Stav. 68. V Trstu, v dne M. aprila 1915. Letnik II. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. ITfftir i£ivo: L lira Sv. Trar.tiik« AsiSt 20. 1. nidsti. — Vst ccr.: 1 raj « jrtšiljsjo t redni?lv*i lifta. Nefranklrana pisma se n« if ztjrrr*^3 in rokopis: se ne vračajo, riaj.itelj In cdgcvoroi urednfc Stefar. Godina. Lastnik konsorclj !a' .Pdi^ofti". — Tisk tiska.ne .tdinosti', vpisane zadruge s crre ritiin prr dva moška in o$em otrok težko in večje šievilo otrok lahko poškodovanih. Ena bomb je prebila razun tega streho neke hiše. nemški glas o položaju ca zapadu in vzhoda. BERLIN, 14. (Cenz.) Vojaški položaj je sedaj tako na zapadu kakor tudi na vzhodu popolnoma zadovoljiv. Glede bojev med Mozo in Mozelo zadostuje, da se opozarja na skupno poročilo velikega generalnega štaba z dne 10. t. m. Vse postojanke, ki smo jih imeli takrat, so še vedno v naši posesti. Na vzhodu je položaj ravno tak. Obdržali smo vse prejšnje postojanke; v Karpatih nemške in avstrijske čete vzhodno od doline Laborcze, v ozemlju Užoškega prelaza in v dolini Ondave, celo napredujejo. Joffrovi ofenzivni načrti ŽENEVA, 15. (Cenz.) Rimski korspon-dent lista »Journal de Geneve« je imel razgovor z nekim višjim dostojanstvenikom iz Belgije. Ta je izjavil, da se nova velika ofenziva Joffra še ni pričela. Izvršila se bo v trenotku, ko bo dovolj garancije za to, da bo mogoč »odločilen uspeh« ob manjših izgubah. Vojna bo končana oktobra meseca. Do druge pozimske vojne ne pride na noben način. Francija in Belgija boste sklenili mir Šele tedaj, ko bo osvobojeno od Nemcev zasedeno ozemlje. Konflikt med RusUo In Bolnrsko? MILAN, 15. (Cenz.) Posebni poročevalec »Corriera della Sera« v Petrogra-du brzojalvja: »Novoje Vremja« napoveduje, da je pričakovati prekinjenja diplo-matičnih odnošajev med Rusijo in Bolgarsko in da bo ruski poslanik odpotoval iz Sofije. Zadnja bolgarska provokacija je politične kroge v Rusiji zelo nemilo dirnila. Časopis »Rječ« in »Den« objavljata članke, da se Bolgarska vedno bolj nagiba na stran nemške politike. Rovi nskl veleposlanik v Rimu. PETROGRAD, 15. (Kor.> Nekdanji veleposlanik v Carigradu pl. Giers je imenovan veleposlanikom v Rimu. Iisiežke Izrabe, LONDON, 15. (Kor.) V zdoljnji zbornici je izjavil državni podtajnik Tennant, da so izgube vojske iznašale II. aprila 139 347 mož, Tintfiran urnik, LONDON, 15. (Kor.) Listi poročajo, da je bil angležki parnik „Armigan" pri ladji-s ve ti Ij ki v Noordhinderu torpediran. Od posadke 22 mož Je bilo rešenih enajst. 2ltai trg. DUNAJ, 15. (Kor.) Danes je bila kupčija zopet znatno slabta. Dasiravno je bilo nekaj sklepov, vendar ni bilo mogoče opaziti izprememne oene na nobeno stran. Vreme: lepo. Negotovost na Balkanu. »Slovencu« je poslal A. Bezenšek iz Sofije nastopno zanimivo situacijsko sliko: Dvojno mnenje vlada danes med voditelji političnih strank glede načel, po katerih se ima voditi bolgarska politika: eni so tega prepričanja, da še ni prišel trenutek za aktivno vmešavanje v evropski konflikt; drugi pa — z nekaterimi profesorji vseučilišča na čelu — bi rajše dahneš kot jutri zapletli Bolgarijo v vojno. iPrvi pravijo, da more Bolgarija vojno začeti šele tedaj, ko ji bodo teritorijalne pridobitve popolnoma zagotovljene. Drugi pa so se obrnili naravnost do carja s spomenico, v kateri mu svetujejo, naj združi vse moči naroda, kajti v slogi je moč, s katero bo mogoče uresničiti narodne ideale. Eni kakor drugi priporočajo, naj se Bolgarija ravna po nasvetih trojnega sporazuma. A ona stranka, ki priporoča nevtralnost do kraja, drži roke križem, kakor da bi hotela reči: Gotova sem, da moja obvelja. Minister dr. Radoslavov je ob zaklju-čitvi narodnega sobranja izjavil svečano, da bo Bogarija z ozirom na svoje lastne interese nadaljevala svojo nevtralnost. Ta izjava je vzbudila radost in zadovoljnost med veliko večino poslancev. Bolgarski narod se je vsled te izjave pomiril; saj bivalstvom jaka in splošna, tako, da ga bivalstvo jaka in splošna, tako, da je razne izmišljene vesti o mobilizaciji, o spopadih na grški meji, o nemirih, o ministrski krizi itd. niso mogle nikakor vznemirjati. Iz istih razlogov tudi poslednji poizkus vstaje v Makedoniji ni dosegel nikakršnega odmeva v Bolgariji. Tam so podvzeli vročekrvni elementi na svojo roko poizkus. o kakršnih je na Balkanu vsako pomlad slišati. Ko so videli, da se je vstaja ponesrečila, zbežali so pred srbskim orožjem preko bolgarske meje. Tukaj so bili razoroženi, kolikor so jih mogli uloviti, a ostali so zbežali v svoja skrivališča v pla-| nine, kjer ravno sedaj drevje zeleni in jim gozd daje dobro zavetje. Zna priti zopet do novega poizkusa, ako se težavne razmere v Makedoniji ne izpremene; pa boljšega uspeha od prvega se mu ne more prerokovati. Vojna pa se vsled tega dogodka na Balkanu ne začne. Mnogo je odvisno od Grčije, kako se bodo razvijale v bližnji bodočnosti razmere na Balkanu. Odkritja Venizelosa so jako iznenadila Bolgare. A v vladnih in diplomatskih krogih jim ne dajejo posebnega pomena. Istina je, da se od grške strani ni prediagalo ničesar Bolgariji. Pa če bi se bilo tudi kaj takega predlagalo, kakor sedaj omenja Venizelos, ne bi bilo nikdar sprejeto. Kako bi meja Bolgarija za pest leče prepustiti Grkom svobodno roko, da povečajo svojo državo do 240.000 km- in prebivalstvo za osem milijonov? — Politična kombinacija Grčije je imela namen, združiti grški narod ter utrditi občo helensko hegemonijo pod tvrdko »velika Grčija«. Poleg nje bi Bolgarija igrala le neznatno vlogo, kar ne bi odgovarjalo višjim narodnostnim interesom, političnim potrebam in sigurnosti Bolgarije. Grška diplomacija in njeni pokrovitelji Bolgariji ne morejo dati tega, kar hočejo za Grčijo doseči; zaradi tega pa ne more priti do sporazuma med obema. Dokler pa sporazuma ni, se ne bodo na Balkanu godile nobene velike reči. Z Južnega boflfta. Prijatelj našega lista, g. Jos......rič, piše svojemu svaku z južnega bojišča sledeče: Po odhodu iz Trsta sem Ti le malo poročal o svojih in o dogodljajih našega .....črnovojniškega pešpolka. Sedaj 1 i pa poročam in opišem nekoliko začetek naših bojev. Bilo je 5. vinotoka preteklega leta. Med drugimi sem bil tudi jaz določen za varstvo trena. Po večdnevnem maršu smo dospeli skozi gozdove iz Tuzle pod neki grič v bližini postaje »Han Pe-sak«. smo se nahajali po dnevu. Gotovo da na inrzli travi, ker o slami in šotorih ni bilo govora. 6. oktobra smo bili zopet poslani k stot-niji. Zavzeli smo neko majhno ravan, zavarovano z visokimi smrekami, v bližini naše artiljerije. Komaj se je zdanilo, že so nam začele kroglje žvižgati okoli ušes kakor ose. Srbi so bili namerili svoje topništvo na nas, zato smo bili v nevarnosti, da nas topovske kroglje pokončajo. Bili smo kakor v peklu, stisnjeni na tla, smo opazovali, kako kosci šrapnelov letajo nad nami. Vsled nevarnosti smo bili premeščeni naprej v neki jarek. Okrog 10. ure smo se zaleteli v strmi jarek. Pokukal sem parkrat iz njega, lasje na glavi so mi vstajali po koncu. Pred nami čisto, kakor o-brito. Pred našim jarkom se je ravan obrnila navzdol, ravno pred srbske strelske jarke. Mnogo misli mi je rojilo po glavi. Pozabil sem na vse in si---zapalil cigareto. Moj prijatelj Tomšič pa svojo pipo. Na povelje: »Naprej«, smo skočili z vso hitrostjo iz jarka. Ko smo se pokazali sovražniku, se je tako vsulo na nas, da je bilo res strašno: puške, strojne puške, topovi, vse je začelo grmeti. Mi smo se v bojni vrsti zagnali s tako silo naprej, da še v svojem življenju nisem tako tekel. To je bila naša sreča. Ko smo divjali naprej, so kroglje padale za nami. Mislili smo, da smo jo odnesli; toda joj, prileteli smo do ograje nekega pašnika. Sovražnik je porabil priliko in bilo bi skoraj po nas. Misliti ni bilo časa. Kjer koli sem poskušal čez ograjo, je bila previsoka: obrnil sem se nekoliko v stran. Par korakov na levo je bila ograja nekoliko podrta. Nekdo, ki je hotel ravno čez ograjo, ie za-vpil strašno in se zgrudil na tla. Počakal sem trenutek, a ni bilo izgubljati časa; zagnal sem se čezenj in z vso naglico sem tekel v dolino, kjer sem našel skrivališče. Od tukaj sern oddal nekaj strelov proti sovražnim pozicijam. Če sem zadel, ne vem, sovražnika nisem videl, ker sem videl le strelske jarke. Ko sem bil na varnem, so mi uhajale misli na tovariše. Mislil sem si: bog ve, če so se vsi srečno prerili, posebno mi je bilo za prijatelja Tomšiča. Videl ga nisem, odkar smo zleteli iz jarka. Ko so streli ponehali, srno slišali klice ranjencev; kateri so bili, nisem vedel. Tako smo počasi lezli navzgor proti sovražniku. Začelo se je temniti. Streljanje je ponehalo. Sklicali so nas skupaj. Začeli smo se zbirati in gledali smo, iskali smo, z eno besedo, bali smo se drug za drugega. Spet zadoni povelje: »Naprej!« Sli smo počasi v hrib, prišli smo do sovražnih jarkov, preiskali smo jih. sovražnika ni bilo več nikjer. Našli smo nekaj ranjencev, ranjenih po naši artiljeriji. Iskali smo naprej. V nekem jarku smo našfi okrog 15 zabojev patron. Naši saniteti so znosili ranjencc skupaj, srbske namreč, ker naše so pred odnesli. Za silo so jih povezali in jih položili na slamo. Nanosili smo sena, postavili straže, se vlegli in sladko zaspali. Razume se, da smo spali le zato, ker smo bili zelo izmučeni. Ob 4 zjutraj je prišla tudi vrsta name. Šel sem na stražo. Zanimalo me je, kako je z ranjenci. Šel sem takoj pogledat. Privzdignil sem vsakemu posebej odeje, s katerimi so bili pokriti. NjTli beli obrazi so pričali, da so vsi mrtvi. Da jim ni pomoči, so morali že Srbi vedeti, zato so jih pustili tam. Zdanilo se je. Na desno od nas je prenočilo nekaj ogrskih honve-dov. ki so namreč prejšnji dan prijeli sovražnika od strani, drugače bi se ne bil umeknil, ker še le zjutraj smo videli, kako je bil utrjen. Na moje veliko veselje sem zjutraj zagledal Tomšiča zdravega in veselega. Precej sva se začela meniti o dogodkih prejšnjega dne. Mrtvi na bojišču so omenjenega dne ostali 3 ali 4; ne vem prav natančno. Ranjenih pa je bilo precej. Ko so bili mrliči zakopani, smo se napotili po železniški progi na postajo »Han Pesak«. Tukaj smo našli 3 železniške voze patron, katere so Srbi zažgali. To je moralo biti treskanja. ker vozovi so bili vsi razdejani. Po parurnem počitku smo se napotili naprej. Tak je bil naš prvi boj. Zjutraj, ob rani zori. sem zaslišal prve srbske strele. Od nas niti zinil ni nihče; vsak si je mislil svoje. Okrog 8. ure smo se pomaknili višje ob griču. Tukaj smo zagledali prve ranjence. Ob 10 se je v bližini nas razletel prvi šrapnei: k sreči smo bili ošvrkani samo z zemljo. Vsled prevelike nevarnosti, smo se s trenom pomaknili na drugo stran griča .... Streljanje je trajalo do večera, le ko se je stemnilo, je nastal mir. V tem času je bila naša stotnija v rezervi. Prenočili smo, kjer Japonske strežnice. Hotel Astoria, na oglu Rue Presbourg in Champ-Elysee, je bil še pred osmimi meseci eden najdražjih in najboljših hotelov v Parizu. V vsakem nadstropju je bila ciganska godba. Tamkaj ie bilo slišati vse jezike, tudi francosko, seveda ne preveč pogosto. Hotel je vedno kar mrgolel najboljših tujih gostov s celega sveta. Sedaj se je to krasno poslopje precej izpremenilo. Na hotelu visi bela zastava Strai n. „Vt^ERNA EDINOST- št. G8. V Trsto, dne 16. aprila 1915 ima t; je kii inega - . i T i r rižem in nad vrati jc citati, j čer biti v Parizu Še bolj temno kot pa je i - tamkaj bulnišnica št. 4. Sicerj bilo doslej. S poizkusi se je namreč ugo-i K r1 še posebno prednost, tovilo, da je mesto, razsvetljeno tako, ka-b temu. da ie pod nadzorstvom kor je bilo doslej, vidno letalcem še 6000 j-ini tr-tva. organizirana popol- j črcvljev visoko in 80 kilometrov daleč. iapoii^ke^a Rdečega križa m tu-1 Ukrenilo se je. da sme v Parizu, kjer je . , , . : (ienr^es Cain opisuje v , doslej gorelo 16.000 uličnih svetifik, odslej [ kom 15 minut K f.rao^^POjffi,^^ i- vtise svojega poseta, ki ga je kom v predmestju sprla radi majhnih žem- njenci za poljedelska dela Ie proti plačilu ljic. Eden črnovojnikov je drzno zatrje- troškov, ki v resnici nastajajo državi od: J val, da so te žemlje tako majhne, da jih tega. zamore čisto brez vsakega napora poje sti kar 50 zapored. Sklenjena je bila stava v znesku 10 K in sicer v neki gostilni. Te- na > ra vil iz radovednosti japonskim zdravnikom in strežnicam. /e v veži je oj nziti izpremembe. Izginili so vsi: veliki nemški vratar, livriraaii lak.. . \ cč jezikov govoreči telefonski va- j Kako so ženske napovedale i j.<,Jro • Heleni k lesarji. Na ste- Meščanke častivrednega mesteca Zuina nabite scd.ii mesto poprejšnjih | v bromberškem okraju so se gore i 1' 5 500 Kakor hitro pa se pojavijo 50 žemljic. Z desetimi kronmi, ki jih je do-so v raž na letala, se razsvetljava še skrči, bil, si ie naročil še bogato kosilo, ki je je V normalnih časih je Pariz razsvetljen sjzavžil z istotako dobrim tekom. 55.000 električnimi obločnicami in plino-, s^nik obsojen radi poskušene veleizdaje. »Strassburger Post« poroča iz Miihl-hausna: Vojno sodišče v Muhlhausnu je vimi svetilikomi. Kako so ženske jei mi Šp so vojno. razjarile obsodilo sodnika Ackerja iz Sennheima radi poskušene veleizdaje na tri leta za- >rtn v" i* ministrske naredbe, službe- ,la svoje može iz zelo važnih vzrokov, pora. Acker, ki je tekom bivanja Franco- . - •• • - i i a...Krti t H r i \ - t-___»:. ______ x «,.nn1nn>ni tih nimf ioir> 7r«r ir ^pnnhpimn i^vrSil H O S O fl a i Se neDO- m predpisi, odloki, kakor tudi lista zdravniškega osobja: M. Shiota šef, Vatanabe in Moteki asistenta, dame Juasa. Cadeka, Kato, Kax:ekiro, Oraki itd. Zdravniki so se nam na čast oblekli v kaki-uiiiiormo. Dvigalo nas ie dvignilo v tretje nadstropje, kjer smo pričeli obisk z ogledovanjem lekarne in operacijskih dvoran, kajti tu predvsem triumnra japonska spretnost. Višji lekarnar, kojega majhne oči se blesketajo izpod velikih naočnikov, nam je prij>ovedova! v angleškem jeziku, kako je bilo teh 370 ogromnih zabojev spravljenih v Evropo. V teh zaboiih se je nahajal ves materijal za lekarno. Ni ga bilo prostora, ki ne bi bil izrabljen. ni ga bilo objekta, na katerega se ne bi skrbno pazilo. Vsaka fiola je dobila majhno skrinjico iz votlega bambusa, ali pa školjko iz papirja. Rezultat te previdnosti je obstojal v samo dveh razbitih steklenicah od 14.000. S svojim izvrstnim Ti možje namreč popolnoma zanemarjajo svoje zakonske dolžnosti, tako da so žene izdale proti njirn sledečo »vojno napoved«: Meščanke tega mesta prosijo nujno, z ozirom na to, da so vse odredbe, rabeče za vzdržan je vojne sposobnosti zelo pravične, da bi bila izdana tudi prepoved proklete igre na karte, posebno pa onega gnusnega kartanja po gostilnah, kjer presedavajo naši možje cele dneve in noči, imajo od pijače rdeče in modre nosove in sede, kakor prikovani pri igralnih mizah ter pozabljajo svojih sinov na bojišču. Najpametneje bi bilo, Če bi se oblast usmilila teh starih gospodov, ki so večinoma stari po 50 do 60 let. in jih poklicala za kake štiri tedne v strelske zakope, kjer bi si ozdravili svoj dolgčas. To bi bilo prav tako dobro sredstvo, kakor prepoved vsake igre na karte.« g Strahovit dogodek v zraku. O sledečSn dogodku iz vojne v zraku poročajo angle ZOBOZDRAVNIK organizacijskim talentom so Japonci do-|-kj |isti; pon,čnjku kot opazovalen in segli, da so pripeljali s seboj absolutno popolno sanitarno opremo, tako da bi zamegli tudi v čisto samotnem kraju, brez vsake tuje pomoči napraviti šotore. Pazilo se je na vsako najmanjšo malenkost, kajti celo škatlic so bile skrajno skrbno postavljene ena vrh druge. Enako je tudi z večbarvnimi etiketami, kakor tudi z grafičnimi slikami različnih ran. ki so narisane na karton, tako da je mogoče zasledovati celjenje ne samo na prsih in hrbtu, ampak tudi ob straneh. V drugem nadstropju ie cela vrsta čudovitih dvoran, iz katerih jc krasen razgled na slavolok in drevesnice v Bois de Boulogne. Tu se nahajajo rekonvalescenti. Eni pišejo, drugi čitajo in kadijo. Mladeniči so čisto zadovoljni in hvalijo vsi potrpežljivost in spretnost svojih zdravnikov in strežnic, teh majhnih Japonk, ki imajo sicer nošo naših domačih dam Rdečega križa, zato pa žalibog nekam čudno okroglo kapo iz belega platna, ki spominja na pokrivala naših kuharic. Hoteli smo še malo pok rami jati. toda_ tu nas opomni voditelj z besedami: »Cas jc____šef operira poleg v dvorani... poslužite se!« Našli smo zdravnike precej razburjene, kajti doktor Shiota je ravnokar ustavil nevarno krvavitev, ki ie ogrožala življenje operiranca. Sedaj ie izven nevarnosti in se lahko nadaljuje poset. Pred par trenutki je bilo pripeljanih s kolodvora cela vrsta ranjencev. Več zdravnikov in internistov je stalo okoli postelje nekega suhega, mrzličnega vojaka. »ŠrapncI v hrbtu«, je zainr-mral kolonijalni sergeant, ki služi tu kot tolmač. Doktor Shiota govori malo, zato pa dela jako spretno in med tem, ko smo opazovali in občudovali njegovo spretnost. nam je dala ena Francozinj Rdečega križa, nekaj podatkov: »Ti Japonci so čudoviti. Kar se tiče strežnic, so na vsak način preslabe, da bi dvigale težka telesa naših vojakov, zato pa je tembolj občudovati njihovo spretnost pri ra na nev prostosti. Vse gre, kakor na vrvici; vsaka ve, kaj je njeno delo in opravilo, vsaka opravlja samo svoje delo. Vsaka je pri- naredniku kot voditelju aeroplana je ukazalo francosko poveljništvo, naj ugotovita, kje stoji skrita nemška baterija, ki je delala veliko škodo. *Ko sva priletela nad nemške bojne vrste,« je pripovedoval voditelj. »naju je sprejel strahovit granatni ogenj. Poletela sva više, pri čemur sva opazila ne eno. temveč tri baterije.« — »Tu so torej,* je rekel poročnik, stisnivši pesti. Obrnii se je nato k meni in rekel: »Najina naloga je končana, hitro nazaj.« Brzo sem obrnil, toda komaj sva letela 500 metrov daleč, je postalo streljanje s šrap-neli še hujše. Objel naju je tak dim. da ni bilo videti 20 metrov daleč. Izkušala sva pobegniti iz tega pekla, toda šrapnel za šrapnelom, drug bolje namerjen od drugega, je s strahovito natančnostjo pokal nad najinima glavama. Z trenotek se mi je zdelo, da mi počijo možgani, pri čemur sem začutil, da se onesveščam. Pri tem pa mi je gosta megla legla pred očmi, da sem bil v popolni temi. Vkljub bolečinam sem vzdržaval stroj v enaki višini, da bi ušel strelom, ki so bili vedno redkejši. »Ali ste zdrav, poročnik?« — sem vprašal. Odgovora nisem dobil. Misleč, da me ni slišal, sem parkrat ponovil vprašanje in odprl pri tem oči. Odgovora še vedno nisem dobil in tema je bila še vedno okoli mene. Nahajal sem se 6000 črevljev nad zemljo s strahom sem sporočil svojo dušo bogu, kajti obšel me je občutek, da je prišla moja zadnja ura. Ker sem pa še vedno slišal baterije pod seboj, sem si prizadeval z vsemi svojimi močmi, da se vrnem in prinesem zaželjeno poročilo. Glede na grmenje topov in pokanje šrap-nelov sem usmeril stroj tjakaj, kjer sem mislil, da najdem svoje tovariše. Letel sem v tej smeri kaki dve minuti, ko me je v moje začudenje poklical poročnik: »Pozor, nekoliko više!« Potegnil sem za krmilo tako, da je stroj zletel v višino kakor strelica, pri čemur bi se bil kmalu stroi pokvaril. »Hvala, gospod poročnik.« sem rekel. »Morate oprostiti, ker ne vidim. Ali ste ranjen?« — »Da.« mi je od- zov v Sennheimu izvršil dosedaj še nepo jasnjeno, po njegovih izpovedbah neprostovoljno avtomobilsko vožnjo v spremstvu francoskih oficirjev v Belfort. ie kazal že pred izbruhom vojne svoje anti-nemško mišljenje. Čudno je bilo zlasti, da so se sledovi neke francoske »črne liste s ki so jo prinesli s seboj Francozi, pokazali takoj prvi dan. Na razpravi, na kateri se je razpravljalo o teh dejstvih, je bilo obtožencu predvsem dokazano, da je kmalu po odhodu Francozov in pred prihodom Nemcev poklical k sebi neko družino, ki so ji podtaknili sestavo liste »nezanesljivih« in ji grozil, da jo bo dal odvesti po kaki francoski patrulji, če ne opusti svoje nameravane korake. Sodišče je spoznalo to kot akcijo v interesu sovražne države in je obsodilo zato sodnika na tri leta zapora. Krali Albert o angleško-belgljski konvenciji. Angleški listi priobčujejo razgovor belgijskega kralja Alberta z nekim zastopnikom lista »Mew York World«. Kralj Albert je izjavil sledeče: Vojna je bila neizogibna. V poslednjih letih je vedno grozila, da izbruhne. 2e za časa zadnje balkanske vojne bi bila vojna izbruhnila z velikimi silami, da je ni preprečila Anglija. Nemčija. ki se je že več let pripravljala na vojno, si je napravila tako dovršen vojni plan, da se je v danem času imel sam spraviti v gibanje. Glede svojedobno v Rusiji najdenih dokumentov je izjavil kralj: S strani Nemcev se trdi, da je Belgija kršila svojo lastno nevtraliteto na podlagi sklepa takozvane belgijsko-anglc-ške konvencije. Ali jaz vam morem dati svojo besedo, da tedaj ni nobena interesi-ranih strank umela poročil generala Dun-cermesa o njegovih dogovorih z angleškim atašejem kot konvencijo. Nemci so vedeli že prej, nego so preiskali naše arhive v Bruslju, kaj najdejo tam. Zato je njihova jeza iznenadila vseh, ki so bili poučeni o stvari. Ruska pristanišča in pomlad. Kronštadt, petrograisko pristanišče, je večkrat pokrito z ledom vse do 3. majnika. Pristanišče v Rigi je zamrznjeno do 10. aprila, posamezna ruska pristanišča v Baltiškem morju ne morejo občevati po morju od polovice novembra pa do polovice majnika. V Helsingforsu morejo začeti s plovbo se le okoli 20. aprila. Ker pa je bil zadnje tedne tamkaj precej hud mraz, do 30 stopinj, je mogoče, da bo Rusija imela tu letos se dalje časa zaprt promet. Ravno tako je v Arhangeiskem ob Belem morju, v edinem velikem pristanišču, kamor morejo dova-žati vojni materijal iz ostale Evrope. Tudi tam je bila huda zima, mraza do 30 stopinj tako da najbrž tudi lomilci ledu, ki si jih je naročila Rusija iz Kanade, niso mogli odpreti morja za dovoz vojnega materijala iz Amerike in Francoske. Arhan-gekko pristanišče je navadno zamrznjeno pol leta, nekako od 21. oktobra pa do 21. aprila. Toda led odplava iz pristanišča šele okoli polovice meseca majnika in tudi lotne nnihr/ np bo nreie. Sele proti kon- Ogromna brzojavka. Najdaljša brzojavka, ki jc bila dosedaj poslana, je bila brzojavka, ki jo je poslal leta 1895. grof Witte ruskemu carju pri pogajanju za mir z Japonsko v Portsmouthu na Angleškem. Brzojavka je imela 15.190 skupin šifer. Veljala pa je 28.000 kron. Vojaške besede. Beseda rek rut izvira od francoske besede recrue, ki znači naraščaj. Granatnik je bil oni, ki je metal ročne granate. Beseda granata prihaja iz latinske grauum, zrno, ker je bila ta kro-glja, napolnjena z zrni smodnika. Pionir prihaja od francoske besede pion, kar znači pešca. Huzar je madžarsko dvajseti, ker je ogrski kralj Matija Korvin ukazal, da mora biti vsak dvajseti vojak jezdec. Dragonci so srednjeveški drago-narji, papeški suličarji, ki so imeli na kopju praporček z zmajem. Hulan pome-nja tatarsko mladenič. Kirazirji so imenovani po francoskem cuirasse. Cuir je koža in kiras je bil prvotno oklep iz kože. Zanimiv slučaj — ovadbe. Proti koncu septembra 1. I. so v cerkvi usmiljenih bratov v Prostejevu (Moravsko) pri vojni maši peli cesarsko pesem. Ob prvih zvokih pesmi se je soproga d.ra Skracha dvignila in zapustila cerkev. V cerkvi navzoči dr. Friderik Poleschensky je povedal ta dogodek okrajnemu glavarju, meneč, da jc šlo tu za demonstracijo. Okrajni glavar je naložil orožnikom, naj preiskujejo stvar, pri čemer je gospa Skrach nagla-šala, da je le zato odšla iz cerkve, ker jej je bilo slabo. In res so bile uradne poizvedbe ustavljene, na kar je gospa Skrach radi navedene in še neke druge nadaljnje pripombe vložila proti Poleschenskemu tožbo radi žaljenja na časti. Okrajno sodišče v Prostejevu je tudi res obsodilo obtoženca, ali okrožno sodišče v Olomu-cu je obsodbo prve instance razveljavilo. Na vsak način pa govori tudi ta slučaj, kako naj bi bili ljudje previdneji z obdol-žitvaini in ovadbami. v . Dr. J.Cermak | se ie preselil in ordinira sedaj v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. Izdiraole zolisv brezliolečlne. Plombiranje. ;o o^nju streli in eksplozijah. Zavarovanj* steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suh«m. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših komt>I nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1912 K 175.540.187-98 Stanje zavarovalne glavnice na livljenj« (31. 12* 1«12) K 534.593.429 80 Odkar obstoja družba, je bilo v vstli branšah ia plačano na Škodah K 158.400.366 88. Zastopstva v vseh deielnlh glavnih mestih in važ- Hll IIM IBIIIIIB9 mmmm m letos najbrž ne bo preje, bele prot en meseca majnika ali v začetku meseca junija bo mogla Rusija dobavljati vojni materijal preko tega pristanišča/Tudi drugo in edino rusko pristanišče v vzhodni Aziji, Vladivostok, je zamrznjeno vse do konca aprila in tako Rusija tudi preko tega pristanišča ne more dobivati dosti voj- J . . govoril, »mislim, da težko; zelo mi je sla-ol) vezo v ari ju ran. Metoda bazi-1 bo 0brnjte sedaj na levo, še bolj na levo. erjetni spretnosti.jasnosti m m-. Tako je dobro. Sedaj naprej.« Dež krogelj me je prepričal, da sva zopet nad Nemci. Kake tri minute nato je rekel poročnik: . _ . . . »Sedaj sva že tu. Vidim naše ljudi, ki deljena takorekoč cm fazi obvcznvaiija., ju čakajo Spustite se na tla.« Več "H ^a materijala po sibirski železnici, tako da mora vedno ponavljati eno m isto! em in krnaiu nato sem čutil, da sva netra maTLnJaia * u gesto. Lahko se reče. da imajo srmsel za j na t!e,} ___Čakajočim se je pokazal gro- vsako bolezen in vse se vrši neverjetno po.,led: Voditelj letala je oslepel in hitro m mirno---- In pri tem se takojpo|eK tega smrtnobledega človeka z vljudno! \ saka napravi najprej globok j mrtvjmj ()£n,j je bilo sklonjeno mrtvo tru-poklon. predno prevzame določenega jej I Io lastnikovo, ki je pravkar izdihnil. bolnika... Lahko si torej predstavljale.! __ kako zadovoljni so naši vojaki.... Ta Ja-r'»r>ka je sicer de/ela vljudnosti. Zdravniki so nam dali nekaka majhna navodila. da zamoremo kramljati z našimi kole-i _ . . . _ ... ». ,i iz Tokija. Videti je res rafinirane i Knez Ttaun - častni občan praski. Me- Rtizne politične vesti. s t vari.Čudili se^boste. da navajajo | navodilo štiri različne vrste, kako naj se želi človeku dobro jutro! Kajti pozdraviti je treba vsakikrat drugače: če dežuje, če vladata mraz ali vročina, če jc solnce___ neverjetno. In pri tem še mislimo Francoz'. da smo najvijudnejši narod na svetu. Človek se res ne nauči v svojem življenju nikdar preveč!« ---- Sličice iz volne. Poroka ob grraenfu topov. V neki vasi v okolici Verduna se je vršila pred kratkim originalna francoska poroka. Vršila se je v šoli. v dvorani, okrašeni z venci in vojaškimi znaki, ob navzočnosti velikega števila vojakov v uniformi. 2enin jc pripeljal nevesto k mizi, za katero je sedel častnik, ki je imel pred seboj odprt državljanski zakonik. Zunaj so grmeli topovi in pokale strojne puške. Častnik je zastopal župana in je poročil ženina in nevesto. Poroka je trajala le malo časa. kajti zunaj so topovi grmeli vedno silneje. Poročajoči častnik se je poslovil od neveste s prisrčnimi besedami, nakar je ženin moral oditi v strelski zakop. mlada Žena pa domov. Pariz v temi. Franroska vojna oblast je odredila v zadnjem času, da mora zve- ložiti kolegiju mestnih svetovalcev, da sc bivši namestnik knez Thun v pripoznanje njegovih zaslug za kraljestvo Češko in še posebej za kraljevo mesto Praga imenuje častnim občanom. Ni dvoma, da kolegij soglasno sprejme ta predlog. Sporazum med češkimi strankami. Olomuški »Pozor« prinaša praško pismo, v katerem se poroča, da ie vprašanje sporazuma čeških narodnih strank na Češkem napredovalo za velik korak. Zagotavlja se, da bo narodna delegacija čeških strank po končani vojni v vseh zadevah, ki se tičejo vsega naroda, nastopala kot eno zastopstvo. Dotične stvari so natanko naštete. Ravnotako se je tudi določila taktika, kako naj stranke postopajo tudi v drugih stvareh. Glasilu bivšega ministra dr. Začeka »Moravska Orlice« se javlja iz Prage ravno isto dejstvo. — Baje se je tudi na Hrvatskem nekaj podobnega sklenilo. In na Slovenskem? Carjev ukaz glede boljšega postopanja z vojnimi ujetniki. »Lokalanzeiger« poroča: Car je izdal pred kratkim ukaz, da se mora boljše postopati z vojnimi ujetniki na Ruskem. Na Ogrskem ne mislijo na varčevanje. Osješka »Drau« poroča iz Pečuha na Ogrskem: Dva črnovoinika sta se z nekim pe- Velika svota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. - Brezplačna pojasnila pošilja : ; Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana : : ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OGLASI ^ 911 a Telet-11-57 HIT Telet. 11-5? til. su. Frančiška As. 20 8« □□ □a □□ se račnusjo po 4 stot. be*edo. Mutno tiskane besede te računajo eiikrat več. — Kajmaojša : pristojbina znaša 40 stotiok. ; Deklica bi rada spreje:a katerosibodi službo. Naslor pove Ins. odd. Edinosti. 401 zolosa cementnih plošč. Ul. Sette FoDtanc 5 (nasproti to bakarne). Cene ?.mcrne. 17H UMI zitota staMBskega lifiis. Tovarna ee&stt i m ml TRST, Cnnps S. eiscfiaa 11 iu U. fesfžis 1 (£tda| rarfcvo Sv. Joeofea) V zalogi vedno novo dospelo blago. Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slo^ii, bodtsl v p.lprostem ali večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vlzlt-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: mm ®i!| ~ r:; t - •'lil Cene zmerne. Postrežba točna. Domače vest!. Vojaški dopusti v svrho obdelovanja polja. Določbe o vojaških dopustih v sv rlio obdelovanja polja se v prebivalstvu mnogokrat krivo tolmačijo. Opozarja se torej vnovič, da se moštvu na bojišču sploh ne dovoljujejo dopusti, radi česar so vse tozadevne prošnje brezvspešne. Za obdelovanje polja pred sovražnikom na-hajajočih se vojakov je — kakor nam poroča tiskovni oddel ministrskega predsedstva v doposlanem nam sporočilu preskrbljeno na drug način, posebno pa po obvezi, naloženi občinam v tem pogledu. Dopusti v svrho obdelovanja potfa — največ 14 dni — se morejo, kolikor to dopuščajo militarični interesi, dovo je-vati le moštvu, ki pripada iM)liedelske-mu poklicu m ki služi pri formacijah, nadomestnih oddelkih, zavodih itd., na-hajajočih se v zaledju. Tak dopust more zaprositi ali dotični mož sam ustmeno pri predpostavljenem poveljstvu, ali pa kdo njegovih svojcev potom politične oblasti. Prošnje za dopust, vložene direktno pri ministrstvu za deželno brambo, se istotako ne jemljejo v vpoštev, kakor ne one za podelitev dopusta vojakom pri armadi na bojišču. Kaznjenci za dela na polju. Ministrstvo za pravosodje je pooblastilo predsedstva višjih deželnih sodišč, da morejo v lastnem delokrogu dovoliti sestavo malih oddelkov 10 do 15 mož, ki naj bi prenočevali izven zaporov, ter da naj kolikor le možno ustrezajo prošnjam poljedelskih krogov, da se jim dado kaznjenci za dela o žetvi. Ministrstvo za pravosodje je nadalje dovolilo, da se v posebnega ozira \frednih slučajih tudi v letošniem letu daiaio kaz- IlPDPlURHSUflREH ZAVOD pri katereirtiasajoTk. soćlžta im\ mlaffleto. otrok j __-J®. HRANILNE VLOGE se obrestu- , obresti se pripisujejo k jejo po |0 glavnici dvakrat na leto. IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 670 z amortizacijo po dogovoru. Uradi v bI. Torre Bianca 41. - Uradne ure: 9-12 TELEFON 21-01. SVjubljanska kreditna banka ■ = podružnica v Trstu . i" il Split, Celovec, Sarajevo Gorica in Celje. Delniška giavnk«\ K 8,000.00©.— Rezervni zaklac£i: K 1,OOO.SO©.- ulica Caserma št. 11. Telefon: 5-18. IbHiaji aiprta id 9-12 V, n 27,-5 = Mule noJbollE vse« bančno stroko spnitofe** ^nsuRelje. I Vloge no knjižice obrestuje 4\\ m H (rentni davek plača banka iz svojega,.. S Vloge na tekoči In žiro-rttfun najbolje po fis&earu. 1 Sprejema borzna naročila za vse ta- in M&mM Mu | SS^ Brzojavni naslov : Ljubljanska bank^. ^