Sprehod, po katerem te boli glava
Med neurejenimi parki in ostanki barak -Kure kokodakajo skoraj v središču Bežigrada
Ne glede na to. ali se po Be-žigradu sprehajaš slučajno ali pa to storiš namenoma, kot rnidva z Momirjem Radosav-Ijevičem, lahko ugotoviš, daso zelene površine za Bežigra-dom skrajno zanernarjene. Te-ga sicer ne moremo trditi za večino vrtov okoli družinskih stanovanjskih hiš, saj skrbijo zanje stanovalci z veliko mero skrbnosti in odgovornosti. Pravo nasprotje pa so parki, zelenice ter ostale površine med stofpnicami in cestami-Razen nekaterih redkih izjem se vse zelenice bohotijo z viso-ko, nepokošeno travo, na njih pa poleg rožic cvetejo tudi pa-pirčki in olupki, ostanki klopi in nekdanja otroška igrala.
Za Bežigradom imamo tri, štiri parke, ki pa teh imen sploh ne zaslužijo. Njihove skupne lastnosti so razen zgo-raj naštetih ¦•vrlin- Še polom-Ijene veje, razrezano in od za-Ijubljenih parčkov podpisano lubje, celo kak kavč se najde. Odločila sva se, da te ali one odgovorne Ijudi povprašava, kaj misltjo o tej stvari. Na od-delku za komunalno in stanor vanjsko gospodarstvo ob-činske uprave, ki naj bi doslej skrbela za parke. so nama po-vedali, da bo po novem za ure-janje zelenih površin odgovor-na komunalna skupnost. Na komunalni skupnosti je tovariš Boris Andree to potrdil in do-
dal, da bo predaja 1. 7. 78 in da bo s sprejetjem aneksov zago-tovljen tudi dotok finančnih sredstev.
Torej je z uradne strani vse urejeno. Ali pa še ne povsem, saj bo 1. 7. kaj kmalu, v nadalj-nih pogovorih s tistimi, ki so doslej skrbeli za ureditev par-kov, pa smo izvedeli. da se s komunalno skupnostjo 0 prev-zemu sploh še niso pogovar-jali. Potem bo pa že poletje in večina Ijudi na dopustih, za-tem jesen, pozimi pa bo že sneg vse pokril in bodo menda do druge spomladi parki ven-darie pokošeni.
Na poklicni gradbeni šoii Ivana KavČiča so nama pove-dali, da sta šola in dom do se-daj skrbela za urejanje parka med Titovo in Dimičevo ulico, njihovo šolo in gradbeno te-hniško šolo. Zelo pohvalno je, da so sami zasadili drevje, po-stavili kiopi, naredili steze, za-sadili okrasno grmičevje ter celo sami plačevali kmetu ko-šenje. Na žalost je od vsega njihovega truda ostalo ie Še drevje, saj so mimoidoči zelo pripomogti k razpadanju in razdejanju v parku. Če bo priš-lo do prevzema, bodo obdržali zelenice okoli šole in doma. Ravnateljica je še dodala željo, da bi komunalna skupnost as-faltirala potko diagonalno čez park, saj po njej hodi dnevno
do 2000 Ijudi, in da bi postavili koše za smeti ter obnovifi klopi.
Tudi park pred družbenim domom na Staničevi je imel do pred kratkim enako podobo. S pomočjo mladine, predvsem pa vojakov na delovni akciji, se je stanje le nekoliko izboljšalo.
Vendar pa izgleda, da so dela obstala na pol poti. Še bo po-trebna mladinska delovna ak-cija, pa ne samo to. Park po-trebuje tudi nove naprave za igranje, saj so sedanje že do-trajane.
Zelo zanimivo je bilo po-slušati predstavnika krajevne skupnosti Savsko naselje, ki nama je zagotavijal, da je pri njih vse čudovito. da s pomoč-jo šole urejajo park, da imajo Ijudi in stroje za koženje in urejanje, da imajo svoja fi-nančna sredstva, da so krajani postali toliko strpni, da hodijo le še po utrjenih potkah, itd. Če pride do predaje. želijo oni Še naprej urejevati. kar so do-slej. Če si ne bi ogledala nase-. Ija, bi morda res verjela. Tova-rišern na krajevni skupnosti pa svetujem: če bodo park res ob-držali, ga naj vsaj pokosijo, po-stavijo nove otroške naprave in nekaj drogov za čiščenje preprog, da ne bodo stanoval-ci za to uporabljali otroške gu-galnice. Tudi korita za rože pred stolpnicami že razpadajo. Res pa je, da je nekaj zelenih površin okoli šole lepo poko-šenih in urejenih.
Na Vojkovi ulici je nasproti gasilske brigade jama, v kateri so bile nekoč barake. Te bara-ke so podrli in ostala je le Se ena oziroma pol barake, v ka-terr stanuje precej velika druži-na delavca \z GP Tehnika in trije Zagorci, ki ludi delajo v Ljubljani. Te pol barake že ne-kaj let »krasi« okolje skupaj s svojo podrto sosedo. Tovariši-ca, ki stanuje v baraki, nama je povedala, da so stanovanje dobili od GP Tehnika in da bo-do ostali tam še dve leti, dokler barake ne bodo podrli. Elektri-ko imajo, vodo pa so si sami potegnili in sploh se počutijo tam kar v redu, kot jih nič ne moti, da se njihovi kokoški svobodno sprehajata skoraj po centru Bežigrada. Predvsem pa je žalostno dejstvo, da živijo ti Ijudje v skoraj nemogočih pogojih, pa vendar je pred ba-rako parkiran avto. GP Te-hnika bi že lahko podrla to ba-rako in dala svojim delavcem kaj bolj primernega!
REBEKA SPRAGER