Poštnina plačana v gotovini
Maribor, četrfek 15. <i«ceintora 1932
Stev. 2€4 Leto VI, (,‘Llf.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo In upravaI Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talafon urednlitv« 2440, uprava S«8 Izhaja razen nadalje In praznikov vaak dan ob 10. url / Valja mesečno prejeman v upravi aU po poU 10 Oln. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eaniku / Oglasa eprejema tudi oglasni oddelek ..Jutrm" v Ljubljani / PoStnl čekovni račun it 11.400
JUTRA
Poslovanje Privilegirane agrarne banke
1,034,320.680 DIN KMETOM I
Ko se je pred dobrimi 3 leti ustanovila na podlagi posebnega zakona Privilegirana agrarna banka v Beogradu, je bilo med nami mnogo nevernih Tomažev, ki so pesimistično gledali na to ustanovitev in na razvoj zavoda, ki je po svojem ustroju in po načelih, »o katerih je bil ustanovljeni, poklican, da pomaga kmetovalcem vse države pri dobivanju cenejšega kredita bodisi direktno bodisi preko zadrug. In vendar moramo danes reči, da pomeni zavod v nekem pogledu blagoslov za kmeta v ■Jugoslaviji in da Je na tisoče kmetoval-; c&v obranil pred oderuškimi »zelenaši« ter jim očuval njihovo zemljico, njihova ognjišča, njihove domove. To moramo Priznat! kot dobri državljani tudi mi Slovenci, dasi, dobro vemo, da PAB za naše kraje ni pomenila nič ali jxa kvečemu zelo malo. To pa jz preprostega razloga, ker so kreditne razmere pri nas in V Srbiji ,tpr, še, nekaterih drugih delih države bistveno različne, ker imamo mi staro in razmeroma visoko razvito kreditno zadružništvo, ki nam omogoča obrestno mero od 6 'A % naprej, dočim v Srbiji, razen pri kreditih PAB, obrestne mere izpod 16—20% sploh ne poznajo, pač pa mora velik del kreditov nositi težko breme obrestne mere od 20—48%!
Upravni odbor PAB je te dni izdal poročilo o poslovanju zavoda tekom prvih treh let svojega obstoja do 22. nov. t. 1. Iz tega poročila posnemam, da je PAB izdala v tem času kmetom posojil v iznosu Din 1.034,320.680—, polovico tega zneska naravnost kmetovalcem kot hipotečne kredite, drugo polovico pa v raznih oblikah preko zadružnih kreditnih ustanov. Na hipotečne kredite je bilo na 20.0-14 obveznic izdanih na 5 do 25 et 524,349.021 dinarjev. Od teh je odplačanih doslej 40,887.879 Dim. Na 103.755 zadružnih obveznic in menic je bilo izdanih 313,272.507 Din. a vrnjenih •ie doslej 129,113.889 Din. Na lombard zadružnih obveznic (1062) je bilo izdanih 1,422.344 Din, odplačanih pa 176.675 Din. Cskomptiranih je 332 menic s 5,821.525 Din, odplačanih od tega doslej 212 menic s 4,352.336 Din. Po tekočem računu ie od bivše direkcije za poljedelske kredite bilo prevzetih izdanih posojil v znesku 115.500.000 Diti, odplačanih pa doslej 77,032.411 Din. Po novem tekočem
N KMETSKIM ZADRUGAM.
računu je izplačanih zadružnim dolžnikom 72,421.240 Din*, odplačanih je doslej od teli 44,473.35 Din. Tekom treh let svojega poslovanja je torej PAB izdala 1 milijardo 34 milijonov 320.68 Din kreditov, ■ od katerih je doslej odplačanih 316,770.836 Din.
Obrestna mera pri PAB ie za naše razmere razmeroma visoka, a za one v krajih, kjer je zaenkrat glavni delokrog zavoda, glasom mojih zgornjih izvajanj, vendarle nizka: za hipotečne kredite do 300.000'Din 9%, nad 300.000 Din 10%; za zadružne kredite preko zadrug 7/», za zadružne kredite na tekoči račun 8%, za lomtoardne kredite 9%, za menice pa 10%. Hipotekarni dolžniki plačujejo poleg obresti še 1% na kapital in plačajo svoj dolg v 25 letih. Da je obrestna mera tako visoka, je deloma vzrok visoka obrestna mera pri Narodni banki in Državni hipotekarni banki, deloma pa dejstvo, da je delničarjem PAB z zakonom določena 6%na dividenda!
PAB je danes menda edina kreditna ustanova, ki daje kredite izključno kmetovalcem, in to po ogromni večini malim in srednjim kmetom. Saj jih je od več ko 120.000 njenih dolžnikov samo 244, ki imajo nad 50 ha zemlje. PAB tudi glede izterjevanja kreditov. postopa zelo liberalno in dobro razlikuje med onimi, ki bi lahko plačali, pa nočejo, in med onimi, ki bi radi plačali, pa ne morejo. Edino tako je mogoče, da sta bila doslej tekom vsega poslovanja PAB edino dva kmeta-dolžnika prodana in sta morala pustiti svoj dom in zemljo, a oba po lastni malomarnosti in krivdi.
Ako se bodo z novim zakonom o ureditvi kreditnih odnošajev v državi, ki se bo razpravlja! v narodnem predstavništvu v zvezi z zakonom o zaščiti kmeta, kreditne razmere v Jugoslaviji tekom časa izboljšale in ako boste na drugi strani k temu pripomogli tudi Narodna in Državna hipotekarna banka, je nedvomno, da bo tudi PAB mogla začeti dajati kredite pod še ugodnejšimi pogoji glede obrestne mere. V tem primeru bo sčasoma tudi Slovenija mogla računati na to, da bo deležna ugodnosti, ki jih naj PAB nudi kmetovalcem vse države, ki pa jih doslej slovenski kmetje niso bili deležni.	V.	Špindler.
Reševanje francoske vladne krize
HERRIOT ODKLONIL MANDAT IN SPLOH VSTOP V VLADO. — NOVI MANDATAR BO DOLOČEN ŠE DANES. POSLEDICE GLASOVANJA V
PARLAMENTU.
PARIZ, 15. decembra. Francoska vladna kriza stoji še vedno v ospredju vse* ja svetovnega zanimanja, to pa tem bolj, ker se je zgodilo prvič po svetovni vojni, da Francija odklanja izpolnitev svojih pogodbenih obveznosti. V francoskih krogih se zdaj z največjo napetostjo pričakujejo posledice francoskega stališča.
Predsednik republike Lebrun je pričei včeraj konzultirati voditelje političnih strank. Po dosedanjih vesteh je bivši ministrski predsednik Herriot kar najodločneje odklonil sestavo novega kabineta, niti noče sprejeti vsaj vodstva zunanjega ministrstva, Položaj je zelo resen in se merodajni krogi vsestransko trudijo najti iz teh težav primeren izhod. V zvezi z rešitvijo krize in sestavo nove vlade se imenujejo poleg Boncourja
tudi Chautemps, Steeg in Daladier. Pričakuje se, da bo predsednik Lebrun še v teku današnjega dne enemu navedenih politikov poveril mandat za sestavo nove vlade.
»Ere Nouvelie« opozarjajo na težave, ki čakajo novo vlado, dočim poudarja »La Republique«, da je Francija izgubila z ozirom na včerajšnjo odklonitev plačila zapadajočega obroka vojnih dolgov pravico sklicevati sc na nedotakljivost mirovnih pogodb. Če bo zdaj Nemčija | sledila vzgledu Francije, ne sme to »i-! kogar več začuditi.
{ LONDON, 15. decembra. V tukajšnjih I vladnih krogih francoska vladna kriza ni j izzvala posebnega vznemirjenja, ker se 1 pričakujejo vsak trenutek vesti o sesta« I vi novega kabineta.
Nemški triumf radi stališča Franc"©
VES NEMpKI TISK NAGLASA, DA JE ČILA PODRLA VSE MORALNE
BERLIN, 15. decembra. Nemški tisk! triumfira zaradi izida glasovanja v fran- ] coskeni parlamentu. Padec Herriota in j ž njim zvezana odklonitev piačila zapa-1 dajočega obroka Združenim državam se opisuje kot največji uspeh Nemčije po, sklenitvi premirja. Francoski parlament, j pravijo soglasno nemški listi, je s tem, da je pokazal svojo voljo za neizpolnjevanje obveznosti, napravil Nemčiji največjo uslugo.
»Vossische Zeitung« piše, da ni bil noben dogodek po svetovni vojni tako globokega pomena, kakor francoski »ne« v vprašanju vojnih dolgov. Kar se nemškim državnikom, politikom in znanstvenikom ni posrečilo v desetih letih, j je storilo 403 poslancev francoskega par- j ianienta v 15 minutah: popolno uničenje in razbitje moralnih osnov versajske pogodbe! Če Francija izjavlja, da ne bo izvršila svojih obveznosti napram Ameriki, razveljavlja s tem vse dosedanje
FRANCIJA Z ODKLONITVIJO PLA-OSNOVE MIROVNIH POGODB.
zatrjevanje o svetosti in nedotakljivosti pogodb, onih pogodb, na katere se jo francoska diplomacija vedno opirala. Francija je s tem osvobodila vse druge držaje, v prvi vrsti pa Nemčijo samo, vseh moralnih obveznosti glede Izpolnjevanja mirovnih pogodb.
»Lokalanzeiger« piše:	Ona	Francija,
ki se je deset let sklicevala na svetost pogodb, ni imela nikake moralne pravice odkloniti plačilo Ameriki, ker so kleti njene banke polne zlata ter Ima poleg tega tudi vojsko In mornarico. Ce tore} tako bogata država, kakor je Francija, odklanja plačila, kdo more potem isto zameriti Nemčiji?
»Berliner Rorsen Zeitung« pa piše, da je francoski pariament včeraj vrgel s podstavka doslej nedotakljivega malika mirovnih pogodb. Nemčija ima sedaj pravico odkloniti vsaka nadaljnja plačila, če se lozanska pogodba verificira ali ne.
Spor med Perzijo in Anglijo pred DN
POSVETOVANJA V LONDONU. — PERZIJA BO IZROČILA VSO ZADEVO
DRUŠTVU NARODOV.
-ONDON, 15. decembra. Generalni rnatelj Angio-Persjan Oil Company sir m Cadman se je vrnil v torek iz Zdru-ilb držav v Anglijo. Neposredno po jjem prihodu v London je sklical izbo sejo ravnateljstva družbe. Kakšni epi so bili sprejeti na tej seji, zaenkrat ni znano, ker se varuje v tej zadevi istrožja tajnost. Cadman je imel vče-tndl zelo važen razgovor z ministrira predsednikom Macdonaldom. Od-vor perzijske vlade na angleško noto pričakuje v Londonu danes, če ga Pa bo, bo angleška vlada vso zadevo Iz-illa haaškemu razsodišču.
ONDON, 15. decembra. Diplomatski [>lsnlk Reuterjeve agencije doznava, je perzijski poslanik v Švici prejel svoje vlade instrukeljo, da Izroči Dru-n narodov apel v zvezi s perzljsko-ricškim sporom. Perzijska vlada jo >!emu predstavniku naročila, da takoj rene potrebne korake. Zaenkrat še ni UiP. v smislu katere klavzule bo per-
zijska vlada pozvala organizem Društva narodov, kakor se tudi še ne ve, kakšno obliko bo ta perzijski poziv zavzel. Haag Perzija odločno odklanja.
KONFERENCA MALE ANTANTE.
BEOGRAD. 15. decembra. Za 16. decembra napovedana konferenca zunanjih ministrov male antante se bo predvidoma pričela Šele 18. t. m., ker je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš še zadržan v Ženevi, dočim za-držujeio romunskega zunanjega .ministra Titulescuia važni opravki v Bukarešti.
NOV VOJAŠKI UKAZ.
BEOGRAD, 15. decembra. Predvčerajšnjim ie bil objavljen večji uka/, s katerim jc postavljenih nekaj novih poveljnikov polkov in bataljonov, vsebuje pa tudi razmestitev, višjih častnikov do položaja kapetanov; I. razreda.
Odmev v Ameriki
WASHINGTON, 15. decembra. V tukajšnjih službenih krogih ie izzvala francoska odklonitev plačila vojnih dolgov veliko presenečenje in razburjenje. Danes se pričakuje samo plačilo italijanskega in angleškega obroka in ge teh dveh le s pridržkom poznejšo ureditve vojnih dolgov.
PARIZ. 15. decembra. »Petif Pari-tamkaišnji francoski poslanik obvestil sien« poroča iz Washingtona. da ie državnega tajnika Stimsona o demisi-JI francoske vlade ter mu sporočil,
da Herriot ni več pooblaščen pogajati se z Ameriko.
Kolonizacija vojvodinske meje
BEOGRAD, 15. decembra. Zaradi vpadov nekaterih sumljivih tipov ua naši vojvodinski severni moji in zaradi velikega tihotapstva, ki se vsak dan vrši preko nle, sc le porodila ideja in je bila tudi že izvedena zadevna akcija, da se naša severna meja z vsemi sredstvi kolonizira z elementi, ki so nacionalno neoporečni. V tej smeri bo to dni izgotovljena resolucija, ki jo bo odbor nacionalnih društev Izročil vladi s prošnjo, da se o priliki kolonizacije vzamejo navedena dejstva vsekakor v pretres in upošteva-
nje, To akcijo podpirajo tudi vsa patrio-tična društva iz Subotice, Novega Sada in drugih mest na naši vojvodinski severni meji.
Enakopravnost zaščite narodnih manjšin
VARŠAVA. 15. decembra. »Gazeta Polska" naglasa razmotrjvajoč sklep odbora petorlcc glede oborožitvene enakopravnosti, da se more enakopravnost, če želi bodoča razorožitve-na konferenca doseči svoj cili. priznati Nemčiji in ostalim državam samo v okviru varnosti. Nadalje pripominja list, da ima versajska mirovna pogodba razen neenakopravnosti v pogledu oboroževanja tudi klavzule, ki predvidevajo neenakopravnost glede zaščite narodnih manjšin. Po priznanju enakopravnosti v oboroževanju bi bilo torej treba razmišljati tudi o zaščiti narodnih manjšin.
POPLAVE V ŠPANIJI. SEVILLA. 15. decembra. Poplave Guadaiciuivirn so povzročile silno škodo v kraju Alcalay cicl Rio Nasipe je močna vocla predrla in preprečuje ter onemogoča tudi grajenje novih varnostnih nasipov. Spodnje dele mesta Alacaie so oblasti morale evakuirati.
Dnevne vesti
Drzen podvig nočnega vlomilca
Vlomilec je pretilo noč obiskal hišo št. 14 v Maistrovi ulici in se povzpel od balkona do balkona. — Obiskal je pet stanovalcev in iskal le denar in drago* cenosti.
Čeprav so varnostne oblasti ujele zadnje dni v svoje zanke večje število tatov in vlomilcev, so nekateri člani te zločinske tolpe še vedno deležni zlate svobode. Tako je preteklo noč neznani vlomilec obiskal hišo št 14 v Maistrovi ulici. Neopaženo je preplezal vrtno ograjo in prišel na hišno dvorišče. Od tam se je povzpel najprej na balkon v prvem nadstropju ter s silo vlomil skozi vrata v kuhinjo strokovnega učitelja Poljanca. Odnesel je iz kredence srebrno uro, vredno okrog 300 Din, dočim je druge predmete in obleko pustil na miru. Z balkona prvega nadstropja se je povzpel nato na balkon drugega in se splazil v Frohmovo stanovanje, kjer je odnesel iz kuhinjske omare srebrno žensko zapestno uro, v predsobi pa je vzel iz neke ročne torbice 180 Din gotovine.
Ker je imel pri tem svojem skrajno drznem poslu srečo in mu je šlo vse gladko izpod rok, je splezal še v tretje nadstropje, kjer je vlomil v kuhinjo profesorja Pahorja in pobral iz kredence ves kovan drobiž, nato pa s ponarejenim ključem odprl stanovanje upokojenke Pertotove in stanovanje policijskega upokojenca Skoka, kjer pa ni našel nič primernega za svoj plen.
Neopaženo in nemoteno, kakor je opravi! svoj zločinski posel, se je tudi spustil z balkona tretjega nadstropja na dvorišče in izginil s svojim skromnim plenom brez sledu. Policijski daktilo-skop, ki se je po prijavi podal tja, ni mogel najti nobene prave sledi, ker vlomilec tudi ni pustil na zidu nobenih vidnih znakov.
KDOR SE SAM NE PREPRIČA, NE VERUJE! To je stara stvar. Nevernih Tomažev je več ko vernih. Zato prepričajte se, da dosežete z MALIMI OGLASI EDINEGA SLOVENSKEGA DNEVNIKA NA ŠTAJERSKEM, našega »VE-ČERNIKA«, vse kar hočete! Pridite zato, če rabite kaj ali prodajate, če iščete službo ali zaslužek, če bi se radi poročili, če bi radi dobili odjemalcev, gostov itd. itd. v našo upravo v GOSPOSKI ULICI
11.	In hvaležni nam boste za posredovanje in ostali boste naši stalni inserenti. KRIZO ČUTI LE KDOR SI NE VE POMAGATI!
Otvoritev važnih kmetijskih tečajev.
Predvčerajšnjim popoldne je bil v navzočnosti mariborskega okrajnega glavarja za desni dravski breg g. Milana Makarja in kmetijskih referentov gg. Zupanca in Kureta v šoli na Spodnji Polskavi slovesno otvorjen prvi kmetijski tečaj, ki naj poda v svojem nekajtedenskem poteku priprostemu podeželskemu ljudstvu najvažnejše pojme o modernem kmetovalshnu in tako koristi zlasti našemu kmetijskemu naraščaju. Tečaj je otvoril s primernim nagovorom o namenu takih tečajev okrajni glavar g. Ma-kar, ki je tudi ugotovil, da je v veliki meri zasluga za prireditev tečaja v vzorni podpori in sodelovanju domačega župana g. Kotnika, šolskega upravitelja g. Koprive, župnika g. Zorka in tamkajšnjega krajevnega šolskega sveta. Po otvoritvi tečaja sta imela takoj svoji prvi predavanji oba omenjena kmetijska referenta. Za tečaj je med tamkajšnjim najširšim prebivalstvom, kakor tudi med prebivalci drugih okoliških krajev izredno veliko zanimanje, kar je najboljši dokaz za njihovo potrebo in uspeh.
Prihodnja občinska seja bo v torek 20. t. m. ob 18. mri v mestni posvetovalnici.
Realna gimnazija v Mariboru priredi sv korist Podpornemu društvu v soboto, na rojstni dan Nj. Vel. kralja, ob 16. uri v kazinski dvorani običajno slavnostno akademijo. Starši in prijatelji dijaštva vljudno vabljeni!
Četrti večer zgodovinarjev bo drevi ob 20. v čitalnici tukajšnje Študijske knjižnice. Predaval bo profesor g. Simon Mileč o Krogu v .Prekmurju kot o tipu ni-zavske naselbine.
1 Narodni guslar Ulja Vukovič. Predvčerajšnjim je prispel v Maribor znam narodni guslar in propagator narodne junaške pesmi Ilija Vukovič. Guslar Vukovič je rodom iz Gackega v Hercegovini, iz kraja, kjer se je poleg Črne gore še najbolj ohranila srbske epska narodna pesem. Doslej je prepotoval že vse južne pokrajine in je sedaj na turneji po Sloveniji. Vukovič poje ob spremljanju na gusli stare epske narodne pesmi, od katerih jih je mnogo improviziral tudi sam. Po mestnih ulicah je vzbudil razumljiv interes. Oblečen je v lepo narodno nošo svojega rojstnega kraja. Včeraj je nastopil v realni in klasični gimnaziji ter drugi dekliški meščanski šoli. Zbrani mladini je najprej obrazložil pomen gu sel in nato zapel nekaj epskih in šaljivih pesmi, ki so mladini zelo ugajale. Poslušala je narodnega guslarja z velikim zanimanjem ter obogatela na spoznanju srbske narodne pesmi. Vukovič bo nastopil tudi v veliki kazinski dvorani.
Akademija učiteljiščnlkov. Sobotna akademija učiteljiščnikov v slavnostni dvorani učiteljišča je razveseljiv dokaz dela dijaške mladine. Podala nam je bogat spored 12 točk, med katerimi smo nekatere že slišali (vse orkestralne točke), druge pa so Čisto nove. Najbolj so uspele točke solistov, klavirska A. Vo-merjeve ko je zaigrala Griegovo »Svatbeno pesem«, violinski nastop Lešanca (pri klavirju spremljata Vomerjeva), ki je težko Beriotovo skladbo »Baletna scena« preigral z vso sigurnostjo, dočim bi bil Matjanov baritonski solo Vilharjevega »Mornarja« dosti boljši, ko bi svoj sicer dober glias nekoliko ugladil. Zadiviii so vadničarji, ki so pod taktirko Viherja zaigrali Beriotov Andante in nekaj narodnih pesmi. Šerakova je recitirala Župančičevo »Prebujenje« z ognjem in je uspela. Prav tako je uspel Bibiankov violinski solo, spremljan z orkestrom ter klavirski četveroročen Kienzlov »Veseli otrok«. Nekaj novega pa je dobro sestavljen pevski oktet, ki je pod taktirko Ferlinca zapel tri narodne pesmi. Ako-demijo je med drugim obiskalo nekaj profesorjev z ravnateljem g. Kaduncem, zastopniki učiteljskega Združenja in mnogo dijaštva. Opaziti pa ni bilo mnogih o»ih, ki dosti razmišljajo in majejo glave nad mladino, ki se je to pot zopet izkazala. Želeti je, da Združenje učiteljskega naraščaja stopi kmalu tudi pred širšo javnost!
Občni zbor mariborskega aerokluba bo v ponedeljek 19. t. m. ob 20. uri v klu-bovi sobi v Grajski ulici 5. Člani in prijatelji iskreno vabljeni!
Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor Maribor, poziva svoje člane, da se na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. udeleže obvezne službe božje, ki bo ob 10. uri dopoldne v stolnici. Zbor za rezervne častnike ob % 10 pred cerkvijo. Vabimo člane, da se udeleže tudi družabnega večera, ki ga priredi častniški dom istega dne zvečer v unionski dvorani, častniški dom rezervnim častnikom ne bo poslal vabil, ker imajo, kakor doslej, pristop s člansko legitimacijo združenja.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek
16.	decembra je naš pravi planinski večer — naš, ker se bo govorilo o krasotah našega Pohorja, ki nam postaja vsako leto dražje in vedno bolj priljubljeno vsem Jugoslovanom. A njegove zimske krasote so znane le nekaterim utrjenim športnikom, in ti pravijo, da ta zimski čar ni nič manjši od poletne prelesti. Zaradi tega se bomo dali z veseljem popeljati v ta, za mnoge neznani svet od ljubitelja in dobrega poznavalca Pohorja g. Franja Pivke iz Maribora, ki nam bo opisal v spremstvu skoraj 100 skioptičnih slik vso bajno lepoto zasneženih gozdov in frinih zimskih noči. Povedel nas bo na pravljično lepe vrhove naše Roglje in Planinke ter razkril tajinstvenost Šentlovrenških jezer in mogočnost Velike Kope. Ljubiteljem planin se obeta izreden večer!
Avtobusni promet v soboto. Na praznik N j. Vel. kralja Aeksandra I., dne 17. b p1* bodo mestni avtobusi vozili kakor običajno ob delavnikih (odnosno ob sobotah mestni in podeželski). Za eventualne posebne vožnje, ako se prijavi zadostno število udeležencev, ima podjetje vozove na razpolago.
Poslanec dr. Pivko pri Sv. Marjeti ob Pesnici. V nedeljo 4. t. m. je imel naš narodna poslanec g. dr. Pivko shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici, in sicer po tamošnji proslavi zedinjenja. Zbranih je bilo nad 100 poslušalcev, katerim je g. poslanec v jasnih in jedrnatih besedah pojasnil sedanji politični položaj, zlasti vse zakone, ki jih v Beogradu obravnavajo glede zaščite kmeta, občinskega zakona in volilnega zakona ter pojasnil težkoče pri sprejemu zakona o prostem vinskem pro metu in slična druga, kmetski stan zade vajoča vprašanja. Obljubil je, da bo v kratkem sklical večerni sestanek zaupnikov in zanimancev, kjer bo podal še podrobnejše poročilo, ter bo ob tej priliki sestavljen tudi krajevni odbor JRKD. Poslušalci so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem ter se tudi ob koncu javljali k besedi za razna pojasnila.
PRI TRGANJU V ’
ZOBEH IN GLAVI
navadno priporočajo masažo za masažo
Steklenica 14 Din. Oglas ieg. pod S. Br. 25.892/32
Dase oblečejo in obujejo revni otroci
našega mesta, so darovale denar ali blago sledeče tvrdke: Freund, Hutter, Ros-ner, Mastek, Supančič, Sinicz, Poš, Tu-rad, Pucher, Podliessnigg, Kuhar, Horvat, Mestna hranilnica 1000 Din, po 200 Din tvornica za dušik Ruše in neimenovana, po 100 Din Amalija Kiffmann, ph. mag. Konig in Josip Plemelj, po 50 Din neimenovani, Ina Orosel, Gustav Scher-baum, družba Unio, dr. Škapin, ph. mag. Albaneže, Marija Rosina in Prva hrvat-ska štedionioa, Oton in Miroslav Ploj 40 Din, B. Guštin 30 Din, po 20 Din gg. Halbarth, Stemad, Blažon, dr. Kartin in dr. Ipavic. Iskrena lrvala blagim dobrot nikom in še nadaljnjih prispevkov prosi: Odbor podpornega društva za revne učence v Mariboru.
Zadruga brivcev v Mariboru naznanja dodatno k že objavljenemu, da bodo brivnice in česalni saloni v soboto 17. in v nedeljo 18. t. m. odprti od pol 8. do
12.	ure s pripombo, da bodo brivnice in česalni saloni v soboto, na kraljev rojstni dlan, med 10. in 11. uro ob priliki cerk venih svečanosti zaprti.
Lutkovno gledališče Sokola matice igra v nedeljo ob 15. »V božični noči«.
Tujski promet. V prvi polovici mese ca decembra je bilo pri tukajšnji mestni policiji priglašenih 577 tujcev. Od teh je bilo 172 inozemcev, in sicer 50 oseb z Dunaja, 15 iz Gradca, 107 pa iz drugih mest.
Petnajsta dražba kož divjačine bo 25.
januarja 1933 v prostorih velesejma v Ljubljani. Blago se sprejema v komisijo že sedaj. S pošiljatvijo kož naj nikdo ne odlaša do zadnjega, ker je v korist stvari sami, da »Divja koža« čimpreje ve, s koliko in kakšnim blagom bo zia dražbo založena. Komu poslovni red »Divje kože« ni znan, naj ga takoj zahteva. »Divja koža« je osrednja lovsko-prodajna organizacija, ki dela edinole v dobrobit našega lovstva. Lovci, poslužite se za vnovčenje kož edino te svoje prodajne organizacije!
Častniški družabni večer. Častniki mariborske posadke prirede v soboto, na kraljev rojstni dan, družabni večer v veliki dvorani Uniona. Uprava častniškega doma sporoča udeležencem sledeče: Vabila za družabni večer bodo razposlana po pošti. V primeru, da bi kdo od zanimancev pomotoma ne prejel vabila do 15. t. m., naj blagovoli o tem telefonično obvestiti poveljnika tukajšnjega artilerijskega polka, polkovnika g. Miloja Popa-diča (telef. štev. 21-34) ali poveljnika mariborskega vojnega okrožja polkovnika g. Petrinčiča (telef. štev. 21-06). Povabljenci naj pri vhodu v dvorano pokažejo vabila. Vabila, ki jih sedaj dobe, naj shranijo, ker veljajo kot permanentne vstopnice k vsem častniškim družabnim večerom, ker so poprejšnja vabila izgubila veljavnost. Pri vhodu v dvorano bo tudi knjiga za vpis udeležencev družabnega večera. Obleka je navadna. Gg. rezervnim častnikom se vabila ne pošljejo, kot vstopnice veljajo njihove legitimacije, izdane od poveljnika vojaškega okrožja. Predsednik domske uprave art. polkovnik Miloje L. Popadle.
Nosečim ženam In mladim materam nema ga naravno Franc-Jožefova grenčica k urejeni prebavi želodca in čreves.
Na, ©cSn® gledali
Repertoar.
Četrtek, 15. decembra ob 20. liri »Zemlja smehljaja«. Red A. Znižane cene. Petek, 16. decembra. Zaprto.
Sobota, 17. decembra ob 20. uri »Ceuski grofje«. Slavnostna predstava. Znižane cene.
Nedelja, 18. decembra ob 15. uri »Dv* nevesti«. Kmečka predstava po z*33' nih cenah. Zadnjič. — Ob 20. uri »M0* je dete«. Znižane cene.	.
Mariborsko gledališče. »Celjski gf®' je« kot slavnostna predstava. V sobot®
17.	t. m. se. vprizori slavnostna predsfe' va »Celjski grofje«, uspela Kreftova z?0’ dovinska drama, ki je v Ljubljani in J Mariboru hajprivlačnejša dramska pr®®" stava letošnje sezone. Veljajo znižane c®* ne.
Nedelja v gledališču. Ob 15. ud s*
vprizorita Golarjevi »Dve nevesti« k®1 kmečka predstava. Če se naroči skuPa! več vstopnic najkasneje do petka 16* *■ m., velja skrajno znižana vstopnina. P® omenjenem roku veljajo običajne c®®*' To bo obenem zadnja vprizoritev t®Sa zabavnega dela. — Kot večerna pre“‘ stava se ponovi velezabavna burka »M®* je dete«. Pri zadnji predstavi »Moief deteta«, je bilo zabave in smeha kot dolgo ne. Znižane cene.
Kdor hoče zdrav in svež ostati,
popije en do dvakrat na teden pred trkom kozarec naravne »Franz Josefov®* grenčice. Zdravniška poročila iz boh*‘ nic svedočijo, da radi pijejo »Franz J0* šefovo« vodo zlasti bolniki na čreves!®’ ledvicah, jetrih in žolču, ker brez nepfj' jetnih občutkov in posledic promptno <J“* vaja. »Franz Josefova« grenčica se bi v vseh lekarnah, drogerijah in sP® cerijskih trgovinah.
Prikimala je starka zima na nogah čevlje »Tempo« ima LJUBLJANA CELJE	MARl^j
Gledališka 4	Aškerčeva	3	Sloven«**
Razvanje. Naša sokolska četa
prirej
v nedeljo 18. decembra ob 15. uri (3. ^ pop.) v šoli v Razvanju Golarjevo veS-j loigro »Dve nevesti«. Zvečer ob 7.^[j se igra ponovi. Vabimo vse k udelež Vreme. Davi ob 7. uri je kazal mer 2 stopinji nad ničlo. Tlakomer P* je kazal pri 15 stopinjah 750.8, reducir3" na ničlo 749. Vlaga 94; padavine je Pad' lo preteklo noč 2 milimetra; vreine i oblačno in mirno.	.
Uboj pred senatom petorice. V tor®, 28. septembra t 1. je slavil, kakor obj čajno vsako leto, na svečan način sv°; god posestnik in gostilničar Mihael L®5' kovar v Selah pri Pragerskem. Povab‘ .ie na gostijo med drugimi tudi poseS"e nikovega sina Franca Kovačiča, $ \ igral na harmoniko in pa delavca AVfj®' sta Cafuto. Večina gostov je odšla inov okrog polnoči, Cafuta pa je vin!®: za mizo zaspal. Okrog 3. ure zjutraj & je poklical njegov tovariš Kovačič, f, bi odšla skupaj domov, kar pa je La ' ta, ki je nenadoma podivjal, odklonil hotel zabosti presenečenega Kovačiča svojitn žepnim nožem. Zato je pustil vačič Cafuto, da je sam odšel donim’ Nekaj minut za njim je zapustil tudi vačič Leskovarjev dom. Komaj pa 3® pravil nekaj korakov, je planil iz te’d proti njemu Cafuta in ga s silnim zarfl . hom prebodel s koso. Cafuta se je ^ dan sam javil pri orožnikih in se varjal s silobranom, češ. da ga Je kojni Kovačič, ki je izdihnil kmalu V-zadobljeni poškodbi zaradi izkrvavita j najprej napadel. Včeraj dopoldne i® ° Cafuta pred velikim petčlanskim kaz® skim senatom tukaišmega okrožnega s° F^ča obsoien na 8 let težke ječe.
Smučarji, pozor! Najbolj vestno, h*tr ' ceneno in dobro Vam postreže Sp®*1 Roglič. Montaža brezhibna!	^
bane'
Danes	-—
S VE N GA LIJE*
pramljski veior najboljiih i*edU V VELIKA KAVA*^
Ukradeuo kolo. Gostilničarju Beraniču na Vodnikovem trgu je vc , popoldne nekdo odpeljal kolo iz j30.* ei
ne sobe njegove	k!pr	ga J®
"hranjenega. Kolo je znamke »vVa1 rad« in je vredno 1500 Din.
Zgodovinsko društvo v Mariboru
potek letošnjega občnega zbora naše najvažnejše znanstve
NE ORGANIZACIJE.
nedeljo ob 10. uri je bil letošnji redni občni zbor Zgodovinskega društva v Mariboru. Na mesto obolelega predsednika prelata dr. Fr. Kovačiča je vodil ®očni zbor podpredsednik dr. Tominšek.
Foročila o delovanju ZDM v letu 1932 s° Podali tajnik, arhivar Baš, blagajnik,
^Pravnik drž. moš. kaznilnice Vrabl in knjižničar, ravnatelj Glaser. Iz poročil ie bilo razvidno, da je ZDM danes naša ^aktivnejša znanstvena organizacija.
Nelepše kažejo to društvene publikacije.
■ned tem ko so vsa ostala naša znanstvena glasila skrčila svoj obseg in tudi prekrila izhajanje, je društveno glasilo ČZN jfS° samo za eno tiskovno polo manjše ,°t v preteklem letu. Nadalje je ZDM iz-Qalo drugi zvezek »Umetnostnih spomenikov v celjski dekaniji« in dovršilo pr-v° knjigo »Arhiva za zgodovino in narodopisje«, ki vsebuje korespondenco biotnšekovo, kateremu je tudi posvečena.
je ZDM s svojimi publikacijama da-'ks naša vodilna znanstvena organizacij pa velja isto tudi za podrobno or-knnizacijo mariborskega znanstvenega Na. Po uvidevnosti in širokogrudnosti v°dilnih mož dravske banovine, na pr-Vem mestu g. podbana dra Pirkmajerja,
!e bil letos ustanovljen v Mariboru javni UrbJv. Tako da ima sedaj Maribor s Študijsko knjižnico, javnim arhivom in muljem vse pogoje za nadaljnji razvoj 2tonstvenega dela. Lepe napredke zaznamuje nadalje društvena knjižnica, ki is inkornorirana mestni Študijski knjiž-®lci in društveni arhiv, ki je vključen v
javnem Banovinskem arhivu. V javnosti je društvo nastopalo ob vsaki potrebi, a izmed javnih prireditev zavzema prvo mesto odkritje spominske plošče pesniku A. Aškercu, ki je prisrčno uspela. V svrho podrobnega znanstvenega samo-izobraževanja pa prireja društvo vsakih 14 dni zgodovinske večere.
Izmed še nerešenih probemov so najtežji problemi prostorov, kar pa se bo, kot izgleda, tudi rešilo s pomočjo mariborske mestne občine. Pri svojem delu je društvo maslo največjega podpornika v banovinski upravi in zlasti pri podba-nu g. dr. Pirkmajerju - ter pri mestnem načelstvu mariborskem. Z njih pomočjo je ZDM zamoglo kriti svoje izdatke, ki so znašali preko 127.000 dinarjev. Žal pa je odtegnila država ZDM dosedanjo podporo. V imenu preglednikov računov je poročal prvi državni pravdnik g. dr. Jančič, ki je predlagal absolutorij. Za nove preglednike so bili izvoljeni gg. dr. Jančič, dr. Veble in dr. Kron-vogel. Pri raznoterostih je občni zboi ugotovil potrebo, da ostane Študijska knjižnica takšna kakršna je, poleg tega pa razpravllal o pridobivanju arhivalij za mariborski arhiv, in to arhivalij, ki so še v zasebnih rokah.
Zgodovinsko društvo v Mariboru je danes organizacija s preko 500 člani, ki raste in napreduje z vsakim letom. Kulturna naloga naše javnosti pa je, da podpira to organizacijo, da zamore izvršiti velike naloge, ki si jih je stavila v program za prihodnje leto, med katerimi je najvažnejša izdaja večjega dela o Ptuju.
mladih infelek-iua*cev v Mariboru
Mladim inteligentom!
Prejeli smo 10. tm.: »Zveza mladih in-ckktualcev« v Mariboru: Po majvišjem "slogu, priobčenem iz dvorne pisarne "reko ministrstva notranjih poslov, čast Ji je izraziti vam zahvalo za rodoljubne 1:1 patriotične izraze vdanosti in vernost, ki ste jih poslali 27. novembra t. 1. yieg. Veličanstvu kralju povodom oblega zbora vašega društva.«
Na številna vprašanja s strani intere-Sentov (iz vrst profesorjev, učiteljev in !ruSih stanov) o pomenu in značaju na-že zveze, javljamo vsem, da je naša oi-ganizacija strokovnega značaja in ima ^men, spajati vso našo mlado inteligen-S°. io stanovsko ščititi (po vzgledu ® obstoječih delavskih strokovnih organizacij) in jo narodno-kultumo usmerja-.*• Ker je časovno naša najhujša rana ?rezposelnost v vrstah naše mlade inte-'Sence, ima organizacija namen zadev-stanje kolikor mogoče izboljšati in bi-,! v oporo mladi, uveljavljajoči se intenci. Naš glavni kriterij pri tem pa je JJir na socialne razmere in vzgojne
"orme.
, Organizacija bo razširila svoj delo-.r°? po vsej Jugoslaviji. Vsak inteligenci stan si osnuje v njenem okviru svoje C’ionomno stanovsko združenje. Vsak ečji kraj si osnuje tudi svoje posebne
stanovske krožke, ki so centralizirani v svojih stanovskih združenjih in po njih v zvezi, katera ima svoj začasen sedež (za letos) v Mariboru.
Naloge mlade inteligence so velike. Kos jim bomo le v močni, disciplinirani skupnosti prizadetih posameznikov. Zato apeliramo na vse naše tovariše iz vrst umskih delavcev, da se je čim prej oklenejo, nam javljajo svoja mnenja in nasvete o našem delu oziroma se vsaj nemudoma javijo radi potrebne statistike na sledeče naslove (začasno):	Šonc
Sabina, Sodna ul. 14 III (dekleta), Grgič Svetko, Studenci, Ciril-Metodova 18 (učitelji), Bojc Etbin, Čopova 21 (profesorji), Šegula Pavle, Krekova 14 III (vsi ostali stanovi), vsi v Mariboru. Organizacija ima svojo pisarno v Sodni ulici št. 9 III (poslovne ure vsak dan od 11.30 do 13.30) kjer smo na razpolago s podrobnejšima podatki.
Poljčane
30letnica šole v Studenicah pri Poljčanah. V nedeljo bodo imeli v prijaznem trgu Studenice mal praznik. Praznovaii bodo 30Ietnico sedanje šole, ki je bila zgrajena 1. 1902 in je še danes ponos trgu. Pred tridesetimi leti se je poučevalo še v stari šoli, ki je zdaj preurejena v stanovanja. Takrat je bil tam en razred, druga učilnica pa je bila v neki drugi zasebni hiši. S postavitvijo nove zgradbe se je šola preosnovala v triraz-
rednico, danes pa je štirirazrednica. Največ zaslug za postavitev šole je imel sedaj že pokojni, a tedaj daleč naokrog znani pedagog učitelj Majhen, ki je umrl pred 12 leti. Razen njega so upravitelje-vali do danes tam še učitelji Vobič, Koki in sedanji šol. upravitelj Živko. Proslavili bodo ta jubilej Studencam v nedeljo popoldne ob pol 15. uri v šoli. Najprej bo imel vpokojeni upravitelj Koki nagovor, v katerem bo med drugim nanizal tudi kos studeniške zgodovine. Sledila bo tridejanska otroška igra s petjem »Sirota Jerica, ki jo pripravljata upravitelj Živko in učitelj Štefancijoza, sodeloval pa bo tudi poljčanski pevski odsek Sokola, ki ga vodi že več let studeniški šolski upravitelj. V nedeljo torej vsi v starodavne Studenice — mladina vas vabi!
Kolavdacijski ogled strelišča. Dasi je poljčanska strelska družina, ki šteje že sedaj nekaj nad 80 članov, še mlada, si je že zgradila moderno strelišče, ki u-streza vsem zahtevam. To je potrdil tudi nedeljski kolavdacijski ogled, ki so se ga udeležili okrajni glavar g. Milan Ma-kar, strokovnjaški izvedenec in okrožni delegat polkovnik g. Putnikovič, lekarnar g. Mondini iz Sl. Bistrice in še drugi zastopniki. Razen teh se je udeležilo ogleda tudi mnogo domačinov, z županom Medvedom in Prešernom ter občinskimi odborniki. — Po ogledu strelišča so se zbrali v hotelu Baumann, kjer je pozdravil goste v imenu odsotnega preds. A. Živka, postajenačelnik Fr. Lovrec. Za njim je spregovoril g. polk. Putnikovič, ki je dejal da je s poljčansko strelsko družino sijajno zadovoljen. Pohvalil je med drugim komandirja g. Alojza Šebenika, ki ima največ zaslug za ustanovitev strelske družine. Glede strelišča je izjavil, da se po svoji moderni zgradnji in legi šteje lahko kot tretje najboljše v državi. Torej: Ljubljana - Novi Sad - Poljčane! Priporočal je pristop zlasti mladini. — Slovesna otvoritev strelišča bo pa spomladi v mesecu aprilu. Takrat: »Na svidenje!«
Odhod pridnega sokolskega delavca. ‘Spet nas je zapustil eden marljivih Sokolov, ki je bil obenem vaditelj, telovadec, igralec in ki sploh nikjer ni odrekel. To je br. Alojz Švagan, ki je odšel te dni v Beograd v službo. Želimo mu vse najboljše!
Gostovanje sokolske igralske družine.
Poljčanski Sokol je gostoval z igro »Dve nevesti« na praznik 8. t. m. v Šmarju pri Jelšah, v nedeljo pa v Zrečah pri Konjicah. Obisk je bil povsod zadovoljiv, igra je ugajala in se Sokol vsem, ki so mu šli pri urejevanju odra in drugače uslužno pa roko, najlepše zahvaljuje. Na Stefanovo 26. t. m. ponovi Sokol igro v Poljčanah.
Poroka. Poročila sta se pred dinevi v tukajšnji cerkvi Franc Steble iz Stranic pri Konjicah in Rozika Gajšek iz Lu-šečke vasi. Bilo srečno!
TARZAN
I. DEL
JE PRISPEL! DOBITE GA V UPRAVI
JUTRA IN VEČERNIKA
V MARIBORU, BOSPOSKA UL. 11
Sokolstvo
Sokolsko društvo Ormož
je proslavilo praznik »Zedinjenja« z akademijo v telovadnici meščanske šole v soboto 3. decembra zvečer. Akademijo je otvoril z govorom o pomenu praznika brat načelnik Turk. Vsi nastopajoči so pokazali izvežbanost ter stremljenje po telesnem in duhovnem napredku. Posebno je ugajal nastop male ženske sokolske dece, moškega in ženskega naraščaja ter članov pod vodstvom marljivega brata podmačekiika Horvata. Z lepimi pesmimi je nastopil sokolski moški pevski zbor pod vodstvom agilnega brata Papsta. — Akademija se je ponovila za okoliško prebivalstvo v nedeljo 4. decembra popoldne, zqi šolsko deco iz Ormoža, Huma in Velike Nedelje pa v ponedeljek 5. popoldne. Prireditve se je udeležilo okrog 500 otrok, a tudi ostalo občinstvo je z obilnim obiskom izkazalo priznanje delu sokolskega društva. ZdTavo!
Prošnja. Kdo izmed narodnjakov bi bil pripravljen pomagati 20 let staremu absolventu nižje srednje šole, ki je brez staršev in gmotnih sredstev, tar ga sprejeti v službo? Pripravljen je prijeti za vsako delo. Naslov ima mariborska Sokolska župa, ki ga obenem najtopleje priporoča.
Sokol Maribor II Pobrežje priredi na rojstni dan Nj. Vel. kralja 17. dec. t. 1. ob 19. uri v dvorani br. RenČlja družabni večer, na katerega vabi prijatelje Sokole. Vstop prost. Zdravo!
Soort
SK ŽelezničarrSK Rapid. Na igrišču ISSK Maribora se bo v nedeljo 18. t.m. ob 14. uri odigrala zadnja prvenstvena tekma v jesenskem tekmovanju za prvenstvo LNP, in sicer se srečata SK Železničar in SK Rapid. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu.
Nova uprava kolesarske zveze. Preteklo nedeljo je bil v Zagrebu redni letni občni zbor Jugoslovanske kolesarske zveze, na katerem je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik: Str-zalkovsky (Zagreb); tajnika: Dianič in Banek (Zagreb); blagajnika: Megla in Boroveški (Ziagreb). Odborniki: Sekulič, Starin (Ljubljana), Anton Hlebš (Maribor), Slezak, Holicki (Novi Sad), Horvat (Bjelovar).
Iz LNP. Ugodi so prizivu ISSK Maribora od 2. t. m. s tem, da se upoštevajoč olajšilne okolnosti zniža kazen igralcu St. Bertonclju po čl. 13 kaz. prav JNS (na 14 dni). Odkloni se pa priziv v ostalih točk, ker niso osnovane in slone na domnevah. Obvešča se MO Maribor, da se je SK Ptuju dovolilo igrati dve tekmi kot poskus za sprejem v članstvo JNS.
Megafoni v cerkvi.
V slavni katedrali Notre Dame v Chartresu inštalirajo megafone, ki bodo omogočali, da bodo vsi verniki v cerkvi lahko poslušali pridige. Prvič bodo poslušali pridigo skozi megafon na Božič. Tako je torej konec velildh prepirov med duhovščino in tiskom, ki se je zavzemal za instalacijo megafonov. Zmagala je modernejša struja.
^°že Kostanjevec:
Jeseni 1916
Počasi se je odlegala pot izpod težkih ,°S. Ob obeh straneh doline jesensko poljani hribi, na rumenem in rdečkastem ‘sb‘u težke deževne kaplje še od snočne-a dežja, pričakujoče prvega vetrovnega J^nka, da jih pokoplje v skupnem vlažno "hzlem grobu na rdečkastih blatnih tleh.
d vseh strani dih po razpadanju in po ?>ti, od vseh strani poslanci težkih, žejnih dni.
i Stari mož skoro ni mogel dalje. Globo-v mastno cestno blato so se udirale /kage utrujene noge. težko so se iz nje-a dvigale kakor kolesa obloženega voli’ komaj dalje se premikajočega. In >nec za klancem je bil še pred njim, 5 “Ki višii od drugega. Kakor bi se vi-nalašč in samo zaradi njega, reveža.
^delo se mu je, da je bila nekdaj, pred
|?vnim (^t-orn t’atr1“ za onim nv;nkorn a* menda krčma. Kot mlad deček je
hodil tod z materjo, ki ga je peljala prvikrat v mesto v šolo. Tam sta počivala. Mati je vzela iz male cule hleb črnega ovsenega kruha in kos prekajene svinjine. Na klopi sta sedela pred krčmo, rezala in grizla. In krčmar ni rekel ničesar, ker nista poklicala vina, zakaj drobni krajcarji so bili namenjeni za vse kaj drugega. Tisti krajcarji so pozneje toliko zalegli, da se je naučil brati in pisati in da je z branjem in pisanjem zašlo v njega hrepenenje po tujini, ki je pozneje v njo zablodil. Sedaj se vrača po toliko letih, sedaj si bo odpočil prav na tisti klopi in si bo privoščil požirek žlahtne pijače, zoreče nekje tam na gričih, ki jih mora še danes prehoditi...
Ovinek je tukaj, krčme ni več, ob strani zeva samo 5e zarastla, mahovnata vsedlina. nekdanja krčmarjeva klet. Kam so šli in kje so. ki so nekdaj prebivali tukaj, in oni. ki jih je bilo še več, oni, ki so hodili mimo? Starec se ni razburil, samo še težje ie dvignil noge in neznansko visoko se je .vspel klanec pred njim, skoro
do neba.
In ta tihota, ta grozna tišina okoli njega! Niti ptice ni bilo, da bi se bila preletela čez cesto. Kaj se je zgodilo? Kje je življenje, kje petje m cvetje?
Tedaj ga je preletela groza. Spomnil se je, kar je bil za hipec pozabil, spomnil, kaj ga žene zopet v domači kraj, kaj ga je vrglo iz tujine. Spomnil se je, da mu je vojska vzela vse in da zdaj ob koncu svojega življenja išče, kamor bi v miru položil svojo glavo. Domovina, ki jo je zapustil z lahkomiselnostjo v srcu in malomarnostjo v duši, naj mu poda sedaj ono, kar je v svoji prešernosti zapravil.
Z lahkim srcem in lahkomiselnim smehom na mladem obrazu je bil zapustil pred dolgo leti ženo in sina in se ni več vrnil. Niti na misel mu ni prišla v poznejših letih mala razdrapana koča, vrtiček za njo in vsa lepa domača dolina. Dobro ga je bila sprejela tujina, dala mu je več kakor bi mu bila dala skromna in nepoznana domovina. Tako si je vsaj mislil. Dolgo mu je bila ta tujina mati. do-
kler ni sedaj spoznal, da mu je bila mačeha, okrutna mačeha. Spozmal je šele sedaj, ko so opešale njegove moči, otrpaiile njegove roke. Sedaj išče dom in ženo in otroka, utrujen do smrti in skesan. Sedaj bi rad popravil svoj gireh, vrača se izgubljeni sin v očetovo hišo. In ne želi si, da bi ga čakalo tamkaj pitano tele in nova oblačila, samo po tem še hrepeni, da bi tamkaj našel še svojega sina im kotiček, kamor bi položil utrujeno glavo. Samo to in samo toliko časa, da bo popolna njegova pokora.
Počasi, počasi se odlega pot. Izza oblakov prodira solnce in vsiplje svoje zlato na umazano blato. Vendar žarek upanja, žarek življenja v tej bridki zapuščenosti, v tej zapuščeni bridkosti! Hude sc stopinje, huda je bridkost, a najhujše so žalostne misli. Ko bi jih mogel odložiti, bi legel v obcestni jarek, zatisnil oči in zaspal. Pa porodile bi se nove in še ža-lostnejše v spanju in sanjah. Zaitoraj počasi dalje, dalje.
(Konec jutri.)
Piiame, triko perilo
primerno za vsakega gospoda
Sobo odda
SPREJMEM
boljšega dijaka v celo oskrbo. Naslov v upravi.	4145
DVE ČEDNO OPREMLJENI,
solnčni sobi, ena s posebnim vhodom, takoj oddani boljšim gospodom. Prešernova ulica '19.	4094
v bogati izbiri
Tekstilana
BUdefeldt
Gosposka ul. 14
Praselitveno naznanilo!
LJUDEVIT KLEIN. Maribor
trgovina tekstilnega blaga
naznanja cenjenemu občinstvu, da se je preseli! iz Koroške ceste št. 3 v nove poslovne prostore
Aleksandrova cesta it. 24
Ibiščlte me in oglejte si mojo zalogo, katero sem izpopolnil. K nakupu se ne sili. Podpirajte domače delavstvo in kupujte domače jzdelkej	4l68
DIJAKINJO SPREJMEM v dobro domačo oskrbo po praznikih. Glasovir in kopalnica v Hiši. Vprašati v uprav-ništvu. 4139	Prodam
	KLAVIR znamke R6nisch, dobro ohranjen, na prodaj. Vprašati od pol 13. do 14., Maribor. Ciril-Metodova ulica 22, priti. 4178
OPREMLJENO SOBO z električno lučjo in posebnim vhodom, oddam. Vojašniška ulica 18. 4180	
	KLAVIR. črn. kratek, skoraj nov, lep glas, prodam. Stritarjeva ul. 5. Vprašati I. nadstropje. Cena Din 12.000. 4126
Moške srajce spodnje hlače praktična darila!	
	urno dobre kakovost! Tekstilana BUdefeldt Gosposka ul. 14
	
LEPO OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam s 1.	
januarjem boljši osebi. Vra-, zova ulica 6. pritličje. 4186	LEPA PREPROGA v dobrem stanju, železen umivalnik, belo lakiran, ceneno na prodaj. Dr. Verstov-šekova ulica 6, H., vrata 19.
LEPO OPREMLJENO SOBO scpatjrano. čisto, mirno, oddam. Sodna ulica 16. vrata 5.	
Stanovanle
DVOSOBNO STANOVANJE
.v novi vili oddam s 1. januarjem 1933 manjši družini. 0-gledati med 12.30,—13.15. ter 18.—19. uri. Tomšičev drevored, Dr. Ipavčeva 3.	4138
TRI ALI ŠTIRISOBNO
stanovanje s kopalnico iščem v II. mestnem okraju, med Aleksandrovo cesto in Tomšičevim drevoredom, za 1. ali 15. januarja 1933. Naslov v upravi »Vcčernika«. 4146
Kravate, ovratniki, iepnl robci, nogavice nalnovefil vzorci
TRI ALI DVOSOBNO
stanovanje oddam takoj. Mag dalenska ulica 33.	4144
Sobo iSie
PREPROSTO OPREMLJEN^ SOBO.
snažno, iščem. Naslove P®' stiti v upravi -Vcčernika"-.
A\tf>
Razno
RESTAVRACIJA A. SENIC*
Tattenbaghova ulica, dan#; četrtek in soboto 17. dec., Prvovrstne jeterne klobase, imajo sedem koncev. Pridu® In prepričajte se. Izbofl>s kapljica iz Kovaškega vrljjj (Schmitzberger).	38"
vedno po najnižjih cenah pri
Tekstilani
BUdefeldt
' Gosposka ul. 14
Nenad kri Ijiva kakovost
SIPEK HDDCT1IICE
Zastopstvo za Maribor dipl. optik E. Peteln, Grajski trg 7
sprejemalcev zagotovi za leta veselje nad darilom
»Jutra« x Ljubljani; pcedstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO. DETELA v Maribora
Mareki »V E	fofn
? M a r f ti or®',1 dne fI$. 5ttT. '19c&-
Akutave Rinatuke:
Umor v bambusovem gozdu
(Dalje.)
Včeraj, malo po obeda, sem srečal oba zakonca. Veter je dvignil pajčolan z njenih kit in zagledal sem njen obraz. Samo za trenutek... toliko, da sem ga pogledal, že je padel pajčolan. Takoj sem sklenil, da moram to ženo ugrabiti, pa če bi tudi moral ubiti moža.
Kaj? Ni tako težka stvar, ubiti človeka. kakor si vi zamišljate. Če hočeš u-grabiti ženo, moraš vedno ubiti moža. Le kadar ubijam jaz, zgrabim za svoj meč. Ljudem pa, kakršni ste vi, ni treba meča; vi ubijete s svojo oblastjo, s svojim zlatom, včasih celo s svojimi lokavimi besedami. Ne pocedi se kri, človek ostane živ. a vendarle je to uboj. Ko bi človek pomislil, čigav greh je večji, vaš aii moj, bi težko odločil (Pri tem se je rogal.) Seveda, zelo lepo je, če lahko ugrabiš ženo, ne da bi ti bilo treba ubiti moža. Jaz pa sem takoj sklenil, da ga ubijem. Tega pa — na žalost — ne storimo kar na cesti. Izmislil sem si način, da iz-
vabim oba v goro.
To je bilo silno lahko. Ko sem ju do-šel, sem jima začel pripovedovati: »Vidita, tamle na oni gori je starodaven grob, v katerem sem našel mnogo ogledal in mečev. Da bi tega nihče ne izvedel, sem vse stvari skril v bambusov gozd: na drugi stran gore. Če želita, vama lahko vsako stvar prodam za skromno plačilo.«
Mož se je ujel na moje besede in — lakomnost je strašna stvar — usmerila sta konija za menoj v goro. Ko smo se približali goščavi sem dejal, da so stvari tam zakopane in da si jih moramo skupno ogledati. Mož, ki so mu oči kar gorele od lakomnosti, je bil seveda takoj zadovoljen z mojim predlogom. Žena pa je rekla, da naju bo kar tule počakala in ni razjahala konja. Temu se nisem prav nič čudil, ker je bil gozd silno zarasel. Videl sem, kako gresta oba v mojo past, in stopil z možem v goščavo. Tam sem planil nanj in ga vrgel na tla. Mož je bil močan, — ni nosil zastonj svojega meča, — pa sem ga vendarle privezal na korenine neke bukve. Odkod da sem imel vrv? Saj jo nosim vendar neprestano s seboj, za vsak slučaj. Razbojnik potrebuje vrv
vsak čas. Da bi mož ne kričal, sem mu uašil usta s suhim bambusovim listjem, t ako je bila vsa stvar v najboljšem redu. Ko sem opravil z njim, sem odšel po ženo In ji dejal, da je možu nenadoma postalo slabo. Prosil sem jo, naj gre za menoj. Tudi tu je šla stvar še v redu. Prijela me je za roko in šla v goščavo. Ko pa sva prišla do moža in zapazila moža privezanega, je izdrla bodalce. Take žene še nisem videl. Ako bi se bil v tistem trenutku količkaj obotavljal, bi mi bila zabodla bodalce v rebra. In ako bi bil skočil v stran, bi me bila ranila, ker je suvala z bodalcem na vse strani. A jaz nisem zastonj Tadsjemaru. Uspelo mi je, da sem ji iztrgal bodalo iz rok, ne da bi mi bilo treba pri tem uporabiti meč. Pa •naj si bo žena še tako hrabra, če nima o-rožja v roki, se ne more upreti nikomur... In tako sem si jo prisvojil, ne da bi bil vzel možu življenje.
Da, ne da bi bil vzel možu življenje... Niti na urn mi ni prišlo, da bi ubil moža, ko sem bil vendar že dosegel svoje. A ko sem nameraval pobegniti iz goščave, je planila žena, ki sem jo bil pustil objokano na zemlji, k meni m me zgrabila za roko. Iz njenega sunkovite-
ga ihtenja sem razbral besede: »Eden vaju dveh mora poginiti, ali vi ali on. Rajši umrem kakor da bi prenesla to, da ime kdo onečasti vpričo drugega moškega. Pa naj si že bo kakorkoli: z njim pojdem, ki ostane živ.* Vidite, tako mi je rekla z jokavim glasom. In tedaj ie vzplamtela v meni želja, da ga ubijem-Vam se seveda zdi po teh besedah, da sem bolj sirov od vas. Nikakor ne, to se vam samo zdi, ker niste videli obraza te ženske. Ko se je moj pogled srečal z njenim, se je porodila v meni želja, da jo vzamem za ženo, za vsako ceno, pa naj bi tudi strela udarila vame. To je bila edina misel mojih možganov. A tv kar si ne mislite, da je bila to le po* hotna želja. Ko bi bilo šlo samo za strast bi jo bil zavrgel in pobegnil. Ne bi bilo treba, da oškropim svoj meč z njegovo krvjo. Ko sem v tisti poltemi gozdia str* mel v njen obraz, je rasla v meni iz hipa v hip želja, da ne grem nikamor prei-dokler ne ubijem moža. A če je že treba ubiti človeka, ga ne smeš ubiti n® podel način. Osvobodil sem ga vezi ifl ga. pozval na borbo z meči. Pod bukvo ste našli .vrv; jaz sem jo bil vrgel tis-(Dalje prihodnjič.)
Zaradi prevelike zaloge:
REKLAMNA PROD
srebra predmetov iz kitajskega srebra, jedilnih priborov (tudi posameznih), košaric, servisov za liker, podstavkov; predmetov iz kristalnega stekla, kakor vaz, servisov za iiker in vino in garnitur za kompot.
Vsi ti predmeti se prodajajo po zelo znižanih cenah, ki so deloma nižje kakor so bile nabavne!
Oglejte si predmete in cene, ki so označene na njih, v mojih izložbenih oknih.
Strmeli boste, kako poceni si lahko kupite najiepše stvari.
Plačilne olajšave I
M. Jiaerlev $in9 luvelir, Maribor, Gosposka ul. 15