmejnih incidentov. Bolgarski obmejni organi so 14-krat streljali na jugoslovanske graničarje ali na jugoslovansko ozemlje, petkrat so vdrli na jugoslovansko ozemlje ter so pri tem enkrat pozabil .vzeti s seboj propagandno gradivo ju dvakrat izstreliti rakete proti jugoslovanskemu ozemlju. Nadaljnje sistematično izzivanje, kršitve jugoslovanskega ozemlja in oborožena izzivanja na jugoslovansko-bolgarski meji, ki jiih povzročajo bolgarski obmejni organi, dokazujejo — je rečeno v noti jugoslovanskega zunanjega ministrstva, da bolgarska vlada doslej še ni pokazala dobre volje, da bi storila primerne korake. ki bj napravili konec takšnemu in podobnemu ravnanju obmejnih organov. SENATOR VANDENBERG UMRL Washington, 19 aprila. Agencija France Presse poroča, da je umrl v 67. letu starosti član ameriškega senata Arthur Vandenberg, ugledni republikanec in strokovnjak za vprašanja zunanje politike. Bolgarska vlada s tem dokazuje v skladu s svojo sovražno politiko nasproti Jugoslaviji, da si prizadeva sedanje stanje na jugoslovansko-bolgarski meji ohraniti in še bolj poslabšati. Nova sovražnost vlade CSR Češko veleposlaništvo v Beogradu je 14. t. m. sporočilo našemu zunanjemu ministrstvu, da bo češkoslovaška vlada letos 1. maja zaprla svoj generalni konzulat v Zagrebu in da zahteva, naj jugoslovanska vlada zapre svoj generalni konzulat v Bratislavi. Ta zahteva češkoslovaške vlade, nasprotuje konzularni konvenciji, ki 'je bila sklenjena med Jugoslavijo in Češkoslovaško tar pomeni surovo kršitev prevzetih obveznosti, češkoslovaško obvestilo ni navajalo nobenih razlogov in češkoslovaški generalni konzulat v Zagrebu je imel vse možnosti za neovirano deilo. Zaradi neutemeljene zahteve je naša vlada včeraj protestirala pri češkoslovaški vladi ier opozorila, da je njena zahteva kršitev pogodbenih obveznosti in viden izraz sovražne politike do Jugoslavije. Naš generalni konzulat v Bratislavi bo zaprt 1. maja. — v---r ' ^" , * »t&m m». fi: Avtobus in kamion, dve izmed štirih lepih nagrad za najboljše delovne kolektive — zmagovalce v šestmesečnem tekmovanju na čast 10. obletnice Osvobodilne fronte. Kdo jih bo dobil? Sporazum mrd Jngoslavifo in ZDA o pomoti /a krepitev obrambne sposobnosti FLRJ Beograd, 19. aprila. V ministrstvu za zunanje zadeve sta bili 17. aprila izmenjani noti med vlado FLRJ in ambasado ZDA v Beogradu. S lo izmenjavo je bil sklenjen sporazum med obema vladama, ki se nanaša na pomoč v surovinah in drugih predmelih, ki jih bo vlada ZDA dala Jugoslaviji. Ta pomoč bo dodeljena na temelju dogovora med obema državama in v okviru zakona o medsebojni pomoči, ki Achesonov govor — ZDA se ne nameravajo niti umakoiti pred napsdom na Koreji niti dovoliti, da bi se vojna razširila Wa«hingUvn, 19. aprila. V nacionalnem klubu novinark v Washingtonu je zunanji minister ZDA Dean Acheson včeraj izjavil, kakor poroča United Press, da se ZDA ne nameravajo niti umakniti pred napadom na Koreji, niti dovoliti, da bi se boj razširil na kitajr’ ,c ozemlje. Napad, je dejal Acheson. i ne sme pomirjevati, nagrajevati ali fezirati. Odločno se mu upreti, to je essna miru. Naglasil je, da je treba svetu jasno povedati, da bodo vlada ZSSR in njeni agenti v Pekingu odgovorni z a to, ako se bo vojna v Aziji razširila Acheson je dejal, da so ZDA pravkar končale veliko razpravo o svoji politiki v Evropi ter je napovedal, da je sedaj na vidiku velika razprava o politiki ZDA na Daljnem vzhodu. Usodna napaka bi bila, je dejal Acheson, ko bi ločili politiko ZDA v Aziji od njihove politike v Evropi. ZDA si prizadevajo, je nadaljeval Acheson, da bi bila čimprej sklenjena mirovna pogodba z Japonsko. Načrti za ustanovitev pakta kolektivne varnosti držav Pacifika morajo napredovati vzporedno z načrtom za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. ZDA, je dejal Acheson, ne bodo tolerirale nobenega napada proti Filipinom, pa naj pride s katere koli strani. Skupina ljudi v ZDA, je dejal Acheson, meni, da je vojna neizbežna, dočim je druga skupina, sestavljena iz slabičev, prepričana, da «e morajo ZDA umakniti iz obrambne črte, zavarovane s svojimi letalskimi in pomorskimi silami. Velika večina Američanov pa meni, je zaključil Acheson, da vojna ni neizbežna in da je poglavitno sredstvo za njeno preprečitev utrjevanje kolektivne moči ZDA in njenih zaveznikov. Truman o ameriški politiki na Daljnem vzhodu Washington, 19. aprila. (Tanjug) Predsednik ZDA Truman je dane* izjavil, da je dal navodila zunanjemu ministru Ache-sonu, obrambnemu ministru Marshallu In svojemu osebnemu svetovalcu John Fo-ster Dullesu, naj store potrebne ukrep«, da se pospeši sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Truman je pri tem naglasil, da je osnova ameriške politike na Daljnem vzhodu krepitev držav izven sovjetskega bloka. predvideva, da se bo pomoč uporabila izključno v cilju krepitve obrambnih sposobnosti naše države proti agresiji. Jugoslavija pa bo dobavljala ZDA potrebne surovine in polizdelke, pri tem pa bodo upoštevali domače in izvozne potrebe Jugoslavije. Predstavniki vlade ZDA bodo lahko opazovali razdelitev pomoči in o tem obveščali svojo vlado. Jugoslovanska vlada bo dala polno publiciteto ciljem in razvoju pomoči ter o tem obveščala narode Jugoslavije. Kot protivrednost dobljene pomoči bo vlada FLRJ vlagala na posebni račun pri Narodni banki ustrezajoče vsote v dinarjih, iz katerih se bodo izplačevali stroški v zvezi s pomočjo, medtem ko bo 5% od deponirane vsote na razpolago vladi ZDA za njene stroške v Jugoslaviji. Noti, ki vsebujeta gornji sporazum, sta podpisala za vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije pomočnik ministra zunanjih zadev dr. Jože Vilfan, za vlado ZDA pa ambasador gospod George Allen. Čez najtežje dni - v veliko razdobje narodne zgodovine Velika razstava, ki jo pripravljajo v prostorih Gradbenega instituta v Ljubljani za 10. obletnico Osvobodilne fronte, bo prikazala tudi mnogo dragocenega gradiva za proučevanje najtežjih m na|-večjih dni naše narodne zgodovine. Osvobodilni tisk je bil velikega pomena za razvoj osvobodilnega giban|a m n umi! nktinatorju. Zato so naši za borbo proti okupatorju najvidnejši ljudje, a največ pokojni Tone Tomšič, posvečali veliko skrb razvoju partijskega in osvobodilnega tiska. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte je »Slovenski poročevalec« maja 1941 « svojo besedo pozival naše ljudstvo v borbo proti fašističnemu za-sužnjevanju. V «voj\ prvi številki pi*^ »Doživeli «mo katastrofo. hujšo ko kda] koli v svoji zgodovini, polni nacionalnih nesreč. Nad na rodi Jugoslavije so zagospodarili nemški italijanski, madžarsk in bolgarski imperialisti. Slovenski na rod in njegovo zem ljo so razkosali in «i razdelili nemški, italijanski in madžarski oavajalcd.. a nekaj odstavkov nižje: »V teh najtežjih trenutkih izpovedujemo, da je naša vera v našo osvoboditev globlja in močnejša kot kdaj koli prej!« »Slovenski veljaki počno, kar jim narekuje korist njihovega žepa in Tazreda, toda pred našim slovenskim narodom, pred vsem izmučenim in krvavečim človeštvom je — prihodnost svobode, bo- HlereiMAl poro*«*»lec, St 8, It Cw»t«lal krnite Kmnantethne partije Slovenc (* »klicni ♦' utfetku i»oU» v Ljubljani partijska kwtem»% katere m s* odele*«1 b nrt krojev .Slovenile- konferenciJ» tovarU, KartelJ analiziral mednarodno politično sitaaclj« tn Jaana nakazal perspektivo pohoda laftlstov na Sovjetsko *v«m. Na le analize <» Mie dane konkretne natege; zbiranje la pripravljanje ore*Ja, organiziranj? borbenih (trap to ustvarjanje potrebalh postojank na p*rteWIJa trn pmtstojef« partizansko borbo Ontfl k«*«* konaalMKite partije Stofealje Stai» Karti* - Orjfanliaetjnk.0 poroMle dočnost delovnih ljudi, ki ne bo poznala izkoriščanja človeka P« človeku in ne zatiranja naroda po narodu.« Ko so bivši oblastniki odkrito ali potuhnjeno podajali okupatorju roko, je Komunistična partija ponovno dokazala, da je edina poklicana stati na čelu te borbe in jo voditi. Vojni komite KPJ je izdal navodila za borbo proti osvajalcem. CK KPS je imel v i(’ začetku junija 194-1 v Mencingerjevi ulici in na Brdu v Ljubljani partijsko konferenco, katere so se udeležili delegati iz vseh krajev Slovenije. Na konferenci je tovariš Kardelj analiziral mednarodno politično situacijo in jasno pokazal perspektivo pohoda fašistov v Sovjetsko zvezo. Na osnovi te analize so bile dane konkretne naloge: zbiranje in pripravljanje orožja, organiziranje borbenih grup in ustvarjanje potrebnih postojank na podeželju za pred-stoječo partizansko borbo. (»Slovenski poročevalec«, št. 8, 11. junija 1941.) Začel se je veliki oavobodiku boj.., ^ * IIP »g*! m [ \r I '•••• .. . f. .. ~. • m,.... ''4-vV Mac Arthur pred Kongresom v Washingtonu \Vashinffton, 19. aprila (AFP). Mac Arthur je prispel davi v \Vashington. Na letališču sia ga sprejela minister za obrambo Marshall ter predsednik odbora šefov generalnih sta bo v Omar Bradley. Mac Arthur je imel pred Kongresom govor, v katerem je izjavil, da morajo ZDA ohraniti strateški položaj v Pacifiku in oporiščih na otokih. Poudaril je, da morajo ZDA s svojih položajev doseči vse azijske luke bodisi z letali ali mornarico, od Vladivostoka do Singapura. S tem bi bile ZDA v stanju preprečiti vsak morebitni napad na Ameriko. Mac Arthur je ponovno zahteval, da Formoza ne sme priti v roke LR Kitajakein ostro napadel LR Kitajsko. Pran? tako kakor je napadel LR Kitajsko, Je hvalil Japonsko in dejal, da je Japonska napravila po vojni velikanski preobrat na političnem, gospodarskem in socialnem področju. Predlagal je tudi pred Kongresom popolno gospoda.rsko blokado kontinentalne Kitajske, popolno pomorsko blokado, odpravo omejitev poletov nad Mandžurijo ter odpravo omejitev uporabe Caagkajškovih čet. MARŠAL TITO OPERIRAN Beograd, 19. aprila. Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je bil po zdravniškem nasvetu operiran 19. t. m. zaradi žolčnih kamnov. Operacijo je dobro prestal. Temperatura je 37,6, puls 92, dihanje 28. Profesor dr. Božidar Lavrič, prof. dr. Bogdan Brecelj, dr. Igor Tavčatr, san it. polk. Ivo Popovič. Odhod pooblaščenega ministra FLRJ Cicmila v Pakistan Beograd, 19: aprila (Tanjug) Včeraj je odpotoval iz Beograda v Karachi prvi jugoslovanski izredni poslanik in pooblaščeni minister v Pakistanu Obrad Cicmil. Na postaji fita se od njega poslovila pooblaščena ministra dr. Sloven Smod-laka, načelnik protokola, -in Mihajk* Javorški, načelnik oddelka ministrstva za zunanje zadeve FLRJ. Spomenik ustreljenim Hrvatom v Franciji Hrvatski kipar Vanja Radauš je izdelal prvo figuro monumentalnega spomenika, ki ga bo postavila zvezna vlada v Villefranche de Rouergue v južni Franciji, kjer so hitlerjanci leta 1943 ustrelili 110 prisilno v esesovske čete mobiliziranih Hrvatov. Le-ti so se uprli 17. oktobra 1943, češ da se ne bodo borili proti francoskim partizanom. Upor so hitlerjanci v krvi zadušili in na mestu ustrelili 110 upornikov. Spomenik je sestavljen iz dveh skupin ustreljenih upornikov, centralne figure vojaka, ki kliče na upor, in figure ženske v narodni noši. Na spomeniku je besedilo v hrvatskem in francoskem jeziku, ki kratko razlaga, kako je prišlo do upora. Stal bo na mestu, kjer je bila ustreljena večina upornikov. To se je zigodilo. na nekem kmečkem posestvu, ki ga je jugoslovanska vlada kupila. NAŠI ZNANSTVENIKI N A KONGRESU BIZANTOLOGOV V PALERMU V Palermu se je končal te dni osmi kongres bizantologov, ki 60 se ga udeležili tudi štirje jugoslovanski znanstveniki: prof. dr. France Stele, dr. Josip Ham, arh. Djordje Boškovič in Grga Novak. Naši znanstveniki so predložili kongresu svoja dela o bizantizmu v srednjeveškem stenskem slikarstvu v Jugoslaviji EKonomsKa homlslia OZM la Evropo Ima labho nnmembno vlogo * mefln are dnem sodelovanju je izjavil Gonnar Myrdal, izvršilni tajnik Evropske gospodarske komisije New York, 19. aprila (Tanjug). Gospodarska komisija OZN za Evropo mora služiti evropski in svetovni skupnosti ter lahko odigra vlogo pomembnega instru- LOUISINO CESTO BODO MODER. NIZIRALI Med Delnicami in Gornjim Jelenjem so začeli modernizirati v Napoleonovih časih zgrajeno Louisino cesto, ki veže Reko z Zagrebom. Za zdaj jo bodo modernizirali pri Delnicah in Lokvah, ker je na tem odseku najslabša. Modernizacija te ceste je zelo velikega gospodarskega pomena, ker se bo s tem znatno pospešil promet med Reko in njenim zaledjem ter zboljšalo spravilo lesa iz gorskokotarskih gozdov. Prvi del modernizirane ceste pri Delnicah bo dolg dva kilometra in vezal bo Delnice z veliko žago v Ličicah. Ta del grade, da bi odpadli železniški prelazi, ki močno ovirajo promet. Drugi del ceste bodo zgradili pri Lokvah, ker bo del stare ceste zalila voda bodočega Lok-varskega jezera, iz katerega bo napeljana v elektrarno Vinodol. Nova cesta bo dolga 1ftkm in zgrajena bo 700—800 metrov nad morsko gladino menta mednarodnega sodelovanja — je izjavil Čumar Mvrdal, izvršilni tatjnik Evropske gospodarske komisije. V zvezi s sklepom Gospodarsko-socialnega sveta, da se mora letos rešiti vprašanje, nadaljnjega obstanka in dela gospodarske komisije, je Mvrdal izjavil, da mora gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo nadaljevati s svojim delom. Ko je sedaj postalo jasno, da se po zornost čedalje bolj osredotoča na dogodke gospodarske narave, zanemarjajo pa potrebe dolgoročnega gospodarskega načrtovanja in potrebe po gospodarski komisiji za Evropo, je dejal Mvrdal, postaja bolj nujna kot doslej. Menim, da napravlja delo le komisije v gospodarskem vzdušju bolj važno kot kdaj koli. Za evropski svet bi bila nespametna politika, ako ne bi pripisovali pomena vprašanjem dolgoročnih posledic gospodarskega razvoja. Ko je govoril o sedanjem gospodarskem položaju v Evropi, je Myrdal izjavil, da se v Evropi občuti potreba po regionalni gospodarski agenciji, ki bi izvajala načela Združenih narodov ter zagovarjala politiko Združenih narodov o posebnih problemih tudi na določenih področjih. »Messaggeto Venelo« in zgodba o psu Enote Združenih narodov so vkorakale v Hvačon Kitajske čete se umikajo na nove postojanke v bližini letalskih oporišč Parisha konferenca Gromlho Se ni dokončno odgovoril na nov predlog zahodnih delegacij Triintrideseti sestanek namestnikov zunanjih ministrov je trajal deset minut Tokio, 19. aprila. United Press poroča, da 60 enote združenega poveljstva na Koreji zavzele včeraj utrjene jezove pri rezervoarju Hvačon in vkorakale brez boja v Hvačon. Druge enote so prispele v bližino važnega kitajskega preskrbovalnega središča v srednji Koreji Čorvona in 60 oddaljene od njega sedaj samo še 4 km. Na vzhodnem boku srednjega dela fronte so enote Združenih narodov prodrle čez cesto, ki pelje iz Či-porija v Kumhvo in so se ponekod zapletle v 6rdite boje s kitajskimi zaščit-nicami na utrjenih postojankah vzhodno od ceste, ki pelje v Kumhvo. Po drugih poročilih Kitajci med svojimi sedanjimi umiki ne puščajo za seboj minskih polj in tudi ne tankovskih pasti, kakor so dela doslej. Sodijo, da je to najbrž kitajska vojna prevara, e katero bi hoteli prisiliti enote Združenih narodov k naglemu napredovanju proti severu, da bi se tako njihova fronta razširila. Sodijo tudi, da se Kitajci z vso naglico umikajo na nove postojanke v neposredni bližini letalskih oporišč, iz katerih bi lahko njihova letala učinkovito napadala sovražnika. • Agencija France Presse poroča, da je prvi škotski bataljon odšel iz Hongkonga na korejsko bojišče. Severnokorejsko poveljstvo trdi, da so Severnokorejci in Kitajci začeli sedaj obrambne boje 15 km severno od 38. vzporednika. Sporočilo pripominja, da je severnokorejsko letalstvo napadlo 16, t. m. 5 sovražnih rušilcev, od katerih je bil eden potopljen, drugi pa hudo poškodovan, Kitajska naj bi pojasnila, če je pripravljena pogajati se za prekinitev sovražnosti na Koreji New York, 19. aprila (radio OZN). Včeraj so imeli ponovno predstavniki 12 azijskih in arabskih držav sestanek, na katerem so obravnavali zadnjo ponudbo severnokorejske vlade za mirno rešitev korejske vojne. Zvedelo se je, da so na sestanku razpravljali tudi o korakih, ki jih je storila Indija zadnje dni v Pekingu. Indija se je po svojem veleposlaniku v Pekingu obrnila na kitajsko vlado z vprašanjem, kako gleda na položaj po odstra nitvj generala Mac Arthurja. Indijski predstavnik Benegal Rau je prebral na sestanku brzojavko indijskega veleposlanika v Peikngu, v kateri je rečeno, da Podrobnosti o potopljeni britanski podmornici »Affrcy« London, 19. aprila (TanjusrJ. Britanska javnost že skoraj 3 dni nestrpno pričakuje vesti o izgubljeni podmornici »A'odločen korak vključitve Jugoslavije v zahodni blok« (koliko stokrat je Jugoslavija ie storila ta »odločilni korak*!). Po tej uvodni ugotovitvi pa se spusti tMessaggero« v dolg prepir z londonskim listom iTimes«, ki si je drznil na jezo članka. ja zapisati, da je Jugoslaviji potrebna pomoč. Posebno je baje nevarna pomoč v orožju, ki jo je list »Times« priporočal. Ob tem trdi >Messaggero« da je stališče Angležev »stališče posestnika, ki si hoče zagotoviti varnost svojega posestva s tem, da spodbuja napadalnost svojega psa čuvaja. Tem bolj pa je zatn neudoben položaj Italije, ki je podoben položaju hlapca, ki mora ležati poleg pasje ute in ki je že često občutil, kako ostre zobe ima ta pes, ker ima od njegovih zob še brazgotine na telesu.« Tak je dobesedno ta italijansko-imperialistično -šovinistično-kominformov-ski izliv. Ob njem dobi človek vtis, da je pisec članka pred leti nekje na naši zemlji urno pobiral pete pred partizanskimi puškami in cika danes na »brazgotine« kot so tProvincia di Lubiana« in Slovensko Primorje. Za popravek pa je treba omeniti tu, da so na Slovenskem Primorju ostale odprte rane le še na našem telesu. Za modro teorijo o psu Čuvaju, ki bi jo moral napisati samo nekoliko prej, bi lahko člankar na zadnjem kongresu KP1 dobil lastnoročno od Togliattija medaljo, kakor jo je dobil tržaški Vidali. Želje in prizadevanja Vi-dalija in 'šovinističnega člankarja so si namreč popolnoma podobne — kakor jih pač narekujejo v Moskvi. Pariz, 19. aprila. Dvaintrideseta seja namestnikov zunanjih ministrov, ki je trajala samo 2 uri, ni privedla do prav nobenega napredka v sestavljanju dnevnega reda četverne konference. Sodijo, da sovjetski delegat še ni dobil natančnih navodil iz Moskve v zvezi z zadnjim predlogom zapadnih sil, ker se je tutfi na današnji seji omejil, kot včeraj, samo na splošne pripombe. Gromiko je dejal, da po mnenju sovjetske delegacije najnovejši zahodni predlog ni niti jasen niti izčrpen. Naglasil je, da je za ZSSR nesprejemljiv' dnevni red, v katerem ne bi bil fzrečno omenjen Atlantski pakt in ameriška oporišča. Pripomnil je tudi, da je vprašanje Trsta nejasno omenjeno v predlogu zahodnih velesil. V odgovoru sovjetskemu delegatu je namestnik britanskega zunanjega ministra Ernest Davies dejal, da žele vse zahodne države izboljšanje mednarodnega položa ja, ki bi omogočil zmanjšanje oboroževanja. Davies pa je pripomnil, da je vse, kar more sedanja konferenca namestnikov napraviti v tem pogledu, to, da zagotovi razpravo ministrov štirih velesil o tem vprašanju Današnja seja namestnikov je trajala samo 10 minut. Ker predstavnik Sovjetske zveze še ni dobil navodil iz Moskve, je bil ta triintrideseti sestanek, ki je bil doslej najkrajši, po desetih minutah zaključen. Vsi moramo pomagati PRI DECENTRALIZACIJI DRŽAVNE UPRAVE IN GOSPODARSTVA Vsake preosnove *o redno bolj ali manj težavne in terjajo velik osebni delež vseh, ki morejo k stvari kar koli koristnega prispevati. Tudi izvedba decentralizacijo vodstva našega gospodarstva in upravljanja države — na katero smo pristali s sprejetjem odlokov o preosnovi zvezne in republiških vlad — brez sodelovanja širokega kroga ljudi ne bo mogla biti uspešno izvedena. Predvsem pa bo brez njihovega deleža nujno potekala počasneje in bolj boleče, kot bi bilo sicer potrebno in tudi prav. Da bi se poklicani ljudje potrebe po tem osebnem deležu čimbolj zavedali, so se predvčerajšnjim zbrali na medsebojno posvetovanje. Zbranim je podpredsednik vlade dr. Brecelj na kratko obnovil našim bralcem že poznani smisel reorganizacije, v krajši diskusiji pa so prisotni razčistili še tudi nekatera že bolj podrobna vprašanja. Preosnova zvezne in republiških vlad je seveda šele samo ogrodje, ki mu bodo stvarno vsebino v veliki meri dajali VPRAŠANJE MIROVNE POGODBE Z JAPONSKO Strah zahodnih velesil, da ne bi Mac Arthur prekoračil svoja pooblastila in s prenagljenim sklepom razširil korejski spopad v svetovno vojno, je posredno vplival tudi na politiko zahodnih velesil do Japonske. V zahodnih krogih menijo, da bo odslovitev Mac Arthurja olajšala sodelovanje med Združenimi državami Amerike in drugimi zahodnimi velesilami tudi glede mirovne pogodbe z Japonsko. Vprašanje okupacije se zdaj sploh ne postavlja več, saj je okupacijski režim že zdavnaj utrjen. Ker prehaja čedalje več odgovornosti na japonske oblasti, smemo prej govoriti o reviziji okupacijskega režima. Nihče ne zanika, da je Mac Arthur užival tako velik ugled na Japonskem predvsem zaradi svojih osebnih zaslug, vendar se na splošno poudarja, da je bila glavni vzrok njegovega ugleda predvsem zmaga ameriških čet na Tihem oceanu, v poznejši fazi pa odnos ameriških oblasti do Japonske. V Ameriki so prepričani, da jim ni več potreben nim-bu6, ki ga je na Japonskem užival Mac Arthur Zato je novi vrhovni poveljnik na Koreji general Ridgway lahko avtomatsko prevzel tudi upravo japonske okupacije. Vendar pa so se ob odhodu generala Mac Arthurja v Ameriko pojavile tu in tam govorice da bo Azija odslej morda manj važna za ameriško zunanjo politiko kot pa Evropa. Mac Arthurjevo odslovitev so tolmačili kot dokaz, da je v ZDA zmagala smer, ki zagovarja stališče, da mora imeti odslej Evropa absolutno prednost Najnovejši obisk posebnega Trumanovega odposlanca Dullesa v Tokiu je hitro ovrgel vesti, da se bo ameriška politika na Daljnem vzhodu spremenila. Po I informacijah agencije UP naj bi ta obisk I pokazal, da namerava ameriška vlada nadaljevati pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko kljub dramatični odslovitvi Mac Arthurja. Dulles se bo v Tokiu pogajal z Ridgwayem in japonskimi prvaki o novem osnutku japonske mirovne pogodbe, ki ga je ameriška vlada pTed dnevi že predložila. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Mac Dermott je na zadnji tiskovni konferenci izjavil, da je ta osnutek samo »delovni dokument, ne pa končno stališče ZDA«. S tem je hotel nedvomno namigniti tudi na predloge in stališče drugih držav, ki jih ameriška vlada ne bo mogla kar tako odkloniti. Nedavno je namreč tudi britanska vlada predložila svoj »aide memoire« o japonski mirovni pogodbi. Britansko stališče se precej razlikuje od ameriškega. Medtem ko je ameriška vladi privolila v to, da bi Japonska postala zopet ena najmočnejših držav na Tihem oceanu, da bi obnovila industrijo in ladjedelnice, pa gleda Velika Britanija s precejšnjim nezaupanjem na obnovo japonskega industrijskega potenciala. Vendar pa to ni glavna razlika med ameriškim in angleškim stališčem. Bistveno je vprašanje, ali naj LR Kitajska sodeluje pn sklenitvi mirovne.pogodbe z Japonsko: zelo važno pa je seveda tudi vprašanje Formoze.^ V britanskem osnutku se govori o FoTmozi samo negativno. Rečeno je, da se mora Japonska odpovedati temu otoku. Britanska vlada se 'e tako posredno postavila na stališče, da bi morali po sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko vrniti ta otok zakoniti kitajski vladi v Pekingu, in sicer v skladu s kairsko in potsdamsko deklaracijo iz Jeta 1943 ozir 1945. ZDA, ki priznavajo samo Čangkaj-škovo Kitajsko, pa so načelno proti vr- nitvi tega otoka Ma če Tungovi vladi. Britanska vlada se je torej postavila na stališče, da bi morala pri sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko sodelovati tudi centralna kitajska vlada v Pekingu. Ameriška vlada je po poročilu agencije Reuter označila britanski predlog kot nesprejemljiv. Predstavnik ameriške vlade je še nedavno izjavil, da priznava ameriška vlada le Čangkajškov režim in da ne bo nikoli privolila v to, da bi pekinška vlada sodelovala pri sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko. Glede For-moze pa je izjavil, da bo ameriška vlada, dokler se bodo bili boji na Koreji, vztrajala pri tem, da mora ostati Formoza »nevtralna«. Položaj tega otoka se bo določil pozneje. V britanski prestolnici niso hoteli spočetka komentirati vesti, da je ameriška vlada odklonila britanske predloge o udeležbi LR Kitajske pri sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko. Vendar pa menijo, da se ameriško zunanje ministrstvo ne more komaj nekaj dni po odslovitvi Mac Arthurja opredeliti za angleško stališče, ki bi ga lahko republikanski opozicionalci označili kot »poskus brezkompromisne pomiritve«. V britanskih krogih prevladuje vtis, da bo ameriška vlada vztrajala pri nepopustljivem sta; lišču do pekinškega režima vsaj še nekaj Kako se bo to vprašanje razvijalo, je težko doumevati. Značilno pa je, da je Mac Dermott nedavno poudaril, da Velika Britanija in ZDA »razumeta in priznavata stališče druga druge«. Vsekakor to ni bila samo vljudnostna izjava, saj sc je v zadnjem 6a®u neštetokrat po* kazalo, da je ameriška vlada že večkrat odobrila britansko stališče, posebno še, ko je šlo za vprašanje ohranitve miru na svetu. —1,1 ljudje, ki delajo v upravi ali gospodarstvu Zato je izrednega pomena, da prav ti najbolje razumejo duha teh naših sprememb in vselej točno vidijo cilje, ki jih zasledujemo Če kdaj, bo sedaj potrebno, da ne bodo opravljali svojih poslov le operativno, marveč bodo morali svoje delovno področje tudi proučevati ter stavljati primerne predloge za spremembe v smislu splošnih načel decentralizacije in sprostitve našega gospodarstva. Prehod od trdno vodenega gospodarstva k bolj sproščenemu bo neizprosno bolj ali manj težak in bo terjal tudi vrsto začasnih ukrepov. Brez deleža ope-rative bodo težko sprejeti pravočasno in tudi ni verjetno, da bodo najboljši. Vse to pa bo šlo predvsem na škodo delovnih ljudi samih. Prenekaterikrat bo treba biti pogumen in o eni ali drugi stvari dovolj samostojno ukrepati. »Tega poguma je pri nas odločno premalo,« je enemu izmed vpraševalcev odgovoril dr. Brecelj. Skrivamo se za črko in se bojimo prevzemati osebno odgovornost za svoje delo. Da pri tem ne zaidemo v anarhijo, je toliko po-trebneje, da poznamo smisel in cilje sprememb »Korak od zapletenega poslovanja k anarhiji je le kratek,« je zbrane opozoril dr Brecelj in prijetno zaključil, da je anarhija še vedno pogubnejša kot nekaj preveč popisanega papirja. Opomba le bila opozorilo, da ne opuščajmo določenih poslov v upravi slepo in brez odgovornosti, ne da bi presodili, kaj so nam pomenili doslej *in kakšna je njihova vloga za naprej. Svojcem v Begunjah in Dragi pokopanih talcev Zaradi dokončne ureditve grobišč in postavitve spomenikov v Begunjah in Dragi pokopanih žrtev fašističnega nasilja, se bodo v prihodnjih dneh vršila posvetovanja s svojci talcev. Posvetovanja bodo posebej za svojce radovljiškega, kranjskega in kamniškega okraja ter mesta Ljubljane. Prvo posvetovanje bo v nedeljo dne 22. aprila ob 9. tiri v kino dvorani na Bledu, na katero so vabljeni svojci talcev iz radovljiškega okraja in Jesenic. Kraj in čas posvetovanj za ostale kraje bo pravočasno sporočen po organizacijah Zveze borcev in časopisju. Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije. STROJEPISKAM, KI TEKMUJEJO! Nedavno smo poročali o tekmovanju strojepisk, ki je zajelo vse naše ustanove. Vse strojepiske, ki bodo tekmovale za naziv najboljše, obveščamo, da se tekmovanje ne bo vršilo 22. t. m., kot smo navedli v zadnjem, poročilu, ampak 23. t. ni. ob 8. uri zjutraj v prostorih Državnega zavarovalnega zavoda, Ljubljana — Miklošičeva 19. DVA KONCERTA pianista L Kenfialla-Ieulor« v um m Angleški pianist Edv. Kendall-TayloT, ki sodi med najbolj upoštevane pianiste svoje domovine, nam je blizu ne samo po svojih umetniških dejstvitvah, temneč tudi po veliki ljubezni do naše dežele, ki jo je izpričal že doslej z mnogimi dobrodošlimi obiski. Letošnja turneja po Jugoslaviji nam je naklonila dva koncerta: prvi, solistični, je bil v ponedeljek, 16. t. m., drugi, z orkestrom, pa v sredo, 18 t m. Na obeh je pianist izno-va potrdil svoj sloves, naša publika pa iznova njegovo priljubljenost, tako da sta oba nastopa izzvenela v navdušene in prijateljske manifestacije, ki so veljale prav tako umetniku, kot prijatelju E. Kendall-Tavloru. Prvi koncert, katerega objava je pianista pravzaprav presenetila, ker je bil spored namenjen Beogradu, je obsegel velik in težaven program Na prvem mestu Bachovo (kromatično) Fantazijo in fugo, eno tistih del, v katerih se je najbolj razodela Bachova novotarska, neugnana, a vendar umirjena tvornost in — kot njen odsev — nemirna, lesketajoče se prelivajoča kromatična modulatornost Fantazije, ki jo suvereno dopolnjuje veličastno zgrajena Fuga, kjer preide ves nemir in se umakne prepričljivi zamaknjenosti Na drugem mestu dve Beethovnovi sonati z enakim vzdevkom: Quasi una fantasia, a vsebinsko popolnoma različni, četudi sta obe iz iste ustvarjalne dob*. Njun koncept 1* redko očltuje 150-letnico njunega roj6tva, ki je prav letos. Četudi je vsaka komponirana na svojstven, enkraten način, v katerem se je prav takrat skladatelj bolj poskušal kot odločii, je vendar druga doživela neke vrste pritajeno, dogovorjeno slavo kot sonata mesečine (Mondschein - Sonate). Pripisovali so ji nekaj avtobiografske pomembnosti, ki naj bi bila izpričana s posvetilom grofici Giulietti Guicciardij vendar je za to romantično interpretacijo le malo osnov in sodita najbrž obe sonati v tisto skupino Beethovnovih del, v kateri se posebno očituje njegov odpor zoper tradicionalizem in boj za nova izrazna sredstva. V tem smislu seveda pomeni druga ponovno vrnitev k sonatni obliki, od katere se prva močneje oddaljuje. V sonati Johna Irelanda (komponirani od 1918—1920) smo spoznali barvito, poglobljeno delo tega najvidnejšega reprezentanta impresionistične struje v angleški glasbi. Sonata ni grajena prav strogo, vendar se tudi ne odmika od tradicije; tako skuša skladatelj strniti nova stremljenja s starejšo oblikovnostjo ter dosega s tem zanimive in prepričljive učinke. Najgloblji je nedvomno počasni stavek, v katerem zveni mnogo mikavnega lirizma, okrašenega z bujnimi barvnimi sredstvi, za katere je klavir bolj občutljiv kot kateri koli drug instrument Izvedba tega dela je pokazala interpretovo polno razumevanje in ljubezen za sodobno angleško klavirsko ustvarjanje ter je prikazala delo v pravi, dostopni luči. Sledile so krajše skladbe, od katerih je bila na prvem mestu Ravelova, sedaj že skoraj klasična slika »Ondine« iz zbirke »Gaspard de la Nuit«. Novotarska, docela barvna kompozicijska tehnika, ki je sicer klasicističnim stremljenjem tuja, a vendar ne želi biti niti impresionistična, niti ekspresionistična, je služila skladatelju v tem delu kot odskok v fantastični svet prividov, izzvanih po poeziji. Tehnična zahtevnost te skladbe je — kljub časovni kratkosti — izredna, saj nasprotuje vsem šolskim pojmom o klavirski tehniki. V naslednji točki je pianist strnil nekaj kompozicij naših domačih skladateljev L. M. Škerjanca (Tempo di Valzer lento iz zbirke »Šest improvizacij«), M. Kozine (dve skladbi iz zbirke »Divertimenti«) in Lj. Maričeve (Brankovo kolo iz zbirke klavirskih skladb). Aplavz je prisilil koncertanta k dodajanju nadaljnjih krajših skladb. Drugi večer (18. 4.) je obsegal dva klavirska koncerta s spremljavo orkestra Slovenske filharmonije in samostojno uvodno točko. Dirigent Jakov Cipci si je izbral Beethovnovo uvertura »Corio-lan«, ki je uspešno uvedla osrednjo točko sporeda, istega skladatelja 5. klavirski koncert. To delo sodi nedvomno med najbolj pomembna in največ izvedena v tej sestavi; k temu ga opravičuje ne samo visoki polet skladbe same, temveč tudi njena prilagodljivost tipičnim klavirskim problemom, saj je v nji zapopadeno toliko žive, svojstvene in v nobenem drugem glasbenem področju samobitne teih- nične problematike kot jo le redko najdemo v drugih istovrstnih skladbah. Peti klavirski koncert L. v. Beethovna pomeni tako ne samo preizkušnjo za 'vsakega dozorelega pianista, temveč tudi sintezo takratne klavirske tehnike. Še več: skladatelj je v tem delu daleč presegel tisto, kar so tedaj nudila vsakdanja instruktivna dela v tem pogledu ter je tako postal pionir nove, romantične klavirske tehnike in na nemalo mestih —• spominjam tu le na osrednji del — tudi izraznosti. Nova točka je bil Blissov koncert, delo, ki je nastalo po naročilu ter naj bi reprezentiralo angleško sodobno glasbo na svetovni razstavi v New Yorku in s tem v Združenih ameriških državah sploh. Koliko se je skladatelju posrečilo ustvariti takšno delo, sodba še ni na. Vsekakor pa pomeni Blissov ontj^ veliko dejanje v svetu instrumentalne, specialno klavirske tvornosti, ki 1 no vsega upoštevanja in P1?.*”™ * ' ' '' stveni način obravnave solističnega parta (ki se žal, pogostoma vtopi v bučni, na trobilih naslonjeni instrumentaciji), polna orkestrska zvočnost, v splošnem vedra, bleščeča zvokovnost dajejo temu delu mnogo neprisiljene karakteristike, ki jo le tu pa tam prekinjajo kratki lirični vrivki nežnejše skladateljeve osebne izpovedi. Novost te glasbene govorice ni samo presenečala, temveč tudi navdušila številno občinstvo, ki je interpreta nagradilo z bučnim, iskrenim in toplim odobravanjem. V vsem sta bila oba večera klavirske glasbe (kajti kot takega smemo šteti tudi drugega, četudi j« bil dobršen delež na ramah spremljajočega in deloma tudi samostojno nastopajočega orkestra), ki ju je nudil pianist E. Kcndall-T aylor, ne samo novo izpričanje njegove visoke umetniške ravni — ki je našemu občinstvu že znana in mila, — temveč tudi izraz prijateljskih odnosov tega prvega poborni-ka naše glasbe v anglosaksonskem svetu do naše domovine, — prijateljstva, ki mu ga tako naš ožji glasbeni svet kakor tudi naše občinstvo od srca vrača. L. M. Š. NOVE KNJIGE Edvard Kardelj _ Milovan Dlllas: Nova Jugoslavija u RHvremenom svetu. (Djtlas: Savremene temo.) Izdala »Kultura«, Beograd MM v cirilici, U2 strani. Pomorstvo, štev. 2, leto VI.-Časopis ministrstva pomorstva FLRJ, Reka. Naša osrednja pomorska revija prinaša v tej 4to-v [*l, obširen članek o naših novih motornih ladjah, še posebej o »Sloveniji«. Zanimivi so tudi Članki o strokovnosti pomorskih kadrov, o mednarodnem privatnena pravu in pomorstvu, o arhitekturi ladij, o potapljanju v morske gtobine. 0 Diesel, motorjih za ladijski pogon, o petindvajsetletnici pomorskega muzeja v Splitu. Letna naročnina j© 275 tlin, čok. rac. pa 508-9004800. Nova obzorja, štev. 4 leto IV. Izdaja Zveza mariborskih kulturnih delavcev v Mariboru. Številka lo posvečena desetletnici OF. DuAan Fortift je napisal uvodni članek »Nafta moč«; prozo Branka .Jurca »Medvladje« Filip MrdavSIČ »Pesem«, Janez To- 1 rč odlomke iz scenarija »(lonce«, Marja Fortič reportažo »Slivniška Ironta«. Anton Ingolič nadaljuje daljfto povest »Človek na meji« pesmi Koblar. Slatanik, Strmec Onič,'Filipič in Branko Rudolf. Kevija pri. naAa spomine Ljubomira Nenadoviča o Nje-Ko*u spominja se dr. ;Innka Slobinjrerja, devetdesetletnice dr Murkn r»0.1otnice Pavla Rasbergerja pi*e o slikarjih Antn Trstenjaku In Ivanu Kosu 1n objavlja njune uniet-niftke prilotf** Pripombe k »Slovenskemu nravopisu« dostavljata dr. Černič in ing. ripan. Rled graditelji nooe železne ceste Doboj, aprila Dva dni je močno deževalo in struga Teke Bosne je postala v dolnjem toku pretesna za vso količino vode, ki jo je nabrala po poti. Umazani valovi so se razlili po bregovih ter spremenili polja in pašnike v nič dobrega obetajoča jezera. ^se je čakalo sonca: polja, travniki, pobočja, posuta s pravkar vzcvetelim sadnim drevjem, kmetje. Z zavihanimi rokavi so ga pričakovali tudi mladi graditelji proge Banja Luka—Doboj. Kdo bi Pri zadnjih besedah se je komandant zamislil. Zdelo se mi je, da kaj napeto brska po mislih. Vendar, samo nekaj trenutkov. »To sem mislil povedati« — je dejal z malo bolj počasnim glasom — »da smo imeli v drugi četi mladinca, ki mu je bila disciplina trn v peti. Večkrat sem Se pogovarjal z njim in mu skušal dopovedati, naj bo tak, kakor so drugi. Obljubil mi je, da se bo poboljšal, pa je takoj zopet pozabil. Na prvi brigadni konferenci je bilo govora tudi o ,Šemsiju‘, V teh lepih pomladnih dneh pastirice še v miru pasejo ovce, čez nekaj mesecev pa jim jih bo večkrat prepodil vlak nove železne ceste neki dvomil, da so prav oni najbolj nestrpno upirali oči v gosto kopo oblakov, ki jih je podil veter. Tisto popoldne, ko so se končno raztrgali oblaki, so v bjelinski brigadi praznovali dvojno zmago: dokončali so 12 km dolgo pomožno progo, nogometaši pa so kar štirikrat pretresli mrežo sosednje su-botiške brigade. Oba dogodka sta bila predmet živahnega razpravljanja in priznam, da sem se kar nekam nerad vmešal v razgovor in jih poprosil, naj me povedejo h komandantu. Tako je pač v vseh mladinskih taboriščih: najprej se javiš v štabu in razložiš namen obiska. Ko mine ta formalnost, je njim in tebi laže pri srcu: razgovor se sprosti, na mestu, kjer sta prej stala dva, jih je nenadoma deset, dvajset. Vprašanj in odgovorov ni konca ne kraja. Čez pol ure. ali pa še prej, se počutiš' kot doma in zdi se ti, da bodo ure, ki jih boš preživel med njimi, mnogo prehitro minile. Modra delovna obleka, na prsih značke z raznih mladinskih akcij, odločne, rekel bi skoraj trde poteze v obrazu, in oči, ki venomer objemajo vse, kar se dogaja okrog njih: to je podoba komandantov domala vseh brigad, ki sem jih obiskal na progi. Momčilo Mihailovič — komandant bjelinske — si je v prejšnjih akcijah in v delu z mladino doma nabral toliko izkušenj, da med mladinci bjelinskega okraja, ni bilo vprašanja, koga bodo postavili na čelo. Morda je tudi on osebno pripomogel, da si jih je prijavilo 40 odstotkov več kakor so imeli v načrtu. Med razgovorom so prihajali v štab komandirji čet, pa tudi brigadirji. Videl sem, da uživa Momčilo pri vseh spoštovanje. Momčilov- prijazni obraz je moral namreč takoj vsakega pridobiti in hitro sem ugotovil, da je do kraja spoznal način, kako je treba delati z mladino, to se pravi pogovoriti se z vsakim tudi o stvareh, ki so mu hajbolj pri srcu. »Slišal sem, da je bjelinska brigada že dober mesec dni na progi in da ste večino teh barak, kamor so te dni prišle nove brigade, vi postavili. Vem, da se mladina zna boriti s težavami, pa vendar bi človek le rad podrobneje zvedel, kje tiči ,skrivnost' uspeha?« »Skrivnost? No, če že govorimo o skrivnosti, moram povedati, da ni samo ena, ampak da jih je več. Brigada se mora počutiti kot ena družina, o življenju in delu morajo odločati vsi in ne samo štab in končno, s tistimi, ki so slabi, je treba delati potrpežljivo in vztrajno.« FRANCE SLOKAN: kakor ga imenujemo. Namenoma nisem hotel, da bi ga kritiziral kakšen član štaba — naj se pogovore z njim tisti, ki skupaj z njim delajo! Res se je dvignil tovariš iz prve desetine, ki prav po zaslugi Šemsija ni izpolnila norme. Na kraitko mu je povedal, da tako ne more več biti. V prostoru je zavladala mučna tišina in to je na Šemsija bolj delovalo, kakor če bi glasno protestirali. Zdaj je med najboljšimi v brigadi.« * Po kosilu sem poiskal šemsija in še vrsto drugih brigadirjev. Muhamed Avdič mi je pripovedoval o Avtostradi in Novem Beogradu in zatrjeval, da ima toliko izkušenj, da na sektorju, kje.r dela, prav nič ne pogreša nadzornika. Kulturni referent mi je pokazal tablice in kredo in dejal, da te stvari kmalu ne bodo več potrebne: njegovi »učenci« menijo, da bi jih kar takoj posodili neki novi brigadi, kjer so še nepismeni. Kulturni ^referent je*menil, da je to le malo preveč optimistično. Jožo Selakovič in še 8 mladincev je prišlo na progo iz kmečkih delovnih zadrug. »Pa vas zdaj ne bodo pogrešali pomladi, ko je največ dela«, sem pripomnil. »Nič nas ne bodo«, je odvrnil Jožo. Naši zadružniki že vedo, kaj pomeni proga za Bosno, pa tudi ta dva meseca bodo radi malo bolj pritisnili.« Jožo dela v zadrugi pri konjih. To delo si je sam izbral, ker ga je že od vsega začetka najbolj veselilo. Ponosno pripoveduje, da je imel v letu 1946, ko so v njegovi vasi Dvorov! ustanovili zadrugo, opravka le z dvema paroma konj, zdaj pa jih je že 70. Tudi njegova zasluga je, da je dobila zadruga v Dvorovih republiško prehodno zastavo. Popoldne je odšla brigada na miting v bližnjo vas, zvečer pa smo nadaljevali pogovore. Mnogo novih stvari sem zvedel. Brigada ima zelo razvito kulturno življenje: ustanovili so folklorno skupino, pevski zbor ter recitaeijski in dra-matski krožek. Uredili so si nogometno igrišče ter igrišče za košarko in odbojko. V predvo.jaški vzgoji so v tem mesecu bolj napredovali kakor doma v treh. In še nekaj. Te dni bo bjelinska proglašena za udarno. Brigadirji bodo dobili priznanje za svoje delo, za številne noči, ko so vstajali in pomagali razkladati gradivo z vagonov, da ne bi zastajal promet. Jlj iijii mm z Mnoge Ljubljančane zanima, kako bodo letos preskrbljeni s kurivom. Ali bodo tudi letos pripravljale drva sindikalne podružnice? Direktor mestnega podjetja »Kurivo« nam je dal naslednje pojasnilo: »Za preskrbo Ljubljane (za široko potrošnjo. za ustanove it#.) bi potrebovali najmanj 160.000 prm drv. Po zveznem planu so jih dodelili komaj 125.000 prm, kar je vsekakor premalo, zlasti še, ker so v zadnjih letiih lesnoindustrijska podjetja, ki so dolžna pripravljati drva, dokaj slabo opravila to nalogo — delno zaradi težav z delovno silo, a tudi zaradi zapostavljanja te naloge. To dokazujejo .tudi letošnji primeri. LIP Ljubljana bi moralo v prvem četrtletju poslati v Ljubljano 4541 prm drv, do konca marca pa smo jih prejeli komaj 452 prm. Izkušnje lanskega leta, ko so nekateri LIP poslali Ljubljani komaj polovico določenih količin drv, so tudi letos narekovale prevzeti sečnjo drv na panju. Za izhod v sili — čeprav je ta izhod zelo slab, zlasti z gospodarskega stališča — smo izposlovali najprej 40.000 prm drv na panju, naknadno pa nam jih je MLO Ljubljana odobril še 20.000, največ v Kočevskem Rogu. Kot rečeno, predvsem zato, da si vse količine zajamčimo, oziroma. da pomagamo LIP. In kdo bo nasekal 60.000 prm drv1? Doslej se je prijavilo nekaj večjih sindikalnih podružnic iz Ljubljane, ki bodo nasekale 11.000 prm drv. Breme za sečnjo drv pada tudi letos spet na nekatere sindikalne podružnice. Na račun sečnje, ki so jo opravljale sindikalne podružnice, je bilo zlasti lani precej kritike, precej tudi upravičene. Toda kdo naj oskrbi oziroma naseka drva, če pa LIP niso sposobni pripraviti dovolj drv? Nedvomno bi mogli sindikate razbremeniti sečnje — čeprav to breme prostovoljno prevzemajo! — s tem, da bi LIP pripravili vsa potrebna drva. Druga stvar, kd ovira >00000 oooo< Presodite tudi vi, ki ste med borbo hoditi po Kozjanskem Po desetih letih ustanovitve Of N/l DOLENJSiiOl IN V BELI KRAJINI Te dni po dolenjskih vaseh postavlja- J jo mlaje. Belo krajino pa je kakor nalašč * olepšala pomlad; zdi se, da je vso deželico onkraj Gorjancev roka umetnika pripravila na evatovanje: razpostavila )e bele šopke — cvetoče češnje, hruške in slive med prvim zelenjem, ki klije in brsti po letu strašne suše iz tal s tenko plastio rodovitne zemlje Najsi je ta deželica še tako revna — marsikje je bela predvsem zaradi nerodovitnega kraškega skalovja — naš človek že spričo same njene lepote začuti, da je bilo vredno bojevati se ter umirati zanjo. Boj se je začel pred desetimi leti — in .mlaji v dolenskih vaseh niso edina, zgolj zunanja podoba praznovanja desetletnice Osvobodilne fronte. Teflaj se je začel boj, da bi na tej revni zemlji bilo gospodar naše ljudstvo in da bi moglo živeti človeka vredno življenje. Boj pa ni končal, ko so utihnile puške: in ko zdaj stopiš’ med ljudi, ki živijo v obnovljenih vaseh — tu in tam v sonci lazvalin srednjeveških gradov — živo začutiš, da hoj še traja: blaginje, ki jo naj prinese socialistična doba, ne ustvariš čez noč. In toda stopimo rajši takoj med ljudi PODOBA ŽUŽEMBERKA Ko prispeš v Suho krajino, ti ni treba iskati sledov pretekle vojne. Na prvi po- gled te podoba nekaterih krajev, kakršen je n. pr Žužemberk, celo neprijetno preseneti Kdaj se je tu končala vojna? Ali je trajala dalje časa kakor drugje pri nas? Ni menda hiše, ki bi po nji še zdaj ne bilo več ali manj jasno zapisano, kar je pač pisala vojna s svojo krvavo roko. •Precej stavb še niso obnovili in jih najbrž ne bodo. Dovolj je drugega, koristnejšega dela, kakor da bi tratili dragoceno gradivo za podrtije. Tako bi radi dogradili zlasti zadružni dom. Toda opeke ni. Gradijo precej veliko stavbo za dve krajevni podjetji. Mizarsko podjetje »Lipa« in izdelovalnica igrač »Jelka« zidata s sredstvi, ki sta jih zaslužili s svo-jim delom. Po gospodarskem pomenu, do-nosnosti spričo najpreprostejših obratfiih sredstev, sta to kar tovarni za Žužemberk Toda to ni več zunanja podoba Žužemberka To je že notranji boj krajevnega ljudskega odbora za obnovo, gospodarsko dejavnost in bodočo blaginjo prebivalstva Precej trd boj je to in sloni na iznajdljivosti delavnosti, pa tudi P°' žrtvovalnosti — brez nje pač ni nobenega pravega boja — domačinov, preprostih delovnih ljudi Ustanovili so sedem krajevnih podjetij. Kakšne pogoje pa imate za razvoj gospodarske dejavnosti na tej skoraj goli zemlji? se čudiš. Tu pravilno razdeljevanje, so najraznovrst-nejše »linije« ln prednosti pri razdeljevanju drv. Če je bilo lani, delno pa tudi še letos, kar 14 najrazličnejših poti, po katerih so razni ljudje prišli do drv z različnimi potrdil! in nakazili, j% to nedvomno največja ovira, da bi začeli redno deliti drva. Tudi razdeljevanje drv prek rajonov se ni obneslo. Nekaterim so jih dajali preveč, drugim pa nič. Že letos so v Ljubljani tako razdelili 15.000 prm drv; mnogi so jih dobili neupravičeno, nekateri celo S proteikcijo. Preskrba s premogom bo letos boljša, čeprav še ne najboljša in zadostna!« Tako je torej pojasnilo. Prepričani smo, da je vse to res. Vendar kaže, da so tako na »Kurivu«, ■ kakor na MTP oziroma MLO pozabili na številne naše kmete, ki bi bili pripravljeni v zimskem času sekati drva. To povedo lahko tudi člani sindikalnih podružnic, ki so lani sekali drva in so o tem govorili s kmeti. Napaka zadnjih let se je torej spet ponovila. V zagovor bodo tisti, ki jim je poverjena skrb za preskrbo drv za ljubljansko potrošnjo, najbrž dejali: »Težk,o je najti kmete, ki bi sekali, še teže je 7. vozniki«. Res je, toda poiskati jih je treba in z njimi govoriti. A ne tedai. ko imajo poljska dela, temveč pozimi. Tega pa seveda niso storili. Tudi letošnje slabo zimsko vreme, ki je oviralo sečnjo, ni izgovor, saj lani v zadnjih mesecih niso vedeli zanj. Popolnoma drži, da mnoge sindikalne podružnice prostovoljno prevzemajo sečnjo drv, je pa to le prevelika obremenitev zanje. Morda bo kdo dejal, da bi bili stroški, če bi kmetje sekali drva, večji. Preprost račun bi tako trditev seveda ovrgel. Upoštevajoč pa še, da so kmetje vajeni sečnje, kar je za gozd in red v njem neobhodno potrebno (zlasti glede čuvanja prirastka ob podiranju) je prednost, če bi kmetje pripravljali drva, še večja in očitnejša. je sicer obdelovanje lesa tradicija. Vendar so se s tem poprej slabo preživljali le posamezniki. Kdor ni imel dovolj zemlje ali pa je bil popolnoma brez nje, si je moral poiskati zaslužek med drvarji ali vozniki v območju kočevskih gozdov. Nekaj mizarjev je živelo tu, izdelovanju lesne galanterije pa se je posvetil kakšen samouk; izdelovanje igrač, ličnih lesenih posod in raznih gospodinjskih predmetov tedaj ni bilo niti priznan poklic. Eden izmed takšnih samoukov, Slavko Hotko, je leta 1948 dal pobudo za ustanovitev »Jelke«. To podjetje zdaj poznajo že v Makedoniji, v Zagrebu, Dalmaciji ... Na vseh dosedanjih razstavah v Ljubljani in drugje je prejemalo diplome, medalje . .. Brž ko so razstavili svoje izdelke, so naročila začela kar deževati. Toda lani niso mogli sprejeti za nad 12 milijonov dinarjev naročil. Zakaj zavračate naročila? Ali Žužemberk ne potrebuje dohodkov? smo 6e čudili. Organizator in vodja »Jelke« nas je povedel v »tovarno«, kjer smo 6i mogli na marsikaj sami odgovoriti. Stopili smo sicer v precej veliko hišo. V nadstropju ima »Jelka« dve sobi Pisarna ali skladišče? Da, toda tudi delavnica in »kabinet« ustvarjalca številnih modelov, prototipov. To je »tovarna« , . V manjši sobi so pri delu tri dekleta — na lesenih krožnikih, lončkih, škatlicah in drugih izdelkih slikajo barvne okraske. Umetnice? Da, toda najstarejša je pri tem delu šele dve leti. Kdo si .je zamislil te tako učinkovite, preproste vzorce, ki iz njih diha pristna domača, liudska umetnost? To ni kič, kakršnega dandanes skoraj v nobenj trgovini več ne pogrešamo. Tu Po snegu in blatu sem stopal od Pre-vorja po hribovitem terenu proti vasi Krivica. Na okraju sem namreč zvedel, da frontovci v tej vasi požrtvovalno tekmujejo v čast 10. obletnice OF in so si februarja priborili tretje mesto. Med potjo sem srečal starejšega kmeta, ki, mi je prijazno odgovoril na vprašanje, kam moram zaviti: »Tudi jaz sem od tam. Še dobre pol ure čez hrib, pa bova v Krivicah«. Ogledovala sva drevje, ki se je pripogibalo pod težo novo zapadlega snega in govorila o življenju ljudi na Kozjanskem. »Tam, v tisti požgani hiši bomo uredili frontni kotiček«, je pripovedoval spremljevalec, ko sva zagledala prve rdeče strehe. »Zanj smo zbrali že osem tisočakov in dvajset knjig. Tudi gradivo smo že nabavili, tako da bomo v kotičku prihodnji mesec že študirali. Odkar smo izvolili nov frontni odbor, se je naše delo že v marsičem izboljšalo. Izvolili smo tudi kmetijski, živinorejski, sadjarski in potrošniški svet, vsi pa bodo v precejšnjo pomoč kmetijski zadrugi. Od 120 članov Fronte jih redno prihaja na sestanke okrog sto, pa tudi predavanj se radi udeležujemo. Zadnjič nam je organizacija Zveze borcev razdelila precej blaga, seveda med najbolj potrebne.« Krivica je bila med narodnoosvobodilno borbo domala vsa uničena. Pridne roke vaščanov so obnovile hiše le delno, toliko pač, v kolikor so uspeli dobiti gradivo, da so si pokrili strehe svojih domačij. Zavila sva po blatni cesti skozi okraju in zaprosil za material, toda nikoli ne utegnem zaradi dela na posestvu in v frontni organizaciji. Tisti, ki so dobili material pred tremi leti, so še nekako zvozili, zdaj pa smo že dve leti v precejšnji stiski, No, morda bomo dobili letos kaj več. Sliši se namreč, da se bo organizacija Zveze borcev bolj pozanimala za nas.« Še o marsičem sva se pogovorila, nato pa sem se od njega poslovil. Nedaleč od tod sem zapazil dim, ki je prihajal iz neke podrtije in se krivil v vetru. V tem, bunkerju podobnem prostoru, živi okrog 70 let star možakar Miha. Zaril sem v dolino na drugo stran. Spotoma proti Drehskemu rebru sem opazil otroke, ki so se igrali po vinogradih. Ko sem se zanimal za njih, sem zvedel, da so zidanice njihovi zasilni domovi, ker vaščani doslej niso utegnili obnoviti svojih domačij. Več hiš je bilo videti tudi povsem novih, vendar le od daleč. Večina teh ima še neurejene prostore, mnogo pa je še tudi nedograjenih. Ker prebivalci nimajo cilindrov za petrolejke, si sveti,jo kar s treskami, ali pa si pomagajo na kak drug način. Ljudje pravijo, da norih cilindrov na Kozjanskem žS dolgo niso videli. Bivši trgovec Plemenitaš jih včasih prinese kdo ve od kod, vendar mu gre zgolj za naturalno zamenjavo. Cesto proti Lisičnem so vaščani zgradili že po osvoboditvi. Ob njej je obnovljenih že več hiš in gospodarskih poslopij. Tu je tudi nekaj takšnih ljudi, ki so material dobili že pred leti in se še vedno ne znajdejo, da bi prijeli za delo. Pilštanj na Kozjanskem vas. Sopotnik dolgo ni spregovoril, potem pa je le z zagrenjenostjo začel: »Mislil sem, da današnja pot v Kozje ne bo zaman. Zmotil sem se. šest mesecev že hodim v dolino, da bi kupil kilo ali dve soli, in vedno se moram vrniti s prazno košarico. Nemara imajo drugje dovolj soli, na nas pa so pozabili. Če ste z okraja, bi vas le prosil, da se za to pozanimate. Mislil sem že, da bi jo mahnil na Hrvaško. Hrvatje jo namreč često prinesejo, vendar zahtevajo za kilogram po pet kg fižola. To pa je 'le preveč.« Ob zadnjih besedah: »So pač težave«, mi je stisnil roko in zavila sva vsak svojo pot. Na koncu vasi sem stopil v nizko, novo zgrajeno hišo, brez oken in vrat. Bila je prazna, prostori pa še neometani. Od nekod sem slišal otroški glas. Po stopnicah sem stopil v klet. V tem prostoru stanuje namreč zelo aktiven odbornik vaške frontne organizacije skupaj z ženo in otrokom. S Francetom sva bila kaj hitro1 v pogovoru. Ker sem o uspehih Fronte zvedel že med potjo, sem razgovor zasukal na družinsko življenje. Opazil sem, da mi je kaj nerad odgovarjal na vprašanja, zato ga z njimi hisem več mučil. S kratkimi besedami mi je orisal vse težave, ki ga tiščijo: »Dosti je še takih v vasi, ki živijo z družino tako kot jaz. Hišo sem sicer že pred tremi leti pokril, vendar imam težave z nabavo oken, vrat, stekla in drugega gradiva. Često sem že mislil, da bi se oglasil na ti ljudje ne delajo po predlogih nekaterih »šol«, ki iščejo vzorce v vseh mogočih cenikih mednarodne kičarije. Samouk Hotko, preprost človek — spočetka misliš, da imaš pred seboj »navadnega« kmeta, se skromno smehlja. Kje se je učil? Samouk sem, skromno prizna. Vse to delamo sami: vzorci, modeli, ornamenti, prototipi — so naši. Videl sem na razstavah igrače in lesno galanterijo nekaterih podjetij — kopije nemških izdelkov To pa je našel Potem pa je začel razkazovati prototipe igrač, kakršnih doslej pri nas še ni bilo. Lokomotiva, letalo, cestni valjar, traktor, avtobus, avtomobilska cisterna (lani so izdelovali nad 50 vrst izdelkov). Sleherni izdelek je zložljiv V trenutku ga razstaviš in zložiš v škatlo. Razstavljeni deli zavzemajo mnogo manj prostora pri prevozu, v skladiščih in v prodajalnah. Potem nas je izdelovalec presenetil še s tako imenovanimi kolektivnimi igračami, sestavljankami. To so razne tehnične igrače, primerne zlasti za otroške domove, šolske zavode, skupine pionirjev ... Otroci se učijo iz lesene »opeke« graditi hiše, sestavljati ostrešja in konstrukcije iz sestavnih delov; sestavljajo vlake; tu je tudi celotna vas s celo vrsto poslopij; dalje: pionir gradi most. postavlja stebre za daljnovod, ki ima celo izolatorje. Na policah pa je še precej drugih podobnih, čudovitih izdelkov, ki bi jih pionirji z največjim veseljem pozdravili. To pa seveda ne drži za vse. Tržan v Bistrici si je sam s kamna in blata, postavil zidove, jih zvezal in pokril z leseno streho. Odkar so mu odkupovalci na polju, kjer je oral, izpregli paT volov in mu jih odpeljali, je besen na vsakega tujega človeka, ki pride tod mimo. Kaj ne bi. Saj so nekateri odkupovalci postopali z 'ljudmi na Kozjanskem povsem nepravilno. Nazadnje sem se oglasil še pri Gorjupu, odborniku frontne organizacije Zdole. O njem sem zvedel še to, da so ga prebivalci izvolili za odbornika krajevnega ljudskega odbora Kozje. 0 Gorjupovi družini sem že pri sosedih zvedel, da je med najaktivnejšimi v vasi. Dva sinova sta delala v frontnih brigadah, kadar pa je.kakšna akcija v vasi, zagrabi za delo kar vsa družina. Ne tarnajo dosti, ker za to nimajo časa. Dosti so pretrpeli med narodnoosvobodilno borbo, zato se zadovoljijo danes z bornim kotičkom. Pred tremi leti so si sami zgradili temelje s kletjo, toda hiše niso mogli dograditi. Polletje še nekako preživijo. Otroci spijo na senu, starši pa si napravijo ležišče v kleti. Pozimi pa je vendarle nekoliko težje. Stisnejo se, kakor se stiskajo mnogi drugi na Kozjanskem. Ves dan sem hodil tod naokoli, na-.zadnje pa sem odšel z edino mislijo, da je treba ljudem na Kozjanskem bolj pomagati. J. U. Zakaj vsega tega več ne izdelujete? smo se čudili. Toda odgovora ni bilo treba: 6aj v sobah nismo videli nobenega 6troja. Potrebovali bi stružnico in 6eveda še mjr-sikaj. Trudimo se in trudimo — pravijo — pa ne moremo nič doseči. Lani pa je podjetje s petimi ljudmi ustvarilo 271,000 dinarjev čistega dobička. S temi sredstvi zdaj gradimo stavbo za delavnice. Ko bi imeli stroje ... Izdelke bi mogli tudi izvažati. Gre za milijone dinarjev deviz. Naročila pa moramo zavračati. Na trg bi mogli dati na leto za 20—30 milijonov dinarjev izdelkov. Samo stroji, stroji... V krajevnem mizarskem podjetju vedo tudi marsikaj povedati, česar marsikdo noče vedeti. Kdo bi pa govoril o podjetju, ki zaposluje samo sedem ljudi! Utegnilo bi jih pa zaposliti celo desetkrat več. Kaj delajo? Tega jih nikar ne vprašaj, da se ne bodo čudili, kje si živel v zadnjem desetletju. Ali morda ne ves, da je pri nas na Dolenjskem pogorelo na tisoče hiš in da so številne družine brez pohištva? Pa ne le brez postelj, marveč so mnoge hiše še vednč brez oken in vrat. Mizarji bi delali ponoči in podnevi. Vidiš, kako Franca Lavriča. vodjo mizarskega podjetja, boli, da se podjetje ne more hitreje razviti. S Hotkom sta dolge noči izdelovala modele za kolektivne igrače. Pomagala sta drug drugemu. Tožila, da ni strojev, Lavrič pa še vedno ne more razumeti, zakaj je treba napraviti toliko potov in premagovati neverjetne težave, da si podjetje na okraju končno izvojuje 5 kg žebljev a.i nekaj garnitur pohištvenega okovja. (Nadaljevanje sledi) ♦ V čast zr/orlotniisfeefja praznika Tri naiboiiSe frontne organttadfc v radgosfcem obratu V nedeljo so na III. zasedanju okrajnega zbora Fronte poročali delegati o delu v šestmesečnem tekmovanju. Do sedaj so dosegle najlepše uspehe frontne organizacije v Lut-vercih, Žepovcih in Apačah. V času tekmovanja so opravili člani teh organizacij skupno 16.390 prostovoJj-nih ur v vrednosti 240.562 din. Najboljši vaški odbor med temi tremi, t. j. Lutverci. je prejel tokrat že tretjič prehodno zastavico okraja. V Lutvercih so v čast 10. obletnice ustanovili IZUD in imeli že več uspelih prireditev. Dobrega izobraževalnega tečaja se je udeleževalo nad 30 čla^ nov Fronte. Pri vseh volitvah so bili zmeraj prvi. V grupnem tekmovanju so zmagali štirikrat ter si diplomo priborili v trajno last. V obdelovalno zadrugo imajo vključenih že 65*/« vaščanov. Med tekmovanjem se je vpisalo v Fronto 1104 novih članov. Na zboru so sklenili, da bodo odpravili vse pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili v politično-ekonomskem in kulturno-prosvetnem udejstvovanju. Za III. kongres so izvolili 13 delegatov. Zasedanja sta se udeležila tudi Mara Radič, članica Izvršnega odbora Jugoslavije iz Beograda in ljudski poslanec za radgonski okraj minister za pravosodje tovariš dr. Helij Modic. Delegati so tudi veliko razpravljali o pripravah za proslavo 10. obletnice OF. — ič. Tudi politično delo je bilo uspešno Trbovlje. 19. aprila. V šestmesečnem tekmovanju OF je Žel krajevni odbor OF Marne v trboveljskem okraju lepe uspehe. V začetku tekmovanja so priredili veselico s srečolovom. Pri tem so imeli nad 30.000 din čistega dobička. Od tega so prispevali okoli 12.000 din za popravilo mostu v Breznem, nad 10.000 din so pa dali za popravilo ceste. Za knjižnico so nabavili 50 novih knjig. Pri gradnji vodovoda in pri elektri- fikaciji so člani Fronte prispevali 'nad 1000 prostovoljnih ur. Pri volit:. vah v Ljudsko skupščino so zmagali v tekmovanju s krajevnim odborom OF Dol pri Hrastniku. Za partijski dom v Trbovljah je dal KO OF Marno nad 60.000 din, za novoletno jelko na Dolu pri Hrastniku so podarili iz blagajne OF 5000 din. Odborniki OF sodelujejo v KLO Marno pri vseh gospodarskih nalogah. Seje imajo redno dvakrat mesečno. Doslej so v frontne organizacije vključili 52 novih članov. Da je pri teh uspehih tudi politično delo bilo dobro in uspešno, ni treba posebej poudariti. Sestanek bivših izgnancev v Celju V počastitev 10. obletnice OF se bodo sestali izgnanci, ki jih je oku-aator aretiral in odpeljal v okrožne _ _ & okrajne zapore, zlasti v Maribor mize označene s kraji. Poskusimo z javnim glasovanjem in v Celje, nato pa poleti 1941 s posebnimi železniškimi transporti v Srbijo in na Hrvaško. Zdaj bo minilo od takrat 10 let in iskrena želja vseh je, da se sestanemo in obudimo spomine. Družabni sestanek bivših izgnancev bo v Celju v soboto 12. maja v domu OF. Zaradi pomanjkanja prenočišč v Celju se udeleženci lahko vrnejo z nočnimi oziroma jutranjimi vlaki. Za sestanek je pripravljen primeren program. Vsak udeleženec plača samo 10 din kot prispevek za kritje prireditvenih stroškov, presežek prispevkov pa bo izročen socialnemu fondu OF za mesto Celje. Vsi, ki se nameravajo sestanka udeležiti, naj se priglase do 5. maja na naslov: dr. Ervin Mejak, Celje, Tomšičev trg 9. Vsak prijavljen ec naj navede tudi kraj. v katerem je najdlje živel v izgnanstvu, ker bodo Kar veseli «o bili potniki, ko so oni dan brali v Ljudski pravici, da bi kazalo poslati srednjeveški domislek o pobiranju voznih listkov na ljubljanskih železniških postajah po isti poti v pozabo, kakor so šle ljubljanske mitnice z njihovo Užitnino. Čudno! Žile poapne. če so stare, koža se nagubanči, kolo začne škrtati in razpade, celo o gorah pravijo, da jih zob časa polagoma razjeda. Samo tista ozka vratiča na železniški postaji so žilava in odporna bolj od granita. Potniki seveda niso bili optimisti, da bi mislili, da teh vratič in gneče pred njimi po prihodu vsakega potniškega vlaka že jutri ne bo več. Naglica ni nikjer dobra to je vedel celo višnjegorski polž. Da pa bi se le ne vleklo predolgo kakor jara kača in da bi potnikom naposled le prizanesli z nadlegovanjem še tu v Ljubljani, ko se že tako dovolj pre- Kako gospodarijo v KZ na Suhorju Metlika. 19. aprila. Redke so kmetijske zadruge v Beli krajini, ki bi imele tako dobre pogoje za dohodke, kakor jih ima Kmetijska zadruga Suhor pri Metliki. Razen trgovine ima tudi obrtne odseke, in sicer: sodarskega, mizarskega. kolarskega in žago na električni pogon. V kraju samem in okolici so vinogradi in gozdovi. Gospodarska poslopja še niso docela obnovljena. Po orodju, posodi in pohištvu je mnogo povpraševanja. Za vse to se odgovorni voditelji zadruge ne zanimajo, še manj pa delovni kolektiv obrtnih odsekov. Delavci odsekov z voditelji se zadovoljujejo z redno .plačo po 19 din na uro, pa če se kaj dela ali ne. Zato so se zadovoljili tudi s tem, da so prejeli od osnovne šole v Suhorju v januarju 1950 58.240 din za naročene mizarske izdelke in mizarska popravila na šoli. Zdaj po 14 mesecih se šele pogovarjajo, Kje dobiti potrebščine. Res j zvečer v opernem gleda lišt*u s pričetkom ob 20. uri. Že sama kvaliteta vseh udeležen-cev-telovadcev, posebno pa še dejstvo, da bodo s to prireditvijo tudi počastili 10. obletelico ustanovitve OF. so jamstvo, da bo prireditev resnično pomemben dogodek in v veli k ^užitek vsem ljubiteljem telovadbe, zlasti pa akademijskih točk in telovadnih plesov. Ker je zanimanje za to prireditev in povpraševanje po vstopnicah zelo veliko, opozarjamo občinstvo, da si pravočasno rezervira vstopnice pri Telovadni avezd Slovenije (Likozarje v a ulica, provizorij IV — telefon 43-22), predprodaja vstopnic pa se prične v soboto popoldne pri blagajni opernega gledališča. Prepričani smo, da bo občinstvo s svojo udeležbo« iz-ka.zalo priznanje za trud vsem avtorjem, pa. tudi telovadcem, ki so se vadili dolge mesece večer za večerom, preden so dosegli tisto dovršenost, ki jo navadno občudujemo na kvalitetnih akademijah. Naša konjeniSka ekipa v Rimu Beograd, 19. aprila. V enem izmed najlepših rimskih parkov, Čampo di Sienna , bodo od . 28. aprila do 6. maja velike mednarodne konjske dirke, ki se jih bo udeležilo približno 100 jahačev, med njimi tudi jugoslovanski. Tekmovali bodo v 13 različnih disciplinah. Tradicionalne konjske dirke v Rimu sodijo med največja tekmovanja te vrste na svetu. Na tej prireditvi so vedno sodelovale najboljše konjeniške ekipe na svetu. Naša konjeniška ekipa se je začela pripravljati za to tekmovanje že v januarju, v marcu pa so bila štiri poskusna tekmovanja, nakar je bila določena ekipa, v kateri je 5 jahačev, in sicer Djordje Jovanovič, Djord.je Petrovič, Radoslav Parison, Dušan Karan in Stanko Vilim. Izbranih je bilo 10 konj. in sicer: Kondor. Gromov. Bihov. Paša, Jupiter, Raketa, Vulkan, Mangup, Mozes in Silni. Glede na dobro formo naših konj, zlasti Kondorja in Gromova, ki sta na lanskem tekmovanju dosegla do- Veleslalom na Rožci preložen SK »Jože Gregorčič« Jesenice, sporoča, da prelaga veleslalom na Rožci, razpisan za 22. t. m. na nedoločen čas. Ta dan priredi namreč Smučarska zveza Slovenije tekmo v smuku z Bukovnika, v počastitev oblertnice OF. ber uspeh, bo naša ekipa resen tekmec glavnim favoritom. Naša konjeniška ekipa odpotuje v Rim pod vodstvom Momčila Djerasi-moviča v petek. Brazilski nogometaši zmagali na Dunaju Dunaj, 19. aprila. Pred 60.000 gledalci je bila včeraj na dunajskem stadionu nogometna tekma med brazilskim moštvom »Sao Paolo« in dunajsko >Austrio«, ki se je končala, z zmago gostov 2:1 (0:1). Gosti iz Južne Amerike, katerih klub sodi med najboljše brazilske nogometne klube, je bil vseskozi v premoči. Gostje so pokazali tehuično popolnost ter se zlasti odlikovali v skokih in v igri z glavo. Z izrednimi kombinacijami so prihajali pred vrata »Austrie«, vendar jim ni uspelo svoje premoči realizirati. »Austrii« so vsilili svojo igro. ki nikakor ne ustreza njenim igralcem. Avstrijci niso utegnili pokazati svoje običajne nizke igre. ker so bili Brazilci tudi tu boljši od Avstrijcev. Navzlic temu pa je domačinom uspelo priti v vodstvo po Melhiorju in voditi do 85. minute. Najboljši igralec v domačem moštvu je bil Kowanz II.. ki je bil spočetka nezanesljiv, vendar se je pozneje popravil in izyrstno_ igral. Moštvo »Sao Paolo« se je odlikovalo s sigurno igro ter hitrostjo Medvedi v bližini Črnomlja Letos slišimo, da se pojavljajo medvedi v mnogih nižinsKih krajih, kamor doslej običajno niso prihajali. Še stari očanci se ne spominjajo, da bi jih tod kdaj videli ali slišali o njih. Zdi se, da so prilezli medvedi iz zimskih brlogov pošteno lačni, ker so marsikje napravili tudi že precej škode. Spravili so se celo že kar nad prašiče. Zato te dni gozdarji okrog Črnomlja, tja proti Gradacu in Semiču, skrbno zapirajo svinjake in hleve, da ne bi kosmatinec ponoči tudi njim napravil škode. Pojavil se je že v Krupski lozi, v gozdu, ki se razprostira nad Črnomljem. Semičem, Stransko vasjo in Gradacem. Hudo se ga je ustrašil okrajni šolski inšpektor tov. Živko Tomšič v torek 10. aprila, ko se je peljal zgodaj zjutraj s kolesom po cesti od Črnomlja proti Stranski vasi in Črešnjevcu. Na klancu, kjer je moral iti peš zraven kolesa, mu je nenadoma prečkala pot medvedka z mladičem. Mladič se je celo igral in kobacal v obcestnem jarku, ko pa je medvedka zavohala in zagledala kolesarja, je zarenčala in z mladičem sta se umaknila v gozd. Tovariš Tomšič pravi, da je tudi on s kolesom pohitel naprej. Blov. Bistrica. — V mesecu poseka in spravila lesa je v poljčan&kem okraju Še vedno med prvimi lesni odsek KZ Šmartno na Pohorju, ki je kljub najvišjerau planu že izpolnil 43®/« letnega plana v poseku in oddaji. Količine posekanega lesa so še precej večje, niso pa evidentirane, dokler jih ne prevzamejo na zbirnem skladišču. Tudi slabo vreme tn sneg nista mogla ovirati Pohorcev. — kg. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Napoved za petek dne 20. aprila 1951: V Primorju sončno s spremenljivo oblačnostjo in neznatnimi krajevnimi plohami. V alpskem svetu in i,- sončno z narašča- (obvestila) KMETJE. OBRTNIKI IN DELAVCI CELJA, BLIŽNJE IN DALJNE OKOLICE! ObišSile veliki pomladanski »Jurijev sejem«, ki Do v nedeljo 22. aprila v Celju. Na sejmu bodo prodajala vsa trgovska podjetja, proizvajalna in obrtna podjetja. V&Itka izbira blaga! Na sejmu boste lahko kupili izdelke, ki jih doslej ni bilo na razpolago. Nabavite si tekstilno blago, perilo, moške obleke, otrofiko konfekcijo vseh vret, lesne izdelke, kolesa železnino, poljedelske stroje in orodje, radioaparate. elektrotehnični material, barve, igrače, kozmetiko in drugo. Prometne zveze ugodne. Za prehrano poskrbljeno. PIONIRJI, POZOR! Mestni odbor Ljudske tehnike poziva vse pionirje, ki imajo male avtomobilčke na noini ali motorni pogon, da javijo svoj naslov na Mestni odbor Ljudske tehnike. Ljubljana. Celovška c. 23. zaradi pionirskih avtomobilskih dirk. Svoj naslov sporočite do 24. t. m. pismeno ali osebno s privoljenjem staršev. — Mestni odbor Ljudske tehnike. NAJDENA DVOKOLESA Poverjeništvo za notranje zadeve Kranj-mesto obvešča, da se hranijo v tukajšnjem skladišču tri najdena kolesa, in siceri 1. Moško kolo, enamke »Stadi-cm«a tov. št. 181781, črne barve, blatniki kromirani, z rdečimi črtami, na zadnjem blatniku rdeče steklo z napisom »Stoj«. Kolo je dobro ohranjeno. 2. Žensko kolo, brez znamke, tov. št. 419. sive barve, kolo je predelano iz moškega, krmilo, je italijansko. Kolo je dobro ohranjeno. 3. Moško dvokolo, znamke »Ose.pel«, tov. St. 6195068. črne barve, krmilo navadno in ima lesene ročke. Kolo je dobro ohranjeno. Kdor misli, da je katero od teh dvokoles njegovo, naj se zglasi pri tuka.išn.iem poverjeništvu — Sejmišče. Kranj. S sebo.i naj prinese dokaz o lastništvu. Eno leto po tej objavi zapadejo dvokolesa v last ljudske imovine. KADILCI POZOR! Prodaja tobačnih izdelkov se je vršila do sedaj le v trafikah in to samo v delavnikih ob določenih urah. Na željo kadilcev se je prodaja tobačnih izdelkov izpopolnila ter jih odslej lahko prodaja vsaka gostilna, menza zadruga ali trgovina, tako da bo kadilcem nakup omogočen tudi v večernih urah ter ob nedeljah in praznikih. ..... Navedeni lokali prejmejo tobačne izdelke od najbližjih prodajnih skladišč podjetja »Tobak« s predpisanim prodajnim . popustom. Kjer koli bi se upravičeni lokali ne poslužili te ugodnosti, naj kadilci sami zahtevajo, da lokali uvedejo prodajo tobačnih izdelkov, ker zato ni nobene ovire. AVTOBUSNA PROGA Ljubljana—Gornji grad—Ljubno prične redno obratovati dne 21. aprila 1951 vsak dan po sledečem voznem redu: 16.00 odh. Ljubljana prih. 8.40 16.50 Kamnik 7.50 18.20 Gornji grad ( 18.40 prih. Ljubno odh. 6 00 IZLET NA TEKMO ODRED : RADNICKI V nedeljo 22. aprila bo igral »Odred« prvenstveno tekmo proti Radničkemu v Beogradu. Ob tej priliki organizira vodstvo »Odreda« obi*k tekme. Vse informacije in prijave sprejem« poslovalnica Putnika in v pisarni »Odreda«, Tavčarjeva ulica 11, Ljubljana. K01CFRTI--------------------------- osrednji Sloveniji jočo oblačnostjo in popoldanskimi Violončelist Plerre Fournler bo na simfoničnem koncertu Slovenske filharmonije igral solistični part Boc-cherinijevega in Dvofakovega koncerta za čelo in orkester. Na sporedu kralevnimi plohami. V vzhodni Slo- j je tudi Hardnova simfonija v G-duru veniji pretežno lepo vreme. Tempe- ] -z udarcem na pavke*. Dirigent ratura v Primorju ponoči 12" C. po- Bogo Leskovic. Koncert bo v soboto dnevi 16" C, v ostalih predelih Slove- 21. aprila ob 20.15 v Unionu. Vstop nUe ponoči 6° O, podnevi 13“ C. nje* ▼ Knjigami nrMiSfcUl DNEVNE VESTI--------------------- Komite LŠM fakultete za strojništvo obvešča vse člane, da bo v petek 20. aprila ob 19.30 v veliki predavalnici na Grabnu konferenca LŠM — fakultete za strojništvo. Vabilo na redni občni zbor podpisane podružnice, ki bo v ponedeljek 23. aprila 1951 ob 4. uri popoldne v dvorani Doma sindikatov (Delavske zbornice). Miklošičeva cesta št. 22, vbod skozi vhodna vrata. — Društvo upokojencev, podružnica Ljubljana, rajon I. MKUD »Miran Jare« na VIII. gimnaziji Bežigrad priredi v proslavo 10-letnice OF III. koroški Kulturni večer v soboto 21. aprila ob 20. uri v avli 2. nadstropja bežigrajske gimnazije. O Podjunski in Mežiški dolini bo predavaj s skioptičnimi slikami dr. Felaher. Mladinski mešani zbor bo zapel 8 pesmi iz teh krajev. Vstopnina 20 in 10 din. Priditel Dne 12. aprila t. 1. je utonil v Savi pri Trbovljah Franc Grmovšek, star 48 let, oblečen v temnosivo obleko. Na desni podlakti tetovirano letnico 1903. Kdor o utopljencu kaj ve, naj sporoči Mariji Grmovšek, Trbovlje I., Loke 179. Poziv bivšim pevcem Franceta Marolta! V smislu sklepa našega zadnjega sestanka sklicujemo sestanek vseh pevcev, ki so peli pod vodstvom pok. Franceta Marolta (bivši člani APZ, KSS in ostali) v ponedeljek 23. t. m-ob 20. uri v balkonski dvorani univerze (Kongresni trg 11-1). — Prosim, da s« sestanka udeležijo vsi in točno. -—PREDAVANJA--------------------- Društvo ekonomistov Slovenije priredi zaradi splošnega zanimanja za temo v petek 20. aprila ob 19.30 v Gregorčičevi ulici 23 (dvorana Gospodarskega sveta) Nadaljevanje diskusije k predavanju O gospodarstvu v ZDA, ki jo bo vodil predavatelj tov. Janez Stanovnik. — Vabljeni k udeležbi! Slovensko zdravniško društvo vabi vse zdravnike in medicince na predavanje polkovnika dr. Milutina Djordieviča: »O vojnih plinih; osebna In kolektivna zaščita« z demonstracijami. Predavanje bo v petek 20. aprila ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA IN DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Petek 20. aprila ob 20. url predava ing. Kavčič Rajko, predstojnik instituta za industrijska raziskovanja. Naslov predavanja je: Kako nastaja pol-vlnil klorid in njegov pomen za široko potrošnjo. Jugovlnll največja tovrstna tovarna na Balkanu. Poslušalci si bodo lahko ogledali vzorce proizvodov te tovarne. Predavanje bo v pre-davaJnicd fizikalnega instituta (vhod iz Gosposke ulice). GLEDALIŠČE---------------------- DRAMA LJUBLJANA Petek 20. aprila ob 20: Kozak: Profesor Klepec. I. repriza. I»ven. Sobota 21. aprila ob 20: Kozak: Profesor Klepec. II. repriza. Izven. OPERA Petek 20. aprila ob 20: Puccini: Tosca. Zaključena predstava za Rudarsko in Industrijsko šolo Zagorje in Trbovlje. Sobota 21. aprila ob 15: Wolf-Ferrari: Zvedave ženske. Zaključena predstava za LMS, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Petek 20. aprila ob 20: Moličre: »Namišljeni bolnik«, komedija v S dej. V korist Rdečega križa. Sobota 21. aprila ob 20: J. Nestroy: »»To smo tiči«, veseloigra z godbo in petjem. Predprodaja vstopnic pri Državni založbi odd. za muzikalije od 10—12 in od 15—17 ter eno uro pred začetkom pri večerni blagajni v Mestnem domu. VESELI TEATER 9(1 MINUT Iz Ljubljane gostuje Ig: Dom kulture. Sobota 21- aprila ob 20. uri. Slovenska Bistrica: Dom kulture, nedelja 22. oguli* ob 17. im U. «H3- PRESERNOVO GLEDALIŠČ® KRANJ Petek 20. aprila ob 16: Nušlč: »Narodni poslanec«. Zaključena predstava za šole v gospodarstvu. Nedelja 22. aprila ob 16: Nušič: »Narodni poslanec«. Izven in za podeželje. V korist Narodnega doma v Trstu. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota 21. aprila ob 14: .Turčič- Tomažlč: »Deseti bra.tsc. Za okoliške šole. Dijaška predstava. Nedelja 22. aprila oh 14: Jurčič- Tomažič: »Deseti brat«. Za okolico. Zveze z vlaki ugodne. PRESKRBA---------------------- RADIO- DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino In preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si v soboto, dne 21. aprila t. 1. lahko nabavijo prekajeno meso in mesne izdelke na odrezke živilskih nakaznic: R-Ta jam. R-Ia, R-Ib. R-žl, R-z2. R-2a. R-l, RS-1. R-2. RS-2, D-l, D-2 in D-3 za mesec april 1951. Meso si lahko nabavijo tudi bolniki, noseče žene. dajalci krvi. udarniki, doječe matere in inozemski strokovnjaki. Meso dele neprekinjeno od 6. do 18. ure vse prodajalne mesn. Obroki in navodila bodo^ nabita na vidnem mestu v prodajalni. ZAKLJUČEK DELITVE AJDOVE MOKE Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane, da se deli ajdova moka za mesec april t. 1. do vključno ponedeljka dne 23. aprila t. 1. Opozarjamo, da se po tem dnevu ajdova moka za mesec april ne bo več delila, zato naj si jo potrošniki nabavijo. Prodajalne naj takoj po končani delitvi oddajo preostalo količino ajdove moke svoji upravi, ista pa Trgovskemu podjetju »Ekonom«; industrijski magazini pa'direktno podjetju »Ekonom«. Ljubljana, Tyrševa cesta St. 12. * Trg. podjetje s kurivom RLO III. »Kurjava« ponovno poziva odjemalce, da dvignejo plačano kurjavo do 25. t. m., ker preide podjetje v likvidacijo. — upravnik Vučkovič. -KINO LJUBLJAIA, UNION: slov. film »Na svoji zemljti«, kratki film: Mes. •TA 19 H. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. Prodaj?! vstopnic od 15. ure dalje. — MOSKVA: ameriški film »Maščevanje Rdeče čarovnice«, kratki film: film. nov. 14. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopuic od 14. ure dalje. — SLOGA: ameriški film »Nevesta naprodaj«, kratki film: Veliki izvori. Pred- stave ob 15, 17 in 19. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. — TRIGLAV: jugoslovanski film »Plavi 9«, film-nov. 44. Predstavi ob 18 in 20. — ŠIŠKA: ameriški film » Zmajevo seme«, II. del bosanski mesečnik 32. Predstavi ob 18 in 20. — LITOSTROJ: angleški film »Noro srce«, obzornik 43. - VEVČE: angležki film »Waterlo3ska cesta«, kratki film »Iz davne preteklosti«. MARIBOR PARTIZAN: jugoslovanski film »Čarobni meč«, kratki film Dogodek v RaM. UDARNIK: Ameriški film »Zapeljivka iz Novega Orleansa Srbski mesečnik 37. CELJE METROPOL: ameriški film »Kraljevi brivec«, mesečnik JA 20. — DOM: avstrijski film »Otroci Pratra«. filmske nov. 2. BLED: ameriški film »Humoreska«. | RADOVLJICA: jugoslovanski film j »Rdeči cvet«, filmske nov. 41. Poročila ob 5.15. 6.00. 12.30. 15.00, 19.30, 22.00 in 23.55. ■5.00 Jutranji pozdrav — 5.25 Hrvatske narodne pesmi — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7.00 Zabavna jutranja glasba (vmes gospodinjski nasveti) — 11.30 Šolska ura za nižje gimnazije: Najmanjši in najmlajši naše čete — 12.00 Emil Adamič: Ljubljanski akvareli, Pavel Šivic: Kolo — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Pomlad v Halozah — 13.15 Operetne fantazije in predigre — 14.00 Narodne in umetne pesmi pojo Fantje na vasi — 14.30 V restavratorski delavnici Zavoda za spomeniško varstvo — 14.45 Antonin Dvorak: Slovanska rapsodija št. 1. op. 45 — 15.15—15.30 Nove klavirske skladbe slovenskih skladateljev igra pianist Marjan Lipovšek — 17.30 Šolska ura za nižje gimnazije: Najmanjši in najmlajši naše čete — 18.00 Uganite, kaj igramo! — 18.30 Razgovori o razvoju glasbe: O glasbi nordijskih narodov govori prof. Vilko Ukmar — 19.00 Tgra orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška. solist violinist Karlo Rupel — 19.45 Zabavna glasba, vmes objave — 20.00 Tedenski zunan je-politični pregled našega stalnega znnanje-političnega komentatorja dr. Egona Tomca — 20.15 Želeli ste — poslušajte! — 21.00 »»Svet v satiri in humor.iu< — IIf Petrov: Ich bin od glave do peta — 21.20 Komorna ura del sodobnih italijanskih skladateljev — Sodelujejo: violinist Ali Dermelj in pianistka Ksenija Ogrinova in Pavel Šivic — 22.1-5 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Slovenske narodne pesmi (na valu 202.1 in 212,4 m) — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini (na valu 327.1 m) — 22.45 Oddaja za inozemstvo v italijanščini (na valu 327.1 mi — 23.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov — 24.00 Zaključek oddaje. -OGLASI- ZA ALJAŽEV DOM v Vratih Učetnn natakarja (prednost moški) in kuharico. Ponudbe poslati na Planinsko društvo Mojstrana 598 BKIVCI POZOR! Tri toaletno mize z marmornatimi ploščami naprodaj. Si-monišek Anton. Celje, Mariborska 38. 9265 ŠIVALNI STROJ in rabljeno spalnico iz trdega lesa. prodam. Ogled: Staničeva 20/1., levo. Bežigrad. 9247 »DNEVNIK« VLADIMIRJA DEDI JERA, vse tri knjige, kupi Urad za informacije pri Predsedstvu vlade LRS. Ljubljana, Erjavčeva 21/1. 9282 ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Žagar. Bregarjeva ul. 14, Zg. šiška. 9283 PEŠ VOLČJAK, 7 mesecev star. dober čuvaj, uerodno naprodaj. Ciglar-jeva 33. M-oste. 9284 PRODAM lepo črno svileno obleko, črne nylon nogavice in nove remi karte. Ogled od 9—20. Rimska cesta 10/1., desno. 9-85 LESENO HIŠICO, enostanovan.isko, prodam. Poizve se Milčinskega ulica lb pri Blaževič, Ljubljana. 9-38 SPALNICO z žimnicami, prodam. — Bajda Cankarjeva 4. Ljubljana. OTOM A NO prodam. Rožna dolina c. IV./39. 1. nadstr. ‘V" FRIZERSKA POMOČNICA vešča vseh del. »če službo. Naslov v 0*1. odd »Ljudske pravice« pod št 9291. •'"t V PETEK 13. IV. zvečer sem izgubila zlat uhan z akvamarinom. Prosim poštenega najditelja da ga vrne proti visoki nagradi. PO NIZKI CENI prodam zaradi selitve: jedilnico, perzijsko preprogo, ženski trenčkot. lep krznen plašč in drugo. Jaklič. Mestni trg 6 1.. levo. 9297 TOVORNI VOZ do 4000 kg nosilnosti prodam. Petek Franc, Kandrše 26, p. Vače. 1068 STARO POHIŠTVO, dobro ohranjeno in ročni voziček 4—500 kg nosilnosti, prodam. Slapničarjeva 9. Ljubljana. DENARNICO z dokumenti sem izgubil dne 31. III. Poštenega najdite-lja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Veršič Ivan, Sp. Hlapje. Sv. Jakob, Sl. Gorice. 918 IZGUBLJENO 6indi.kalno izkaznico preklicuje Pureber Iva, Indn*£au ja perila, MLO Novo mesto. #0 DOBRO DOMAČO MAST prodam. Naslov, v podružnici »Ljudske pravice« Novo mesto. 341 BRIVSKO FRIZERSKI SALON na dobro idočem mestu, na prometni točki v Mariboru, zamenjam iz zdravstvenih razlogov za Ljubljano, Dalmacijo, Dolenjsko. Pismene ponudbe poslati: Kokalj Franc. Linhartova 14. Maribor. 919 FOTO RETUšERKO laborant in jo, ~ mlajšo moč. sprejmem. Eventualno ret uše na dom. Pismene ponudbe pod »Retuša« na podružnico LP, Celje. 873 SKORAJ NOV KAUC in pogrezljiv šivalni stroj prodam. Naslov v podružnici LP. Celje. 874 DRUŽINSKO STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za enako v Kranju. Božič Anton. Vojni odsek — Maistrov trg 1, Kranj. 1165 RAZVELJAVLJAM izgubljeno sindikalno knjižico št. 73813 na ime Vod-lan Franke. Savinjska tovarna nogavic, Polzela. 9301 PREKLICUJEM, kar sem govorila o Ljudski milici in Stašicki Henriku, ker ni resnično. Zahvaljujem so vsem skupaj, da šo odstopili od tožbe. HomŠek Vida. Hrastnik. 100 Bezenškov: ul 14. Tominc. 9292 OBRTNIKI, socialistični zakupniki, prevozniki, šoferji! Urejujem vaša knjigovodstva, davčna in ostala finančna vpražanja. Javite na naslov: Konto. Gradišče 2. 9293 Za 10. obletnico 0F predvaja kino »Union«: v petek, 30. aprila: slovanski fiilm >Na svoji zemlji; v eoboto, 21. aprila: jugoslovanski film »To ljudstvo bo živelo«; v nedeljo, 22. aprila: jugoslovanski film »Zastav««; v ponedeljek, 23. aprila: jugoslovanski film »Rarba Zvanec; v torek, 24. aprila: jugoslovanski film »Rdeči cvet«. Predstave vsaik dan ob 16.15, 18.15 in 20.15 OSMRTNICE Dotrpela je naša nenadomestljiva leta JUDEŽ LEOPOLDINA, roj. Orehek. Ježica 93. Pogreb blage pokojnic bo v soboto ob 17. uri od hiše žalosti na pokopališče sv. Jurija v Stožicah. Žalujoči: nečakinja Iza Barle in rodbine Štrumbelj. ŠoT>er, Orehek Justina in Pokornv. Dotrpel je nas ljubljeni mož. zlati očka. dragi brat svak in stric RICHTER MIRKO, knjigovodja. Do preranega ir roba ga spremimo iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah dno 20. t. m. ob 15. uri. Žalujoči: zena Muka roj. ftpeletič, o! roka Marjan in Metka, bratje Hinko, ing- Joj e in Rihard svakinja Fanči Speletič. nečakinja Tatjana in ostalo sorodstvo. Ljubljana 18. IV. 1951. Vsem znancem sporočamo, da je umrla ANTOSIEWICZ MARIJA. Pogreb pokojnice bo v petek ob 14.30 iz kapelice sv. Marije na Žalah. — Edvard, Franci. Robert. Mici, Julka, Tilka otroci, in ostalo sorodstvo. Sindikalna podružnica splošne bolnice v Novem mestu sporoča žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni v cvetu mladosti zapustil naš nepozabni tovariš ANTON MAJERLE, invalid iz NOV. Pogreb bo 20. aprila 19,"M v Črnomlju, k.ier ga bomo položili v prerani grob. Marljivega in zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. ZAHVALI Zahvaljujem se vsem. ki st p spremili dragega očeti? JERNEJlA FRANCA k poslednjemu počitku. Posebno se zahvaljujem vaščanom Jarš ♦in Tomačevega ter uslužbencem Mestnega vodovoda za polno udeležbo in podarjene vence, se posebej pa so zahvalim onim, ki so dajali očetu poguma in pomoč za P|*°rnago-vanje vseh težav in krivic, ki jih j« pokojni tako skromno prenašal. Jerneje Franc. sin. Zahvaljujemo so vsem. M ste »premili na zadnji poti našega nepozabnega Hina in brata ALBERTA LAKOTA. poročnika JA (pilota). Posebno iskrena zahvala tovarišem podoficirjem in ofioirjem V. P. 3295 Skoj> lje! Enako se zahvaljujemo tudi tov. podpolkovniku Topoloviču in ostalim oficirjem pripadnikom JA llirsko-bistriškega earnizona Članom Okraj, kortiiieja KPS Ilirska Bistrica, darovalcem vencev in vsem, ki ste z nami sočustvovali in izrekli sožaljo. Žalujoči ostali.