224. Številka. Trst, v soboto 12. novembra 1S9S. Tečaj XXIII. „EdlBOlt" izhaja dvakrat nit dan. ra/.im nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer nI) 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob J*. uri zjutraj. Namrniznafin : Obe izdanji na leto . . . gld. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine «e uprava ne ozira. _ Na drobno ae prodajajo v Trstu zjut-ranje itevilke po 3 nvč. večerne Številke || po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon St?. 870. 4 nvč. V edinosti Je tiuič! M Udajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Natisnila Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dlllli\| Ji. V današnji seji proračunskega odseka je poročevalec Pientak predložil načrt podod-seka »i uravnavi plač državnih slug. Pričela se je takoj speeijulna razprava. DllliaJ 11. Pododsek za carinsko i rt trgovinsko zvezo je sprejel člen 14., tičoči se jednakosti državljanov obeli polovie v trgovinskem in obrtnij-skeni prometu, brez spremembe, v smislu vladine predloge. Na to ne je pričelo posvetovanje člena 15. o krošnjarstvu. Dunaj 11. (Proračunski otlsek.) V razpravi o zakonu o plačah državnih slug je rekel finančni minister dr. Kaizl med drugim, da mu leži vprašanje o zboljšanju položaja diurnistov zelo na srcu. On da namerava ukreniti naredbe, da se zboljša stanje istih. Ravno tako je treba zboljšati položaj pomožnih slug in napraviti oskrb za starost in invalidnost. — Specijalna debata se bodo nadaljevala jutri. Vlinaj 11. »Politisehe Correspondenz« poroča, da je prenehal tifus na učni ladiji »Sclnvar-zenberg« v Šibeniku. Od 17. oktobra ni zbolel nikdo več na tej epidemiji. Vsi slučaji bolezni so bili lahke nravi. Dlllinj 11. Vsi členi kuratorija avstrijskega muzeja [za umetnost in industrijo so sklenili, da odložijo tudi oni svoja Jčastna mesta, ker je odložil protektorat nadvojvoda Kainer. Budimpešta 11. (Zbornica poslancev.) Kose je preložila razprava o dnevnem redu, je minister-ski predsednik baron Banfty odgovoril na interpelacijo Košuta, radi Hentzijevega spomenika. Rekel je, da se je vse, kar se je odredilo glede Eli-zabetinega kakor glede Hentzijevega spomenika, zgodilo na željo cesarjevo in da je neprimerno, podtikati temu vprašanju politično motive. Ta odgovor je vzela zbornica na znanje, opozicija je glasovala proti. Praga 11. Danes in včeraj so bile na. konjskem trgu demostracije. Policija je razgnala množice in zaprla nekaj oseb. Pražki občinski svdt je sklenil, da izda razglasilo, s katerim poziva meščane, naj zabranijo, da se kali mir z demonstracijami in s tem spravlja mesto na slab glas. Petrograd 11. Listi omenjajo vznemirljivim tonom govor lorda Salisburyja. »Novoje Vremja« pišejo, da ta govor nikakor ne prežene vznemirjenja, katero je povzročilo oboroževanje Anglije. Akoravno govor na videz ni izzivajoč, vender pokazuje namene, katere zamore angležka vlada izvršiti v škodo najvitalnejim interesom sosednjih vlastij, osobito Rusije. Pariz 11. »Agencc Havas« poroča iz Madrida : Kraljica-regentinja odpošlje jednega dvornega dostojanstvenika s lastnoročnim pismom v Kartageno, ^s katerim povabi nemško cesarsko dvojico v Madrid. Kini 11. »Italie« piše, da je izmišljena trditev, da je vojaški atašč na italijanskem poslaniš-stvu v Parizu, Panizzardi, italijanski vladi v šifrirani depeši dokazal krivdo l)reyfusovo. Baalbek 11. Danes o G. uri zvečer dospe nemška dvojica v Beirut in se poda na krov la-dije »Hohenzolleru«, ki odpluje jutri o G uri. Schfltteiiliofeii 11. V Filrthovi tovarni za žeplenke gori že od 4. ure in pol. Ogenj je nastal v sušilnem oddelku. Mizama in strugama, kakor tudi veliko dragocenih delov strojev, so uničeni. Več sto delavcev jc za sedaj brez dela in zaslužka. Mera je polna! YT zadnji številki »Učiteljskega tovariša« je čitati: »V prvi vrsti bi moralo v boju učiteljstva za vsakdanji kruh stati ob strani slovensko časopisje ter poučevati preprosti narod o važnosti šolstva in učiteljskega stanu za vsak narod in posebe so za slovenski narod. Tako je delalo slovensko Časopisje ljubljansko lansko leto, ko je kranjsko uči-teljstvo prosilo za izboljšanje gmotnega stanja. Žal, da p r i m o r s k o č a s o p i s j c g 1 e d 6 n a i z b o 1 j-šanje učiteljskih plač v Primorju ne izvršuje le svoje naloge, ampak še eelo nasprotuje opravičenim učiteljskim prošnjam.« Že smo hoteli poseči po loparju — ali ne! Kdor vedoma piše in opetuje neresnico, ta se jo že sodil sam. Torej mirno kri. Ne obračamo bc do onih, ki so v ljubljanskih listih sedaj zapričeli gonjo proti novinstvu na Primorskem, onemu novinstvu, ki ob najtežavnejih okolnostih, in žrtvami, o kakoršujjih se niti ne sanjajonim, ki nnssedaj obsipljejo svojimi — dobrimi sveti in ukori, vrši svojo dolžnost v sedanji veliki borbi, katere vspeh bode bržčas odločilen za ek-zistenco naroda ob tej južni periferiji domovine ; ampak obračamo se do vseh onili, ki čitajo naš list pozorno 'n primerno množino objektivnosti: povedo naj vsemu svetu le jedno snmo besedo, s katero smo nasprotovali opravičenim učiteljskim prošnjam ?! Ali smo kaj tacega zagrešili s tem, da kažemo na jedino pravo pot, po kateri morejo priti učitelji do spolnenja njih zahtev ?! Ali se učitelji čutijo oškodovane s tem, da smo se zavzeli za može, ki so bili napadeni od učiteljske strani, dasi nimajo na sebi ni sence krivde na tem, da še danes niso uslišane opravičene prošnje učiteljev?! Mar meni uredništvo »Učit. Tovariš-u«, da je krivo obdolženje postalo resnica, ako smo je ponovili par krati ? Ali pa se se jc tudi njemu omililo tisto ne baš častno pravilo: Audacter calumniarc semper aliquid haeret?! Pa dosti bodi o tem. Saj gre tu samo za nas. In kaj smo mi poleg veličine stvari, v kateri se mora tako rekoč zgubljati vsakdo, ki pošteno misli se sveto stvarjo domovine?! Posumičnik in tudi posamična novina mora neizprosno v ozadje, ko stopa v ospredje narodna stvar! Zato nočemo govoriti dalje v svojo obrambo. Pred onim, ki je dobre volje, da sodi stvari kakor so, smo že itak opravičeni po dejstvih, ki leže v našem listu, po svojem skozi in skozi lojalnem postopanju in po poznanih — Bog nam je priča! — najboljih inteu-tencijah svojih za naše učiteljstvo. Pred onimi pa, ki nas hote obsoditi po vsej sili in ki so vprizo-rili gonjo proti nam, bila bi zastonj vsaka beseda opravičevanja. Sedaj bi lahko zaključili. Ali v isti številki »Učiteljskega tovariša«, tam od zadej, je tudi kratka notica, ki ni naperjena proti nam, ampak, ki svojim strupom sega više, najviše. Ne, nismo rekli prav, kajti v tej notici se nam je predstavil Herostrat, ki je posegel nizko jel izpodkovati temelj narodni disciplini, ta pogoj vsacemu vspeh u. Notica slove: »Istrsko učiteljstvo jc zborovalo dne 2. t. m. v Trstu in goriško učiteljstvo pa dne t. m. v (jorFaji*JSu. (budnem redu obeh zborovanj je bilo izbi>ljšufl§JJplac. Goriško učiteljstvo se je pokazalo samozavestno in odločno v boju za kruh, istrsko učiteljstvo postopa pa bolj bojazljivo in obzirno pred svojimi „gospodarji". Ponižnost je sicer prav lepa čednost, vendar v tem slučaju, ko gre za najpotrebnejši vsakdanji kruh, ni na mestu. Saj nas uči izkušnja, da pohlevne in ponižne učiteljske prošnje poslance in navadno ne segajo <1 o srca.« A kaj so storili vendar istrski učitelji na svojem shodu v Trstu, da so si nakopali srd onega, ki jih krega in — ščuva v ravnokar navedeni notici?! Z čim so zaslužili, da jih dolži »bojazljivosti« hlapčevske pred »gospodarji«?! Torej učitelji se niti spomenicami ne smejo obračati do svojih poslancev, do zastopnikov naroda?! Učitclj-do-pisnik je povdarjal pred par dnevi v tem listu, da istrski učitelji dosedaj niso še predložili nikuke spomenice svojim poslancem. To jc bilo gotovo zamuda, glede katere je zahtevala življeuska korist učiteljev samih, da se popravi in to hitro ! Kajti ako zahtevamo česa od koga, mu moramo vendar razložiti svoje stanje. Človek 1 >i menil torej, da so istrski učitelji pogodili kar najbolje, ko so sklenili, da popolne, kar je bilo zamujenega, ter da se s tem niso ponižali nimalo in pred nikomur, najmanje pa pred poslanci samimi. In za to svoje ne le korektno, ampak tudi dostojno postopanje so dobili plačilo v »Tovarišu« očitaujem, da so bojazljivi pred svojimi »gospodarji«. Slovenski deželni poslanci — gospodarji v Istri! Saj bi se človek smejal, ako bi ne bilo tako neizrečeno žalostno, in ako ne bi bil uverjen, da je tu izključena možnost nepoznanja razmer in da tu deluje zli namen! Kajti mi si ne moremo misliti dandanes izobraženega Slovenca, ki ne bi vedel, Lkaki »gospodarji« so siromaki slovenski^ in hrvatski poslanci v Istri! To je pač krvava satira! Za tolike britkosti, za toliko truda še zasmehovanje. To je prehudo ! Sedaj pa odkrito besedo do merodavne gospode v Ljubljani. Mera jo polna. List, proti kateremu polemizujemo tu, je urejevan od moža, ki igra svojo ulogo v javnem življenju Kranjske. Mi ne moremo drugače, nego da izvajamo svoje zaključke iz tega. To tembolj, ker je napad v »Učit. Tovarišu« le jeden uadaljni člen v vrsti najnove-jega postopanja gospode v Ljubljani ozironi na dogodke v Primorski. Najprvo so se postavljali goriški poslanci v krivo luč ob vprašanju učiteljskem, potem se je — hotd ali nehotč, to jo vse-jedno — zanašala zmešnjava med narod na Gori-škem gledč vprašanja abstinence, a sedaj se i s t r-ski učitelji ščuvajo na preziranje ti o slovanskih poslancev istrskih. To je jednostaven poziv na revolucijo, to je herostratstvo v pravem pomenu te besede. To je že preveč! Mera je polna! One dni je bila grozna indignacija v Ljubljani, ko je »Soča« vskliknila ogorčeno: »Proč od Ljubljane!« Tudi nas, ki smo oči pokrajinskih Slovencev vsikdar obračali do Ljubljane, ki smo hoteli in hočemo, da ves narod vidi v Ljubljani svoje politično in kulturno središče, tudi nas je zazeblo notri v dušo ob onem vskliku »Sočinem« Gospoda v Ljubljani naj čujejo torej, kar jim hočemo povedati sedaj tu in v suglasju z odličnimi rodoljubi : ako bodcruo videli, da nam bodo nadalje prihajali taki pozivi iz Ljubljane, ako se nam bodo iz središča doli na tak način zistematično rušili stebri, na katere jedine je oprta naša ckzittenea : zložnost, spoštovanje do voditeljev, objektivnost v presojanju delovanja javnih organov, disciplina, pametno poštovanje okolnosti, in potreb, nastajajočih i/ okolnosti ter imperativov potrebne organizacije — potem proglasimo ne radi, ampak krvavečim srcem, prisiljeni v to po nagonu samoobrambe — tudi mi parolo: proč od Ljubljane! Politični pregled. V TRSTU, fine 12. novembra. Abstinenca na Goriškem. »Information« piše: »Vesti, ki so se širile te dni, da Slovenci opuste absti neneo v deželnem zboiu goriškem, se nam označajo od avtoritativne strani kakor neresnične. Slovenski poslanci niso ni razpravljali o tem. »Saj ni bilo nobenega povoda v to, ker razmere se niso nikakor spremenile od za d njega zasedanja 3cm. Brez obveznih garancij od strani vlade deželni poslanci nikakor ne opuste abstinence. Opuščenjc abstinence more biti za sedaj le pobožna želja posamičnih gospodov in — vlade. ♦Teden najtehtnejših razlogov za abstinenco je namen, da se zlomi upiranje Italijanov proti osnovi deželnega šolskega zaloga, po katerem naj bi se zboljšalo materijalno stanje učiteljev. Obsoja se torej samo ob sebi, ako se od izvestne strani agituje v učiteljskih krogih z lažjo, da so slovenski poslanci se svojo abstinenco krivi na žalostnem položenju učiteljev.« Dober tek, agitatorji! Ministri jedno — primorska oblast drugo. Kadar se naše deputacije, naši poslanci, sploh naši ljudje pritožujejo na Dunaju proti postopanju c. kr. oblasti na Primorskem, tedaj imajo vsi gospodje ministri vse polno lepih besed in zagotavljajo, da oblasti imajo nalog, naj nasproti Slovencem in Hrvatom tudi v jezikovnem pogledu postopajo v zmisltl pisanega in posvečenega zakona. Morda govore ministri dohromišljeno, ker ne vedo, kako podrejene oblasti na Primorskem navadno mečejo v koš njihove opomine in stoje še vedno na stališču i z k 1 j u č i v o s t i italijanskega jezika v javnem življenju. Zdi se, da med vsemi oblastmi se upira pravici Slovencev in Hrvatov v jezikovnem pogledu največ c. kr. dr-ž a v n o p r a v d n i š t v o v T r s t u, torej ona oblast, katera bi prva imela varovati jednakopravnost narodov v toj deželi. Prav te dni je e. kr. državno pravdništvo uložilo obtožnice proti kaki stotini Slovencev iz Nabrežinc, Devina in bližnjih vasij radi poznatih izgredov o priložnosti umorstva Nj. Vel. cesarice Elizabete. No vemo, kako so vodili sodniki v Trstu in Komnu preiskavo proti tej množici Slovencev, ali to vemo sedaj, da je c. kr. državno pravdništvo uložilo samo Italijanske obtožnice proti vsem Slovencem! Na podlagi katerega prava in zakona se je zgodilo to, tega ne vemo. In sedaj je gotovo, da se bo izgovarjalo tudi sodišče italijanskimi obtožnicami in bo vršilo razpravo v italijanskem jeziku ter da proglasi tudi razsodbe v tem jeziku. Ali jo to prav? Mar je res že zadosti, da Slovenec plača in da je izvedel, da je obsojen v zapor?! Mar vse drugo, če tudi gre za njegovo kožo, ni njegova stvar ?! Mar so kazenske razprave v Trstu namenjene le reporterjem »II Piecolo-a« in družine?! Seveda, kako bi ti-lo mogli slaviti sodnike, ako bi se razprave vršile slovenski?! < 'lovek mora vsklikati nehotč : »Živeli drža v 11 i p r a v d n i k i, ki m o g o v e 6, n e g o ministri!« Ni se bati, da bi temu prigovarjali gg. Kin-dinger, Taddei, Sehrott, Ruber, ti sladki čuvaji zakonov v naši deželi. U n u s e m u 11 i s. K položaju. V nemški ljudski stranki vre še vedno radi znanih sklopov ljutih gospodov v Gradcu. Sosebno peče gg. poslance te skupine iz druzih kronovin, da so zahtevali v Gradcu, da naj se ustvari nekakov »člen«, ki naj bi vezal poslance in volilce. Kar bi ukrenil ta »člen« v imenu volilcev, to bi moral storiti poslanec. Mi se ne čudimo poslancem, da so se uprli taki zahtevi. Zgodilo bi se namreč lahko, da bi sc gospodje, sestavljajoči ta »člen«, sami razvili v — državno-zborske kandidate, ki Iti že znali dajati take ukaze poslancem, da bi kandidatje postali — nasledniki poslancev v mandatu. Namen gg. v Gradcu je bil preveč prefrigan, da bi ga ne pogodil vsakdo. Zato se jeze gg. na Dunaju na gg. v Gradcu. Vesti o velikih premembah v ministerstvih in o imenovanju ne vemo koliko čeških in — slovenskih sekcijskih načelnikov se oporeka od kompetentne strani. No, to pot že verujemo, da je »dementi« resno mišljen in da odgovarja resnici. Saj so te vesti raznesli le nemški listi in poslanci, da bi razburjali nemške mase. Le opravičeno bi bilo sicer, da bi imeli tudiSjmi svojih ljudij na viših mestih, ali nam se dozdeva, da ni še razorana njiva, na kateri bodo rasli slovenski sekcijski načelniki. Posl. D a n i e 1 a k, S z p o n d e r in Z a 1» u k a, so izstopili iz kluba Stojalovskcga, tako, da so v poslednjem klubu ostali le še posl. Cena, Szajer in K u b i k. Mi smo povedali že, da nam je bil zadnji govor Stojalovskcga naravnost neumljiv. Kdo naj ume moža, ki hoče v nemški levici, v bližini Schonererja in Wolfa, pospeševati slovanske interese ?! Prihodnja seja zbornice poslancev bode v sredo. Pododseki nagodbenega odseka završe, svoja dela do srede prihodnjega tedna. Potem bodo poročali nagodbenemu odseku, v katerem se prične za tem podrobna razprava o nagodbenih predlogah. do nekoliko črtio o procesu Lucheni. Ko so zločinca vodili iz zaporov na razpravo, je vskliknil: »Skoda, da ni vsaj 2000 anarhistov mojega kroja; ako bi jili bilo, bi bilo kmalu konec kronanih glav«. Vstopivšemu v dvorano se je videlo Luehoniju, da išče nekega kontakta z občinstvom. Obrnil se je in gledal ljudem v ohraz. Sploh se mu je videlo, da je ponosen na to, kar je storil. Saj je rekel na vprašanje predsednika, da-li se kaj kesa : naj se kesa)o oni, ki so 10 stoletij preganjali uboge delavce«. Javni tožitelj je rekel med drugim: Mi bi bili želeli, da bi nesrečna žrtev v naši švicarski zemlji spala svoje večno spanje. Prve besede naše morajo biti posvečene spominu Njenega Veličanstva, ki je prišla med nas iskat zdravja, a je našla večni mir v smrti. Tožitelj je povdarjal, da je Lucheni postopal hladno in premišljeno. Lucheni ni zločinec po rojstvu, ampak je anarhistifiki zločinec, postopajoči v divjem sovražtvu. Ako se je porodil iz sta-rišev, katerih ni poznal nikoli, to ga tudi no opravičuje, saj je na tisoče takih nesrečnež^ na svetu, a so vendar pošteni ljudje. Govorč o borbi med socijalnim redom in anarhizmom je rekel tožitelj, da o zaključku te borbe ni možno dvomiti, alco vsakdo stori svojo dolžnost. Zagovornik je zaključil: »Gospodje sodniki in porotniki 1 Pred nekoliko tedni se jo v grobišču kapucinov na Dunaju zaprl za večno grob žrtve morilca, ki stoji pred nami. Jutri naj se tudi v Genevi zapre grob za morilcem, ko prestopi prag naših zaporov. Proklet naj bode v to, da zapade pozabnosti za večno. To bodi njegova kazen!« In vendar nam sili dvom v dušo, da bi bilo to kaznijo ros že zadoščeno za ta grozen čin, ki je pridobil na svoji grozoti sosebno po osobi, katero je zadel — slabotno, bolehno žensko, — žensko, ki je iz jasnih višav doli, v katerih se je gibala, delila le dobro. Ne, ni zadoščeno. Tudi s smrtno kaznijo — po našem menenju — ne bi bilo zadoščeno. Najlepše zadoščenje spominu mučenice bi bilo to, da bi Nje tragična smrt vspodbudila človeško družbo, da bi se vzdramila in jela skrbeti za tako uredbo ukupne cerkvene, šolske in javne vzgoje, da bi postale nemogoče take zveri, kakoršen je Lucheni. Ne samo v zaporih in policijskim nadzorovanjem, ampak v srcih in v nežni mladosti treba graditi barikade proti a 11 a r h i z m 11! Ako bi se uresničila ta želja, bil bi nam spomin pokojne cesarice še dražji, ker bi mogli reči, da je bila tudi v smrti svoji naj veča dobrotnica človeštvu. Domače vesti. Se enkrat. V zadnjem izdanju smo že opozorili rojake na nenavadno važnost, ki jo je letos pripisovati občnemu zboru političnega društva »Edi- nost«. Ta občni zbor se bode vršil jutri v Mallv-jevi dvorani (Torrente 16) in se prične ob 9. uri. Pričakujemo od mestnih in okoličanskih rodoljubov, da store, kakor jim veleva dolžnost v teh resnih časih. Šolski dom T Gorici. Te dni so bili laški listi raznesli vest, da je posebna komisija ' razpodila stari še in otroke, ki so čakali na otvoritev krasnega šolskega doma. Kakor posnemamo i7, »Soče«, se vsa stvar reducira na sledeče : (»lasoviti »eapocontrada«, ki stanuje blizo »Šolskega doma« in katerega to poslopje zbada bolj, nego da bi imel trn v očesu, je letel na magistrat klicat komisijo. Komisija je došla res in ves vspeh je bil ta, da se je snela slovenska zastava in žnjo tudi druge Važna ustanova. Slovenski mecen, gospo«! Josip Goru p, je položil 10. t. 111. na c. kr. deželnem predsedstvu v Ljubljani 30.000 gld. rente v ta namen, da se v spomin cesarjeve vladarske petdesetletnice napravijo štiri ustanove po 300 gld. za gojenec slovenske narodnosti na trgovskih akademijah. — Živeli narodni dobrotvorni ki slovenski ! Kako skrbč za Nemce! Država vzdržuje v Trstu in Pulju državne ljudske šole za Nemce! V Pulju bodo zidali celd novo šolsko poslopje, za katero je v proračunu za prih. leto prvi obrok 12.000 gld. — Za nas Slovence in Hrvate pa država nima denarja, a zida poslopja za nemške šole v Primorju ! »Soča«. V pojasnilo. Iz Prago smo prejeli in objavljamo : Ker se je stavek iz moje izjave (Osobito je v Pragi malo Slovencev pametnih, v sn j ona dva nista itd.«) tu krivo razumel, izjavljam, da v tem stavku nisem mislil na nikoga izmej svojih čislanih kolegov in tovarišev, razven samo na 011a dva zainteresovanca! Zahvaljujč se v naprej, v nadi, da to uvrstite, ostajem Vaš Ant. Kristan G o r j a n č e v. Iz st. Ivana. Tukajšnja možka podružnica sv. Cirila in Metoda napravi dne 4. decembra Miklavžev večer petjem, igro in Miklavževim nastopom. Vabi se že zdaj slavno občinstvo, naj pride v obilnem Številu ter tako obrani stare tradicija in pripomore novim od dne do dne rastočim narodnim potrebam. Podrobnosti pozneje. Delenje JuMlejuklh medalj. Poveljstvo dopolnilnega okraja št. 97 nas prosi, da objavimo, da se bode dne 2. decembru na vežbališču velike vojašnico vršila slovesna delitev jubilejnih svetinj. Na slavnost je povabljeno tudi neaktivno možtVo polka št. 97. Kdor tega možtva meni, da ima pravico do svetinje in se hoče udeležiti slavnosti, naj se do 14. t. m. zglasi v pisarni rečenega poveljstva. Potrjena zaplemba. »Grazer Tagblatt« in »Grazer Tagespost« sta bila zaplenjena, ker sta bila o znani gonji v Gradcu proti imenovanju bivšega pravosodnega ministra Gleispacha namestnikom v Gradcu priobčila dotični sklep občinskega zastopa v Gradcu. Obo uredništvi sti uložili utok proti zaplembi, a za razpravo se jc delegovalo dež. Bodišče v Trstu. Včeraj se je vršila razprava. Uredništvi jc zastopal dr. Kabl. Itrzojavnl promet s Porto ttteo. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Vse v zadnjem času uvedene omejitve v brzojavnem prometu s Porto Hieo so se opustile. Za zastavo pevskega društva »Hajdrih« je darovalo pevsko društvo »Straža« iz Plavij 3 gl.; č. g. Anton Notar, duhovnik istotain za svo-jego součenea Hajdrilm 1 gl.; od posamičnih udov je nabral predsednik 1 gl. 10 nvč. Skupaj 5 gld. 10 nvč. Prisrčna hvala darovateljem. Ob tej priliki olmovlja pevsko društvo »Haj-drilc« svojo prošnjo za dušno hrano. Komur se smili ta naš ubogi narod, naj nam nabere poučnih knjig za našo novoustanovljeno knjižnico! Občn i zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu bode, kakor smo že sporočili, jutri ob 4. uri in pol popoludne v prostorih otroškega vrta v Rojanu. Ozirom na že označeno posebno važnost tega zbora jo želeti velike ude-deležbe od strani ženstva. Pevsko društvo »Zarja« v Itojanu vabi na veselico s petjem, taraburanjem, gledališko predstavo in plesom, ki se bode vršila jutri v nedeljo dno 13. novembra v prostorih gostilne »Konsumnega društva« v Rojanu. Začetek oh 7. uri zvečer. Vstopnina na veselico za osebo 30 nvč., sedeži 10 nvč., na ples 30 nvč. »Rodoljubi, ki narod in petje naše ljubite, Veselit se v nedeljo v Rojan pohitite«. OD1U )R. Zimska eskadra v Trsta. Dvoje ladij in več torpedovk, kakor del zimske eskadre naše vojne mornarice, je danes ob 2. uri in četrt popo-ludne priplulo v Trst. Olavne razprave radi izgredov rainolega septembra v Nabrežini in Devinu se prično v ponedeljek in priobčimo obtožnico za I. partijo v po-nedeljskem z jutranjem izdanju. Slabi nasledki bolezni, kateri se navadno izeimijo i/, prav neznatnih želodčnih slabosti, zavarujejo se popolnoma s pravočasno vporabo domačega sredstva »dr. Koza balzama za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in v glavni zalogi 1?. Fragner-ja v Pragi, 203. HI. — Glej oglas! Dobro domače Nrodstvo. Mej domačimi aredstvl, katera «e uporabljajo za olajSanje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo mesto Liniment, Cap-nici coni p. izdelan v laboratoriju llichtcrjcve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. in 1 glil. steklenica, katera te Hjiozna po znanem rudečem sidru. Koledar. Dane« v soboto 1'2. novembra : Martin, p. mnč.; Livin S. muč. Jutri v uedeljo 13. novembra: pob. Stanislav Kostka. Solnčnl: Lunin: Ishod ob 7. url 19 min. Izhod ob 5. uri 24 min. Zahod „ 4. „ 9 „ Zahod „ 2. „ f>0 „ Ta je 48. teden. Danes je 315, dan tega leta, imamo torej Se 50 dni. Različne vesti Grofu HarractlU, temu znanemu, res do mozga češkemu kavalirju in posebnemu zaščitniku dunajskih Čehov, je poslal mladočeški klub prisrčno adreso, v kateri mu čestita na doseženem 70. letu njegove dobe ter ga zahvaljuje za vse dobrote, storjene narodu češkemu. 0 brzojavnem uradu na Dunaju. Ako odko-dersibodi na svetu pošlješ brzojavko ali telegram na Dunaj v kateroBibodi ulico in hišo, vsaka brzojavka pride na »osrednji brzojavni urad«. Odtod potem razpošiljajo brzojavke dalje ali po brzojavu ali po cevi pod zemljo ali je odnese strežnik na biciklu ali kako drugače. Brzojavke, ki se pri posameznih brzojavnih uradih po mestu odpošiljajo na naslove ali v mestu ali kamoraibodi po svetu, take brzojavke, da navedemo vzgled, na pr. v šestnajstem okraju vsprejemajo ter po pnevmatič-nej pošti, t. j. po podzemeljskej cevi odpošiljajo v »osrednji brzojavni urad« in odtod brzojavijo ali telegrafujejo dalje v svet. To velja o vseh zasebnih brzojavkah, samo »državne« (staatstelegramme) in »uradne brzojavko« (amtstelegramme) ter brzojavke, ki so namenjene po deželi »Spodnja Avstrija«, odpošiljajo sc naravnost takoj po žici, ne da bi jih bilo treba po cevi odpošiljati v omenjeno »centralo« ali »osredišče«. Pri centralnem ali osrednjem uradu posluje blizo sedemsto uradnikov, okoli polovica jih je moškega spola, drugi pa ženskega. Vsi se vrstijo tako, da jedni delajo po dnevu, drugi po noči, vedno je pa v sobani po dvesto uradnikov obenem. Ob času smrti presvetle cesarice so uradniki morali delati 24 ur nepretrgoma. Prve štiri dni po smrti je bilo brzojavljeno vsaki dan po tridesetti-soč naznanil, tekom sledečih osem dnij pa po dva-desettisoč poročil vsaki dan. Skoz deset dnij skupaj bilo je vsprejetih in odposlanih brzojavk skupaj petstodvadesettisoč, besedij bilo je okoli sedem milijonov in osemstotisoč, a dohodkov za štiristotisoč goldinarjev. Ob navadnih dnevih odpošlje »osrednji urad« po osemindvajsettisoč telegramov. Opomniti se zdi vredno, da brzojavke z adreso na presvetlega cesarja ne hodijo skozi centralo ali »osredišče«, ampak cesarski »dvor« ima svoj lastni brzojavni urad, tukaj posluje navadno samo po jeden uradnik. Skozi njegov stroj ali aparat je dne 12. septembra dospelo desettisočjednostoinosem besedij, s katerimi je domača in inozemska visoka gospoda razodevala sožalje vsled smrti blagosrčne tovarišiee cesarjeve. Sklepoma bodi pristavljeno šc to, da so brzojavke v Yokohamo v Japanu najdražje, pošiljajo se skozi Sibirijo in skozi Kitajsko, za jedno jedino besedo je plačati po 0 gld. 84 nove. Narodno gospodarstvo. Tržaškim kmetovalcem! Dne 20. t. m. bode imela naša ugledna kmetijska družba svoj izredni občni zbor. Na dnevnem redu bodo sledeče točke: 1. Sprememba društvenih pravil, 2. volitev pregledovalcev računov, .'i. razprava o stanju živinoreje v tržaški okolici, 4. razgovor glede razdelitve občinskega zemljišča, ti. posvetovanje o uredbi poljskega varstva in f». razni predlogi in nasveti. Iz teh točk je razvidno, da gre za to, da se urede važne stvari našega kmetijskega gospodarstva, kar pa bode mogoče le tedaj, ako nas je veliko skupaj, da vsi poslušamo in vsakdo tudi pove, kar misli, da je potrebno. Na občnem zboru dne 24. julija t. 1. je bilo zeld majhno število udeležencev in se torej ni moglo dosti razpravljati. Tedaj ni bilo zameriti, da ljudje niso prišli: velika vročina in utrujenost po težkem delu med tednom človeka ne vabita v vroče mesto, rajše počiva doma v senci. No, zdaj je senca povsod in tudi veče delo pri kraji. Zatorej je pričakovati velike udeležbe na tem izrednem občnem zboru, ki bode v dvorani »Slovanske Čitalnice« v ulici S. Fnincesco št. 2 in sicer ob i), uri dopo-ludnc. Na tem zboru se dogovorimo torej enkrat za vselej, kako urediti pereče vprašanje o poljske m v a r s t v u v tržaški okolici. To se mora urediti, da ne hoderao v zadregi z čuvaji ob času, ko so nam isti najbolj potrebni. Brezposelni lačneži, katerih čedalje več mrgoli po Trstu, menijo, da slovenski kmet okoli Trsta ne pozna nobene više naloge več, nego delati za njihove sestradane trebuhe, da mu še zeleno odnašajo izpred ust, kar je v potu svojega čela pridelal na svojem dosti dragem posestvu. Tej neprijetnosti mora biti konec enkrat za vselej! Mi hočemo biti svoji gospodarji in delati tudi za-se in svoje, ne pa za pritepenee. Njim naj trosi magistrat, ki nam je vzel še one prejšnje, da-si ne dosti vredne čuvaje in ki se ne briga, da bi nam dal boljših, kakor bi bila njegova dolžnost, ako jc zares varuh tržaške občine! Toda, kakor jc že znano, vlada jc odbila prošnjo kmetijske družbe, da In se Čuvaji imenovali v nekakem sporaztunljenju s policijskim ravnateljstvom, a magistrat da bi dovoljeval v ta namen potrebne in dolžne letne svote. Magistrat se je izjavil tudi nasproti visoki c. lcr. vladi, da noče nič več vedeti o tej stvari, in da sc ga no more siliti v to! In vlada je rekla, da si moramo pomagati sami. Ne ostaja torej druzega, nego da si pomagamo sami tudi tu, kakor si moramo vedno in v vseh rečeh. Na tem občnem zboru se torej dogovorimo, kako si naj pomagamo sami! Zato je treba, da smo navzoči vsi, ki smo interesovani na stvari. Tudi glede živinoreje sc moramo dogovoriti natanjčno, česa še treba. Naša živinoreja ni v redu. Treba se veliko, veliko! Stvar z biki, uravnanje dobre pasme, zavarovanje itd., vse to so stvari, ki morajo priti konečno v svoj dober tir. Po starem, škodljivem načinu ne smemo dalje, zato se une-mamo za napredek, kakor to delajo vsi razumni živinorejci v današnjih dneh. Naposled treba določiti, kako jo ukrenemo, da konečno uredimo zares nujno vprašanje o razdelitvi občinskih pašnikov v tržaški okolici. To vprašanje gori v tržaški okolici že leta in leta in nilcdo ni mislil dosedaj na to, kako bi se rešilo, da bi bilo prav za vse. Kajti o tem je troba pomisliti marsikaj, o čemer je možno govoriti še le ob zaslišanju različnih glasov. To vprašanje se je sprožilo na občnem zboru in kmetijska družba je prevzela nalogo, da vsakako pripomore v povoljno rešitev tega vprašanja. Mej tem je stvar imela nekaj napredku in dne 20. t. m. bodemo videli, kakšen vspeh je mogoč. I)a je razdelitev potrebna za napredek kmetijstva, to je gotovo; zato se je tudi vsa okolica izrekla za razdelitev. Vprašanje izvršitve pa bode delo bodočih dnij. To so glavne stvari, radi katerih so vabljeni na dan 20. t. m. vai posestniki okolice in prijatelji kmetijstva, kajti: vsi vedo vse! Mnogo druzega se razvije v posamičnih predlogih in nasvetih. Pridite torej v kar največem številu ! Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Oorlea 12. Danes se je izvršila kazenska razprava radi izgredov v Batujah. Obsojenih je bilo vseh 2.'1 obtožencev v kazni otl 5 mescev do 10 dni. Dllliaj 12. Sedaj jc povsem gotovo, da se razprava o carinarskem in trgovinskem dogovoru ne izvrši tekom meseca novembra niti v odseku. Sicer pa trde dobro obveščeni krogi, da sta se vladi že v poletju dogovorili tudi za to eventu-valnost. Najbrže se odloži avstrijski parlament, čim se razprava o carinskem in trgovinskem dogovoru dovrši v odseku in stopi v veljavo nagodl>eni provizorij na podlagi tj 14. Ogerska vlada poskrbi zopet svojimi sredstvi, da sc podaljša nagodba. Dllliaj 12. Govori se da je najviše sodišče danes razsodilo o pritožbi slovenskih odvetnikov proti sklepu višega sodišča v Gradcu. Razsodba se baje glasi, da je više sodišče v Gradcu obvezano vsprejeinati slovenske spise, reševati Jih v Istem Jeziku ter dopuščati strankam in ln i* JI h pravnim zastopnikom, da se sinejo posluževati slovenskega Jezika na razpravah. Pariz 12. Soproga D rev fu so v a je prosila na ministerstvu za kolonije, da bi smela svojemu možu poslati gorke obleke, kar pa ji ni bilo dovoljeno. Na to se ji je predložilo pismo njenega soproga, ki jo ravnokar došlo istemu ministerstvu ; v tem pismu piše Dreyfus, da on že pet let zahteva od generala Boisdeffre revizijo svojega procesa, tla pa ni prejel dosedaj še nikakega odgovora. Izjavil je, da odslej ne bo pisal nikomur več ; njegove moči da ga zapuščajo, on da umira. Soproga Drevfu-sova je prosila dovoljenja, da bi smela naznaniti svojemu soprogu razsodbo kasaeijakcga sodišča, toda tudi to se ji ni dovolilo. Odvetniki rodbino Drevfusove se obrnejo sedaj tlo knsacijskega dvora, da dobe dovoljenje za priobčenje razsodbe Drevfusu. Rilll 12. Ker se govori o možnih atentatih na konferenco proti anarhizmu, je kvestura rimska ukrenila najširše odredbe v varstvo Členov konference. Varstvena služba bodo poverjena jednomu komisarju-nadzorniku, dvema nižima nadzornikoma, štirim delegatom in tridesetoriei agentov. Madrid 12. Kraljica-regentinja je obolela na lahkem revmatizmu. , Pariz 12. »Figuro« trdi, da jo grof Mu-ravjev za časa svojega bivanja v Parizu franoozki vladi priporočal zmernost v vprašanju Fašode, ada je zajedno v imenu carja odločno govoril o razmerju ki veže Francijo in Rusijo, kakor tudi o obveznostih v slučaju vojne z Anglijo. Loudoil 12. Kubanski zbor je sklenil, da sc Kubanska vojska razpusti. Prodan okolo 2 vagona repe po 1 gld. za 100 Klg., franko kolodvor Borovnica. Kdor želi kupiti, naj se obrne do Jos. Verbič-a, v Bistri. Pošta in kolodvor Borovnica. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Mulctinton štv. 2. Bogat izbor čevljev za gospode, gospe in otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. Svoji k svojim! Naznanjam hI. občitmtvu da aein odprl novo trgovino na drobno in debelo z jesihom in finim oljem ter vsakovrstnega kolonijalnega blaga v ulici Poste Nuove štev. 3 (hiša liruiiner.) Jcsip Stare. „Viktorija" moderci Velik izbor vsul irolmtoT n pomlad in leto volneno blago, perkal za obleke in srajce, eflr in oxford, lawn-tennis, satinets gladki, tiskani in mrežasti, sakovrstni svileni predmeti za obleke In kinč anje, velik izbor i pek. trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov. Velik izbor perila doliva se v nrafatoriiej zaloii JAKOBA KLEMENCA V TRSTU, — ulica sv. Antona Str. 1. - V TRHTU Na zahtevnnje >e dopoSljejo »e uzorci z dotičnimi cenami poStnine prosto i < i AITE & ZADNIK V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA Velika zaloga možKih in ženskih stof za vse letne sezone. Velik izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitničarke. — Veliki izbor perkala in Batina v najnovejšem risanju. Sprejemajo se naročila možkih oblek in perila po meri. GENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk se priporočata udana AITE & ZADNIK. Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi pravi planinski kašelj olajšajoči sok z „Deželno lekarne pri Mariji Pomagaj" M. Leusteka v Ljubljani. Cena 1 steklenice 50 novč. Razpošilja se z obratno poŠto najmanj 2 steklenici. II Velik zaslužek! za posestnike menjalnic, kupce, agente itd. originalne srečke (ne pisma na obroke), katere se oddajo lahko V velikem Številu. Pontulbe pod »Losgesehaft 7214« na Haasenstein & Vogler, Dunaj. Varstvena znamka * SIDRO, m-mrm^rn UNEMENT. CAPSICI COMP. Iz Rlchterjevc lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v originalnih steklenicuh ■/. varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno zuamko kakor originalni izdelek. Ricblerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. m Prijateljem dobre Me kaDliice pozor! V gostilni „Konsumnega društva pri SV. Ivanu" tori so izvrstno vino, in sicer novi in stari refošk ter belo domače. Vse po 48 livfc. Za obilen obisk se priporoča „Konsumno društvo" pri sv. Ivanu. Odlikovan A Ini 71 i Prnnar akademični podobar MIUJŽIJ rrugctr, v Celovcu, f^ (Atelier v Benediktinskem samostanu), izdeluje po svojerotnih načrtih, osnutkih in modćlih: oltarje, tnberiiakeljne, prlžnlee, krstilnike ter .vsakovrstne cerkvene podobe od lesa in marmorja, 'katere reči tudi zajedno poslikuje in pozlačuje. Takisto fizgotavlja portrete po živih uzorcih, nadrobne spo-meiiike s posamičnimi kipi ali z umetno sestavljenimi skupinami in vzviSeninami od preprostega kamna do dragocenega karnrskega mramorja in to povsem | vestno, po S te no in pristno. fotografski ,atelier'! Acguedotto h. št. 25. Usojam si. naznaniti si. občinstvu, da sem na A 343.800,067*— V letu 1897. izdanih 74G8 polic za glavnico od........ 07.331,351*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glano zastopstvo v Trstu, ^f , Via del Teatro štv. 1, „Tergeateo" Scala IV. W Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovale i. ® Dr. Rosa Balzam I Praško domače mazilo^ u želode«. L | -—•♦I iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi je že več kakor .'JO let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavijanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. varilo! Vsi deli embalaže nosijo »raven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. zalega* Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu" Vsakdanje poStiio razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: Luclanl, E. Leltenburg, P. Preiidini, H. Serravullo, A. Sutthia, C. Zanetti, A Praxmarer. Carl Greinitz Neffen, Na Corsn štev. 33. podružnica Trst. IMazza deli a Legna 2. - Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo, ^^g traverze, zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopeli in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne metle in pred o njem vame blatne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.