FOR Freedom ANO Justice No. 39 Ameriška ^ i 4 n AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY S T 80c QW ^ 3SW3 AABHO S - 80£3 'idy ■3Ay adtmiM sistr cusdBisns BNyis ‘ya AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, May 23, 1989 VOL. 91 —Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Janez Drnovšek predsednik Jugoslavije za eno leto — Podpredsednik je Srb Borisav Jovič, ki je desna roka Miloševiča BEOGRAD, SFRJ — V ponedeljek, 15. maja, je bil novi slovenski predstavnik v jugoslovanskem državnem predsedstvu, Janez Drnovšek, izvoljen za predsednika tega najvišjega državnega telesa Jugoslavije za dobo enega leta. Drnovšek je prvi predsednik povojne Jugoslavije, ki je bil izvoljen na podlagi dokaj svobodnih volitev. Prevzel je svoje dolžnosti dva dni pred svojim 39. rojstnim dnevom, kajti rojen je bil 17. maja 1950 v Celju. Študiral je gospodarske vede v Ljubljani ter tudi na Inštitutu za mednarodno ekonomijo v Oslu, Norveška, na univerzi v Washingtonu, D.C. pa dobil doktorat ter napisal disertacijo »IMF (= Mednarodni denarni sklad) in Jugoslavija«. Bil je v vodstvu več slovenskih podjetij, od 1. 1984 je delegat zvezne skupščine, član ZKJ od 1. 1974. V svojem inavguralnem govoru je Drnovšek, ki je govoril v slovenščini, poudaril gospodarske in socialne ter nacionalne težave, s katerimi se Jugoslavija zadnja leta soo-Cuje. Poglavitni vzrok krize je v tem, da se Jugoslaviji ni prilagajala novim gospodarskim tokovom v svetu, je dejal novi predsednik SFRJ. Poglavitne naloge so pa oživljanje in pospeševanje gospodarske rasti, premagovanje inflacije, ki je sedaj 30-odstotna mesečno, obenem pa uvedba temeljitih gospodarskih in političnih reform. Drnovšek je rekel tudi, da mora postati Jugoslavija demo-kratičnejša dežela. Politični komentarji o Drnovšku poudarjajo predvsem, da pripada povojni generaciji, da ima visoko izobrazbo, da pa mu manjkajo politične izkušnje, kar bo verjetno velika ovira zanj v sedanjem napetem stanju v Jugoslaviji. Podpredsednik Jugoslavije, ki bo po jugoslovanski ustavi Drnovškov naslednik in sicer 15. maja 1990, je srbski član predsed-stva, Borisav Jovič. Joviča smatrajo za tesnega sodelavca Slobodana Miloševiča. Rojen je bil 19. feb. 1928 v Nikšiču, ima dokto-rat v gospodarskih vedah, mnoga leta je bil vodilni delavec v raznih srbskih podjetjih, v ^Oih letih služil kot veleposlanik v Italiji, od lanskega maja je bil predsednik srbske skupščine. Predstavnik Črne gore v predsedstvu je Nenad Bucin (31. jul. 1934), ki ima dolgolet-ne izkušnje na raznih vodilnih partijskih me-st'h v tej republiki. Kosovski član je 64-letni ekonomist Riža Sapungju, ki je bil do nedavna guverner kosovske banke. Proti koncu svetovne vojne je bil Sapungju v partizanah vrstah. Novi vojvodinski predstavnik je ragutin Zelenovič, rojen 19. maja 1928, po s,rokovnem poklicu mehanični inženir. Pra-v>, da je »jugoslovanske« narodnosti. Doslej imel vidnih partijskih ali drugih političnih •unkcij. Hrvatska je poslala za svojega predstavna v predsedstvo dosedanjega predsednika Predsedstva centralnega komiteja ZKJ, Sti-Peta Šuvarja. Šuvar je splošno smatran za ^rrutni sovražnik Miloševiča. Rojen je bil 17. e • 1936, doktoriral je iz sociologije in je V,0r 18 knjig in več drugih študij iz politič-e sociologije in agrarne politike. Delegati zvezne skupščine v Beogradu j na tajnem in večkandidatnem glasovanju viV°lili 69-letnega Srba Slobodana Gligorije-doh 23 skupščine, prav tako za Zv |° ene8a leta. Dr. Miran Mejak je bil iz-L Jen za predsednika skupščinskega zbora republik in pokrajin. Mejak, ki je star 62 let, je delegat iz Slovenije. Pred leti je bil na obisku v ZDA in Clevelandu. Takrat se je izrekel proti uvedbi večstrankarskega sistema v Jugoslaviji. Obsežne kadrovske spremembe v najvišjih državnih telesih so bile v ospredju pozornosti, vendar gospodarske razmere v SFRJ ne gredo na bolje. Jasen znak tega je skoro 10-odstotni padec vrednosti dinarja napram dolarju v zadnjem tednu. Ta teden je potrebnih 12.756 din za dolar, prejšnji teden pa 11.633. Pri tem pa je treba upoštevati, da v zadnjih tednih vrednost dolarja v primerjavi z drugimi svetovnimi trdnimi valutami naglo raste. Študentski voditelji v Beijingu se posvetujejo o primernosti nadaljevanja demonstracij — Vojska demonstrante noče s silo razgnati BEIJING, Kit. — Kljub temu, da je pred dnevi predsednik kitajske vlade Li Peng proglasil izredno stanje za glavno kitajsko mesto, študentje in drugi demonstranti še vedno zasedajo glavni trg Tienanmen. Kolone vojaških vozil, ki so skušale prodirati proti trgu, so bile obkoljene od demonstrantov, ki so apelirali in še apelirajo na vojake, naj ne napadajo študente, naj ne streljajo na lastne rojake. Vojaki so zmedeni, prav tako njihovi poveljniki. Prišlo je do le dveh incidentov, v teh pa menda ni bil nihče težje ranjen. Pravila izrednega stanja tudi ne upoštevajo številni tuji novinarji, ki so bili prišli v Kitajsko, da bi poročali o obisku sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, našli pa so nekaj veliko bolj pomembnega, morda celo zgodovinskega, kot pravijo nekateri analitiki in poznavalci kitajskih razmer. Namreč mirna vstaja ljudstva zoper diktatorski režim. Tako še vedno prihajajo televizijski posnetki demonstracij v Beijingu in drugih kitajskih mest, edina razlika je v tem, da so kitajske oblasti novinarjem preprečile, da neposredno posredujejo televizijske posnetke preko satelitskih komunikacijskih sredstev. Oblasti pa ne cenzurirajo poročila tujih novinarjev, čeprav so danes začele ovirati oddaje v kitajščini Glasa Amerike. Vedno več je znakov, da je v kitajskem vodstvu veliko nesoglasja, kako ukrepati. Predsednik vlade Li Peng, z njim pa menda tudi glavni voditelj, 84-letni Deng Xiaoping, želita močne ukrepe zoper demonstrante. Drugi voditelji pa ali molčijo ali dajejo vtis, da taki politiki nasprotujejo. Pri teh najbolj izstopa dosedanji predsednik partije, 70-let-ni Žao Zijang. Po nekaterih vesteh je Žao odstopil, ker ni hotel biti povezan z odločitvijo o uporabi vojske zoper demonstrante. Uradno pa kitajske oblasti tega niso potrdile in je status Žao Zijanga nejasen. V pismu, objavljenem v osrednjem kitajskem časopisu, je 100 visokih vojaških častnikov nasprotovalo, da bi vojska napadla demonstrante. Vojska je ljudska vojska, so pisali, in kot taka ne more streljati na sodržavljane, na ljudstvo. Nepotrjene vesti pravijo, da je nekaj poveljnikov enot odstopilo ali prosilo za razrešitev, ker niso hoteli izpolniti povelja, da bi svoje enote s silo nastopile proti demonstrantom. V Beijingu pa prodira mnenje, da bodo študentje sami nehali z zasedbo trga Tienanmen. Zdravstvene razmere na trgu postajajo nevarne, vedno več je nesnage, promet je tako oviran, da je čutiti pomanjkanje življenjskih potrebščin. Študentski voditelji se danes posvetujejo, ali oziroma kako naj bi napravili konec demonstracijam. Iz Clevelanda in okolice Prodaja peciva— To soboto od 11. dop. dalje ima Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete prodajo peciva in krofov, v šolski dvorani. Delo na Slovenski pristavi— Odbor Slov. pristave prosi svoje člane, da pridejo to soboto, 27. maja, in v ponedeljek, 29. maja, na SP pomagat pri čiščenju in pripravljanju prostorov za poletno sezono. Slučajno slabo vreme naj ne preplaši nikogar, ker bo tudi dovolj dela pod streho. Sestanek— Mesečni sestanek Kluba upokojencev Slov. pristave bo v ponedeljek, 29. maja, ob 3h pop. na Pristavi. Procesija— Procesija Sv. Rešnjega Telesa pri Mariji Vnebovzeti bo v nedeljo, 28. maja, po deseti maši. Pri tej maši bo mašnik škof A. Edward Pevec. Spominska sv. maša— V nedeljo, 4. junija, ob 10.30 dop. bo pri Lurški Materi na Chardon Rd. spominska sv. maša, ki jo sponzorira DSPB Cleveland. Narodne noše dobrodošle. Novi grobovi Mary A. Turk Umrla je Mary A. Turk, rojena Bradač, žena Josepha, sestra pok. Johna, Stanleyja in Williama, teta Shirley Tackas in Patricie Collins (pok.). Pogreb bo iz Grdina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 9.30 in od tam na All Souls. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. John Marolt V soboto, 20. maja, je na svojem domu na Marcella Rd. nenadno umrl 81 let stari John (Lefty) Marolt, rojen v Clevelandu, mož Anne, roj. Bol-dan, oče Betty Ann Marolt (New York, N.Y.), brat Jacka, Victorja, Max-a, Edwarda, Sophie Corella ter že pok. Blaise, Tonyja in Margaret Krolnik, lastoval in vodil Ma-rolt’s Meat Market na Saranac Rd. 35 let, do svoje upokojitve 1. 1974, član Slovenian American Golf Club. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes, v torek, v cerkev Naše Gospe Pomočnice dop. ob 9.45 in nato na All Souls. John J. Sterlekar Umrl je John J. Sterlekar, mož Barbare, roj. Novak, brat Stanleyja ter že pok. Franka Aubel-a, Rudolpha, Edwarda in Antonie, stric. Pogreb bo iz Grdina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Paula na Chardon Rd. dop. ob 9. in od tam na Verne duše. Poroka v Washingtonu— To soboto se bosta v Washingtonu, D.C., poročila Jelka Mejač in John Patrick Dawyot. Nevesta je hčerka dr. Cirila Mejača, znanega wa-shingtonskega društvenega delavca, in Marije, roj. Mauser. Novoporočencema čestitamo in jima želimo mnogo sreče in blagoslova na novi življenjski poti! Zadušnica— V petek, 26. maja, ob 7. zv. bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za Antona in Ludvika Grilla ob obletnicah njihovih smrti. V Rožmanov sklad— Za koroške študente so darovali: Družina Jožeta Tomca, v spomin na pok. strica Fr. Louisa Tomca, $200; prav tako Fr. Tomcu v spomin sta darovala $60 ga. Josephine Juhant, $20 pa g. Janez Pičman. Darovalcem se zahvaljuje pov. Mohorjeve J. Prosen. Še neodločeno— Včeraj je odbor mestnega sveta razpravljal o tem, ali naj bi mesto Cleveland odobrilo uradne odnose s sovjetskim mestom Volgogradom. Predstavniki raznih etničih skupin, med njimi Slovenci, so se izrazili proti, zagovarjali pa so razni liberalci in, zanimivo, predstavniki judovskih skupin. Končna odločitev še ni padla. Izvoljeni— Pretekli petek se je zbralo kakih 150 rojakov na letnem občnem zboru Slovenskega doma za ostarele. Zbor je potekel dokaj gladko, izvoljenih je bilo 5 novih direktorjev za 3-letno dobo ter dva pomožna direktorja za eno leto. Ti so: Ronald Žele, Rosemary Toth, Agnes Turkovich, John Cech, Vera Candon, Marian Candon in Robert Price. Še vedno naročnica— Emilia (Milka) Perko, 95-letna stanovalka Slovenskega doma za ostarele, je obnovila naročnino in priložila $4 za naš tiskovni sklad. Ge. Perko se prisrčno zahvalimo in ji želimo vse najboljše! Otvoritev Slovenske pristave— Slovenska pristava sporoča, da bo pričela poletno sezono kot vsako leto doslej prvo nedeljo v juniju, torej letos 4. junija, z otvoritvenim piknikom. Ob 11.30 dop. bo pri spominski kapeli sv. maša, nato pa kosilo. Popoldan pa bo za ples in zabavo igral orkester Veseli Slovenci. VREME Pretežno oblačno danes, z dežjem v dopoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 72° F. Deloma do pretežno sončno jutri. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No. 39 Tuesday, May 23, 1989 » MOČ BESEDE Beseda ni konj, pravi ljudski pregovor, toda to še ne pomeni, da ni nič vredna ali pa da je brez moči. Kaj se zgodi, ko se ljudje in narodi nehajo pogovarjati? Ljudje se medsebojno ne spoštujejo več, med narodi rado spregovori orožje. Vprašamo se lahko, kaj povezuje ljudi in kaj utiša orožje? V obeh primerih je beseda, pogovor tisto odrešilno zdravilo za vse, kar greni življenje posameznikom, ljudstvom in vsemu človeštvu. Vsakokrat ko se ljudje vsedejo za pogajalsko mizo, se prižge kanček upanja, da se bo nekaj premaknilo na bolje. Z besedo zmaguje zaupanje nad nezaupanjem, spoštovanje nad preziranjem in priznavanje nad zaničevanjem. Na pomembnost besede za človeka in človeštvo opozarja druga božja zapoved, ki se glasi: »Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga! Kajti Gospod ne bo pustil brez kazni njega, ki skruni njegovo ime« (1 Mojz 20, 7). Zanimivo je, da Bog ne zapoveduje, kaj je treba govoriti, marveč le prepoveduje, česar ne smemo. Očitno so besede, ki človeku škodujejo in so tudi tiste, ki mu koristijo. Glede slednjih pušča Bog človeku vso svobodo, medtem ko mu prepoveduje besede, s katerimi bi krnil svoje človeško dostojanstvo. Besede so namreč kakor kiparjevo dleto, s katerim izkleše iz marmornega bloka umetnino; so kakor čopič, s katerim upodobi slikar podobo. Ce pa je dleto iz slabega materiala, se bo hitro zlomilo in kipar ne bo napravil kipa; in če je čopič zanič, kaj bo napravil slikar? Ljudje smo umetniki, ki se trudimo, da bi iz sebe napravili umetnino, božjo podobo. Pri tem si pomagamo z besedami. Zato sploh ni vseeno, kaj in kako govorimo. Pregovor pravi: »Cesar je polno srce, to usta govore!« Kaj je v človekovem srcu, ko skruni božje ime in kako to na človeka vpliva? Božje ime lahko skrunimo na več načinov, vsi pa so razpeti med dvema skrajnostima. Prva skrajnost je čisto navadno preklinjanje. V njem se kaže neko globoko nezadovoljstvo. To je pravzaprav krik človeka v stiski, ki je nesrečen in zato obupuje nad življenjem in njegovim Izvirom. Zal pa rešuje tak človek svojo zagato napačno. Bolj ko namreč preklinja, bolj se ga pola-šča brezup in bolj se mu zdi vse nesmiselno. Čuti, kako gre vse navzdol, on pa še pospešuje svoj osebnostni propad z brezobzirnim preklinjanjem. In ker se tako naseljuje v njegovem srcu črv sovraštva, začenja sovražiti tudi soljudi in se jih izogibati. Njihova sreča, zadovoljstvo in plemenitost samo še povečujejo njegovo gorje, jezo in srd. Božje ime pa skrunimo tudi, ko ga izgovarjamo brez potrebe. To je druga skrajnost, ki ji rado podlegajo »pobožne duše«. Kakor namreč Bog ni kriv za naše stiske in težave, ker nam je podaril življenje (zato ni prav, da ga preklinjamo), tako se tudi ne moremo nenehno sklicevati na Boga, češ, nam bo že on pomagal. Ko nam je namreč podaril življenje, nas ni pustil nebogljene, ampak nam je dal številne darove in talente, da bi jih Živimo iz duha! Zgodovina ni velika in mogočna samo zavoljo velikih zunanjih dejanj in dogodkov, velika je predvsem zato, ker je v njej skrit duh časa in duh ljudi, ki so posamezne zgodovinske dobe oblikovali. Zunanji dogodki v zgodovini so samo okvir duha, okvir idej, stremljenj in naporov tistih, ki so v svojem času živeli, delali in umrli. Tudi naša slovenska bližnja preteklost že postaja zgodovina. Posamezni dogodki in ljudje leže v njej mirno in nepremično, v naš čas sije le duh teh ljudi, ki so dogodke oblikovali. Eno nam mora biti iz leta v leto bolj in bolj jasno. Če hočemo, da ne bomo ostali samo v spominih, če nočemo, da bodo s tem rodom obledeli tudi spomini, potem je nujno, da vse, kar iz preteklosti za bodočnost zidamo, zidamo na duhu. Naj bi postali slovenski spominski dnevi dnevi duha, dnevi iskanja za tisto širino, ki je le v duhu mogoča. Naj bi bridkost v naših srcih za tisočimi in tisočimi nikoli ne zameglila jasnega in svetlega neba duha. Stali so, ne samo zavoljo tega, da bi z orožjem zmagovali, stali so predvsem zato, da bi svetu pokazali, da ni sile, ki bi mogla duha zlomiti, da ni sile, ki bi mogla duhu ukazati, da klečeplazi v suženjstvu. Samo z duhom smo svobodni. In to je najlepše, najmogočnejše — ne moremo umreti, če v duhu živimo. Ne bomo umrli. Ostali bomo, to najlepše, kar je bilo v tisočih in tisočih, kar je v nas — duh, ki vse zmore, ki vse prenese, ki lahko vsako žalost posveti, ki lahko vsako voljo dvigne do viška in iz ljudi ustvarja božje otroke. Živimo iz duha, da bomo mrtvim vsak dan blizu! Karel Mauser Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Nadaljeval bom moje pisanje z dne 6. majnika. V kolikor sem mogel takrat izvedeti, je bilo v Clevelandu tisto leto 1949 še kakšnih 25 mojih rojakov (prvih priseljencev), ki so v času »blagostanja« cesarja Jožefa šli od doma za boljšim, ali vsaj večjim kosom kruha. Skoraj vsi so ostali zvesti veri svojih staršev — obiskovali in podpirali so cerkev, svojo kulturo in podporna društva. Vedel sem za nekatere njihove domače, da so bili vsi ogreti za boljševiški raj — še malo pa si nisem mislil, da so ti tukaj še hujši in tako prostaško vroči. Kakor sem že v prvem pismu omenil, so naju z bratom pred cerkvijo Sv. Lovrenca že pričakovali. Štirje možakarji so bili, dva, ki sta imela družini, in dva samca. Eden za drugim so se nama nekam prihuljeno približevali in nudili roke v pozdrav. Takole so se menjaje, med sabo nad menoj izkaš-Ijali: »To je tisti tvoj brat, ki je moral bežati od doma? Zakaj pa našim ni bilo treba? Si eden izmed tistih, ki ste s škofom Rožmanom okupatorju naše ljudi izdajali, namesto, da bi ‘našim’ fantom, partizanom pomagali izgnati okupatorja. Pa je zmagala pest in pravica. Doma ste delali ‘trubl’, sedaj ga mislite delati še v Ameriki. Se motite. Amerika vas je sprejela, bo pa prišel čas, ko vas bo vse nazaj v Jugoslavijo poslala. Zasluženo plačilo boste dobili, kakor so ga dobili vaši ljubljenčki, domobranci. Sem ste prišli, da boste našim fantom kruh požrli. V Ameriki je treba delati, se ne boste »afne« guncali, kot ste se tam po lagerjih. Tamle v farovžu (pokazal je na župnišče, dvesto metrov oddaljeno od cerkve) sedi krvavih rok tisti vaš škof. Zakljenen, da samo prav ta izvoljeni morejo do njega. Si ga že šel pogledat?« Mojega brata je ta nenadni nastop zmedel. Ni vedel, kaj prav reči meni v zagovor. Jaz sem poskušal nekaj pojasnjevati, pa so me prevpili, da je bilo moje pripovedovanje le glas vpijočega v puščavi. V cerkev smo šli prav vsi. Kako se je maša pričela in končala, jaz prav zares nisem vedel. Tako me je sprejem potrl, da sem v duši obžaloval, da sem zaprosil za v Ameriko. Pri južini sem srepo predse gledal, brat in žena sta me poskušala potolažiti, — nekaj že, dosti pa me ni tolažba osvojila. Prihodnjo nedeljo smo se z rojaki le od daleč videli. Eden izmed tistih štirih se mi vseeno približa in mi reče: »Malo preveč so te prejšnjo nedeljo poprijeli. Jaz vsega, kar od doma pišejo in kar piše Prosveta, le razvijali in množili. Od nas pričakuje, da shodimo, se osvobodimo spon nebogljenosti in gremo skozi (včasih tudi težko) življenje obljubljeni deželi naproti. Prav tako ni prepustil človeka samega sebi, marveč mu je dal soljudi, da skupaj z njimi in njihovo pomočjo uresniči v sebi enkratno božjo podobo. Bogu je tuja misel, da bi se obnašali kot razvajeni otroci, ki nočejo odrasti, ker jim ustreza, da za njih vedno poskrbijo starši. Morda sedaj lažje razumemo, zakaj je druga božja zapoved podkrepljena z grožnjo, da ne bo ostal brez kazni, kdor skruni božje ime. Ne kaznuje namreč Bog, kaznuje se človek sam, ker ni uporabljal pravih besed. Nehvaležnost in (dalje na str. 3) ne verjamem. Tako reče®: kdor resnico rad spozna, mora slišati oba zvona.« Vsi ti sože davno odšli tja, odkoder se: nobeden ne povrača. Drugo nedeljo dopoldan sedim v družinski sobi. Bratuše je zdelo, da se nekam dolgočasim — pi vedel, kaj vse brata tare. »Čakaj, John,« mi pravi, »bom radio gor dal, boš poslu- j šal slovensko oddajo.« In poslušam. Kar naenkrat pa zapoj o: » V hribe šel je dragi moj, s fašisti bije težki boj. Moj fantič je v krvi obleži nocoj, ko narod je branil svoj.« Kar pokoncu me je vrglo. Sel j sem ven na vrt, brat pa pri<|e j za menoj, zaskrbljeno me Je gledal. Ni vedel, zakaj se® tak. Povedal sem mu, da je ta pesem izrazito partizanska if ne morem razumeti, da jo tukaj pojo. Brat me je le začudeno gledal. Ni mogel prav razumeti. Sprejem pri mojih rojaki!1 prejšnjo nedeljo — in sedaj t° partizansko petje — vse se jev meni skupaj nagnetlo, da se® tisti večer v svoji sobi jokal ka-. kor otrok. Želel sem v Amert j ko k bratu, tisti večer pa se® zaželel, da bi se znašel spet na Koroškem, kot kmečki hlapel kjer se je tista leta delalo zg0'! | za samo preživljanje. Naj tukaj pripomnim, da naš begunski škof Gregorij Rožman ni bil v župnišču Sv. Lovrenca dobesedno zaklenjen, kakor so nekateri vedel' povedati. Vsekakor pa je bd3 na mestu previdnost, kdo t>°v župnišče prišel. Beri — b'\a 'e resnica, da so Rožmanu pisar j li grozilna in grdo sramotil113 pisma. Seveda je Rožmana 10 bolelo, pa je mirno prenašal i111 veliko molil za svoje sovraži11 ke in za slovenski narod. potrjujejo vsi, ki so živeli bl*z je ob Rožmanu. Pet mesecev sem bil bruz dela in jedel pri bratu nezaslu | ženi kruh. Potepal sem se na° ! koli in slišal tudi marsikaj rt1 j veseljivega. Tista leta je b> fara Sv. Lovrenca še vsa S‘M venska, danes je ostalo le ,| nekaj spomina, ker se d3.| spreminjajo, puščajo za seb j le nekaj spominov. Bogu bodi zahvalo za tolij* šno število dobrih ljudi Šir° Amerike, ki močni rdeči Pr°. j pagandi niso nasedli. Neka^J so se za nas prav viteško bof> — naj tu omenim samo Aa1 riška Domovina. Drugih h, brotnikov tukaj ne bom P .j | mensko imenoval, ker utež3 bi katerega pomotoma izPuS ^ ti. Ne bi bilo prav, zamera č opravičeno tukaj. Preneka I sponzorji in dobrotniki so • radi nas slišali marsikatero P j kro pripombo. Dobri Bog je in bo vsak ^ povrnil in odpusti naj tis j j ki so nevede, zaverovaniv prav, delali komu krivico- rav Že po dveh letih sem P . od tistih rojakov, ki so zaprvo pisano gledali . ((j pripravili tako »ljube23 i sprejem, slišal vsaj malo gačno »štimo«. (dalje na str. 31 Velik uspeh za koroške Slovence: Mohorjeva ustanovila dvojezično ljudsko šolo v Celovcu! CELOVEC, Avstrija — Dvaintrideset let po ustanovitvi Slovenske gimnazije v Celovcu je uspelo koroškim Slovencem ponovno pomembno dejanje. Mohorjeva družba je kot verska ustanova naznanila s pričetkom šolskega leta 1989/90 ustanovitev nove konfesionalne privatne ljudske šole s pravico javnosti sredi Celovca, ki je bil dosedaj izrinjen iz slovenskega ob-roočja. S tem se je izpolnila dolgoletna želja koroških Slovencev, zlasti tistih, ki živijo in delajo v koroškem glavnem mestu Celovcu. Številne javne ljudske šole v Celovcu namreč slovenščine, drugega deželnega jezika, sploh ne upoštevajo in ga tudi v bodoče niso pripravljene upoštevati. Na številnih mestih in pri nič koliko priložnostih izražena Hia, pravzaprav sama po sebi uuievna zahteva, da bi na eni sami ljudski šoli v Celovcu v eriem izmed paralelnih razredov dopustili prijave k dvoje-z>čnemu pouku, je naletela ''edno spet na gluha ušesa, ^jub raznim in neokusnim in-!r'gam in poizkusom zaviranja ‘n Preprečevanje privatne kon-csionalne šole je končno le UsPelo, in to nenazadnje s pomočjo Dunaja in ministrstva, ustanoviti ljudsko šolo za šolo-ovezne slovenske otroke v elovcu in okolici, v kateri se °do malčki lahko učili prele-Pe slovenščine. Mohorjeva družba je v svoji 018i, nadstoletni zgodovini !®dno znova ukrepala v odločnih trenutkih bolj ali manj rez javne pomoči v prid slo-J^nske narodne skupnosti na Koroškem. Tako je nastala za-°žba, tako tudi bratovščina, j ko dijaški domovi, tako se je '‘žba krepila gospodarsko, je v tem odločilnem tre-Č^u ustanovila Mohorjeva s ^esionalno ljudsko šolo in ^ sPet enkrat oddolžila svoje-s, versko-prosvetnemu po-teanstvu. To je pionirsko delo * ^ajstarejše ustanove koro-lh Slovencev. sk^Stanov’tev Pr‘vatne Uud-, e Šole je po avstrijskem kon-uatu zakonita, samo da hor'9 nos'telj ^°le (torej Motto -e.Va^ Priskrbeti prostore in tev 1 tucli stroške za preuredi-trej?rPst0rov in za šolske po-^icef ne' Personalne stro-^nt PlaČevanKe učiteljev) prev-tev 6 ^^va. Zato je ustanovi-|jU(jlaienovane konfesionalne ^ N/i C ^°*e s Pravico javnosti Velj, °l10rjevo v Celovcu tudi Preit ° ^nan^no breme. Zgolj davarec*'tev prostorov in prezi-stf0 .Celotnega drugega nad-. Pja v matični hiši Mohor- jeve v središču Celovca, kjer se bo nastanila ljudska šola, stane Mohorjevo 6 milijonov šilingov. Poleg vseh drugih bremen je to še dodatno breme, ki ga je Mohorjev odbor prevzel v zavesti, da mora Mohorjeva za versko-prosvetno in narodno poslanstvo storiti vse za narodov blagor kot že pogosto v preteklosti. Zavedamo se, da bo posebno ob začetku le težko nositi vsa ta bremena, a zaupamo v samopomoč in pomoč Mohorjanov, udov družbe po vsem svetu. Že začetno izredno visoko število prijav kaže, da je šola nujno potrebna in da Slovenci zaupamo v lastno šolo. Zato vse ude in prijatelje Mohorjeve družbe naprošamo, da s finančnimi sredstvi, darovi in molitvami pomagate nositi breme, ki si ga je naložila Mohorjeva z ustanovitvijo privatne konfesionalne ljudske šole v Celovcu. Prepričani smo, da nas boste predvsem Ameriški Slovenci podprli, saj ste že tolikokrat doprinesli levji delež k temu, da je Mohorjeva mogla vršiti svoje versko in narodnopolitično poslanstvo. Darove nam lahko posredujete preko poverjenikov ali pa neposredno na Družbo sv. Mohorja v Celovcu. S prisrčnim pozdravom! Mag. Ivan Clip odgovorni odbornik za domove in šolstvo MISEL Ko človek ljubi, se želi nečesa naučiti, nečemu služiti, se za kaj žrtvovati. E. Hemingway »Živim, pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus. (Gal 2, 20) MOČ BESEDE ne2ad (nadaljevanje s str. 2) ovoljstvo na eni strani, otročja odvisnost in nesamo- Podobj 0st na drugi ne morejo oblikovati človeka po božji be>~ul’ ^er 9a ne usposabljajo za iznajdljivo in dejavno Iju-rttjj n' *:>rav po ljubezni pa je človek podoben Bogu, zato b|jjg2apovecMe' naj se izogiba besed, ki ga k njej ne spod- va„j^asProtje skrunjenja božjega imena je njegovo posveče-fcesep ^ °^enašu molimo: »Posvečeno bodi tvoje ime...« beSede' s Katerimi posvečujemo Boga, so gotovo najprej kega 2aK>vale. Te besede pa izvirajo iz žlahtnega in globo-g0*!vlienia Po veri, ko se resnično trudimo, da bi hodili Drir^ 2|lrn s'nom in uresničevali njegov evangelij. Ko v tem Odo„.ru Prosimo za božjo pomoč, to nič ne zmanjša naše hres°V?rnosti in svobode, marveč je priznanje, da moremo F K1 I % / /-v G <-* I r-» f* //"v 1v/oo r~\ o o o a - re deir svoje človeško poslanstvo le, če vse naše napo- 'n želje podpira božja milost. Drago Ocvirk Boija Beseda, S-1989 Uredništvo A. D. Mohorjeva družba naznanja... Mohorjeva družba lastnik pomembne knjige! Mohorjeva družba v Celovcu je nabavila v okviru razprodaje arhiva tiskarne Kleinmayr v Celovcu prvo na Koroškem v slovenščini tiskano knjigo. To je knjiga PALMARIUM EM-PYREUM, SEU CONCIO-NES CXXVI DE SANCTIS TOT1US ANNI, ki jo je sestavil Pater ROGERIUS (i. e. Mihael Kramer, 1667 — 20. 8. 1728). Je to zbirka pridig za govorniško šolanje slovenske duhovščine. Mohorjevi je uspel nakup prvega dela knjige, ki je izšel 1. 1731 pri založbi Kleinmayr v Celovcu; 2. del je izšel 1. 1743 v Ljubljani. Uspešnica Lenčke Kup-perjeve v drugi nakladi Uspešnica »Pojmo s ptički«, kaseta, na kateri so posnete otroške pesmi Lenčke Kupperjeve, ki so jih posneli otroški zbori iz Št. Lipša, Ško-cijana in Celovca (otroški vrtec »Naš otrok« in mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence), je izšla pred kratkim v drugi nakladi. Medtem ko je prvo naklado oskrbela vigredi 1981 Krščanska kulturna zveza, je drugo naklado uredila Mohorjeva založba, ki načrtuje tudi ponatis spremne knjižice, ki jo bo nanovo ilustrirala prof. Andreja Zikulnig. Cena kasete: šil. 120,- »Rimljani na Koroškem« Pravočasno pred odprtjem koroške deželne razstave »Rimljani na Koroškem« je izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu knjižica »Rimska nasel-bnia Juena — in zgodnjekrš-čanske cerkve na sv. Hemi«, vodič po rimskih izkopaninah in muzeju v Globasnici z dodatkom o antičnih spomenikih v Podjuni. Avtor knjige je dr. Franz GLASER, kustos Deželnega muzeja v Celovcu, ki vodi od leta 1978 dalje vsakoletna izkopavanja na Sv. Hemi, ki so privedla do nadaljnjih odkritij zgradb in grobov ter pomenijo bistven prispevek k poznoan-tičnemu in zgodnjekrščanske-mu raziskovanju v Avstriji. Letno obišče okoli 30.000 domačinov in turistov muzej in izkopanine pri Globasnici, mnogo obiskovalcev pride tudi iz sosednje Slovenije. Nova knjižica je vsekakor dopolnilo in lep prispevek za poznavanje najstarejše zgodovine naših krajev. 67 strani žepnega formata. Cena: šil. 50,- Dr. Franz Glaser tudi zelo uspešno vodi izkopavanja v Teurniji, v Molzbichlu (škofijski sedež sv. Modesta) in na Hochgoschu ob Millstattskem jezeru, kjer so senzacionalno odkrili staro slovansko utrdbo. Družba sv. Mohorja A-9020 Klagenlurl/Celovec Viklringer Ring 26 I US $ = malo manj kol 14 šil. (dodali bi morali ludi za pošlo) Ameriška Domovina je Vaš list! NEW YORK, N.Y. - Človek bi mislil, da razpravljanje o uredniku kakega lista v tistem listu samem ne bi bilo primerno. To da bi bila interna zadeva lastništva lista in urednika in le v izrednih primerih tudi naročnikov in bralcev kake publikacije. Ker pa je to vprašanje javno sprožil sedanji urednik Ameriške domovine v uvodniku pod naslovom Etnične skupnosti in njih tisk (A.D., 21. aprila 1989), se zdi, da se nahajamo v taki izredni situaciji. Urednik je duša vsakega manjšega lista. On mu določa smer, skrbi za snov in vsebino, objavlja prispevke, ki jih najde vredne objave, druge odkloni in vse pripravi in uredi za stavek v listu po določenih poglavjih. Seveda je prispevke treba dobiti, kar je urednikova glavna naloga, ki v položaju, v kakršnem je A.D., nikakor ni lahka. Treba je za boglonaj najti in angažirati sposobne stalne dopisnike o novicah in dogodkih med našimi ljudmi v Ameriki, Kanadi in po svetu in z njimi ostati v stiku (ne pa stalnemu sodelavcu v vseh desetih letih ne napisati niti ene same prijazne besede). Saj pisci poročil in tudi člankov ne pišejo za toplo besedo, ampak iz prepričanja, da to delajo za javni blagor naroda. Slovenci v Ameriki in Kanadi imamo na desetine univerzitetnih profesorjev, ki razen častne izjeme prof. Jožeta Velikonja ne posežejo v naše pisanje v slovenske liste z nobenim prispevkom. Tako tudi množica drugih izobražencev. Sedanji urednik se v svojem omenjenem uvodniku pritoži, kako nekateri na vsak način hočejo (menda v Clevelandu) nekak slovenski geto, kateremu on nasprotuje. In jaz sam ne vem, kakemu namenu naj bi taka omejitev služila. Urednikove funkcije, med katere spada, po vednosti (pravilni?) tega pisca, pri A. D. tudi sestava stavka za stroj, natis sam in vse korekture, so zares obširne. Zato je razumljivo in opravičljivo, če urednik opozarja javnost, da se je takrat ko je uredništvo prevzel, obvezal ostati na tem mestu le deset let, potem pa izpreči. Pravi, da bo v kratkem (če že ni) preteklo teh deset let, a da on ne misli svojo obljubo držati. Vendar v tej odločitvi ni popolnoma jasen, ker pravi, da ga moti čas, ki ga uredniškemu delu posveča, in mu onemogoča druge aktivnosti, DROBTINICE... (nadaljevanje s str. 2) Če ne grem na počitnice, bom o tem pravil drugič. Najlepši mesec majnik v letu Gospodovem 1949 mi je po sončni in senčni strani ostal v živem spominu. Končno je le prišla resnična pomlad, zato zapuščam to mojo »kanclarijo« — ven grem na vrt sadit in sejat. Kar bomo sadili in sejali, to bomo želi, če še Bog da svoj blagoslov! J. P. ki ga bolj in bolj mikajo. Nato pa jasno poudari, da bo težko najti naslednika, a on na tem mestu ne bo ostal ker bi brez njega slovenski del lista izginil. To se ne sme zgoditi, in je o pravem času treba vse storiti, da do tega ne pride. List nam je preveč dragocena imovina, da bi jo vrgli svinjam. Sedanji urednik ga je dvignil na lepo višino, čeravno se pritožuje, da včasih nima niti dveh dobrih, pametnih izvirnih člankov za objavo in da se njegova stališča razhajajo z drugimi. To so velike urednikove težave, ki jih pa velja premagovati v interesu visokih vrednot, ki jim njegovo delo služi. In dr. Rudolph M. Susel je dober, je zelo dober urednik. Kljub rastočim neprilikam in zaprekam, ki se kdaj zdijo komaj premagljive, je kvaliteta lista rastla od leta do leta. Danes predstavlja na videz skromni slovenski del A.D. visoko vrednost v našem žurnalizmu, vredno upoštevanja. Urednikov opis dogodkov pod za-glavjem Doma in po svetu je sijajno, jezikovno neoporečen prikaz stvarnega položaja. Njega zgubiti in se ozirati za drugim bi bilo neodgovorno dejanje. Naj dr. Susel nadaljuje svoje uspešno žurnalistično delo vsaj še naslednjih 10 let, mi pa sklenimo, da mu bomo vsak na svoj način pomagali, da se list ohrani do skrajne možnosti. Urednik se pritožuje, da nekateri v slovenski etnični skupnosti gledajo na razvoj družbe z obupom, češ, »naj vendar rešimo, kar moremo toliko dolgo, dokler moremo, potem nas ne bo več in bo — konec«. Koristneje za slovensko skupnost v Ameriki bi bilo, če bi tisti, ki se zanimajo za ohranjevanje slovenstva v ZDA, korakali s časom in razmerami. Prav bi bilo, kko bi nam jasno povedal, kaj si pod časom in razmerami predstavlja, da mu bomo mogli pritrditi in njegovim idejam slediti in jih podpirati. Nato pa ugotovi, da priseljenci v ZDA nimajo skoro nobene veljave pri ameriških političnih krogih in je tudi ne bodo dobili, pa naj bodo politični ali gospodarski emigranti. Vpliv imajo samo v Ameri-Jci rojeni državljani. Emigracijo po svetu so končno odkrili tudi v domovini in se sedaj zanimajo zlasti za tiste skupine emigrantov, ki jim lahko nudijo največ učinkovite podpore. In bodo sprevideli, da so med potomci emigrantov ravno tisti, ki slovensko morda več ne govorijo, so pa pripravljeni pomagati narodu in domovini svojih prednikov, ker so v svojem srcu in umu ohranili zanimanje in interes za dragoceno dediščino svojega rodu in so pripravljeni ob času potrebe priskočiti na pomoč. Da take potrebe niso izključene, marveč zelo verjetne tudi po zlomu sedanjega režima in zmagi popolne svobode v deželi onkraj morja, ne more biti dvoma. V skupino takih pravih v Ameri-(dalje na str. 41 Tudi sonce ni zmerom v zenitu... NEW YORK, N.Y. - Ta trditev naglavja mojega današnjega kroniškega zapisa slovenskega sv. Cirila na Osmi z ozirom na zdajšnje vedenje nikakor ni sodobna. Sliši bolj v pred Kopernikov čas, ko je človek mislil in verjel, da se sonce vrti okoli zemlje in se njej približuje in oddaljuje. To je bila vsekakor zmotna »res: niča« in seveda s tem tudi zmotno verovanje. Resnica od stvarjenja sem pa je obratna. Zemlja se vrti okoli sonca in okoli sebe, da dobivamo noč in dan, pomlad, poletje, jesen in zimo. Kar v dveh svojih prejšnjih zapisih sem življenje slovenske srenje in fare slovenskega sv. Cirila vrgel v zenit. Vendar je naš sv. Ciril na Osmi s svojim življenjem nalik soncu in zemlji v vsemirju. Naša fara je stalnica, življenje pri njej pa smo mi, slovenski njujorški srenjčani in njeni farani. Mi se ji približujemo ali oddaljujemo, in to je hkrati plima in oseka življenja pri njej. Dajemo ji zenit življenja s svojo voljo, zavestjo in hotenjem, da bi zmerom bilo bogato in lepo... Vendar čutiti je, da v naravo ob pomladi prijetje prihaja, in da postaja naša razpršenost bolj občutna ob že nekaterih nedeljah pri Sv. Cirilu. Tako na tretjo nedeljo v aprilu, ki je bila na dan po farnem dnevu, slovenskem festivalu, in ni zato bila »prosvetna«, da ni bilo gostov iz Kanade, članov plesne skupine Soče, bi bila na ta dan pri Sv. Cirilu ena klavrnih nedelj, daleč izven zenita našega življenja, kar je zmerom ob velikonočnem času. Eno je v naši cerkvici gotovo. Tod se vsako nedeljo opravi slovenska Gospodova daritev. Vsakdo, ki od drugod pride v naše mesto in je Slovenec, in si želi na Gospodov dan biti pri slovenski maši, se mu ta želja izpolni z obiskom Sv. Cirila. Tako je bilo tudi na tretjo aprilsko nedeljo. Gostje iz Kanade so bili pri slovenski maši. Prav tako pa gosta iz Koroške: dr. Valentin Inzko in njegova žena, starša Zdravka Inzka, avstrijskega diplomata, pa vendar skoraj štiri leta aktivnega farana slovenskega sv. Cirila. S tem nam je Zdravko v tem času — v juniju oddide — dokazoval in izpričeval, kaj je resnična narodna zavest. Poleg svoje službene dolžnosti je našel tudi čas za zadostovanje narodne zavesti in dolžnosti. Le po takih naših ljudeh slovenska Koroška še noče čisto umreti! Kot povedano, v letošnjem aprilu je bila prosvetna nedelja na četrto nedeljo. Padla je izven urnika našega delovanja, in zato, kakor je bil obisk veliko, veliko lepši od naših farnih navadnih nedeljah, ni bil tak kot običajno na te nedelje. V cerkvi so bile luknje, pa tudi v dvorani za mizami. Vendar na to nedeljo se je vse prisotne gostilo, pa ne iz farne blagajne, ker je župnik oče Robert med tednom 19. aprila dosegel 70. rojstni dan. Zato smo ga presenetili in mu povedali, da ga imamo na vkljub vsemu iskreno radi, saj nam vodi in ohranja slovensko faro v New Yorku, kar je že prava redkost na Ameriškem! Na prosvetnem programu je tokrat močno padla v ospredje dr. Dominika Lango s pesmima M. Kozinove Pomlad in E. Adamiča Ločitev. Bilo je zame posebno doživetje, ker pesmi so bile podane doživeto. Klavirsko spremljavo je dala Roksanda Cerovič, učiteljica glasbe, po rodu Črnogorka, morda Srbkinja. Tako je, da se okoli slovenskega sv. Cirila zbero še drugi, in celo pomagajo nam pri naporih ohranjevanja te fare v New Yorku. Imamo poleg Roksande nekaj Srbov, ki prihajajo na naše zabave, ter Hrvatico Rozando Stojanovič, ki nam prečesto zaigra na orgle in tudi poje in nam s tem da tisto, da mnoge maše niso tihe. S tem pa je vse bolj življenjsko. Bratje in sestre, ali nista ljubezen in bratstvo nekaj dejavnega in ustvarjajočega? Zato opuščajmo nepotrebne prepire in natolče-vanja med slovanskimi narodi, ker smo danes vsi pod kruto komunizma in vsi težimo k pravi svobodi človeka in naroda! Na peto aprilsko nedeljo je bila pri Sv. Cirilu udeležba »nemnožična«, čeprav je bil med nami priljubljeni p. Ka-list, ki je skoraj tri tedne nado-mestoval župnika Roberta. Da ni bilo Ozane na koru bi bila deseta maša tiha. Tako pa je lepo oskrbela petje peterice z donečimi orglami. Osebno sem po tej maši odšel še v srbsko pravoslavno cerkev sv. Save na 25. Cesti, ker je bila to njihova vstajenj-ska maša. Ekumenstvo in slovansko bratstvo sta v meni nekaj delujočega v težnji doseči lepši svet, kot pa je današnji, ker se v njem širi mržnja, koder je bi treba bilo. Po znancih sem bil tu lepo sprejet. Vendar večine navzočih nisem več poznal, ker stari tudi tam odmirajo in mnogi več ne morejo priti v svojo cerkev. Navzočih je bilo preko 600 vernikov, toda tudi tu cerkev ni bila več tako polna kot v letih poprej. Nekaj krivde je tudi v tem, da so Srbi cerkveno razdeljeni v »svobodno« in »nesvobodno« srbsko pravoslavno Cerkev. Tudi njih »nesvobodna« Germanova se imenuje cerkev Sv. Save, ki je goslač v episkopalski cerkvi v okolju Columbije. Tudi od njih dobivam povabilo, ker mnoge poznam in njih prota je celo parkrat prišel na naše zabave v Ridgewoodu. Cerkev na 25. Cesti mi je bolj pri roki in vanjo sem začel prihajat takoj po prihodu v Ameriko. Tedaj je bilo tam le precej staronaseljencev, čeprav niso stanovali v bližini cerkve, kajti so med vojno ugodno prišli do te episkopal-ske cerkve, ki je kot katedrala. Njih cerkvena delitev mi ni všeč, ker cerkev v domovini mora tudi po komunizmu delovati, kolikor more. In to delovanje je uspešno, to nam pove Sovjetska zveza, pa tudi Slovenija, če hočete več primerov. Spomnim se časa, ko me je pokojni dr. Basaj enkrat vprašal: »Tonček, kaj pa vi mislite o ustanovitvi samostojne slovenske cerkve v tujini?« »Samo tega nikar ne naredite«, sem mu odgovoril. To je bilo v času, ko je takšna ideja prihajala iz Argentine. Opazil sem v srbski cerkvi, da ni več toliko političnih beguncev, ogromno pa gospodarskih, ki imajo veliko lepe mladine in je verna, kar sem spoznaval v njihovem sodelovanju v službi božji. In ravno mladina je bodočnost njihove narodnocerkvene bodočnosti, ker upam, da se bosta ti dve cerkvi enega dne združili, kot upam, da se bomo tudi vsi kristjani povezali v eno krščansko Kristusovo cerkev. Za mene že obstoja od mojega 16. leta, ko sem bil gimnazijec in sem v Ljubljani obiskoval protestantsko in pravoslavno cerkev. Prva majska nedelja je bila pri Sv. Cirilu pri osmi obhajilni maši ne tako lepa po udeležbi, vendar po petju po zaslugi Ozane. Ob zajtrku v dvorani pa so se otroci nabrali v farov-žu ob slovenskem pouku, starši pa v dvorani. Med nas je prišel tudi dr. Zdravko Inzko in nam predaval, govoril o Koroški, njenem življenju in boju zanj. Dejal sem: »in nam govoril«. To je bila stvarna, hkrati pa osebno močno doživeto dogajanje v prelepem kotu naše zemlje, kateri se v svojih srcih nočemo še danes odpovedati. Zdravko je po poklicu avstrijski diplomat, toda na to majsko jutro je bil pred nami kot mlad prebivalec nekdaj skoraj čisto slovenske zemlje. Če dobro pomislimo, od Slomškovih časov pa vse do prve svetovne vojne, je slovenski Celovec več opravil s svojo Mohorjevo družbo za ohranitev slovenstva med preprostimi slovenskimi ljudmi po vsej tako imenovani »Zedinjeni Sloveniji«, kot pa je dala Ljubljana, prestolica slovenske Kranjske. Zdravko nam o tem ni govoril. Podal pa nam je zgodovinski razvoj, kako smo zgubljali to narodno posest, na kateri še danes živi dejavne in zavestne priče te naše zgodovinsko narodne posesti. Vendar dokler bodo te priče še živele, nam je dal dvojno plat tega življenja: temno in svetlo. Predsednik društva Najsvetejšega Imena se mu je lepo zahvalil kot tudi vsi navzoči z aplavzom. Jože Simič mu ni ob njegovem odhodu hotel reči: Zbogom, ampak je raje izgovoril čustven »Nasvidenje«. In zares, ne smemo se pozabljati, ampak duhovno povezovati v narodno skupnost, ki bo po tej poti tudi ostala živa... Tone Osovnik Ameriška Domovina je Vaš list! ki rojenih in Amerikancev želi spadati tudi naš urednik. V tem sva na isti liniji. Kdor bi pregledoval neštete uvodnike v A.D. izpod peresa tega sodelavca v teku 17 let, bi našel, da sem dosledno zagovarjal tako razvojno pot slovenske politične emigracije, kadarkoli sem se dotaknil tega problema. Znanje jezika je sicer zelo važen element v zavesti pripadništva neki narodni skupnosti, a v tem primeru ne gre za pripadnost, saj urednik pripadnost odklanja kot samo Amerikanec slovenskega izvora, a skrbno goji vse tisto, kar ga veže na rod svojih staršev. Uredništvo A.D. (nadaljevanje s str. 3) oblikovanih Vprašanje narodnosti je v ta- kem slučaju zelo težko pravilno definirati, a praktično je to treba storiti. Na tak način bi bila misija slovenske politične emigracije v Ameriki in Kanadi po mnenju tega pisca uspešno rešena in izpolnjena. L. P MALI OGLASI Grill Cook Needed Full time. Days, Monday thru Friday. Call 861-3896. HOUSE FOR RENT Quiet Area Large, 2-3 bedrooms, carpet screened porch, appliances, fenced yard — 382-3768 (37-40) Apartment For Rent 3 rooms, up. Newly remodeled bathroom. $250. E. 40 St. 361-4515. (37-40) MIZARJI, POZOR! 28 mizarskih obličev, starih 100 let, v perfektnem stanju. Razne velikosti. Kličite 731-7070. (38-39) All-Around Machinist Needed Tool Room and Job Shop experience. Call 278-3081 or 431-1043. Zaposlitev Strojni ključavničar, strugar, dobi takojšnjo zaposlitev blizu mesta. 278-3081 ali 431-1043. Vprašajte za Ray Mlakar. (38-41) Norwood Rd., Near St. Clair For sale by owner. Handyman special. 5 suites 3 garages. Office space. Workshop. Storage space. $45,000. Negotiable. 289-4395. (x) Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444 Dolgoletnemu sodelavcu tega lista L. P. se zahvaljujem za tople besede glede mojega urednikovanja, vendar želim poudariti, da omenjeni uvodnik nisem napisal, da bi si nabral pohval. Bralci, ki se za zadevo zanimajo, naj tisti uvodnik v luči članka, ki ga je napi' sal L. P., ponovno preberejo- Dodal bi samo, da za razumevanje tako pisca dr. L. P ’ kot drugih bralcev, se smatram za Amerikanca v prav tako isti luči, kot se dr. L. P' smatra za Slovenca. Torej v narodnostnem oziru. Jaz sem oziroma se smatram za Amerikanca po narodnosti. Čeprav dvomim, da so mnogi v Ameriki rojeni potomci slovenskih naseljencev, tudi povojnih, o tem globlje razmišljali, sem prepričan, da bi ogromna večina govorila o svojem pripadni-štvu tako kot jaz. Če se nanašam na članek, ki sem ga na uvodniškem mestu objavil pretekli petek, prav tako izp°d peresa dr. L. P., ne soglašam, da mi Amerikanci nismo narod v istem smislu kot so narodi Evrope in drugod po sve^ narod torej, kot so Sloven® v Sloveniji. Res je, da smo nekakšna mešanica izvorov-Vendar to velja tudi za evropske narode. V lastnem rodu vem, da imam nekaj nemške ih tudi italijanske krvi. Krvno pristnih narodov ni. Razlik0 med Amerikanci in drugimi’ denimo evropskimi, narodi Je v tem, da so ZDA v primerjavi z evropskimi narodi nova dežela, ki se v narodnostnem oziru šele formira. Redki pa je tisti v Ameriki rojen pototnec naseljencev iz Slovenije, ki 0 svoji dejanski »pripadnosti0 dvomi — ve pač, da je Ameb' kanec. To je stvarnost, kij°je treba sprejeti, ker se ne spremeniti, nikakor pa ne na njo obupati. Soglašam, da ima ta problv malika precejšnjo razsežnoS in bi bilo koristno, da bi o nj°J razpravljali tudi drugi in ^. samo dr. L. P. in jaz. I^e ^ sicer vedno trdil, da »več gl0]l več ve«, kajti včasih več gl°^ povzroča samo več zmede nejasnosti, vendar bi bila tovo oba vesela drugih p°k do v in mnenj. .. Uredmk Grdina—Cosic Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 86 let X. seznam darovalcev za Tolstojev obrambni sklad ZDA: Sunset Industries, Inc............................$500 Frantony Construction Co., Inc. (Frank Bogataj)...$500 Kajfež Milan.......................................$300 T.R.V. Inc. (Rudi Kolarič).........................$200 Pevski zbor Korotan................................$200 Stražišar Jakob....................................$200 Telich Irma........................................$200 Slovenska Pristava, Inc............................$100 Precision Grinding Co. (J. Semen)..................$100 F & H Grinding, Inc. (Larry Frank).................$100 Vic’s Turning (Victor Lamovec).....................$100 Lončar Construction Co.............................$100 Dular Marie & Milan................................$100 Kolman Mojca.......................................$100 N.N., Milwaukee....................................$100 Dr. Goršič Jože & Frančiška........................$100 Martinčič Frank....................................$100 Gaber Anton........................................$100 Stopar Frank.......................................$100 Guštin Julija in Anton.............................$100 D.J. (Cleveland).................................. $100 Mokarel Josephina..................................$100 Thomas G. Lobe, Inc., LPA...........................$50 B.L. (Wickliffe, O.)................................$50 N.N., Cleveland (v spomin Ivana Hočevarja)..........$50 Sega Stanko ........................................$50 Fishinger Metoda....................................$50 Rus Jože............................................$50 Zerdin Metod........................................$50 Ing. Markošek Frank.................................$50 Arko Tone...........................................$50 Simrajh Mihaela.....................................$50 Gregorič Lojze......................................$50 Brenčič Marija in Francka...........................$70 Bojc Karol..........................................$40 Seme Leopold, MD....................................$35 Belec Janez in Mary.................................$30 Kolman Meta - Maurer................................$25 Remec Andrej........................................$25 Pfeifer Gabrijela in Ciril..........................$25 Zupančič Polde (drugič).............................$25 Rev. Mavsar Jože....................................$20 P. Kalist Langerholz................................$20 N.N., Milwaukee.....................................$20 Zorjan Karel........................................$20 Burjek Janko........................................$20 Buh Ivan............................................$20 Lavriša Ivan........................................$20 Prosen Marija.......................................$20 Kastigar Frank......................................$20 N.N., Bervin........................................$20 Dr. Meršol Tine....................................$300 Kranjc Danilo in Mimi..............................$100 Lah Jože (drugič)...................................$100 Leben Marija, v spomin moža Mirkota..................$50 Jurečič Tone.........................................$25 Mihelič Leopold......................................$20 Skupno ZDA $5220 Kanada: J.C. (Burlington)...................................$400 Levstek Rudi........................................$300 Šubelj Stan.........................................$250 Petrič Frank in Fanny...............................$200 Cerar Franc.........................................$100 Kreditna Zveza Slovenija — Toronto..................$100 Sinkovič Ivan.......................................$100 Zakrajšek Ivana.....................................$100 Kastelic John........................................$75 Koželj T.............................................$60 Pleško Stan (drugič).................................$50 Žukovec H. (drugič)..................................$50 Demšar Janko.........................................$50 Petrič Lojze.........................................$50 Petrič Anton.........................................$50 Pajk Stanley.........................................$50 Suhadolc Anton.......................................$50 Strojin Ana..........................................$50 Murgel J.............................................$40 Bračnik Ivan.........................................$25 Adamič Anton.........................................$20 Košir Janez..........................................$20 N.N., Toronto........................................$10 Grebenc F.............................................$8 Skupno kan. $2208 Avstrija: Kralj Franc (Koroška)............................kan. $350 Nemčija: Dr. Komotar Anton (drugič).......................kan. $100 Dragi Slovenci, dragi sorojaki! Vsem v desetem seznamu naštetim darovalcem za Tolstojev obrambni sklad, se za velikodušne darove najprisrčnejše zahvaljujemo. Darovi še vedno prihajajo in vse darovalce bomo objavili v naslednjem seznamu. Vse tiste, ki se do danes, iz kakršnegakoli razloga še niso odzvali, lepo prosimo, da to store v bližnji bodočnosti. O poteku procesa, ki bo predvidoma trajal kakih šest tednov in v katerem bo nastopilo okoli 60 prič na Tolstojevi strani. Vas bomo sproti obveščali, da boste na tekočem. Še enkrat prav prisrčna hvala vsem dosedanjim darovalcem. Svoje prispevke lahko pošljete na sledeče naslove: Milan Zajec, 15703 School Ave., Cleveland, OH 44103 Otmar Mauser, 338 Woburn Ave., Toronto, Kan. M5M 1L2 Ivan Palčič, 224 Charlotte St., Hamilton, Kan. L8K 4V6 IVAN PALČIC Zastopnik Slovencev za Tolstojev obrambni sklad ^••ko Levstik Gorica, It. Zaostritev v Sloveniji Slovenska politika je popu-st‘la ostrim pritiskom iz Beo-®rada ter poslala Janeza Janšo 2aPor. Janeza Janšo so areti-5. maja zjutraj pred Kli-'cnirn centrom v Ljubljani, anior je bil namenjen ter ga ^ Peljali v zapor na Dob. Sionska javnost je ta dogodek, ^ePrav ga je bilo pričakovati, preJela z velikim ogorčenjem. f^an prej je ljubljanska polici-PrePovedala še protestni mi-rih^ Z nas^ovom »Svoboda šti-Ha ~~ na*a svobocIa<<> k* Je bil 0s Povedan za 8. maj na Trgu ^oboditve. Žegen za prepo-cer ^a*a mestna SZDL, s si-1^ 2c*0 liberalnim predsedni-Se 171 Ostermanom na čelu, ki znašla pod ostrimi sti p01'tkntoktatične javno-Vsul.rav tako pa so se kot plaz Po«' °S,r* Protesti. ki letijo ne-hovreC,n0 na Kučana in Sta-Ijiv^3 °ziroma njune omah-iz > .'n sPrenevedajoče izjave dni. Ker * da0 Je Protestni miting ura-Prepovedan, je cela vrsta opozicijskih skupin napovedala svoja zborovanja na istem mestu — na Trgu osvoboditve — 8. maja. Odbor za zaščito človekovih pravic je sklical plenarno zasedanje, republiško mladinsko predsedstvo svojo sejo, Slovenska demokratična zveza in Social-demo-kratska zveza Slovenije sklicujeta občna zbora. Študentski parlament na Filozofski fakulteti bo v ponedeljek (8. maja, op. ur. AD) »zasedel« fakulteto ter organiziral pohod na Trg osvoboditve, univerzitetna mladina napoveduje »zasedbo« univerze, Društvo slovenskih pisateljev je začelo takoj 5. maja s protestnimi literarnimi večeri, ki bodo trajali vsak večer do preklica v društvenih prostorih. Slovensko časopisje posveča veliko prostora najnovejši močni zaostritvi. Vsi se sicer zavedajo velike nevarnosti vojske in Beograda, vendar je ob omahljivi in dvolični slovenski politiki Slovencem za- vrela kri. Tragično je seveda to, da je prav ta politika v primerjavi s prejšnjimi političnimi »avtoritetami« na Slovenskem daleč najliberalnejša. Nihče ne ve, kako se bodo dogodki razvijali prihodnje dni, vendar, nekaj je že sedaj jasno, slovenski komunisti, ki so v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi komunisti močno liberalni, bodo kljub temu vidno zgubili svoje pozicije, ki jih lahko ohrani le še represija oziroma »pomoč« z »juga«. Uvodni komentator je na prvi strani ljubljanskega Dela 6. maja zapisal, da pomeni aretacija Janeza Janše konec neke- Dne 22. aprila so v novi škofijski dvorani v Mariboru imeli »škofijski zbor«. Tema zbora, na katerega so se več časa dobro pripravljali, je bila: Družina varuje in daje rast življenju in veri. Dnevni red zborovanja je bil: 1. Življenje v zakonu in družini; 2. Versko življenje v zakonu in družini; 3. Vzgoja za ljubezen; 4. Pastoralno spremljanje zakona in družine; ga obdobja. V Sarajevu so povsem enako kot malo pred tem v Zagrebu, Ljubljani in na Reki najprej prepovedali, nato pa »odplenili« mladinsko revijo »Naši dani«. BiH je v zadnjem času naredila močne liberalne korake naprej. Tudi v Makedoniji sedaj že legendarni prebivalci izjemno avtonomne vasi Vevčani že nekaj dni protestirajo v Skopju pred oblastvenimi zgradbami in iščejo svojo resnico in pravico, ki so jim jo še pred dvema letoma s pendreki preprečevali. Napisano 6. maja 1989 5. Diakonija — zakon in družina. Največ pozornosti so posvetili življenju v zakonu in družini. Tu je bil govor o dostojanstvu moškega in ženske, zaposlenosti žene, vzgoji za različne vloge v zakonu in družini (npr. stari starši, botri, samohranilke in samohranilci), o zakonu katoličana z nekatoli-čanom, nekristjanom ali neverujočim, civilno poročenih Škofijski zbor v Mariboru vernikih in izvenzakonskih skupnostih vernikov, o razvezi zakonov vernikov, odgovornem staršestvu in o splavu. Zborovalci so bili iz vseh krajev škofije (240) — duhovniki, redovniki, redovnice, pastoralni delavci ter izvedenci za zakonska in družinska vprašanja. Nastopilo je 72 govornikov — vsak največ tri minute (med njimi je bilo 26 žensk in 21 duhovnikov). Zborovalci so odprto in jasno spregovorili o vsem, kar pesti sodobno slovensko družino. Domala ni bilo govornika, ki ne bi hkrati pokazal na možne izhode iz krize, ki ogroža družino — osnovno celico družbe. Zakon in družina sta najbolj ogrožena na področju mariborske škofije. Število rojstev in porok upada, povečuje pa se število pogrebov in razvez zakona. V zakonsko in družinsko življenje vdira miselnost uspešnosti, prestiža in porabništva. V družinah ni več prave družabnosti, vsem samo zmanjkuje časa, otroci so obremenjeni s šolo, s stroški, sestanki odrasli, odrasli s službo in dodatnimi obveznostmi. Vse to ustvarja ozračje napetosti, razdražljivosti in nasilnosti. Vedno več je mešanih zakonov, vedno več je zakonskih razvez. Mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je predsedoval zboru, je v pozdravnem govoru dejal med drugim: »Če je družina Cerkev v malem, domače svetišče Cerkev — in to tudi je — potem mora o njej spregovoriti naša krajevna Cerkev, v kateri so vprašanja o zakonskem in družinskem življpnju zelo pereča — bolj kot ‘v drugih dveh slovenskih škofijah. Če je družina korenina, iz katere raste narod, družina — in to tudi je! —, potem bi se izneverili svojemu poslanstvu, če ji ne bi posvetili s čutom odgovornosti največjo pozornost in ji pomagali, da bo postala to, kar mora biti. Prav to želimo storiti z našim škofijskim zborom...« Ali bo to zborovanje pripomoglo pri iskanju in odkritju novih smernic za rešitev težkih vprašanj? Besede so bile jasne in pogumne, pričakujemo, da bodo odločilne in določene tudi rešitve. Z delom bodo nadaljevali in prihodnje zasedanje bo 14. oktobra. Škofijskega zbora se je udeležilo tudi 20 gostov in to iz Ljubljane (nadškof Šuštar in škof Lenič), iz Kopra (škof Pirih in gen. vikar Podberšič), iz Celovca, Gradca, Zagreba, Gorice (Močnik in Lazar), iz Trsta (Škerl in Jakomin). L.šk. Kut. glas. 4.5.1989 Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! POVEST Grče Spisal SLAVKO SAVINŠEK Nadaljevanje Vršan stopi po izbi in se ustavi pred mrtvaškim odrom. Nepremično zre naravnost na mrliča, na svojega mrtvega sina. Dolgo, dolgo, tiho; potem šele pomoči prst v skledico in pokropi sebe in mrliča. Nato stopi ob odru gori in se ustavi ob vzglavju. Palico obesi na rakev, sam pa stopi bliže k njej, bliže srcu umrlega Klemena. Tako stoji dolgo, dolgo, nepremično zroč v zaprte, drage mu oči, v beli obraz... Ko je stari Vršan dolgo tako nepremično stal in zrl v mrtvega sina, kakor bi hotel z očmi izpiti njegov obraz in si ga za večno vtisniti v dušo, se počasi skloni k rakvi, stegne roko in gre s suho trepetajočo dlanjo čez Klemenov obraz. In še enkrat in še in še. Bogve kolikokrat! Nato z drugo roko. In spet stoji in gleda mrliča. Pa se skloni zopet, to pot bolj naprej, in nagne obraz na mrtvo lice in se dotakne z ustnicami čela, nato pa ustnic mrtvega. Še in še! Vedno počasneje, vedno bolj pobožno, vedno bolj z dušo. Dokler se njegove ustnice ne ustavijo na bledih mrzlih ustnah, kakor da hočejo ostati tam za vedno. Nato dvigne suhe trepetajoče roke in objame z njimi mrtvi obraz. Velike, vroče solze se mu udero po licih in teko po mrzlem, brezčutnem obrazu, kakor bi ga s svojo pekočo gorkoto hotele priklicati nazaj v življenje. »Klemen, Klemen, moj Klemen!« se prične polglasno trgati iz srca. Lena je tudi pristopila k rakvi od druge strani in debele solze ji polže po licih. Stari pa je kakor gluh in slep. Ne vidi Lene, ne čuti ničesar, venomer joče in kliče Klemena, mrtvega sina. Tako mine ura. Lena je že nove sveče prižgala, ko se dvigne stari Vršan in se ozre po njej. Njegov obraz je bolj mrtvaški od obraza mrtvega Klemena. Pogleda znova sina poleg sebe, vzame nato palico in stopi pred mrliča. Pokropi njega in sebe z žegnano vodo, pa se zadenski umika proti du-rim. Odpre jih, nepremično zroč v mrliča; na sredi odprtih duri se še enkrat ustavi in pogleda po mrtvem s takim pogledom, kakor bi hotel potegniti mrliča iz rak ve s seboj. Nato vnovič položi kazalec na usta, dvigne palico in mirno, tiho, kakor je bil prišel, odide... Ko je prišel Vršan domov, je našel vrata še vedno priprta, kot jih je bil pustil, ko je odšel. Tiho je vstopil, zapahnil še tiše duri za seboj, se slekel in zlezel v posteljo. Mana ni čula •prav nič, spala je trdno do jutra. Drugo jutro so dvignili mrtvega Klemena in ga nesli na borovsko pokopališče počivat k materi. Liza ni mogla spre- miti mrtvega moža. Samo Mana in Belcjanovi so šli od domačih. Zato pa je spremila Vršana na zadnji poti vsa bo-rovska srenja in vsa dolina dol do Jesenic. Pokopaval ga je župnik Mihael, ki je bil hiter z obredi kakor še nikdar in je molil s takim glasom, da so vsi strmeli vanj. Ko je z ministranti zapuščal pokopališče, se je gnal, da je dečkoma ves čas stopal po petah. Prišedši domov, je omahnil na klečal-nik pred Križanega, klecnil na kolena, udaril z glavo trdo ob les, da je odjeknilo po sobi, in je bridko, na glas zaihtel... 8. »Klemen!« Tiho, komaj slišno, kakor bi veter jokal skozi gmajno in narahlo zadeval ob štorovje in vejevje, zveni visoko gori nad Vršanovino v Srednjem vrhu. In mogočne brine se sklonijo z vrhovi, poljubljajo druga drugo z vejami in šepetajo, kakor bi si pravile skrivnost o lepi vili Smrečki, ki si ponoči češe temne lase in za hčerko Jelkico joče in je išče od drevesa do drevesa. »Klemen!« Zavije glasneje v naraščajočo sapo in se tegobno razbeži z njo po gmajni, se ustavi v globeli in zasekah, ob grmih pečine in se zažene zopet dalje, gor in dol v niz in vis, da je vsa prelepa gmajna polna ihtečega klica. Zdaj udari veter s silo, zažene se, zatuli, zavije vrhače, jih upogiblje, krivi veje ter jih meša drugo z drugo, da se prepletajo, se objemajo in se skokoma prožijo spet vstran, kakor bi se sprostile silnega bremena. Okrog pečevja na robu gmajne zatuli sapa, žvižgaje zapleše po posekanem rovtu čez piano in zdivja v drugo stran gmajne, kjer utone v globokem jarku. In s tulečo sapo vpije, kliče ono ihteče, vedno bolj se peha in žene, vedno bolj divje je in preteče, kakor bi tulil volk: »Klemen!« c In še, vedno znova, vedno bolj divje, kakor vihar neugnano: »Kle-men, Kle-men, Klemen!« Ne ihti tako vila Smrečka, ne zavija sapa, ne divja vihar tako, ne tuli volk: stari Vršan sedi v vetru gori nad pečinami, porastel, divji v oči, z vihrajočimi grivami, ki mu frfotajo v čelo, z belo, skuštrano brado, ki mu v vetru po prsih plapola; stari Vršan ihti, zavija in tuli v pozno poletno popoldne in kliče njega, ki mu je odšel iz Vr-šanovine in se skril v hladno zemljo, da ne vidi očetove bolečine. »Klemen!« se zažene znova in znova starec in po belem, uvelem licu mu teko solze, tako vroče in pekoče, da ga pečejo skozi lice v srce, ki se zvija v bolečini kakor brine in njih veje v viharju. O, vedno ne vpije stari Vršan tako! O, ne! Molči, molči, že od pogreba Klemenovega in ne govori z nikomer, ne da nikomur ne pogleda ne besede, ne odgovarja ne kretnje. Molči, kot bi bil nem in gluh; mrk in vase ugreznjen tava sem ter tja po Vršanovini, dela včasih in se žene na tri, za štiri, pa sredi dela obstane, spusti orodje iz rok in se zamakne. Kakor bi strmel v strašno krvavo glorijo, ki se je razžarela pred njim in ki v njej plešejo rogajoče se mu prikazni ter se v mavričnem krogu divje vrte, da je slep, da mu jemlje vid in se mu v glavi omotično vrti. Samo parkrat ga je takole prevzelo kakor danes, da mu je pod nogami zagorelo, ga speklo v slednji živec in pognalo najprej po senožeti, nato pa v gmajno, vedno više in više, dokler ni tu pod Srednjim vrhom omahnil v mah za pečevjem, kjer mu je vstalo iz srca, se razlilo v prsi in iz prsi sililo ven, si dalo duška, se izvilo in spet izkolobarilo iz klopčiča najprej tajno, ihteče, proseče, nato glasneje, silneje in nazadnje divje, preteče, grozeče, kakor bi tulil v nočni vihar volk: »Klemen!« Zdaj pa ja nakrat utihnilo v njem, kakor da je z divjim kričanjem šla iz njega vsa bolečina; ko da je s pekočimi solzami iztekla bol, ki je grizla in pekla do norosti, tako je vse tiho v starem Vršanu, ki se je naslonil z obrazom v dlani, se spustil s telesom po dolgem v mah in mu samo okorno staro telo vedno še podrgetava v notranjem ihtenju, ki se ne more umiriti, kakor se ne da umiriti Vršanova bolečina. Iz dlani pa mu vstaja v zrenje duše, v gledanje notranjosti Klemenov mrtvi obraz, bledo, negibno sinovo lice, brezkrvne, mrzle ustnice, kakor jih je gledal ono noč, ko se je poslavljal od njega, preden so ga odnesli k rajnki materi. Trepetaje se vedno bolj živo zgošču-je ta mrtvi sinov obraz, vedno bolj živ je; zdaj je kri planila v lice, zaplala v žile, pordečila mrtve ustnice, zadehtelo je toplo in živo iz dozdaj mrtvega obraza in dvoje velikih oči se je široko odprlo. Iz njih se je pogled zapičil v Vršana in je prosil in rotil, blagoslavljal in očital in se prelil v naj slajšo besedo: »Oče!« Pa se spet stemni, ugasne, se zapre za mrtve veke in vse zopet zasanja mrtvaške sanje... Tisti čas, ko je v gmajni nad Srednjim vrhom tulil in v bolečini besnel stari Vršan, je Liza, mlada Klemenova vdova, z nebogljeno siroto Klemenčkom klečala ob grobu rajnega moža in očeta. Tudi v njej je besnelo in se krvavo prelivalo, da je sinček splašeno upiral žive — KOLEDAR PRIREDITEV — JUNIJ 4. — Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd., Euclid, O. 4. — Otvoritev Slovenske pristave, na SP. 4. — »Prijatelji Slov. nar. doma na St. Clair Ave.« priredi »brunch«, od 11.30 do 2. pop. 11. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski prisatvi. Sv. maša na S.P. opoldne, nato piknik. 17. in 18. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za pobite Slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 25. — Piknik ohijske KSKJ federacije na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, O. Igrajo »Button Box Players«. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik na svoji pristavi. JULIJ 1. in 2. — Pristavska dneva, na Slovenski pristavi. 1. in 2. — Slomškov krožek prireja romanje v Lemont. 9. — Misijonska Znamkar-ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Začetek piknika s sv. mašo ob 12. uri opoldne. 9. — Misijonski piknik MZA v Milwaukeeju, na pristavi SKD Triglava. 9. — Zbor Slovenska Pesem vabi na piknik v parku Sv. Jožefa v Jolietu, od opoldne do 8. zv. Igrata Vinko Rigler in ansambel Dediščina od 4. pop. dalje. 14., 15. in 16. — Fara Sv. Vida priredi poletni festival. 22. — Nevburški dan na ADZ letovišču v Leroyu, O. Ob 4.30 pop. polka maša, igra Johnny Vadnal orkester. očke v mamine in pozabil na rože, ki so poganjale iz prsti očetovega groba in se z njimi igral kakor z živimi. Liza je jokala, kakor nedeljo za nedeljo, ko je po nauku vedno stopila še semkaj na grob, da si olajša bridkost in se ji trda bolečina izlije v jok in se pretoči v solzah na zemljo, da se po njej upije vanjo globoko dol do trohnečega srca moževega. In tedaj, ko se je v njenem srcu poleglo ihtenje in plač, ko si je obrisala solze in vstala ter se sklonila k otroku, da odide z njim od groba, je utihnil v gori stari Vršan in se v dlani zagledal v mrtvi sinov obraz. Ali mu je izprosil sin, ali solze snahine? (nadaljevanje prihodnji torek) 30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester. AVGUST 6. — Dan upokojencev na na Slovenski pristavi. 13. — Slov. šole. pri sv. Vidu prireja piknik na Slovenski pristavi. 13. — ADZ priredi Družinski dan piknik na svojem letovišču v Leroy, O. 13. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik na svoji pristavi. SEPTEMBER 3. — Folklorna skupina Kres praznuje svojo 35-letnico z večerjo in folklornim sporedom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 9. — Fantje na vasi prirede koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 10. — ADZ priredi Pečenje školjk na svojem letovišču v Leroy, O. 17. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v svetovid-ski dvorani. 17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev na svoji pristavi. OKTOBER 21. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. 22. — Slov. dom na E. 80 St. priredi letno pečenje školjk in stejkov. Pričetek ob 2. pop. Igra Eddie Rodič orkester. 28. — Štajerski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. NOVEMBER 11. — Belokranjski klub pri' reja martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester. 11. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Fred Kuhar orkester- DECEMBER 1. — Slovensko ameriški kul* turni svet prireja predbožično srečanje s škofom Pevcem na semenišču Borromeo. 3. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje. 30. — Pevski zbor Korotan poda igro »Noč božična, sveta noč« v Slov. nar. domu na St-4air Ave. MALI OGLASI For Sale Bungalow. Mohawk, off 185 St. Interested parti®5 call 486-6157. Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Drušlvo SV. VIDA šl. 25 Duhovni vodja: Rov. Joseph Bo-žnar; preds.: Joseph Baškovič; pod-Preds.: Joseph Hočevar; taj.; Albin 0rehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel. 481-i48i; blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar: ^rank Zupančič. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti: Joseph Hoce-Var' Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo tedeljo ob 10:15 dopoldne pod cerkvijo sv. Vida. Mesečni asesment se PtiCne pobirati pred sejo in tudi 25. januarja in 25. julija od 6. do 7. ure zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. V slučaju bolezni naj se bolnik javi tajniku, da dobi zdravniški list in karto. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Charles Eržen Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: John Jackson Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Josephine Ka-stigar Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo sprejema člane od rojstva do 70 let za zavarovalnino od $2,000 naprej. Društvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-b°l; preds.: Joseph L. Fortuna; pod-Pr®ds.: Isabelle Godec; taj.: Ralph ^odec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-b20l; zapis.: Mary Ann Stay; blag. James T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., ^aple Hts., OH 44137; nadzorniki: Anthony B. Lausche, Olga Sray, Vir-9inia Fortuna; zastopnika za SND na 80. St.: Joseph Fortuna, Ralph Godec; zastopnika za SND na Maple b*ts.: Joseph Fortuna in Ralph Godec; zastopnika za atletiko in »boo-Ster« klub: Joseph Fortuna in Ralph Dodec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in Jf- F. Jelercic. Seje so na 25.-ega v mesecu v ^lov. nar. domu na E. 80 St. ob ■30 zv. Novi člani sprejeti od roj-stva do 60. leta starosti. Bolniški asesment je 65 centov na mesec in blačuje $7 bolniške podpore na te-en. če je član bolan 5 dni ali več. °jaki v Nevburgu, pristopite v dru-tv° sv. Lovrenca! Društvo SV. ANE št. 150 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-0|; preds.: Angela Winter; pod-b^ds.: Helen Krofi; taj.: Josephine rWlnter, 3555 E. 80. St.; blag.: Lau-ta Derdyck. Nadzornice: Anna Win-r' Theresa Zupančič, Helen Krofi; Za o ’ ^attlerine Zabak; zastopnica na E. 80.: Laura Berdyck; HelenK ,.^opnica za SND na Maple Hts.: jo- ^r°D; zastopnici za Federaci-Angela Winter in Josephine drujter Zdravniki: Vsi slovenski in v lnski. Seje so vsaka prva sreda (jv esecu ob 2.30 popoldne v šolski rani šole pri Sv. Lovrencu. bru5,vo SV. MARIJE MAGDALENE št. 162 }n^rU,10vni vodja: Rev. Joseph Bo-Pod prec*s-: Frances Nemanich; |. Preds.: Anna Zakrajšek; taj.: Eu ry Ann Mott, 760 E. 212 St., Bett °H' tel' 531-4556; bla9-: V Orehek; zapis.: Frances No- Jos na