— . v
N mjvečji il<i>i mlii dnevnik ▼ Združenih državah
Vetja zrn v«e leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inoaemrtro celo leto	$7.00
GLAS
IJstisIoTeitsluhijdelaveev v Ameriki*
i
The largest Storenian Dally in tLe United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: OORTLAJfDT 2876.
NO. 253. — fiTEV 253
21,. 1808, at the Port Otfioe at Ksftr York, N. T. Under the Act of Congre* of March 2, 1878.
TELEFOH: CORTLANDT 2870
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 28, 1922. — SOBOTA, 28 OKTOBRA, 1922.
VOLUME.
SOVJETI POVABLJENI NH KONFERENCO
Zavezniki so naprosili tudi Združene države, naj se vdeleže konference glede Bližnjega iztoka. — Pozorišče konference bo Lausanne v Švici. — Kemal paša je prisegel, da ne bo zapustil turških tal. — Zadeva glede
Sirije.
Paria, FraiK-ija, 27. oktobra. — Nadaljlli korak proti zopet > i emu vkljtif-euju sovjetske Rusije v evropske zadeve je bil storjen, ko so Francija, Anglija in Italija povabila Lenina, naj pošlje eue^a zastopnika na bližajočo se konferenco ^lede Bližnjega iztoka, ki se bo pričela v Lauzanne v Nviei due lil. novembra.
Himi ho I«- povabljeni na konfe- !	~
rent o, ki ^ ho pečala * Dardane-	in vse izgleda tako, da bosta
1 a in i t »* r se izrecno ugotavlja, da i	Curzon in Franklin-Bouillon,
ne vključuj«* navzočnost sovjet-	Prav ,1<? spadata skupaj,
skih zastopnikov priznanja ruske sovjetske vlade od strani zaveznikov. Domneva se, da ne bo hotela »prejeti Moskva nobenega povabila na b«>doče konference na tej jM>dlagi in da se sovjetska republika ne bo hotela vdeležit; konferenc, dokler ne bo postavno priznan« ter tudi pripuščena k paralelni konferenci, ki se bo vr šibi z ozirorn na splošni mir na Bližnjem iztoku.
Hrupi razvoj se tiče vprašanja, če bodo Združene države zastopane vsaj potom opazovalca, kot so bile na konferenci v San Re-nio. ob zadnji priliki, ko so razpravljali o turških zadevah.
I)oe i m si lord Curzon oči vidno prizadeva napotiti Ameriko, da se vdeleži konference, kažejo Francozi povsem drugačno staTI-šče. Oni hočejo, da bo Franklin-Bouillon kralj konference in fran coski zunanji urad se boji, da bodo prišli Angleži in Anierikanci v lein pogledu preveč tesno skupaj. Včeraj se je objavilo, da bo sledil Franklin Bouillon generalu <iouraudu, kot visoki komisar za Sirijo, kar ne more pomenjati nič drugega kot priznanje, da namerava Francija konečno 'vrniti Turčiji to provinco.
Na mirovni konferenci bo zastopanih osem dežel oziroma držav, namreč: Anglija, Francija. Italija, Turčija, Grška. Rumun-ska. Japonska, Jugoslavija. Dvanajst dežel pa bo zastopanih na konferenci glede Dardanel, kajti k preje imenovanim pridejo že Rusija, Georgija, Ukrajina in Bolgarska.
Celi Babel jezikov bo čuti ob zimskih obalah Ženevskega jezera, naproti M on t Blancu, kajti mesto Lausanne je bilo oficijelno določeno kot sedež konference. Kemal ne bo prisostvoval konferenci, kajti prisegel je, da ne bo zapustil turških tal, dokler ne doseže svojih nacionalističnih ci-
voditelja konference.
Washington, I). C., 27. okt. — Ker niso bile v vojni s Turčijo, se ne morejo jZdružene države formalno vdeležiti mirovne konference. ki se bo sestala k Lau-sane v Sviei dne 13. novembra, da uveljavi mir med zavezniki in Turčijo. To je stališče, katero je zavzela Hardingova administracija.
Prejšnji predsednik Wilson se ni hotel iz istega razloga vdeležiti Severske konference.
Čeprav ne bo Hardingova administracija aktivno vdeležila konference v Lausanne in sicer iz istih razlogov, katere je navedel prejšnji predsednik Wilson, bodo vendar storjeni primerni koraki, da se zavaruje važne interese Amerike na Bližnjem iztoku, kajti na konferenci bo navzočih par informalnih opazovalcev, ki bodo obvestili ameriško vlado glede vsakega posameznega razvoja.
— IJSTNIK
PRESELITEV NA VELIK BLAGOSLOV SMRT OBSOJENIH ZAKONSKEGA PARA
IRSKA USTAVA KONČNO SPREJETA
Na smrt obsojene v Sing Zakonski par je imel v dese- J Irski narodni parlament je Kemalisti so zaprli nekaj šol Žrtev je še živela, ko so jo
AMERIŠKIM ŠOLAM j MOŽ JE SVOJO ŽENO PRETI NEVARNOSTI ŽIVO POKOPAL
Singu so prevedli v novo	tih letih petnajst trojčkov
smrtno hišo. — Kaznjenci	in štiri dvojčke. Trinajst
so korakali skozi dvojno	jih je živih,
vrsto stražnikov.	j	-3
--Laporte, In<?.. 26. oktobra. —
sprejel ustavo. — Prvotno besedilo je bilo le malo iz-premeteno in odobren je Anglije bo hitro sledilo.
Dublin, Irska, 27. oktobra. —>
v Antaliji. — Študent ke carigrajskega vseučilišča vznemirjene.
pokopali. — Strašni zločin je baje izvršil njen mož.
Cleveland, 0., 27. oktobra. — Po obdukciji, katero so izvedle
Carigrad, Turčija, 26. okt.
•Dejstvo, da so kemalisti zaprli	oblasti na truplu Mrs. Hazel
gotove ameriške šole v Anatoliji.	Burns, so izjavile, da je bila ta
Upravičuje strah, <la se bližajo	devet in dvajset let stara ženska,
težki easi za Robert College in	ko je truplo so našli v sredo v ne-
carigrajski College. dva velika	kem plitvem grobu v Palnesville,
i ameriška vzgojna zavoda ob oba-	zadavljena in zadušena. Oblasti
| so izjavile, da ni bila ženska ustre
Ossining, X. Y.. 26. oktobra. — Ce je prinesla štorklja petkrat Šest in dvajset na smrt obsoje- trojčke in dvakrat dvojčke v de-1 Dublinski parlament je završil nih morilcev v Sing Singu so na- setih letih zakonskega življenja,; sestavo nove irske ustave brez stanili danes v njih novih prosto-1 torej skupaj devetnajst otrok, je resnih izprememb z ozirom na rih. V novo smrtno hišo so šli, ' to vsekakor rekord za Srednji za- j prvotno besedilo ustave ter jo drug za drugim, skozi dvojno vr- pad in mogoče tudi za celo de- ' nato takoj odposlal v London, sto oboroženih stražnikov. S tem. želo.	Ministri, ki so se vrnili od po-j lah Bospora.
da so zapustili staro smrtno hišo Neki Frank Seott in njegova govora z ministrskim predsednt-1 Čeprav ne verujejo ameriške ljena, temveč da je dobila udarce skozi vrata, vodeča preko dvori- žena *sta stariša te mnogobrojne kom Bonar Law-jem, so izjavili,; šolske oblasti, da se bodo poslu- ! po glavi z ročajem majhnega re-šča za izprehajanje, so se izogni- družine, k i obstaja sedaj se iz tri- ( da bo sprejel angleški parlament i žili Turki skrajnih odredb, pri- volverja, nakar jo je morilec še li poti mimo električnega stola. , najst Živečih otrok. Mftž. žena in'ustavo po kratki formalni raz- j čakujejo vendar resnih težkoč v živo zakopal v plitev grob v mo-Premeščenje se je izvršilo v pol- otroci so stopili na neki vlak, V0- j pravi.	' neposredni bodočnosti in število čvirje. Rane, katere so smatrali
nem redu, brez vsake demonstra- zeč proti zapadli, kaiti ogledati j	ve(Jno se vzdružujejo novi- dijakov v °beh šolah je pričelo j izprva za posledice strelov, so bi-
cije in celo stvar je vodil warden so si hoteli neko pos Lvo, ki bi , ce 0 mirovnih podajanjih z ne-Lawes.	moglo preživljati tako mnogo-! rednimi ali ustaškimi četami, a
Nova smrtna hi"-a. ki je stala brojno družino. Ko je izročila ma- vrada je še vedno strogo drži svo-$237.000 za po Ion je in opremo, i ti sprevodniku voznino, je rekel ji^ pogojev, tikajočih se predaje tretja, ki je v rt bi v Sing Sin-Ulednji:	je. Ti pogoji vključujejo izroča gu izza leta 1889 ko je stopil elek- | — Mi vendar ne moremo preva- tev orožja ter prisego zvestobe.
trični stol na mesto vešal kotlžati zastonj cele nedeljske šole.' T • , ■
'	_,	.	. Lasti, ki se zavzemajo za stvar
sredstvo, da se izvede smrtno ka-! - To so vendar moji otroci, ustašev so danes objavili da bo_
zen. Smrtna hiša je postavljena — je odvrnila mati trinajstih. do jetniki k- sq padli v roke get
irski ustaši ne počivajo.
Dublin, Irska, 27. oktobra. — Irski republikanski ustaši se zopet gibljejo. Naprosili so de Valero. naj prevzame predsedniški urad irske republike. Kaj jim je odgovoril, ni še znano.
POLJAKI TEPENI V IZTOČNI GALICIJI.
Varšava, Poljska, 27. ok/obra. Neki policijski kavalerijski polk, ki je bil poslan v iztočno Galicijo, ni mogel razpršiti ukrajinskih ustaških čet. Poveljnik (Poljakov je bil ujet. Kot znano, so se Poljaki polastili iztočne Galicije proti vsej pravici ter skušajo sedaj podjarmiti Ukrajince. Slednji so se že obrnili na Ligo narc do v ter na washingtonsko vlado a ne morejo dobiti pomoči od nikoder.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU
■a potom nate banka fzrriujejo zanesljivo, hitro in po
TtoraJ m hO«
Jugoslavija:
BaspoUlJa na »daje poŠte Id lsplatnje "Kr. potoni Čekovni urad ta "Jadranska banka" » LJubljani, Zagreba, Beograda. Kranja, Celja. Maribora. Dubrovnika. SpUtn. Sarajera ali drugod, kjer Je pač sa bltro izplačilo najugodneje.
300 kron ..... $ 1.45	1,000 kron ____ $ 4.60
400 kron ____ $ 1.95	5,000 kron ____ $22.50
500 kron .... % 2.40 10,000 kron .... $44.00
Italija in medeno osamijo: Hazpomja na	paftt* la tapiaftijn »Jadranska banka** v Trsta.
Opatiji In Zadrm. •
00 lir *... $ 2.60	500 lir____$22.00
100 lir____$ 4.70	1000 lir____$43.00
300 lir____$13.20
ti
in
dinarjem In liram tedaj nI atalna. menja n re&nt I In Uft ruloct nam ni mogoče podati natančna cene i prej. Hsfunim^ po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar t roka.
blijo in tam je bila zaznamovana cela povest. Zaznamovani so bili naslednji:
— Ashbel, Archer in Austin, stari po štiri leta in pol; Arthur in Arnold, stara po tri leta in pol; Allen, Almon in Albion, stari po dve leti in pol; Alfred, Albert in Adolph, stari po osemnajst mesecev in Abel in Abner, stara po šest mesecev.
solnčne luči vsaki dan. Poslopje ima prostora za 41 jetnikov ter vključuje tri celice za ženske.
V smrtni hiši se nahaja posebna sodna dvorana, eksekucijske sobe, mrtvašnica, bolnica, urad dentista, urad kapelana, soba za kapelana, soba za obiskovalce, kuhinja in pet koridorjev s celicami. Dvorišče za izprehajanje je popolnoma obdano od zidov smrtne hiše.
Dvanajst jetnikov so nastanili na desni strani koridorja in dvanajst na levi. K »*>erto Raffaelo, ki je bil spoznan krivrm odvede- : nja in umora malega Giuseppe Varotte in Angelo Tumbarello, star osemnajst let, ki je najmlajši jetnik, obsojen na smrt, sta ločena od ostalih jetnikov ter so ju začasno nastanili v celicah za ženske.	, #
Raffaelo je bil odločen od dru-	-
gih, ker je skrajno nepriljubljen Bim, Italija, 27. oktobra. — pri ostalih. Nastopil je namreč Danes je bila objavljena resigna-kot državna priča v Varotta slu-1 cija italjanske vlade, kateri je čaju, vsled česar sta bila dva n^
FAŠISTI NA KRMILU ITALIJANSKE VLADE
Kabinet Facte ie moral re-signirati radii bližajočega se napada fašistov na glavno mesto Rim.
daljna obsojena smrt. Tunbarello je dobil odlog.
OŽENIL 8E JE S SVOJO STA-RO MATERJO.
Calais, Me., 27. oktobra. — George Eye iz Calais, ki se je predvčerajšnjem oženil s svojo lastno materjo, Rebeko P. Eye, je bil včeraj zopet prost kot bik na gmajni. Canadski duhovnik, ki je poročil par, je prišel semkaj, ko je bil informiran glede sorodstva obeh ter jima vzel poročni list. Eye je star osemnajst let in njegova nevesta, ki je rekla, da je mlada 43 let, je sedaj priznala, da je stara tri in šestdeset let.
Poroka se je vršila v St. Stephens, N. B. ter jo je izvršil Rev. Goucher v imenovanem kraju. Poročna družba se je vrnila semkaj in slovesna pojedina je bila v polnem teku, ko se je pojavil duhovnik ter izjavil, da je zakon neveljaven radi sorodstva obeh. Vzel je poročni list, a vrnil obenem denar, katerega je dobil za svojo "mujo".
proste irske države, deportirani tekom prihodnjih tednov na neki jetniški otok. Nastanili jih bodo na nekem otoku v Seychelles skupini v Indijskem oceanu, kajti pogajanja glede Sv. Helene so se izjalovila. Isti listi trdijo, da je izdala prosta irska država sto tt-soč funtov za provizorlčna poslopja na dotičnem otoku.
Dublin, Irska, 26. oktobra. — Ko je prišla nova irska ustava skozi tretje in zaključno čitanje v irskem narodnem parlamentu, je opisal poslanec John Milrov dokument kot največji triumf za Irsko izza bitke pri Kinsale.
Dostavil je, da je to spomenik dveh velikih mož, ki sta izginila (Collins in Griffith), kojih imena bodo blagrovale bodoče generacije Ireev.
Mr. Milrov je rekel, da ne želi domnevati, da bo angleška vlada ogrožala predlogo, ki je bila pridobljena s tolikim naporom in s tolikimi žrtvami, da pa mora gledati irski parlament preko
načeloval ministrski predsednik Facta. Za polom ministrstva je Podloge proti svojim sorojakom
odgovoren pohod fašistovskili sil, katerim načeljuje profesor
v severo-iztočni Irski in da je to prvi veliki naslednji korak, kate
Benito Mussolini, proti glavnemu	Je treba vzeti v Potres. Dal
raestu	| je izraza upanju, da bosta Irsko-
Člani kabineta so stavili mini-' »"gleška pogodba ter interesi strslcemu predsedniku Facti svo- identični i onimi provinc Tippe-je portfeje na razpolago in Facta ,rar-V' Corka in Oblina, se je takoj napotfl v kraljevo pa-1 Govornik je izjavil, da mora
vsled tega vedno bolj padat i. Od-	le prizadete z s ročajem revolver-
hajanje dijakov je prav posebno	ja. Obdukcijo so izvršile oblasti
opazno na Robert College-u, kjer	medtem, ko sta javni obtožitelj,
imajo številni mladi ljudje v vo-	Ralph Ostand in šerif Spink v
jaški starosti dosti vzroka bati	uradu prvega zaslišavala moža
se prihoda Kemal paše in njego-	umorjene ženske, Harry Burnsa.
vih pristašev. Številne grške, ar-	Ker so našli v laseh umorjene
menske in ruske deklice so isto- ,	pero starega revolverja, domne-
tako v zadnjem času zapustile ca-	vajo oblasti, da se je poslužil mo-
rigrajski College. Deklice so prr-	rilec revolverja, s katerim jo je
Šle g solzami v očeh svojim j	tolkel toliko časa i>o glavi, dokler
ameriškim učiteljem ter jih vpra-	ni ppstala nezavestna,
šale, če jim morejo jamčiti var-	Burns je bil aretiran v sredo in
nost v slučaju, da bi ostale. Uči-	zaslišali so ga takoj. To zasliša-
telji tega seveda niso mogli sto-	vanje se je vršilo od tedaj naprej
riti, čeprav so bili trdni v svojem	neprestano, z majhnimi presledki,
sklepu, da ne puste deklic na ce-	Odvedli so ga tudi v mrtvašnico
dilu.	v Painesville, kjer* so mu poka-
Carigrajski College ima sedaj	zali truplo žene. nekako trideset dijakinj, ki so	Bil je ves iz sebe, ko se je ozrl prav tako vznemirjene glede zo-	na fruplo in enkrat je jokaje petnega uveljavljenja turške via-	vzkliknil: —Jaz je nisem ubil. — de kot so njih krščanske tovari-	Tudi ko se je sestal v uradu neke-šice in sošolke. Te deklice^ kot	ga pogebnika s sorodniki žene, je številne druge turške ženske v: zatrjeval svojo "nedolžnost. Obla-Carigradu, spoznavajo prednosti,	sti niso dosedaj razkrile še n«>be-kafeere nudi ženskam zapadna ei-	nega motiva za umor žene. lz-vilizacija. Poročila, da namerava-; javljajo pa, da je bilo mogoče po kemalisti zopet s silo izvesti	ljubosumje vzrok in povod zloči-stroge mohamedanske postave, ti- I na. Tudi so mnenja, da je bil u-kajoče se ženske obleke in nači-	mor izvršen na mestu, kjer je bil na življenja, jih polnijo z obu-	izkopan grob. V neposredni bliži-pom.	ni so namreč našli na tleh pege. Neka mlada turška deklica se	katere smatrajo za sledove krvi. je vrnila pred kratkim iz amert-; Mrtva je bila že tretja žena ške šole domov, kjer so jo stariši	Burnsa, ki je nosil izprva neko prisilili nositi takozvani Jašmak,	drugo in sicer inozemsko ime in tradicijonalno pokrivalo za tur-	šele pred kratkim jo prevzel ime ške ženske. Vsa obupana* se je	Burns. Njegova prva žena je u-vsled tega hotela vtopiti v Bo-	mrla in zakon z drugo je bil sod-sporu.	nijsko ločen. Na mestu, kjer sta-Kljub navzočnosti par zelo	nuje sedaj, se je preživljal izprva emancipiranih žensk med kemali-	kot porter, a pozneje je imel stoj-sti se splošno doipneva, da bo	nico. kjer je prodajal takozvani prišel konec kratki dobi soraz-! "popcorn". Sedaj cenijo njego-merne prostosti, katero so uživa-	vo premoženje od šestdeset do šele turške* ženske tekom za vezni-	demdeset tisoč dolarjev. On je
lačo.
Prejšnji ministrski predsednik *judem poslanico dobre volje in Giolitti bo najbrež sestavil novo ^iPrave ministrstvo, v katerem bodo prevladovali fašistovski ministri. f Vlada Facte je odredila vse vo- j jaške priprave, da brani celo Italijo proti poskusom faši-
poslati narodni parlament tem |ke okupacije, kakorhitro bodo lastnik štirih trgovskih in stano-
V MANILI JE LE MALO PI-^ JAKCEV.
sto v, da se polnst e tega mesta in vlade v deželi.
Mesto je slično oboroženemu taborišču. Zakopi so bili izkopana v predmestjih in zunaj ležeče ceste so polne barikad ter ovir iz bodeče žice.
Washington, D. C., 27. okt. — V Manili prodajajo dobro žganje po dva dolarja kvart, a le redko-kedaj je videti kakega človeka,
zmagalci zasedli Carigrad.
HUGHES SE JE ODPOVEDAL TOBAKU.
vanjskih blokov. Njegova tretja žena, katero so našli sedaj umorjeno, je bila že preje poročena.
Washington, D. C., 26. okt. — Čeprav je bil drž. tajnik Hughes strasten kadilec več kot pet in
DVA AMEHTftKA KONZULATA SO ZAPRLI.
Washington, D. C., 27. okt. — trideset let, se je sedaj odpove- j Državni tajnik Hughes je objavil, dal tobaku popolnoma in sicer za da sta bila zaprta ameriška kon-domačina ali Amerikanca. pod u- {vedno. To dejstvo je objavil da-fzulata v Rouen in Brest v Frano-plivom alkohola. To se tiče tako j nes, ko je potrdil sprejem velike i ji, ker je vlada dognala, da lahko ameriških vojakov kot tudi dru- j škatlje izbranih smodk, katere ostali ameriški konzulati opravi-Mobilizirani so oddelki z me- gih razredov prebivalstva. To i mu je poslal El Mundo, vodilni jo vse posle teh dveh konzulatov.
sporočilo je prinesel v Washing- i cubanski list. Tajnik je sprejel [	-
ton generalni major John M. j dar, a rekel, da bo rezdelil smod-
DVE LADJI NA POTI Z ZALOGAMI.
Washington, D. C., 26. oktobra. Dva vladna parnika sta bila določena za transport pomožnih dobav ameriškega Rdečega križa za begunce iz Smirne na Grškem.
'Predsednik Harding je dal navodila, naj prevede en parnik
talci plamenov. Lahka artilerija ter oddelki s Strojnimi puškami so postavljeni na vseh strategič-nih točkah. V zraku pa krožijo aeroplani, ki pregledujejo ozemlje ter gibanje ustaških tolp.
ka ameriške armade.
SPENCER ZA IZPREMEMBO SUHA&KŽ POSTAVE.
St. Louis, Mo., 27. oktobra. — Senator ^Združenih držav, Seldon C. Spencer, je izdal tukaj ugotovilo, v katerem izjavlja, da ni hotel zavzeti senator Reed, kandidat za zopetno izvolitev, nobe-
Wright, ki je bil do pred krat- j ke, med svoje prijatelje. Žkat- V ITALIJI BO PRlfiLO DO PO-kim poveljnik filipinskega oddel-1 ijftj v kateri so bile smodke, je	LOMA.
I Bim, Italija, 26. oktobra. — Mussolini, vodja fašistov, je sklical skupaj svoje podpoveljnike. On zahteva vodstvo vlade. Fašisti imajo na nogah 80,000 mož ter se je bati, da bodo proglasili republiko.	A
PLAČE POLJEDELSKIH DS LAVCEV PADAJO.
j bila napravljena iz različnih vrst i lesa, ki rastejo na Cubi ter je z i roko izrezljala.

Washington, D. C., 27. okt. — Plače na farmah padajo, soglasno z izjavo poljedelskega depart-menta.
Povprečna plača farmskih delavcev za cele Združene države je znašala malo manj kot dev^t in dvajset dolarjev na mesec in
nega definitivnega stališča glede Shipping Boarda pet tisoč ton za- j prohibicije. Objavil je obenem, da j sicer s prostim boardom. log, a s tem da se je razdelilo to-1 bo on, Spenzer, kmalu stavil pred-1 Povprečna plača tekom pretek-vor na dve ladji, bo dobava po-1 loge za modifikacijo Volsteadove i lega leta je znašala nekaj več kot spešena.	postave.	trideset dolarjtv na mesec.
ARETACIJA KONŠTANTDTO-VEOA BRATA.
Atene, Grška, 26. oktobra. — Listi so objavili, da so aretirali včeraj na otoku Krfu princa Andreja, brata prejšnjega, grškega kralja Konštantina in sicer pod obdolžbo, da je prispeval k nesreči, ki je zadela grško armado v Mali Aziji. Z nekim torpednim rušilcem ga bodo prevedli v Atene ter zaprli v palačo.
SMRT DVEH AVUATIK0V.
Norfolk, Va., 27. oktobra. — Dva mornariška avijatika sta bila na mestu ubita, ko je udaril njih aefoplan ob tla v. bližini novega hangarja mornariške zračne postaje. Oba mrtva sta poročnika Ericson in Armstrong.

O L A S NARODA. 2S. OKT. 1922.
£š	i Šk ^^ flkl A	^^ šk pf I kalkulacija težka in bi pri evetitu- inozemstvom. Trgovci, ki imajo vj
L mm	Iv mm	elnem večjem padcu lire mogli inozemstvu velike dolgove, se že-'
m iamiiv
veni an daily)
an« Pubtladwi ky Publishing (A Corporation)
Peter Zgaga
LOUIS ■ KNKDIK,
UM Corporation and AMrtuu of Afeov« OlTIcara: of MMteotto«. Now York City. N. V.
• LAt NARODA
(V»t«o mt th« Peopi«)
"Svoji k svojim", sem si mislil ter odložil poučno branje.
Subscription Ad v »rti semen ta
"OlM Naroda** Izhaja vsaki dan tzvzomil nodolj In praznikov.
UamiM broa podptao ln ooobnoatl no na pHobfuJ«Jo. Denar naj M bUconK po-HKpH po M«mt Or dar. JU i^comidIjI kraja narofinlkoT
prajOn]o UrtOM« naznani, da hitreje najdemo
MU Y.
Q1.AS NARODA
Borough of Manhattan, Now Y« Toloplwno: Cortlandt 2871
AU BO PRIŠEL SVETOVNI POLOM?!
S« <laj. ko se je pridružil angleški gospodarski izvede-' n«<*, Sir George Pa is ti, ostalim svariteljem ter naslikal na ti no strašilo svetovnega poloma. ne smemo zavrniti njegovi 11 izvajanj s površno pripombo, da vidi pretemno, da je,	-
prevelik pesimist.	Ciklusa ali kroga eksistence ni
Tudi manj razhoritim in poučenim je jasno, da je eko- mogoče izpremeniti ali modifici-nniiisku ravnotežje sveta moteno, da je omajala vojna s rati, niti z uporabo opičjih žlez. svojimi pnsledieami ekonomske temelje narodov, tla, na Dr- John ^hevson, odlični katerih so stali dosedaj.	*	au^e*ki ^ravilik> f	na
, ,	, .	it	^ i -t i	pozormeo, da razveljavi ter vr-
Slabe, vsesplosne posledice so vsprieo takili okolišem ;	v , ..
1	,	i	ze med staro šaro teorijo o opic-
neizogibne, ee se ne bo kmalu izvršilo mednarodnega urav- jih	m izjavil je Dadalje z
»lanja gospodarskega 111 finančnega življenja 111 sicer v ve- vso gotoVoBtjo. da ne more zdra-likiii potezah.	vniška veda odpraviti ali celo v
Sir J'aish bo zadel na splošno odobravanje, ko pravi, večji meri izpremeniti ciklusa ali da potiskajo KvrojH) proti propadu državniki in politikaši, kroga eksistence, dozorevanja, z katerim so temeljne gospodarske resnice španska vas. On zrelosti in propadanja. j»;i lil- ui.vori le o Evropi, temveč dostavlja, da bodo tudi Moderna specifična sredstva, državniki in politiki drugih držav, i^Venevropskik naro- kot	radiiski kitali
dov po vedli svoje narode v isti položaj, če ne bomo pravo- 111 drugo' ^jejo mogoče človeku j
< UM < rt n čili 1J "ill 11' k' 11	pogum ter ga oživljajo, a nimajo
as k> prepr« < i i nji i na an.	nobenega stika z dolgostjo živ-
Angleški narodni ekonom je izrekel v zvezi s tem tu-!ljenja ali eksistenee) _ soglasno ch posebno očitanje na naslov Združenih držav.	teorijami dr. Mathesona.
Ou pravi, da bo ravnokar sprejeti tarif le še povečal, Ta zdravnik je celo mnenja, ziii4'do in zmešnjavo. ker je ustvaril seči, ki onemogočajo da je življenje brez bolezni sploh narodom, zadolženim v Ameriki, izpolnenje obveznosti, nemogoče.
Končno izjavlja, da bo posledica te politike večje splošno Telesno propadanje, ki je seve-obubožanje kot more človek sedai sanjati.	da odgovorno za senilnost, je mo-
Ta izvajanja s.- zde mogoče človeku na prvi pogled &oče U8taviti' pravi dr' Mathesolx pretirana, vendar pa so na mestu, kajti v trenutku nevar- f *e 5 pom^° "porabe kater*"
r . .	-ii-i.-	-i	koli umetnih, sredstev.
nostii more pomagati le najbolj odločno svarilo.	z<lraviIa in kemikalije ne mo_
Dejstvo, da je Paish Anglež, ne more vzeti njegovim rejo preprečiti propada, — pravi izvajanjem nobene vrednosti.	0IL
Treba je pripomniti, da so istih misli tudi številni; Dolgo življenje je po mnenju Anierikanei, ki znajo gledati dalje kot sega njih nos. Ti istega zdravnika mogoče doseči ><► zahtevali ze davno veliko mednarodno reševalno poli-(s tem, da se dvigne in poveča tiko s sodelovanjem Združenih držav.
priti v usodepoluo zagato, a iudu- lijo teh čim prej iznebiti. da bi se strijalei morajo neprestano dvd- vsaj kolikotoliko obvarovali veli-gati cene svojim izdelkom. Vsled krli izgub, ker ti ne verjamejo v tega vlada velika zm<*la v italjan- skorajšnje izboljšanje lire, čeprav Razgrnil sem ' Zakrajškovo skem gospodarstvu. Knza italjan- se zadnje dni lira zopet nekoliko - Edinost- (veliko ni bilo treba ske industrije se bo še Volj po- drži.	razgrinjati) in prečital debel na-
cstr.la, kar bo po^ročnlo propast Str,h: ki je zavladal med ita- sluv ; ' l> Annunz,o - frančiškan', muugin veejth podjetij. Insolvenee lj:msLiuii pridobitnimi kro^-i. ima malih firm pa so itak na dnevnem ]ahko težke posledice Saj vidimo
redu.	(ua nemškem vzgledu, kam lahko	, „
ikUpadca lire ima tudi država /aVede nezaupanje v lasten denar.	*
jogren.no škode. Doslej znaša pri- bi	llc bežiili od marke. Na newyorskem Wall t>treetu
manjkl jaj ».k«»li 7 miljanl	nemška valuta tako rapidno so zbirajo velik«"glave. Te velike
ua pacU-e lire znatno pove- j,:i<jaia Italijanski titrali «oa je tem glave delajo denar in tudi v časo-čal. Mere z:i varčevanje, ki jih je }l0jj upravičen, ker se pridobitni pise pišejo, če tako potreba na-_ odredil fin^ični minister bodo po- ].rogj joi,r0 zaVedajo, da je seda- nese.
krile le mal del primanjkljaja. nja višina lire papirnata stavba,? Fred par dnevi je izustil neki Vrh t^a- pa pridt-jo koncem leta >-j ^ ^eer ,v»bro drži, toda večji finančnik naslednjo modrost: — 5e velika jdačanjii \ inewmstvo. vihar je lahko prevrne Valuta Težko si je izposoditi denar. Ce T o padla lira še nižje, jo bo llK>re iIueti trdno i>odlago le v ure- jaz mu v vseh ozirih pritrdim.'
težko :opdvigniti, kar v,dime.tjonf.m gospodarstvu, katerega pa Ena stvar je pa še težja na sve-
pri mnogih državah, katerm va- ,	. v ^ .. .	.	. . ,
,,	iltaliia ne pozna,	in končno tudi tu, namree posojeni denar nazaj
!ute so znatno padie.	1	»	i i •
Vajliujše občutijo padee lire tr- .naravno bogastvo	Italije ni tako. dobiti.
■ govr'i, med temi cela vrsta zelo ne-' «la bi moglo vzbujati mnogo nad;	*
r»>e!iiih elementov, ki trgujejo z za bodočnost.	Avtoriteta in tiranstvo sta si
----daleč narazen — pravijo vladni
krogi.	|
! Da, narazen sta si, toda samo v besednjaku. Sicer pa enoinLsto pomen jata.
Jliigofilouanaka
Ustanovljena 1. 1898
2CataL irtituita
Inkorporirana L 190/
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Žleze ne podaljšajo življenja.
Poroča David M. Church.
FARMERJI V STISKAH
odporno silo telesnih organov napram napadom bolezenskih kali ter strupov, katere proizvajajo.
i — Kali in bacilov ni mogoče iztrebiti, a mi dosežemo lahko to-j manjših bolezni.
Predsedniku Hardingu se rao-
liko, da je tem bacilom veliko , rarao zahvaliti, da je omejil skraj-
bolj težko rasti ter se množiti, — lio lllejo treh milj na tri milje_
pravi dr. Matheson. Po njegovem l	* »
mnenju je treba iskati naivečn! r, , •	XT , , . '
Sedaj so volitve. Nekateri lju-• uspeh v preventivni ali prepre- , •	,	,
. . ' tlje se strahovito leze nad posa-eevalm medicini v pnprostih. i - - , i - i
,	_ , , . ..	meznimi kandidati,
sredstvih. Osebna higijena, sve- Zaka ta	ta srtl?
zi zrak in solnena luc dajejo te- ^ , , -	,	, , ,
. ... , . . , , I Kandidati bi nikdar ne delali lesu obilo trdnosti proti bolezen-', ,	, .	-
, . . . .	. ,	bedastih obljub, ce bi ne imeli o-
skim kalem m ee pride k temu, , , ,	i
, i . , ,	, pravka z bedastim narodom,
se dobra in tečna hrana, so dani'	*
vsi predpogoji za dolgo življenje.
Ugotovilo dr. Mathesona, da j je solnčna luč velika pomoč v boju proti bolezenskimi kalem, je, povzročilo precej vznetoirjenja pri gotovih Angležih, ki pravijo, da bo bodoča zima najbolj nezdrava zima kar jih je kedaj doživela Anglija. "Vse to pa je posledica deževnega poletja, ki prevladovalo po vseh angleških
Glavni odborniki.
Predsednik* RUDOLP PERDAX, 323 E. ISSth St.. Cleveland. O Podpredsednik . LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH. PISH LE K. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BKOZLCii. Ely. Minn.
JBl&sajnik neizplačanih emrtnin: JuUN MOVERN, 412 — lit h At*. EmI. Dulutb, Minn.
Dr. JOS. V.
Vrhovni zdravnik«
ORAHEK, 841 E Ohio Street. S. e.. PUt»bur*b. p*.
Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠN1K, Room S06 BakeweU BMg.. «
Streets. PlttBburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. !1L
FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver.
Diamond and Oran«
Colo.
Porotni odbor. LEONARD 6LABODN1K, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIRC. 780 London Rd„ N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMEXC, 639 — 3rd Street, La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON rvLARC, 70« Market Street. Waukegan. IH.
— -	Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda*'.
Vse stvari tikajoče se uradnih eadev kakor tudi denarne pofilljatv« naj se pofiiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poiilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje xa sprejtm novih članov ln bolnlAlca •plčevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj se zgladi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstan«". s 8 člani ali članicam!.
Jugoslavia irredenta.
Nova industrija v Trstu? j važnega industrijskega podjetja,
. ., i.' .. .. y.	. ki bi gotovo postalo važno sr« di-
"hdinost pise: Ze T>ar teduovL. '	*
_ . . , ^ . . , j.sce norega ustvarjanja m stalen
se govori v tr/.aiki-li industrijskih
krogih o novem induct i-ijskeon ■,
izvor zaslužka za tisoče
Prijatelj mi poroča:
Zadnjič se mi je posrečilo priti
uredništvo "Edinosti". Poseb-
podjetju, ki bi znatno obogatilo tržaško industrijsko proizvodnjo Podjetje bi se imenovalo "ltpijansko avtomobilsko društvr. Ford" in bi bila nekaka podružnica anie-
>rezp(*seluih. Hov čudna
inših pota
rimsk«.* vlad*
no pozornost je vzbudil v meni	rižkega podjetja Ford, ki izdeluje Škazov tajprajter. Vse črke sko-	avtomobile in jih v vt-liki množini raj nove, samo črka "j" je straš-	izvaža na lialkan, v Turčijo, Kuno obrabljena.	sijo in tudi v ln.dijo. Tržaška po-.S črko "j" se namreč začenja	družniea bi imela nalogo, da zala-besediea "jaz".	g:^ omeujene kraje z gotovimi av-
* ^ *	tomobili. ki bi se dovi"š.»va!i v nje-* ■ . .
.	•	nih tukajšnjih delavnicah, med-
Tekmovanje za žensko lepoto	tem ko bi ^ motorji dovažali iz
Krajevni obseg < kro/.nega s->di-šča v .Mariboru je začasno mz^ir-jeh na tiste dele.Železne župani je, katere je zasedla vojska kraljevine Srbov. Hrvatov n Slovencev. Za zasedene dele Železne župani je je ustanovljeno okrajne sodišče v otokih. Povprečna solnena svetlo- j se -ie tedai ^ičelo, ko je bila ra-	vorka. Ta nova tvorak-a bi Murski Sol,oti- za 0lie Z:l,a
ba tekom poletja je znašala manj zen Eve še eua ženska na svetu- se zgradila v novi prosti luki. V.113-,e v Dolnji ^ndavi. Xa /.a-kot dve uri na dan. Kadi močnih	* * *	j ta namen pa bi bilo potrebno, darsftlene"1. ozt*n',Jl1 Je nrudni
lovtrnski. o<lnosno srbohrvatski.
Zakon o začasni uredbi sodstva v Prekmurju.
nalivov ter neprestanega dežja Dokler bodo za formane šuštar-niso mogli ljudje na prosto. Po- ji in žnidarji, bodo newyorski čitnice so bile pokvarjene in živ- slamnikarji slabo zaslužili, čevje prebivalstva je omajano. !	* * *
V zdravniških krogih izjavlja- y Cika g i pravijo, da je bil dan jo. da bo zima skrajno nezdra- j petdesettisoč-dolarski bankovec va. kajti ljudje niso pripravljeni za jugoslovansko republiko, upirati se v tem letu strogostim že mogoče, angleškega podnebja.	Tudi Jaz dam petdeset centov
Zdravniki poročajo že sedaj, da za cigaro, je prinesla že zgodnja jesen Lon- Toda nazaj dobim štirideset cen-donu iz van redno veliko število ! tov
le-
Zdravljenje jetike.
Iz Pariza poročajo: — Soglas-
Na Zapadu so zopet enkrat zelo pesimistični glede položaja, v katerem se naliaja fanner.
V i liicapi se je vršila konferenca, katero so sklicali veliki tr^ovnki interesi v družbi farmerskik organizacij in ki je razpravljala o žalostnem položaju številnih poljedelcev.
Brez dvoma je v deželi dosti dobrostojecih in celo bo-1^J^^i^leTd^i^ ^atih larme rje v, a zelo velik iKlstotek tej>a zeio važnega ^prizarja .e sPe"menteze °
, .	,	. . . .	vrsto let, je najdeno novo zdrav-
Rosjxxlarske^ razreda trdi, da ne more izbiti iz svojega ljenje jetike v prvotnem ali raz-,nn Indukcijskih stroškov.	vojnem stadiju te bolezni. V ne-
HowaixJ, ]>reilKt*tliiik American Farni Bureau Asso- kem poročilu na zdravniški kon-
«'iai«»n. je mnenja, da je ]>oložaj tako slab, da bo spravil gres je trdil, da je izpostavil pa-
j»o«*asi ameriškega farmerja v stanje suženjstva ter ^re v'cijenta, ki je trpel na jetiki v pr-
svojih izvajanjih celo tako daleč, da primerja tukaj pre-,votnem StadiJu> zdravljenju po-
vladujor-e razmere z razmerami, v katerih žive rimski kmet-itom vdihavania aH inhaliranja
različnih zdravilnih sno\)i in da
To je mogoče pretirano, a gotovo ni razveseljivo, ee Jf ™ je P°srečil° trajn° °zdraV-znašu jxjvpreeni letni dobi.Vk farmerja Te $189, iz katere! ^Arnold je izvajal svoje eks-svote mora pokriti vse izdatke za vzgojo otrok, oBleko, perimente v velikem inhalatori-ztlravnika, ter obnovo in reparaturo poljedelskih strojev.'ju v Auteuil. Rekel je, da je la-Slabi jxiloza j farmerjev pripisujejo okoliščini, da niso bi- bko opazil dnevno izboljšanje v li ž*' tri leta produkcijski stroški ]H>kriti s cenami proiz- zdravju paeijentov, potem ko je Vodov.	, uvedel direktno v njih. pljuča go-
Vr i tožbe farmerjev so tem bolj značilne, ker morajo1 tove zdrav',lne in antiseptične plačevati konsumenti visoke cene za njih proizvode. Naj sn?vL To zdravlJenie ne večji dobiček požre prekii]>ec in l^arantač, ki povzroča ™ le M	Ste"
zadrege tako farmerju k<*t konsumeutu.	1
Politika filipinske banke.
Iz Manile poročajo: — Politika filipinske narodne banke, ki obstaja v likvidaciji posojil in ka tero je uvedel njen upravitelj \Vilson, je napravila skrajno u-goden uttis na oblasti Združenih držav.
Ta politika obstaja iz naslednjih doktrin:
V Italiji so prišli na krmilo fa-šiftti.
Sreča za Primorsko, da so pri-prišli.
se obseg proste, luke raztegne tudi na slarc JJovdovo latijodeli«i-1 =5traurfiiu.. ki prebivajo na zase<
co, to se pravi, da bi se moral pasj™" ,,Z!'JlllJU m.	teh
svobodnega ozemlja podaljšati za;^ov, j. dcv« 1.,,-no. podajati
par sto metrov. To je baje pred-
pogoj za otvoritev nove tvonuee v Tr.stu in vladi je bila že predložena tozadevna prošnja, iu> katero se čaka rešitev, ^liši se pa. tla se vlada obotavlja in da ji ta nova tvorniea ni po godu in to pod pritiskom fabnkantf>v avtomobilov iz drugih pokrajin Italije, ki jih je strah konkurence novega podjetja. To eiaeanje vlade je vzbudilo v vseh tržaških krogih precejšnje ogorčenje, ki je tem bolj upravičeno, ker mora biti vsakomur jasno, da bi imelo to novo
ge v nemškem ali madžarskem je-ziku/.iku. sodišča pa rešujejo vse vloije v* uradnem jeziku.
Damoklejevo stanje.
CiA-ečje bo njihovo korito, (podjetje velik pomen za obnovitev temprej bo napočila doba crkava- tržaške industrijske proizvodnje, nja.	— • j Že takoj v začetku bi na^lo pri
Požrešnost namreč prej povzro- novem podjetju delo več sto de-či smrt kot pa lakota.	lavcev, a pozneje bi jih lahko
* ± -	sprejele na tisoče, posebno kovi-
Obotavl jaiaje
Dam okle j je bil ljubljenec na dvr.i u siraicuškega Dionizija v 1. stoletju pred Krislom. Ku je nekoč pripovedoval, kako se princem dobro ^odi, je vladar ob neki pojedini dal obesiti za en sam las nad njegovo «lav«» meč. To je »b»-volj značilno znamenje strahu, v katerem morajo živeti vladarji. — Veliko ljudi živi v podobnem sta
nja. Njihov želodec je tako slab njiiii vo črevesjt tako oslabelo, da
" j neprestano trpe v.slčd neprebave. avobola, iiai-Uinjeiiosti ln zapr-
vlude
t tja 1'a naj pojedo, kar hočejo.
%lt vedno visi nad njihovimi glavami meč želodčnih bolezni. V lakih
ilnih paeijentov, katere je zdravil na svoj način, iznova obolel na jetiki.
Kritičen položaj laškega gospodarstva.
rednost lire se previsoko emi!trgovini in državnih financah. Ce-
Snti v Kemalovi armadi.
v
nj
"Posljednija Novosti" porofea-^^	^^	, iz Carigrada, da sta dva ruska
nn.lnarodnem prometu, «la- ne blagu žc počenjaj* naraščaličastnika, ki sta služila v Kemaltv
je stanje itaJjan^e valute ni u*e- ker se tudi sirovine, ki jih uvažal - __ _,, , . . . ..
ineij.-no po g^odarskem stanju industrija, plačuj -ji vsJed padca ?	^ ■
v dr/a\i, kj ni r»»žnato. Si^err je to; valute dr^je. Padanje lire po- dV^ ^^	Kem^ ~
/natu. uje. da so Italjani precej- vzroča v Kimu že precejšnje sl:rbi.	Fac pa obstoje
Snj strok .vnjaki v dr/anju ^Lre industrija, ld preživlja že it^k P^^^e čete večinoma iz Runa neutemeljeni v>Uui, v«ndar težko krizo, bo morala pretrpeti jsov" Glavno easing turake zma-k< n-no vsa umetnost ne more va- zopet težek udarec vsled padanja|	^ki je pripisovati p^rti-
rovati lire pred lahnim m batnim! lire. Ker se hc ve, keko dolgo bo zan*kim odredom terskih koza-padai.jem. tViko je	Milan j tira šc padabi, vlada v gospodar-
pndln na euriiki borzi od 27.:10 skib krogi^ neka nervozna nego-koiu-em »«aia pr»lagoma na 22 do tovost, ki ovira vsak posel. Trgov-2-t. X4* telo ol^euti v industriji,'ci bojijo naročati blago, ker je
kov, ki so pod vodstvom polkov nika Stariea prodrli grftko fronto. Mnogo ruskih partizanov je dobilo od Knuk o<Hikovanje.
..... . *
V New Jersev so pripeljali pred	- -- , - ,
" , . T . . . vsletl 1e«»a m emrieo sedanje brez-
poroto znanega butlegarja, ki je ,	.
1 ..	v	i popolnosti naravnost nerazumlji-
s svojim proizvodom zasluzil na VQ Upravičfillo lahko vprašamo, v
Postopajte po-, stotisoče dolarjev.	j čegavem imenu je govoril pred
časi in previdno. Pomagajte mož-1 Porotniki so šli v posvetovalni-, kratkjin sen Salata, ko je ob ča^^u
nim dobrim podjetjem na noge, |co ter vzeli seboj dva zaboja žga- dvojega nedavnega (^)Lska v Trstu
mesto da izsilite bankerote. Ob-) nja. katerega je butlegar proda- [zjavil, da je bode čnost Tr&ta
novite posojila, da je dolžnik od- jal.	pravzaprav v industriji. Kot za-
plačeval. Dobite kar največja od-! Posvetovanje je precej dolgo st opni k vlade ni mogel nastopiti
plačila ter povečajte varnost. — trajalo — do drugega večera. drugače kot tolmač njeni! želj in
Pri izvajanju teh principijev se Ko so porotnike prebudili iz njenih načrtov. Selaj »pa se ista
zanašajte na čas, dobro letino in j omotice, so. soglasno izjavili, da vlada, v katere imenu je -en. Sa- n -KV jj,linlent z„per revmatizem
lata prerokoval Trstu sijnjno bo- .
1	.	i m i
>lučajih je Trinerjevo Grenko Vi no ?dravilo, ki l-o (»doravilo to nepriljubljeno stanje, lzčisti ter oja-či črevesje in ga spravi k normalnemu delovanju. Vi ga lahko dobite pri vašem lekarnarju ali proda jah-u zdravil, ki ima v zalogi tudi druga Trinerjeva zdravila, posebno pa sezijski Trinerjev Mirilo.' Kašija zrper prehlade in Tri-
dober obseg eksportov.
Ta politika se tudi zavzema za kontroliranje importov.
Upravitelj banke, Wilson, je postopal v tem smislu od januarja lanskega leta naprej in ko je dospelo poročilo Haskins in Sell-sa, sestavljeno za Wood-Forbe-sovo misijo, v Manilo ter je bilo objavljeno v časopisju, se je izkazalo, da se je položaj banke v štirinajstih mesecih, izdatno izboljšal. Domneva se. da bo dvajset milijonov dolarjev, posojenih sladkornim plantažam ter mlinom, odplačanih, čeprav bodo odplačevanja krila dobo več let. — Takoj za tem bo prišlo na vrsto posojilo v znesku petnajstih milijonov, katero je dala banka podjetjem, ki izdelujejo kokosovo olje.	i
Generalni governer Wood je reorganiziral direktorij banke, ki je sedaj v izkušenih ameriških -rokah.
1 je mož nedolžen.
otvoritvi novega
m ncvrajgijo.
' A flr«rt1 Mm •TI»'>
Vsak previden vlagatelj vpošteva pri .naložitvi svojega denarja
Sigurnost in dohodek
Vložite vase prihranke pri nas na -
"Special Interest Account"
ker uživate te prednosti ▼ polni meri. SIGURNOST vloge Tam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto.
Gls
Frank Sakser
82 Coittondt Street
New York City


OT.AS NARODA. 28. OKT 19-22.
Z1
o c i n c i.
Pr. Milčinakf.
Moj ubogi prijatelj, upokojeni ■ tenm ali prav zato ste ga z veli major Davorin Trn je dokončno in rte v in temeljito pokopan: div-
inu pr^prega gomilo
Prvi vtis rajskega življenja.
Josip Zupančič.
=■=
Nastal je veliki praznik, osvo- (povem. Kam pa sedaj T Rešil me ko glorijo prinesli v gostilno in bodili ^ me jz je6e HvaU hogUf je	Priporočil me je, spre-
ga dali omizju na razpolago, da vendAr je končano! Kaj sem Ču-j jeli so ne v urad za zbiranje naga je čitalo. Tako razširjanje za- tU v trenotku ko sem prestopil1 turalnega davka. Tu smo imeli fJer fr.,va ,D Lc*ka sodnje«a dne *ežemh tiskovin se kaznuje kot prag mračnega doma, ne vem ve* f skladišče hrane, tu je bilo vsega n vesoljne mobdizaeije. Tačas bo pregrešek zoper § 24. tisk. zak. z ^ menda se tudi takrat nisem I mnogo. Bib, mesa, masla, jajc, ee-
in gumbi j globo sto do petsto kron, pri po- prav zavedal. Napotil sem se po lo medu so pripeljali kmetje. —
lrkutskemu traktu. Čevlje sem Vse so oddajali, kar so imeli. O-zaporom od enega tedna do ene-jzvezal z vrvico Podplati so se stalo jim je malo žita in tupatam ga meseca. Pa to m vredno bese-<hoteli na vsak način osvoboditi krava ali konj. vse drugo je vze-de. Zapljenjen je list zaradi u- ^ prednikov —, prsti so začude- la država. Vozili so po dvesto' po vodnega članka; poklieana o-j ^ gledali pred se, na glavi sem tristo vozov na dan, majali so z
imel nekaj umazanega, nedoloče- glavami, praskali se za ušesi in nega — svoj čas je bila menda | oddajali.
Tu pa je bilo življenje. Nimaš kaj jesti — hajdi k enemu skladišča r ju. k drugemu to takoj ti odleže. Ta mi je dal masla, oni
ji hršljan kj
vstal <»d mrtvih, revež
se mu bodo svetili, da bodo vidjnovljeni obsodbi pa vrhutega z jemali zvezdam. Svojcev ni za njim Zato lahko povem, kaj mi je nekoč pravil, ko sva. prihajajoč iz vajene krčme, še krenila na krat»k nočni izprehod v samoten drevored.
Ti.sti večer je bilo izredno žt-
članka
blast vidi v uvodnem članku pač zločin veleizdaje — ali po pravici ali ne. to je druga stvar, da pa bo sodišče zaplembo potrdilo, o
vahno pri našem omizju. Krčmar tem ni dvoma, saj vemo, v kakih je bil z vljudno besedo med nas razmerah živimo. No in vi, gos-iio>adil trgovca z Gorenjske, svojega prijatelja, hoteč >ra s tem posebno počastiti. Kajti nase o-mizje, čigar začetek je segel za dvajset let nazaj, je bila znamenitost in ponos njegove krčme.
"No, prijatelj z Gorenjske je bil vljuden in ponižen gospod, hvaležen za vsako besedo, ki se mu je privoičila, in ganljivo dovzeten za one najstarejše dovtipe, k so se hranili pri našem omizju po-sebe in zgolj za zunanje rodoljube, da t-e z njimi preizkusijo, koliko preneso.	*
Ko nas je z globokimi pokloni in z vdano zahvalo za prijazno družbo zapustil — šel je na vlak —. reče profesor Dušan I. ; "Hvala Botru, da je že vendar odšel ? Nerodno je, za isto mizo sedeti h človekom, ki je že dva meseca jedel ričet."
In tako je prišlo na dan, ds
čepica — hlače so se raztrgale,
ko sem nosil premog, pod pazduho sem držal ostanke premoženja — lonček, čajnik in leseno pod profesor, greste in zdi se vamjžiico> ^^ da vidim ^ ^
umestno, da baš ta zaplenjeni'zemlji.
članek naši zbrani družbi v tem, Koraka stotnija rdečearmejcev.
javnem prostoru čitate ca glas j — in še s kakim ognjem — in tako pospešujete nazore, ki po mnenju poklicanega oblastva merijo na to. da se v naši državi povek-sa nevarnost od zunaj, kakor poje dotičui paragraf. S tem ste postali sokrivi zločina veleizdaje in •>i osvojili pravico do težke ječe najmanj — kaj mislite? — najmanj desetih let!"
Mladi profesor je silil v smeh, ki mu pa ni nič kaj prihajal od
"Ves svet nasilja bomo razrušili..." po jo nekam otožno tovariši. oboroženi od nog do glave. — Aha. torej razrušili bodo! Prav, sem si mislil in korakal naprej. Po Magistratski ulici sem krenil na levo, v Zagonu sem obiskal starega znanaca Georgija Pjetro-viča.
"Zdravstvujte, Georgij Pjetro-vič!"
mesa, tretji rib — in živelo se je." pa še lačnim otrokom gospodarja sem nosil. Kradli so vsi. kdor je le mogel. Od šefa urada, ki je povabil se iz Samare družino in vse sorodnike, pa do najzadnjega delavca, vse je kradlo. Pripeljali so velikansko množino rib iz Narimskega kraja (severozahodni del Sibirije, kamor so pošiljali v času carizma politične izgnan ce.) Nakopičili so jih polna skladišča. Moskva je začela pošiljati i brzojavne odredbe, kam poslati
dragi! So te vendar osvobodili!
jh> gospodarjevem ukazu, po krivem priča! in zato prišel za dva
meseca v ječo.
Krčmar e& 'z opravičeval, da je njegov prijatMj zlata, poštena duša : na tisti davni greh iz mladih let se res ni več spominjal itd. itd.
Del omizja se je hudoval in prožil, »la se izpeli, čes, prihodnjič Lo pozorni krčmar okoli mize posadil zbirko kaznjencev kAr v njih ličuih krojih in. ako mogoče, z verigami na rokah.
Tačas pa je posegel vmes starina, gospod Matej, sodnik v poku ju ravno ni jebasal pipo in zato izjemoma imel u^ta na razpolago za pogovor in je rekel: "M
o/.je, ne bodite farizeji! Vsi smo grešniki. >— Vprašam Vas, kaj dela sramoto, ali greh ali kazen T Recimo, naknadno se je izkazalo in uradno ugotovfTo, da je bil novi naš prijatelj po nedolžnem zaprt; ali bi tudi potem ne kazalo. Kadeti v njegovi družbi f"
Vm' omizje ke je strinjalo, da v takem slučaju ne bi bila čast gorenjskega prijatelja prav nič omadeževana.
"Gotovo ne. čeprav je sedel dva meseca, kaj ne! Nasprotno, kot mučenik bi bil nemara deležen še višjega spoštovanja. — Kazen torej ne dela sramote, sramoto dels pregrešek. (Zdaj pa recimo, nekdo zagreši dejanje, ki bi mu zanje sodilo pomalem dva m r sec a ječe. pa ima srečo, da ga ne primejo. Kazni torej nima nad sabo, peč pa pregrešek, in pregrešek je tisto, kaf dela, kaj me, sramoto. Vprašam, ali s takim človekom smemo sedeti za isto
srra. Ozrl se je po krčmi, če je čestitam, čestitam! 'Brizgniti' bi
navzoč kak tuj človek, in glas' mu je bil malce hripav, ko si je naročil še četrtinko.
Sodnik je spustil par močnih dimov od s^be. "Sicer pa — vsak pometaj pred svojim pragom! V
Zdravstvu j, zdravstvuj, pre- ribje meso nemudoma v Rusijo,
nikomur se ni prav hotelo. Ni vozov, delaveev pri manjkuje, vagonov ni na železnici. Niso poslali, ribe so menda zgnile kot predi lansko zimo v skladiščih. V Rusi-
se spodobilo ob tej priliki, pa boš že oprostil, slabo je sedaj s to stvarjo. Ničesar ni. Kam je vse
izginilo? Vsega je bilo dovolj, 'ji so pa umirali od lakote!
mesa, kruha, sladkorja in žga- j Potolažil se je želodec,_ toda
nja kolikor je kdo želel. Prišli so tu je nova skrb. Drv ni _ sredi
.J	_ _	_	™^HiŠkih	sera bU i boljševiki in vse je izginilo, kot | pragozda, ni drv! Kaj naj poč-
e ponižni gospod z Gorenjske še	zasega akademicnega da je pogre4Enilo v zemljo. Ne ra-inem? Zunaj pa je zima, burja,
' svojih vajenskih letih, zapeljan ^'	^^ i.!~ I TOmeia» 80 požrli, ali prodali, j strašno je stopiti na cesto. V sta'-
„	„	uničili — vrag vedi — i ncvanju zmrznnje voda. Za£et
ka in predvsem nezrelost in la-hkomiselnost so me zapeljale, da sem poneveril društvu nad sto
ničesar ni pa konec. Dvajset let sem vpraševati. "Gubleskom, gu
goldinarjev, zanašajoč se: Saj po tako dale-f da
služim na železnici, prišel sem
Omizje je molčalo in mislilo.
Sodnik je nadaljeval: "Ljudje božji, vi ne veste, koliko kazenskih paragrafov je na svetu! — Resnično, resnično vam povem, ne enega ni za to mizo. ki se ne bi bil, kaj pravim: enkrat — petkrat in desetkrat še pregrešil zo|>er to ali drugo kazensko določbo, pa le sedimo drug z drugim m ee imamo radi. Zato pravim : Grešniki smo vsi. ločimo ae le v tem: nekateri imajo smolo, da padejo pravici v kremplje, drugi se ji pa »rečno umikamo do konca svojih dni."
M Iot i profesor Dušan je nekaj protestiral.
Sodnik pa mu je s srečno nabasano pipo zažugal in rekel: "Že noeoj is vpričo mene ste zagrešili en pregrešek in en zločin. Potolažite «e, ne bpm vas ovadil! Niti ne bom vstal in šel od mize.
vašimi list je sa-YJKLeli, navzlic
legmem crez par meseeev ustanovo in potem poravnam vse z o-brestmi vred. Po naključju je pa stvar prišla nenadoma in pred ea-com na dan; jaz brez denarja — tri dni so mi dali na posodo izprosil potrebno svoto. da sem preprečil ovadbo. Tako sem še ušel ječi. Da. da. gospod profesor Dušan, nič vam nc bagn zameril, ako ne marate več sedeti v moji družbi".
Profesor Dušan je zopet našel ravnotežje; čez mizo tja je trčil a svojim kozarcem ob sodnikovega in rekel: "Živio!"
Oglasil se je notar naše družbe. trebušni gospod Tone. in je rekel: "Mlada kri, mlada kri! Ko sem bil v peti gimnazijalki, ali sem bil gad! Proti koncu drugega polletja je bilo; ali bal sem -e izpričevala — vedel sem pač zakaj — še bolj pa očetove jeze. Pa sem očetu vlomil v pisalno mizo, mu pobasal tri stotake. pa hajd v Trst! Namenjen sem bil kar tako. brez potnega lista in
nimam sam cesa
jesti, da ne govorim o otrokih. ki mi jih je Bog poslal lepo število. Dobivam mesečno ubog pudič (16 kg) ržene moke, funt puda) smrdečega masla, sedem funtov Smrdečega mesa — pa hrani drn-žino iz sedmih članov! Slabo je, brate, slabo. Pa naj bo, ostani za
bleskom" (urad, ki izdaja dov^. Ijenja,sekati v gozdu drva) ! Aha, torej les, tu bom že zvedel, kako in kje pridem do drv. Stopil sem v urad.
"Dajemo dovoljenja samo uradom, pa še to v omejenem številu-" — Vrag vas vzemi! Zopet dovoljenje, zopet nič! Kaj naj počnem ? Ne bom vendar zmrznil
sedaj pri nas, potem bo pa že ka- | sredi pragozda f — Na nasprotni
ko. Kam pojdeš s svojo zunanjostjo! Radi damo, kar imamo."
Ostal sem. Prenočil sem, zjutraj sem šel, da si poiščem zaslužka. Grem mimo gostilne. — Ljudje kosijo. Daj, da vidim.
"Listek imate?" — Ne — torej ne bo nič. Grem dalje. Trgovina z železnino. Rad bi si kupil žepni nož. Denar je posodil znanec. "Dovoljenje oddelka za železnino imate?" Ne — torej zopet nič. Še dalje prodajajo kruh. Želodec zahteva, daj, da poskusim. "Listek imate?" Ne — tretjič nič. — Listki, dovoljenja, resolucije — sicer pa ne gre. Dobil sem delo. Na dvorišču žagati drva. Vendar nekaj brez dovoljenja oddelka za
brez vsega v Ameriko Policija drv&[ ž j sem ^ dni? dali ^ me je našla na nekem brodu, na-
mi dvakrat na dan čaja in črnega kruha. Pustil sem delo.
Delavska obveznost, delavska obveznost, mi je šumelo v ušesih. Gospodar mi je povedal o tej delavski obveznosti strašne stvari. V mestu je urad. ki skrbi, da se
„,	j.	.ne klatijo lenuhi po cesti. Vsi
Zdravnik "dr. Žagar" — tako	i ■	• u *-	-
_ ,	'prebivalci morajo biti registrira-
ni v tem uradu, sicer pridejo in jih aretirajo. To jepomagalo. Hudiču bi se zapisal, samo znova v ječo ne. Hitel sem v "birio truda".
"Koliko let, odkod, kateri stran ki pripadate? Pismen t"
jenih hudodelcih in o hudodelcih! °dšel	2
iz navade ne govorim. Ali tudi f*™	pogledali so me, -
_ ,	.	, i sprejeli. Delal sem v pisarni te-
pn normalnem, poštenem, družbi	, .
. • . -ii	i	den dni, delal sem drugi teden
koristnem človeku je skoraj res;
__, _, i - • j - i- — vse tiho. POveaal sem, da sem
od golega slučaja, od sreče ali j
smole zavisno, ali je ugleden do- j ,t
stojanstvenik ali za vse življenj«
v kraj potisnjen omadeševanec.
Mene je imelo še grdo pri fraku;, , .	, . ,
' dati ničesar, dobitf koncem meseca."
men je ne m menda v Jakin. za sodi sem bil skrit, kar kontrabant >em se hotel peljati in pet žemelj sem imel s sabo. Če sedaj nazaj mislim, sam sebe ne razumem, kaj se mi je tačas godilo v mojih možganih."
mu je menda reklo, ker je za vsako malenkost, m a kar za nahod, ko j predlagal operacijo — je pokimal z glavo in pripomnil "Puberteta!" Potem pa je povedal svoj dogodek: "Sodnik ima prav. O duševno pod vrednotnih proti-dmžabnih elementih, o ro-1
'Hrane še nismo dobili; sploh pa, veste li, še ne vemo, kaj in
kako; za sedaj vam ne moremo
tisoč vragov, še danes me je groza, če se spominjam, v kaki ne varnosti sem bil — vsa moja bodočnost je visela na tankem lasu.... Stvar je, hvala Bogo, cast rana — te paragrafe poznam! — zato jo lahko zdaj pravim.
(Dalje prihodnjič).
BT ROJAKI. HASOCAJTB 8E NA "QLA8 HAJLODA" NAJVEČJI AL0VEH8KI DMXV
JOK .V
Prosil sem, prepričeval, da sem Evropejec, da pri nas ljudje najprej jedo, potem šele delajo — vse zaman.
"Odpustite jne iz službe." "Ne, pri nas to ni dovoljeno. Ce so vas poslali, morate služiti. Pri nas nima jukdo pravice zamenjati shtfbeno mesto." Ptaml sem, #rosil, ^ nslišsli so
me. Odpustili so me iz službe pod pogojem,' da nikomor o
strani ulice, kjer sem stanoval, je stala lesena hiša, prazna, nihče ni stanoval v njej. Vzel sem ponoči sekiro in odšel na delo. — Začel sem podirati hišo. Kmalu .se mi jep ridružil drugi, za njim tretji. "Delali" smo do polnoči in bilo je drv za tri dni. Čez tri dni sem šel zopet. Tu pa mi je iz-podletelo. Prišla je policija, aretirali so me, odpeljali na stražnico.
"£akaj si podiral hišo?"
"Mrzlo je, drv ni."
Sestavili so zapisnik, na častno besedo so me pustili. Zjutraj so poslali požarno društvo, ki je po na drlo hišo do tal. V Magistratski ulici je eno noe izginila dvonadstropna lesena hiša.
Ljudje so začeli gladovati. — Dravne gostilne so zaprli, kupiti ni mogoče ničesar — trgovina je strogo prepovedana — kje tu iskati izhoda? Od lakote ljudje neradi umirajo. Poskusili so z listki, dovoljenji, resolucijami — nič ni pomagalo. Želodec je trmast. Daj mu kruha, listkov in resolucij noče. Ljudstvo je začelo godrnjati. Dovolite trgovino! Sami bomo skrbeli zase, ne potrebujemo države, ki nam ponuja uso papir, kruha pa ne da.
Pomislili so, pomislili in dovolili. Kaj hočeš, Če pa narod noče državnih jedil? Začeli so z uovq gospodarsko politiko. V mestu se je pojavil zopet trg, prebivalstvo je oživelo. Vse hiti na trg. Vsi nosijo — ta Marino, oni odejo, tjet-ji gramofon, četrti kožuh, peti u-ro — jesti je treba. Pripeljali so kmetje, kar jim je pustila država, in menjajo. Denarja nočejo.
"Dvakrat ste nas goljufali, da-?sK ste nam papir, nazadnje pa ste rekli, da to ni denar. Zdaj pa ne bo več tako.'1
Pripeljal je kmet krompirja, korenja in čebule, vse kar mu je pustila " komunija".
"No, kaj, oče, prodajaš t"
"Kakšen prodajaš, ogoljufati hočeš ,kajne? Ne, bratec, zdaj pa nas še ne boš več opeharil s svojimi papir j L Če hočeš menjati, dobro."
"Naj bo, kaj pa hoeeaf
kožuh, letno suknjo, nove Škornje."
"Ne, brate, te robe imam doma že preveč. Ampak poslušaj, ti mestna podgana! Če še gre na to, 'davi mi je dejala Aknlina — kako je že dejala ? Pripelji, Kuzma, I iz mesta tak kovčeg, ki igra, če pritisneš a prstom vanj. Torej če hočeš, mi tak kovčeg. pa ti dam vreio krompirja, pa še čebule bom navrgel."
Gledal je Tomič kmeta od vseh strani, ni vedel kaj to pomeni. Kakšen je ta kovčeg? S prstom pritisneš vanj, pa igra. Dolgo je premišljeval, nazadnje mu je ven dar le prišlo na misel. Klavir —• to je mislila Aknlina. Kaj se hoče ! Šla sta s kmetom na dom, Tomič mu je dal klavir, kmet vre čo krompirja in šla sta vsaksebi.
Trg pa je poln ljudstva. Grigo-rij Timofejevie trguj«* kot je trgoval. Stopil sem k njemu.
"Zdravstvuj, prijatelj, kako se kaj počutiš?"
"Počasi, počasi; trgujem po malem, samo denarja ne morem prešteti. Dajejo kup bankovcev, i prejemaš za stotisoče. prešteti ni časa, v roke zebe. Zvečer neseš na hrbtu vrečo denarja domov, šteješ do dveh, do treh ponoči, i pa če so te ogoljufali za dva, za i tri milijone, še gre. Ponavadi je j več. Bi že šlo samo preveč srditi ! so ti boljševiki. Vznemirjajo člo-; veka. Šestnajstkrat so preiskova-; li v mojem stanovanju, in vedno ponoči, ko otroci spe. Saj veš, častnik, boje se! In vendar je zdaj nekako lažje, odkar so do-| volili trgovino. Trguješ, vsaj za kruh zaslužiš."
Jutro. Grem s službo. Kolena gledajo iz hlač, vojaška suknja je podobna rešetu, na nogah o-gromne "pime" (sibirska posebnost. volnati škornji, ki ne prepuščajo zraka), na glavi oguljena zajčja čepica. Ob poti v urad j državna gostilna. Zaprta. Nad i vrati visi kokoš, prava dvonoga kokoš. Glavo je povesila na levo, jezik ji visi iz kljuna, oči je zati-snila — mrtva. Samomor! Ob stra ni listek. Testament!
Stopil sem bliže.
"Prosim vse sorodnike, znance p in prijatelje, naj me ne sodijo prestrogo. Storila sem samomor. Gospodar je zahteval dnevno eno jajce, država drugo. — i Znesem lahko kvečjemu eno -izhoda ni bilo. Gospodarska poli-] tika sovjetske vlade me je gnala | v smrt. Premoženja nimam, za-j puščam pa kurjemu rodu željo, ! naj nese jajca tako hitro, kot ; boljševiki idejo." — Samomoril-j ka. Posrečena parodija.
Iz skladišča vozijo nekam v mesto moko. Voznik kleči na vre-| či pod predpasnik *i je privezal 1 prazno vrečo, vrečo z moko je prerezal in sipa moko v svojo | vrečo. Lakota, država ne daje — pomaga si sam.
Urad je moderen. Dvajset izurjenih moči bi lahko izvrševalo 1 delo. V uradu jih sedi stotride-, set. Tavajo po mnogoštevilnih so bah, grejejo se pri železnih pe-: čeh, razgovarjpjo se, smejejo — delo jim je deveta briga. Mesečna plača osemdeset tisoč; kg črnega kruha na trgu osem tisoč Brez postranskega zaslužka ne gre. Raztrgani, umazani. Za obleko in perilo je treha milijone, fšef gospodarskega oddelka de-lovec — komunist. Piše slabo, či-
5 EVE ROVA ZDRAVILA VZDR2UJEJ0
ZDRAVJE. V DRUŽINAH.
t * T S
TfucLs
revmatične hitrooiaisafe. če rablfe
SEVERA s
gothARDOL
Z«n«»lji'v! iinimeff
Istofako vporaben je za izvinjenje. ofclilise. za ofrpoelosf iQoliraqfjosf
ta še slabše. Kup aktov leži na njegovi mizi. ogleduje jih. obrača na vse strani.
"Ne gre. Saj sem rekel, da nisem za ta posel. Stroj je moj 20-letni znanec, poznava se dobro. Prišli so — komunist, moraš, v urad na odgovorno mesto. Pa ne gre, sam vidim, da ne gre. Pa tudi država prihaja do spoznanja da čevljar ne more biti šef urada. »Samo prepozno je. Inteligenca je uničena. Preveč smo zahtevali naenkrat — izgubili smo — vse."
Nečloveška usmiljenost.
Stari burgundski zgodovinar je zabeležil nenavaden primer usuii-ljenosti. Za vlade burgiuidskega grofa Mahoa, v začetku 14. stoletja, je nastala velika lakota. ',irof in njegova soproga sta bila zelo usmiljena Ln pomagala sta, kolikor sta le mogla. Grofica je :/.-dala sploh vse kar je imela, tako da je slednjič ostala še sama brez hrane. Glad pa je razsajal še nadalje. V tej sili se je odločila k strašnemu koraku: v eno hišo je dala zapreti na stotine lačnih reveže v. Ko so reveži ponoči spali., je ukazala, naj hišo zažgo. Nc rden reveže v ni ušel plamenom Zgodovinar dodaj.i, da ^e grofici sicer obupno joJcala, 'i je tudi prepričana o edini pomoči, ki jo je mogla nuditi revežem. Xa vsak način je bilo s to pomočjo revežem mililo slabo pomagano
Kad b: izvedel za JOSIPA ZALAR podom a če Mil'.lin iz Otov, Sveti Vid pri Cerknici Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali če pa =a«u čita te vrstice, naj se mi oglasi. '— Jolnf Štrukel, Box &J7, Davis, W. Va.
Jej te in shvgšajte
To je stara fraza, obrnjena narobe, toda. moderne metode za. odpravo maSOobe ao omogočile ta izrek.
Oe »te preveč debeli ter se nočete telesno vežbatl; če radi jeste, pa kljub temu hočete shujšati za par funtov, storite to: pojdite k svojemu lekarnarju (ali pa pišite na Marmola. Company, 4612 Woodward Ave., Detroit. Mich.) ter mu dajte (ali pošljite) en dolar. Za to zmerno svoto vam bo lekarnar pokazal pot. da se izpolne vaša žeija po lepi sloki, suhi postavi. Dal vam bo zavoj Marmola Predpisanih Tablet (Marmola Prescription Tablets) sestavljenih po Marmola Predpisu. Eno morate vzeti po vsaki jedi in pred počitkom, da boste pričeli izgubljati maščobo stalno in lahko. Potem se zdravite do zaieljive teže. Marmola Predpis-ne Tablete rM&rmola Prescription Tablets so neškodljive ter dobre za splošno zdravje Nt vam treba stradanja in vežbanja-Jej te kar se vam ljubi, vežbajo naj se atleti, toda vzemite malo tableto s zaupanjem. Brez dvoma bo preobilo meno hitro Izginilo, vi boste pa ostali svoj naraven Jaz. lepo pokrit s trdim mešam in slokl-mi mišicami.
DR. LORENZ
642 Pena Ave., PITTSBURGH, PA.
mini «U>V«nKO tovowii ZOHAVNUB ineimlin moških bolezni. aftroka Jm sdravtjMj* •kutaHi In kronKnlh boMmL Jam te tar Imam iM»ji V «Mh Masnih
ZA VAS POLAR
uro. zlatnina, Calnnifcla «m svNnate imUvq, raoaMJa, trga«ca Slovenes, kateri i te nikdar
Conemaugh, Pa.]
k
Najbolj poučna slovenska knjiga, kar jih je izšlo letos v Ameriki
Slovensko Amerikan-ski Koledar
Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta, vsebuje 192 strani s 43 umetniškimi slikami.
Vv*• e	| lev*
večji in boljši opremi za isto ceno.
Kratek pregled vsebine:
Večni koledar; Frank Oklešen: Slovenska sreča; Anton Terbo-vec: Na skrajnem zapadu; De-portacija, usoda slovenske družine v St. Louisu; Princezinja; Iz zgodovine Williamson okraja ; Nepremagljivi Gavrizankar; Matija Pogorele: Msgr. Jos. E. Buhu v spomin; Pozabljena mesta; Dr. Aleksander Graham Bell; Leap Prog; O jugoslovanskem kralju in kraljici; Kdaj je bilo dobro na svetu?; Premolar-ska stavka; Dr. Jos. V. Gr&hek: Zdravstvo; Razne zanimivosti; Najbolj okruti ljudje; Pavico-ljubna botra; Dr. Walter Rathe-nau; Kako zavarovati se pred strelo; Luč, barva in razpoloženje; Ali ribe slišijo; Kako postanejo vojne; Ali izhajajo človeška plemena od enega plemena? ; Kitajska civilizacija; Vera v pravdanih časih; Človek v ara vi; Kdaj bo svet res dober?; Stoletnica vlaka r Mirni Arko: Iz moje zbirke; Podgane; Borba proti moskitom; Inteligenca slonov; Smrt Michaela Collinsa ; Problemi tehnike ; Smrt Karola Habsburškega; Onesveščenje; Ustroj sovjetske federativne republike; Svet se le naveličal kraljev; Baznotero sti; Kosmične megle; Izpremi njajoče se in nove zvezde; Ali ženske res ljubijo mir?: Tvorni-ca; Za smeh in kratek čas.
Glede zanimivih razprav, pripovesti in poučnih član kov presega vse dosedanje.
Cena s poštnino samo
40c.
Za Jugoslavijo je ista cena.
Izrežite ta kupon, prideni-te pokritje v znamkah ali Money Order, ter pošljite nam.
Ut «0
JtA
etf i
> o
®co
- CJ
cr>
eO
& s	-0&-S cs
Zi	
ofc	>s
3 n S Ti tJ A« C o iS	& o O
03 O	*C
sss	
o : 2 • cj
•V*-
c-JS ._ o o M
J4__
S
r.
s i
•C t-
w CJ
i I
JO ■
o O
t- JA
C, x
ce =5
Pošljite kupon še danes«
. . i. li! - ' ■

_______
____ _»_
r.LAS WROTOL 2S. OKT 1922.
KAPITAN BLOOD
NJEGOVA ODISEJA.
Spisal Rafael Sabatint
Za "Glas Naroda" preval G. P.
33	(Nadaljevanje.)
—	Jutri zjutraj bomo tam. — je odvrnil sh-dnji z mirnim in prepričevalnim glasom.
—	Pri vseh svetnikih božjih, pri vas Špancih je vedno "jutri zjutraj". Ta jutri zjutraj pa nikdar ne pride, prijatelj moj.
—	Ta jutri zjutraj pa bo prišel, bodite uverjeni. Lahko vsta-nete še tako zgodaj in videli boste deželo pred seboj, Don Pedro.
Kapitan Blood je zadovoljen odšel ter se napotil k Jeremiji Pittu, svojemu paeijentu, kojega zdravstvenemu stanju se je moral Don Diego zahvaliti za priliko, da ostane živ. V zadnjih štiri in dvajsetih urah je mrzlica zapustila bolnika in rane na hrbtu so se pričele celiti na zadovoljiv način. Okreval je že toliko, da se je pričel pritoževati nad svojo ječo ter vročino in zaduhlostjo v kabini. Kapitan Blood mu je vsled tega dovolil kratek izprehod na krovu, kamor je prišel Pitt ob roki kapitana v trenutku, ko je izginjala zadnja dnevna luč.
Sedeč na kupu vrvi je mladič iz Somersetshira hvaležno vdihaval sveži nočni zrak ter izjavil, da mu daje novih moči. Nato pa so splavale njegove oči z inštinktom mornarja proti nebeškemu svodu, kjer je že migljalo mirijade zlatih lučic. Nekaj časa je površno in nepazno motril ta zvezdnati obod. Naenkrat pa je bila vzbujena njegova pozornost. Ozrl se je naokrog ter proti kapitanu Bloodu, ki je stal poleg njega.
—	Ali se kaj razumeš na astronomijo, Peter T — ga je vprašal.
—	Astronomijo? Pri moji veri, ne mogel bi ti povedati razlike med ozvezdjem Oriona ter pasom Venere.
—	Mislim, da je tudi cela ostala posadka tAko nevedna v tem oziru kot ti.
—	Bolj lepo bi bilo od tebe domnevati, da je njih nevednost ie večja kot pa je moja.
Jeremija je pokazal na neko zvezdo na nebu ter rekel:
•— To je polarna ali severna zvezda.
—	Ali res? Čudim se. kako si jo mogel zaslediti med drugimi.
—	Položaj te zvezde pa pomenja, da jadramo proti severu ali proti severo-zapadu.
—	Kako to? — je vprašal kapitan Blood.
—	Ti si mi povedal, kaj ne, da smo prHLIi zapadno od arhipela-ga m«*d otokoma Tobago in Grenaga in da smo namenjeni proti Curacao. <**e bi bili sedaj namenjeni v to smer, bi morali imeti severno zvezdo za hrbtom.	.
Mr. Blood se je takoj otresel svoje sanjavosti in zamišljeno-ati. Lotil se ga je sum in ravno kot je hotel govoriti, ko so se vrata krmarjcve kočiee odprla in takoj nato zapet zaprla. Kmalu je bilo čuti korake. Bližal se je Don Diego. Prsti kapitana Blooda so na značilen način stisnili rame Pitta. Nato pa je poklical Don Diega ter pričel govoriti z njim v angleškem jeziku kot je postala njegova navada, če so bili navzoči drugi.
Ali hočete uravnati majhen spor za naju dva, Don Diegof — je vprašal prostodušno. — Jaz in Mr. Pitt se prerekava, katera je severna zvezda.
—	Tako? — Glas Spanca je bil brezbrižen. Človek bi skoro lahko domneval, da tiči za njim nekaj porogljivega smeha. Vzrok tega je pojasnil njegflv naslednji stavek: — Ali mi niste povedali, da je Mr. Pitt vaš navigator?
—	Ker nimam boljšega, — se je smejal kapitan dobrodušno, a obenem zaničljivo. — Jaz sem pripravljen staviti sto zlatnikov, da je onale tarn severna zvezda. — Pri tem je iztegnil roko ter pokazal na m*bu zvezdo, ki je stala na nasprotni strani. Pozneje je povedal Pittu, da bi v istem trenutku prebodel Don Diega z mečem, če bi mu pritrdil. Špancu pa ni niti prišlo na misel, da bi storil kaj takega. Povsem odkrito je celo kazal svoje preziranje.
—	Vaša samozavest je posledica nevednosti, Don Pedro in vsled tega ste izgubili. Severna zvezda je onale tam. — Pokazal jo je.
—	Ali ste uverjeni o tem?
Moj dragi Don Pedro! — Glas Španca je kazal porogljivo veselost. — Kako bi se mogel motiti? Ali nimamo razventega tudi kompasa? Pojdite z menoj v hišico in videli boste, v katero smer jadramo.
Ta skrajna odkritosrčnost in lahko način človeka, ki nima nobenega vzroka, da bi kaj skrival, sta takoj razpršila dvom, ki se je tako nenadno pojavil v duhu kapitana Blooda. Pitta pa je bilo težje zadovoljiti.
—	V takem slučaju, Don Diego, nam morate povedati, zakaj jadramo v to smer, če smo namenjeni proti Curacao?
Tudi v tem slučaju se ni Don Diego niti malo obotavljal.
—	1'pravočeni ste vprašati me, — je rekel ter vzdihnil. — Upal sem, da ne bo tega nikdo opazil. Bil sem brezbrižen, strašno brezbrižen. Zanemarjal sem opazovanja. Pri meni je vedno tako. Preveč gotov sem. Preveč se zanašam na slepo srečo. Danes pa sem konečno vzel kvadrant v roke ter našel, da smo zašli za cele pol stopinje proti jugu in da leži Curacao skoro severno od nas. To je tudi vzrok zakasnenja. Jutri zjutraj pa bomo tam.
To j>ojasnilo, popolnoma zadovoljivo in objavljeno na neprisiljen način, ni pustilo prostora za noben nadaljni dvom. da se je Don Diego izneveril svoji častni besedi. Ko je nato Don Diego zopet odšel, je priznal kapitan Blood Pittu, da je bila absurdno sumičiti ga. Naj je tak ali tak. pokazal je svojo kakovost, ko je izjavil, da je rajše pripravljen umreti kot pa lotiti se kakega podjetja, ki bi škodovalo njegovi časni ali njegovi debeli.
Ker je bil novinec v morjih španske Main ter ni poznal načinov pustolovcev, ki so jadrali po teh morjih, je gojil kapitan Blood Še vedno iluzije. Naslednja jutranja zora pa jih je razpršila na korenit način in za .vedno.
Ko je prišel na krov »e predno je izšlo solnee, je zapazil pred seboj deželo, prav kot mu je bil Španec obljubil tekom prejšnjega večera. Ležala je nekako deset milj proč in dolga črta obali je polnila obzorje proti iztoku in zapadu.; Masiven promotorij pa je segal globoko v morje naravnost pred njimi. Ko je zrl na to zemljo, se mu je zmračilo lice. Ni domnevaj, da je Curacy tako obsežen. Celi breg j« imel bolj značaj celine 'kot pa otoka.
Na levi strani pa je konečno zagledal veliko ladjo, ki je bila oddaljena od njegove tri ali štiri milje ter prav tako velika, če ne 6e večja kot Cineo Llagas. Ko jo je tako opazoval, je izpremenila •vojo smer ter prihajala naravnost proti njim.
Ducat njegovih tovarišev se je nahajal tedaj na sprednjem delu ladjerjZrli so poželjivo proti kopnini in njih smeh je segal prav do Petra Blooda na drugi strani ladje.
a***

Odpravljenje zločinskega nagona.
Iz Leavenwortha. Kansas, poročajo : — Srepo žroča, suhih oči zrei z okna svojega doma v ne posredni bližini sivih zidov zvezne kaznilnice, v kateri je zaprt njen mož. Rov Gardner, drzen železniški ropar. Mrs. Dolly Gardner ter pričakuje z veliko nestrpnostjo trenuteka. ko bo dal generalni pravdnik Daughertv dovoljenje, da operirajo njenega moža na možganih. Verna žena pravi, da hoče ostati tukaj tako dolgo kot le mogoče, kajti misel, da se nahaja v njegovi neposredni bližini, je skrajno tolažilna za njo.
Mrs. Gardner je prepričana, <~ se bo njen mož reformiral in da si bo kmalu pridobil nazaj svoje državljanstvo v slučaju, da ga bodo operirali na možganih ter s tem odpravili pritisk na njegove možgane. Ona izjavlja, da je še6t špecijalistov preiskalo Boy Gard-nerja ter da je slehrni teh izjavil, da ga je mogoče ozdraviti potom operacije ter mu s tem enkrat za vselej vzeti poželjenje, da izvršuje rope na vlakih. Na drugi strani pa je dr. Yohe, jetniški zdravnik v Leavemvortliu, v svojem poročilu na general, pravdni-ka Daughertvja izjavil, da bi po njegovem mnenju operacija ne odpravila Gardnerjevega nagne-nja do banditstva.
—	Roy se je ponesrečil leta 1908, ko je delal v Copper Queen Copper Mine v Bisbee, Arizona, — je pojasnila Mrs. Gardner. — Do onega časa ni nikdar izvršil nobenega zločina. Eo se je ponesrečil. mn je počila lobanja na vee mestih.
—	Kmalu nato pa je pričel svojo zločinsko karijero. Vsak dan je postajal hujši, a s tem mislim le, da je postajal bolj drzen. V vsem tem času ni Roy nikdar ubil nobenega človeka.
—	Imam slike z X-žarki, ki ka žejo, da pritiska kos kosti, približno eno osminko dolg, na možgane Rova. Te slike bom vzela s seboj v Washington, če bodo zavrnili mojo prošnjo za opera cijo. Če treba, se bom osebno o-brnila na predsednika Hard in ga za dovoljenje, da izvedejo opt racijo nad mojim Royem.
—	Roy hoče biti ozdravljen ter je privolil v operacijo, čeprav misli, da pomenja ta operacij* za njega smrt. On postaja star. Na njegovi glavi sem zapazila več sivih las, ko sem ga obiskala v jetnišnici. Če ga bodo obdržali tam v njegovem sedanjem stanju, bo ali umrl ali* pa brezupno zblaznel.
Gardner je star osem in trideset let. Njegov oče in sestra živita v Oklahoma City. Številni njegovi sorodniki izjavljajo, da je bil eden najboljših ljudi, kai so jih poznali, do one nesreče v rovu. V svojih mladih letih je obiskoval coloradsko vseučilišče.
--4—
Sporazum med Nemčijo in Jugoslavijo.
Jugoslovanska produkcija
Rada bi izvedela za svojega brata MIHAELA LOVKKNČlC, nodo-niače Kušov iz Dolnjega Zemo-
Berlinska gospodarska revija I
"Der Wiederaufbau" prinaša izpod peresa Kurt Stahla simpatič-
na pri Ilirski Bistrici. Prosim, če kdo ve, da mi javi njegov naslov. ali naj se pa sam oglasi. — Ivana Vrh, Dolnji Zemon št. 87, pošta Ilirska Bistrica. Venecia Ciulia. It a lv.
i.
Po poročilu 1 * Berliner Tageblat-ta" iz Beograda je med jugoslovanskim ministrstvom saobrača-ja in zastopnikom nemške industrijske zveze dosežen sporazum, da bo Nemčija dobavila za celokupno svoto, ki je določena Jugoslaviji iz reparacijskega fonda prihodnjih let, ministrstvu sa-obračaja osebne in tovorne vozove za normalno in ozkotirne železnice. Zapisnik o tem sporazumu je bil podpisan dne 2. oktobra.

TvonSka Ml*"v- nf. t pat. ur. 2dx. dz. &
Prijatelj v Potrebi
no pisan članek o naši gozdni kulturi in o nasi lesni industriji, is katerega naj navedefcno sledeča mesta:
Koliko j. bog4stTo jn»o»loT»B- PAIN-EXPELLER
skih gozdov, je razvidno iz sledeče statistike: Dalmacija nima goz dov. Isto velja za skalovito Hercegovino. Najvišje gozdove v Jugoslaviji poseduje Bosna. Gozdovi v Bosni zavzemajo 7,500.700 ha pofriine. Gozdni kompleksi S 0tS vatski in Slavoniji zavzemajo 336.434 ha hrastovega »ozda, dalje 1,019.842 ha bukovega gozda in 174.166 ha iglastega drevja. V Sloveniji je 902.202 ha gozda, v Dalmaciji 380.8S4 ha in v Stari in Novi Srbiji okrog 3,000.000 ha. — Za Nemčijo je lesna produkcija Jugoslavije izredne važnosti
Izvoz lesa in lesnih produktov
v	letu 1921. se ceni na 209.1 mi-ljonov dinarjev nasproti 907.4 milijonom'dinarjev v letu 1920. — Dobri poznavalci jugoslovanske lesne industrije menijo, da bi bilo mogoče izvoziti letno iz Jugoslavije za 1,600.000 do 1,700.000 kubičnih metrov lesa, kar bi odgovarjalo proti vrednosti 900 milijonov dinarjev. Nadalje bi se lahko izvozilo letno za 150 milijonov dinarjev tanina in za 150 do 300 milijonov dinarjev hrastovih in bukovih pragov, kakor tudi drva za kurjavo. Posebno ži- - - -
HŽS2 prXolu	želM- Glede izplačil #
Sama država razpolaga s 3,162. v ameriških 700 ha gozda. Drugi del gozda je sledeče razdeljen: občine imajo' 1.675.000 ha gozda, cerkvene občine in samostani 479.000 ha in zasebniki 2,184.000 ha. — Goado-
vi	pomenijo največji aktivum v
Parla, Ha.Tr«.
a novembra:
America. Genova. 4. novembra:
(26-28—10) iotympir, Cher bo ar*: Laplanr. Cherbourg; ----Oropeaa. Hamburg; Prea 'Fillmore. Br«-
Ca bolezni In bolečine
7. novembra:
Mauretanla, Cherbourg.
ft. novembra:
Prance, Havre; Amerca, Bremen. 9. novembra:
Chicago. Havre: Mongolia. Hamburg.
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A
Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani ISP Cena s poštnino 92.—
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
11 novembra:
Homeric, Cherbourg; Argentina. Trat.
14.	novembra-Aquitania, Cherbourg.
15.	novembra: Colombo. Genova.
16.	novembra: Minekahda. Hamburg.
18. novembra:
La Savoie. Havre.
21.	novembra:
Bere n gar la. Cherbourg.	.
22.	novembra:	£ Paris. Havre.
23.	novembra:
Rochambeau. Havre.
25. novembra:
Maj ear. c, Cherbourg; Scythla. Dubrovnik in Trst.
28.	novembra:
Georg Washington. Bremen.
29.	novembra:
Saxonla. Cherbourg; France, Havre. 2. decembra: Olympic, Cherbourg.
4.	decembra:
Aquitania. Cherbourg.
5.	decembra:	..j
President Wilson, Trst.
6.	decembra:	*
Tuscania. Dubrovnik In Trst.
T. decembra:
La Lorraine. Havre: Conte Rosao, Ce-

KATAR MEHURJA
MOŠKI! Zaščitile
rmi wmm *-—-itn ij
▼•dne uporabUajta
HiiHio KM) FiucmIm Pr**račcaj« Tuba SSe. Kit <4'a) SI Vsi lekarnarji ali Sa»-Y-Ki«C« £2 Bees man St.. (lew York
dolarjih!
F« novi odredbi rinanftneoa minister
atva v Juaeataviji Je Dankam tam Mda
prepovedano izplačevanje čekov ali drt
fl.h nakazil * tujih valutah. A ko ton joiljete denar v arterlkanski veljavi, be
, -	v	-T... , dial potom teka ali nakazila. ya ban«,
državnem premoženju. Njihova v juooeiavlji ne ame izplavati v do
realna vrednost se ceni na tiO mi-1	J",	Kt*ftaju *
... ,	doma« valuti, to Je v kronah oziroma
lijard dinarjev.	dinarjih
H sreči ae J*	pri m stavi ome
njene odredbe vpoitevala potrsba iz terjencev v toliko, da zamoremo za st-s-| ke. ki Imajo potovati v Atnerftte, «vr titl Se vedno Izplačila v ameriftklh do larjih, vendar pa nakazilo ne sme pretepati zneska I2S0.— za vsakega poaa nežnega potnika. Do te svete pa lahk< ■zplaftamo pol Ju tons zneske. AmeritRl de-Aquita- nar ae Izplača le proti predložitvi potne ga Mata v uradu Jadranske banke t Ljubljani ali Zaprebu
V AVSTRIJI. ITAUJ4 In SiASEOE NEM OZEMLJU pa !e vedno lahko bre» ovir izvriujemo Izplačila v amsrlftkJh d*» ter j
Na nakaznici ali naročllnem listu na. bo vidno označeno, da ae Ima Isvrilt izplačilo v emeHiklh dolar|ih.
Poleg zneska, ki na I ae Izplača v ame rlikem denarju, ae nem mera poalet
JUGOSLOVANI SE SELIJO PROTI ZAPADU.
Parnik Cunard erte nia" je pri vedel iz raznih delov Jugoslavije 150 potnikov, in skoraj vsi so se odpravili proti zapadu, da se lotijo poljedelstva. Večina njih je mladih. Vsi streme po boljši bodočnosti.
*	' riaau
Neki zapadni farmar, ki se je ^ M poitnlno ln druge stroil^ kako.
vozil v prvem razredu, je preži- • ^^ f _ ^ „ ^^ vel eno popoldne v tretjem razre-! «a izplačila od s 10.— do • so,— pr du. Pri odhodu je rekel stewardu J ^"poTUnt. "Id^i'.0
tretjega razreda Cowanu:	po S 2.— od sto.
; Oenar nam Je Poelatl najbolje po Do — Takih ljudi »bi si želel na za- -noetic Money Order aft pa New
padu. Upam, da ima njihova de- j	_ _ _
žela dovoljno kvoto, da jih bo Frmnk Sakser State Rank
. . .	, , ' , .	Cr-tlsndt St.	New York. N. V.
lahko veliko dospelo. Zdravi so
in močni. Takih ljudi nam manj-!---—
ka na zapadu. Trem družinam sem dal svoj naslov. Ce se oglase pri meni, bodo vsi dobili delo.
Eflllko producirajo v Nemčiji novČanic.
Nemška državna banka tiska dnevno za tri miljarde novčanic. Na pomoč je morala vzeti tudi privatne tiskarne. Od 15. oktobra dalje hoče izdajati dnevno za 7 mil jar d novčanic.
Brezplačno.
mm knjižit*
"NOVA POSTAVA"
delavce w ■ylvamljl
SLOVENIC PUBLISHING New York, N. T.
Šestkrat se je oženil v osmih mesecih.
Ta rekord je dosegel neki londonski postopač. Zagovarjal se je tako-le: Nekoč me je srečal na u-liei neznanec, ki me je vprašal, če se Ločeni poročiti. Vprašal sem sa, kaj dobim za to. Necsnanec mi
je rekel, da 20 sterlingov. Ka to sera takoj pristal m se oženil. In to se je ponovilo še šestkrat v osmih meseeih. Postopač je izjavil, da nc-bene svojih žen niti videl ni m-da sploh se nikoli ni obe e v al k ženo. Policija išče žene. ki ao potrebovale skoraj vsled prepovedane ljubezni može; da si ohranijo dobro imet Tudi morila !
Praktični Računarj
Ptiročna žepna knjižica, U ima tm kar Je t kupčiji potrebno, fte natančno izračun jeno, kakor tudi m iiračunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
SLOVENK* PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York
Združenih držav so v vaši službi
VELIKO brodovje ladij, ki bo last vlade Združenih Držav ter jim upravljajo Uuited States Lines, vam je sedaj na razpolago. Ladje plujejo po morju med New Yorkom in staro domovino.
Na teh ladjah so prostori tretjega razreda veliki, udobni, dobro zračeni in čisti. Kabine eo sa 2, 4 ali aa 6 oseb z dobro posteljo za vsako osebo.
Hrana je najbolj&e kakovosti, dobro kuhana. Vsaki želji potnikov tretjega razreda je skrbno in uljudno ustreženo
Tam so velike kadilnice, čitalnice ter razne druge ugodnosti, ki ponavadi niso vključene v tretji razred.
Ta dobra služba vam je odprta. Tpofljite spodnji listek, da boste dobili brezplačno knjigo, tiskano v vašem rodnem jeziku. To vam bo čisto razodelo t« čudovite ladje. Pišite danes.
PREDPLAČILA.
Ce ielite dobiti svoje sorodnike in prijatelje is stare domovine kupite za nje vožnje listke pri UNITED STATES LINES. S tem jim zagotovita dobro postrežbo, udobnost in potovali bodo pod zaščito AMERIŠKE ZASTAVE.
Pilite sa knjižico.
PlMts dames sa vse in-
femadje. Isrejte Tie ■lede krasnih Amerl-&1* ladij sa Evropo. Pofljite spodnji listek
INFORMACIJSKA IZKAZNICA U. S. Shtppln« Board Passenger Dept. 557K6 42 Broadway, New York City.
Proston, poBljlts ml brsa TssJts ob resnosti amerl&ko vladno knjittco. ▼ kateri so dsjstva rl*d* potovanja ter informacije glede ameriftklh vladnih ladij za. Evropo ln predplaAane votnjs listke
lfoje Ime ............................
UUea all R. 7. D.....................
. Mesto ............
DrUvm
^-- J
Za pojasnila fllede odplutja In prostorov naslovltei
United States Lines
Moors and McCormack. Inc., Rooeevelt Steamship Co.. Ino. 45 Broadway.	New York City
110 So. Dearborn Street, Chicago. IU. 82 State Street,	Boston. Mass.
Upravitelji
U. S. SHIPPING BOARD
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim namt-nikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. ANTON SmClČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slovenic PubHshinsr Co
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v £agrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240.
V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske y ameriških dolarjih.	r * Ako kaj ne razumete, pišite nam, da Vam pojasnimo.
Frank flakier Stat Bank, •S Cortlandt ftk, Hew York, *. Y.
ZNANI PARNI KI. INBORN E UQOONOSTI Ne ftn«
tejto brezpotrebnlh etrotkov ln ■nude.
ARGENTINA ... 11. novembra. PRES. WILSON 5. dec.; 27 Jan.
Vnaprej plačane karte za eorodnlke aH prijatelje se lahko preekrbl pri blttnjl parobrodnl eflsntur! ali pri
PHELF8 BROS. 4
Generalni Asentl
00,
2 WEST STREET
NCW YORK
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
• Naročnikom Glasa Naroda v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. JOHN FABIAN,
kateri je pooblaščen nabirati na-roenino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mngoee naklonjeni.
Slovenic Publishing Co.

Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
pišite nam prej-za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno.
FRANK SAKSER STATE BANK, 88 Cortlandt St., New York, N. Y.
i
—__


Ktor'.n-.-J'.'