Posamezna Številka 6 vinarjev. Šlev. 234. Ljubljane 8 vin. y LjatUjBDi, V Ptt II. ORtOSfa 1912. MIL = Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . K 26 •— sa pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29-_ za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Z> celo lelo naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za on meseo „ . „ 2— V opravi preleman mesečno K 1-70 Inserati: Enostolpna petitvrsta(72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat ......13 - za trikrat 10 za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja:; vsak dan, izvzemši nedelje la praznike, ob 5. url popoldne. iv** Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6. -e« Avstr. poštne liran. račun it. 24.797. Ogrske poštna hran. račun št 28.511.— Upravnlškega telefona št. 1H8. Današnja Številka obsega 6 strani. HrvaSKoslovenska naroUoa zveza. Dunaj, 10. oktobra. Včeraj in danes se jc novoustanovljena »Hrvaško-slovenska narodna zveza« v prostorih državnozborskega »Hr-vaško-slovenskega kluba« posvetovala. Posvetovanja so se danes popoldne končala. Soglasno se je, kakor poroča »Hrvaška korespondenca«, sklenil sledeči komunike: Danes so se končala posvetovanja lirvaško-slovenskega eksekutivnega komiteja, za voditelja stranke sta izvoljena dr. .Mile S t a r č c v i č in dr. Ivan šusteršič, za zapisnikarja pa Cezar Akačič in dr. Janko Brejc. Sklenilo se je, da 20. oktobra zborujejo v Ljubljani vsi državni in deželni poslanci obeh združenih strank. Pred tem shodom zborujeta vodstvi hrvaške stranke prava in Vseslovenske Ljudske Stranke v Ljubljani, na katerih zborih se ratificirajo v Opatiji in na Dunaju sklenjeni sklepi. Ko se je razmotrival politični položaj, se je soglasno zavzelo stališče, da monarhija svojih dolžnosti nasproti Hrvatom in Slovencem, ki sp svojega pomena za velrmoč monarhije glede na Adrijo in na Salkan zavedajo,ni izpolnjevala in da je tozadevno potrebna temeljita izprememha. Posvetovanj so se udeležili za hrvaško stranko prava predsednik dr. Mile Starčevič (Zagreb), Akačič (Reka), posl. prof. Spinčič (Istra), posl. dr. Pe-rišič (Sarajevo), posl. dr. Drinkovič (Dalmacija); za Vseslovensko Ljudsko Stramko pa kranjski deželni glavar dr. Ivan Šusteršič (Ljubljana), posl. dr. rJr. Krek (Ljubljana), posl. dr. Korošec (Štajersko), posl. Fon (Primorsko) in dr. Brejc (Koroško). Cuvai - nevarnost za iMartijo. Državni poslanec dr. A. Korošec je glede na sramotni zistem Čuvajev izjavil sledeče: Sedanja situacija na Balkanu odločno zahteva, da se nevzdržnim razmeram na Hrvatskem stori kmalu ko- nec. Okoli Hrvatske se nahaja vse v osvobodilnem navdušenju. Bolgari in Srbi so sc vzdignili, da svojim bratom v Turčiji pribore svobodo, le na Hrvaškem zdihujejo pod najstrožjo diktaturo. Justica in uprava stojita v službi tega obsovraženega zistema. Listi, so podvrženi brezobzirni cenzuri, zboro-valna svoboda jc ukinjena, celo zasebni politični govori so spričo sramotnega špionstva skrajno nevarni. Vse ustavno življenje je sistirano. In zakaj vse to? Mar so Hrvati postali sovražniki dinastije in so tej aver-ziji dali izraza? Nikakor. Oni so slej-koprej zvesti dinastiji. Ali so morebiti sovražni monarhiji? Tudi ne. Kazen komisariata jih je zadela zato, ker niso hoteli izvoliti saborske večine, s katero bi bili Mažari zadovoljni. Časi Khuenovi, ko se je večina v hrvaškem saboru popolnoma udajala željam Mažarov, so minuli in zdaj hoče Ogrska to majoriteto s silo zopet pridobiti. To je v interesu Mažarov, drugo vprašanje pa je, ako tako ravnanje s Hrvati služi tudi interesom monarhi-bije. Mi mislimo, da interesi monarhije zahtevajo, da se v njenih mejah nahaja zadovoljno jugoslovansko ljudstvo, zlasti v sedanjem trenotku, ko je tudi Avstro - Ogrska poklicana glede bodočnosti balkanskih Slovanov govoriti važno besedo. Monarhija mora vse storiti, da se bodo Hrvati čutili sr:čne in da slovanski balkanski narodi ne bodo imeli vzroka, opozarjati na slabo iu nevredno postopanje z njihovimi jugoslovanskimi brati v monarhiji. Trditev merodajnih mažarskih faktorjev, s katero se zdaj toliko operira, da so namreč Hrvati s sedanjimi razmerami zadovoljni in si ne želo izpre-membe, je velika in tudi nevarna laž. V celi Hrvaški vre in ta obupnost sc ne bo dala več dolgo zadrževati. Mi avstrijski Ilrvati in Sloveuci se zavedamo, cla storimo veliko delo za monarhijo in dinastijo, ako z vso odločnostjo zahtevamo sanacijo razmer na Hrvaškem. Ž i najbližji čas bo pokazal, da se te svoje naJoge popolnoma ! zavedamo. TraovsKi pofej mmm držav. Švigajoči plameni na Balkanu, ki se najbrž vnamejo v silovit požar, bodo zadali naši zunanji trgovini v vsakem slučaju precejšen udarec. Uvoz in izvoz, sploh vsa trgovina z balkanskimi državami bo počivala, to bo imelo škodljive posledico na trgovskem trgu. Za našo izvozno trgovino jc pač Balkan eden najboljših trgov. V nastopnem podajamo kratek pregled finančnega in trgovskega položaja balkanskih držav. Č i- n a g o r a. V trgovskem pogledu zelo majhnega pomena. Država ima 1,500.000 kron državnega dolga. Njena zunanja trgovina ne doseže letno niti cele tri milijone kron prometa. Medtem prometom zavzema prvo mesto uvoz; Črnogorci izvažajo lo v neznatni meri. Trgovska bilanca kraljevine jc globoko pasivna. Zunanja trgovina gre v 75% skozi avstroogrske roke. Avstriji se jc posrečilo dobiti črnogorsko trgovino v svoje roke. Izvaža se tja, pred vsem koruza, sladkor in steklovina. Črnogorci uvažajo k nam kožo in predvsem ovce. V Kotor morejo postaviti na trg celo brez carine. Tudi so dolžne naše oblasti od Spiča do Dubrovnika prevzemati črnogorski drobiž v isti meri, kakor avstrijski. Italija jc skušala spodriniii našo trgovino iz Črnegore. Pričela je urejevati črnogorsko pristanišče Bar in graditi od tam železnico do Vir pazar-ja, a se ji ni posrečilo doseči uspehov. Avstrija jc zgradila iz Kotora v Cetinje lepo, drago cesto, po kateri gre večina črnogorske trgovine. Brez pomoči Rusije in Avstroogrske bi morala priti Čr-r.agora s svojim »gospodarstvom« vred na kaht, ker ne pridela niti toliko, kolikor rabi. Srbija. Srbska trgovina se v zadnjih letih zelo lepo razvija. Bilanca ni več pasivna. Državni dolg znaša 526 milijonov dinarov. Zunanja trgovina sc je v lotu 1011 silno dvignila. Promet je znašal okrog 230 milijonov dinarov, mod katerim je bilo uvoza za okroglo 11 i mil., a izvoza za 116 mil. dinarov. Trgovinska bilanca je za par milijonov aktivna. Avstroogrska je pri srbski zunanji trgovini udeležena pri uvozu s 50%, pri izvozu pa s '60%. V Srbijo torej mnogo več izvažamo, kakor pa uvažamo. Iz Srbije dobimo poleg deželnih pridelkov in rude (baker) tudi živine v večji mori. Uvažamo tja razne industrijske .izdelke. Mnogo bolj bi so. Srbija razvijala, ko bi imela prosto pot do morja. Tako jc navezana pred vsem na Turčijo, s katero je zvezana po železnici od Niša do Skopelj, od koder vodi proga v primorsko pristanišče Solun. Razumljivo jo, da srbski državniki streme za tem, kako bodo dobili pot do morja. Ako sc nc posreči Srbi ji razširiti svojega ozemlja do morja, je njen razvitek zapečaten. Edina pol bi ji bila unija z našo državo. V zadnjih par letih se je industrija v Srbiji zelo dvignila. Srbija bo sploh večino svojih industrijskih potrebščin kmalu sama pokrivala. E v r. T u r č i j a. Kakor trgovska država, je na Balkanu vsekakor najvažnejša Turčija. Turški državni dolg jc znašal začetkom tekočega leta okrog 132 milijonov turških pfuntov. Dolg seveda pridno raste. Država ima sicer precej dohodkov. Državni davki so precej veliki, vendar clolg neprestano raste. Turške provincjje so od Carigrada oddaljene. Predno pride torej denar do glavnih blagajn, se precej »osuši«. Turški uradniki so poznani, da so jim denar rad »prstov prijemlje«. Ves promet evropsko-turške zunanjo trgovine znaša okroglo 1100 milijonov kron. Med lo vsoto je uvoza za okrog 700, a izvoza za iOO milijonov. Trgovska bilanca je torej pasivna za ogromno vsoto 300 milijonov K. Avstroogrska jc v precej živahnem prometu s Turčijo. Na našo državo odpade okrog 25% uvoza, a izvoza do 12%. V evr. Turčijo torej dosti več prodamo, kakor pa tam kupimo. V Turčijo se ocl nas izvaža pred vsem sladkor, pivo in stekleno blago. Pa tudi drugi industrijski izdelki gredo t.ja. Mnogo tudi suknenega blaga. Iz Turčije dobimo prod vsem tobak, koruzo in mnogo otrobov. Večinoma tisto blago, ki se sme k nam uvažati carine prosto, ali pa je Ie majhna carina. Uvažajo se tudi surove kože. Tobak pa dobi država za svojo režijo. Grška. Grki so poznani trgovci, toda trgovina v domači državi ni, kar sc tiče zunanjega prometa, posebno ugodna za Grško. Država je jako zadolžena. Njen državni dolg znaša okrog 685 milijonov drahem. Denarna uprava države jc pod »kuratelo« od 1. 1898., torej po znani nesrečni vojski s Turčijo, imajo »Commision internacionale financiere.« Promet zunanje trgovine preseže vsoto 250 milijonov drahem. Od te vsote odpade na uvoz 135 in na izvoz 115 milijonov; pasivna jc torej trgovska, bilanca za okroglo 20 milijonov drahem. Naša država je udeležena na uvo- Mm svelž. Angleški spisal II. R. Haggard. (Dalje.) »Sedaj pa poslušaj, Rozamunda,« reče sir Andrej, »in tudi vidva, nečaka moja. Še uikdar vam nisem povedal, kako je postala Saladinova sestra, ki je bila znana pod imenom Zobeida, hči Ajubova, in ki je pozneje pri krstu dobila ime Marija, moja, žena. Slavni Nar-ed-din je obvladal Damask in jc Ajuba imenoval za. svojega namestnika; pred kakimi triindvajsetimi leti si je osvojil Harenc, v bitki, kjer je padel moj brat. Takrat sem bil jaz ranjen it vjet. Odvedli so me v Damask, kjer sem bival v Ajubovi palači in kjer so lepo ravnali z menoj. Tu sem v svoji bolezni sklenil prijateljstvo z mladim Saladinom in z njegovo sestro Zobeido, s katero sem se shajal na vrtovih palače. Rada sva se imela in radi mene je sklenila sprejeti krščansko vero in zbežali z menoj na Angleško. »Slučajno pa sem imel šc drugega prijatelja, nekega Džebal-a, mladega šejka strašnega ljudstva, živečega v utrdbah pri Masiafu na Libanonu. Ta človek je. bil zaveznik Frankov in nekoč sem mu v bitki s Saraceni rešil življenje; nato mi je on prisegel, da mi pride v slučaju sile na pomoč, najsi ga pokličem od kateregakoli konca sveta. Dalje mi jc dal v znamenje svoje hvaležnosti ta-le pečatni prstan in ž njim, tako mi jo dejal, moč na njegovem ozemlju, ki jc enaka njegovi; seveda nisem nikoli prišel v to deželo. »Dobro ga poznate,« je rekel sir Andrej, vzdignil svojo roko ter jim pokazal težak zlat prstan, v katerem je bil vdelan črn kamen z rdečimi žilami, ki so tvorile podobo bodala, pod bodalom pa je bilo vrezanih nekaj besedi z neznanimi črkami. »In v svoji sili sem se spomnil na tega Džebala in sem mu poslal pismo, zapečateno z njegovim prstanom. Ni bil pozabil na svojo obljubo, kajti tekom dvanajstih dni sva z Zobeido dirjala proti Bejrutu na dveh tako hitrih konjih, da jih cela Ajubova konjiča ni mogla dohiteti. Dospela sva v mesto in tam sva se poročila. Tam se je tudi dala žena krstiti. Ker za naju ni bilo varno ostati na Jutroveni, sva najela ladijo in dospela srečno v domovino; seboj sem vzel tudi Džebalov prstan. Predno pa je naša ladija, odjadrala, mi je prinesel nek kot ribič preoblečen človek sporočilo od Ajuba in njegovega sina Saladina s prisego, da si prej ali slej osvojita, Zobeido. »To je kos zgodovine iz mojega življenja, in zdaj vidite, cla niso pozabili na svojo prisego, čeravno so pustili pozneje celo stvar pri miru, ko so izvedeli o smrti moje žene. Ocl tedaj po. je postal Saladin najmogočnejši sultan, kar so jih poznali na Jutrovem; in ko mu je izdajalski Lozelle povedal o tebi, Rozamunda, izkuša sedaj dobiti tebe mesto matere; in, povem vam, da, se ga prav resno bojim.« »Najmanj ono loto časa imamo, ali pa še dalj, in mej tem sc lahko pripravimo ali pa poskrijemo,« je rekla Rozamunda »Ta romar mora odpotovati nazaj na Julrovo, predno more moj stric Saladin dobiti naš odgovor.« »Res,« jo 1-ekol sir Andrej, morda imamo šc leto dni časa.« »Kaj pa z onim napadom tam na obrežju?« je vprašal Godvin, ki je razmišljal. »Tam so imenovali ime viteza Lozella. Ako je Saladin imel svojo roko vmes, jc vseono čudno videti, da ie prišel udarec pred sporočilom.« Sir Andrej se je zamislil, nato pa je rekel: »Pripeljite mi tega romarja. Izprašati ga hočem.« In tako je Wulf pripeljal v sobo Nikolaja, ki ga je poiskal v obednici. Do tal se je priklonil pred starim vitezom in Rozamundo in ju opazoval s svojim bistrim očesom. Videti je bilo, da tem očem nič no uide. »Prinesel si mi pismo iz daljnih krajev, romar, ki ti je ime Nikolaj,« je rekel sir Andrej. »Prinesel som k vam skrinjico iž Damaska, gospod vitez, a o njeni vsebini ne vem ničesar.« »Meni se čudno vidi,« je dejal stari vitoz, »da so izbrali človeka v tvoji sveti halji kol sela. Saladinovega, ki imajo ž njim kristjani kaj malo opravila.« »Pa. Saladin ima mnogo opravila s kristjani, sir Andrej. On ima mnogo vjetnikov kristjanov celo v mirnem času; med 213 drugimi sem tudi jaz nje> gov jetnik.« »Ali jo vjel tudi viteza Lozella?« »Viteza Lozella?« je ponavljal rcn mar. »Ali ni to velik človek z rdečim obrazom, brazgotino na čelu, ki je vedno nosil črn plašč preko svojega oklepa?« »Utegnil bi biti.« »Ta ni bi) vjet, prišel je samo ob» iskat sultana v Damask, ko sem bil jaz tam jetnik; videl sem ga dvakrat, trikrat, dasi mi seveda ni bilo znano, kakšno opravilo ima. Kasneje je odpo-I toval in v Jafi sem izvedel, da je od- Kupujte, naročajte srečke »Slovenske Straže«. Srečka samo eno krono! zu z 12'%" in na Izvozu z 10/c. Izvažamo v rško torej več, kakor pa dobimo od tam. V Grško izvažamo predvsem sladkor, les, pivo in steklovino. Iz Grške dobimo pa predvsem korinte, olje, surove kožo in različno južno sadje. V Grški je zelo razvito parobrodarstvo. Grški trgovci so pa naseljeni po vseh važnejših pristaniščih sosednih držav in mestih celega Balkana, sploh, kjer je kaj trgovskega posla z Grško. Grški trgovci zelo drže eden za drugega, namreč, kolikor se liče konkurence proti drugim narodnostim. Večina zunanje trgovine gre skozi domače, grške parobrodarske družbe. Tudi v Trst vzdržuje pirejska družba »Panellenica« tedensko progo, na katero se vkrca skoro ves uvoz v Grško. »Svoji k svojim« sc strogo izvaja. B u 1 g a r i j a. Država se v finančnem in trgovskem pogledu med vsemi državami na Balkanu najlepše razvija. Trgovskemu prometu služijo dobro nad" 2000 km dolge železu, proge. Promet gre pa tudi po Donavi. Bulgarija ima tudi dve morski pristanišči v Črnem morju. Varno in Burgas. Prva je tudi utrjena. Mnogo bolj bi se seveda razvijala, če bi imela kako morsko pristanišče v Egejskem morju, Kavalo ali De-deagač. Verjetno seveda ni, da bi se to uresničilo. Državni dolg znaša okrog 600 milijonov levov. Promet zunanje trgovine presega že vsoto 260 milijonov levov. Bulgarija je med vsemi državami na Balkanu edina, ki se lahko postavi z lepo aktivno trgovsko bilanco. Uvoz namreč znaša do 110 in izvoz pa čez 150 milijonov levov. Naša drŽava je udeležena na uvozu s 25% in na izvozu z 10% vsega prometa. Kakor v druge države, tako tudi v Bulgarijo mnogo več uvažamo, kakor pa izvažamo k nam. V Bulgarijo sc od nas izvaža precej sladkorja,, steklenine, poljedelskih strojev itd. Uvaža pa žito, (koruza), zelo mnogo tudi otrobov. Bulgarija napreduje izvrstno, bodisi v trgovskem, kakor tudi v poljedelskem oziru, kjer jc uvedla žc precej modernih naprav. Avstroogrska jc na Balkanu, kakor je razvidno iz omenjenih podatkov, zelo interesirana. Vojska na Balkanu bo naši trgovini precej škodila. Oškodovan bo posebno avstrijski Lloyd, ker bo prisiljen ustaviti plovbo v Črnem morju. Pa tudi z Grško, Albanijo in Egejskimi pristanišči ne bo dosti prometa. Pismo iz Zogre&a. Zagreb, 10. oktobra. Navdušenje za hrvaško - slovensko stranko prava. Vest, da se je osnovala hrvaško-slovenska stranka prava, je vzbudila v pravaških krogih silno navdušenje in je predmet vsem razgovorom. Vse je navdušeno za slogo z brati katoliškimi Slovenci in le žal, da se vsled današnjih razmer ta tako važni narodni dogodek ne more na slovesen način proslaviti in ljudstvu naznaniti. Ponavljam: ljudstvu naznaniti, kajti poli-cijskaoblastjezaplenilavse pravaške liste, ki so priobčili tovest — samo da bi ljudstvo ne zvedelo, da jc še mož in narodov na jadral v Evropo tri mesecc pred menoj.« Pri teh besedah sta sc brata spogledala. Lozelle jc torej v resnici bil na Angleškem. Sir Andrej pa ni opomnil ničesar, samo rekel je: »Kaj jc prav za prav s teboj, raz-odeni nam, ali pazi sc, da govoriš resnico.« »Čemu bi ne govoril resnice, saj nimam ničesar prikrivati?« odgovori Nikolaj. »Nekaj Arabcev mc je vjelo, ko sem romal ob Jordanu; in umorili bi me bili, ko bi jih ne bili pregnali Saladinovi vojaki, ki pa so mc sami vzeli jetnika seboj v Damask. Tam so me vrgli v ječo, in tedaj sem videl Lo-zella, ali prav za prav nekega kristjana, ki mu jc bilo tako ime; in ker sc mi je zdelo, da jc v milosti pri Sara-cenih, sem ga zaprosil, da sc potegne zame. Pozneje so mc pripeljali pred Saladina in po raznih vprašanjih mi je sam sultan povedal, da moram častiti krivega preroka ali pa umreti; moj odgovor na to lahko uganete. Tedaj so me odpeljali, kot sem mislil, v smrt, a nikdo mi ni prizadejal nič ža-lega.« »Čez tri dni jc Saladin zopet poslal pome ter izjavil, da mi prizanese življenje, ako prisežem, da ponesem neko skrinjico do vas ali do vaše hčere po imenu Rozamunda, v steoplski grad v Eseksu in mu prinesem odgovor nazaj v Damask. Ker nisem želel umreti, sem dejal, da sem voljan to storiti, ako mi sultan zastavi svojo besedo — ki je nikoli ne prelomi — da bom pozneje prost.« 'Dalje.\ svetu, ki stopajo z nami v kolo, da se z nami borijo za skupne naše ideale! Toda, kar ni sedaj, bo pa pozneje in so že v naprej veselimo tistega trenutka, ko bomo mogli zastopnike Slovence nove stranke pozdraviti v srcu hrvaške Slovenije. Zaplemba »Slovenca«. Včerajšnjega »Slovenca«, ki nam je prinesel vest, da jo Cuvajeva zvezda zatemnela, jo zagrebška policija zaplenila. Po kavarnah in trafikah je policija Uprizorila pravo gonjo za »Slovencem«. Saj jo Čuvaju silno neprijetno, kadar se piše o njegovem padcu. Ni mu dovolj, da neusmiljeno pleni domače časopisje, sedi*j se je vrgel še na zunanje. Seveda je pa to šele najboljša reklama; povpraševanje za »Slovencem« je bilo tem večje in s tem večjim užitkom se je čitala odnosna vest. Afera »Balkana«. Preiskava v zadevi »Balkana« se hitro razvija in je doslej zbran že dragocen material, iz katerega jasno izhaja, da je ta zadruga naravnost uničevalno delovala na ljudstvo. Po izpo-vedbah prič je dokazano, da jo ta zadruga s pomočjo nesramne reklamo cele kraje materielno uniči-1 a. Tako so nekateri kmetje v okolici Vrbovca prišli popolnoma na beraško palico, ker so prodali zadnjo kravo, da, celo poljedelsko orodje, da so mogli plačati velike premije zadrugi. Enako usodno so prizadete tudi nekatere vasi x Bosni in gorskem okraju, kjer se je siromašno ljudstvo uprav do nohtov osleparilo in do golega sleklo. Preiskava proti dr. Horvatu je dovršena in je še naprej pridržan v zaporu. Kriv pa je, ker je pri podružnici brodske banke v Zagrebu pod šifro »A II« jemal denar na korist »Balkanovih« upnikov; preje je za ta posojila obečal jamstvo, ki ga je pa po propadu »Balkana« vskratil. Banka je v tem videla goljufijo ter ga ovadila, nakar so ga zaprli. Dalje je kriv, ker jc na konkurzno razpravo »Balkana« prinesel s seboj bilanco, iz katere je izhajalo, da je zadruga pasivna, on je pa nasprotno trdil, da je aktivna in tako mnoge zavedel v zmoto, da so padli v še večjo škodo. Zasliša-vanja se nadaljujejo, kakor tudi pre-gledavanje knjig po strokovnjakih. Preiskava ima biti v kratkem dovršena, nakar se stvar odstopi državnemu pravdništvu v nadaljno postopanje. Akademiki na policijskem indeksu. Za včeraj so bili pred zagrebško policijo poklicani številni akademiki iz provincije, zlasti pa iz Bosne in Dalmacije; podvrženi so bili strogemu za-slišavanju in s čim se v Zagrebu razun svojih študij še bavijo. Curiculum vitae vsakega izmed njih se je zapisal v posebno knjigo in policija jih bo imela v posebni evidenci. Nekaterim izmed zaslišanih akademikov se je resno zapre-, tilo, da se izženejo iz Zagreba, ako ne opuste vsakega stika s politiko. Katoliško gibanje na Hrvaškem. 2e davno se je na Hrvaškem čutila živa potreba krepkega katoliškega gibanja, ki bi obseglo vse hrvaške dežele. Četudi jc framasonsko časopisje na videz nehalo ofenzivno delovati, je potom svojih ljudskih glasil vendar sistematično zastrupljala narod z raznimi tendencioznimi vestmi. Da se temu napravi konec, se v hrvaški žurnalistiki. v kratkem izpolni zevajoča vrzel i n ustanovi strogo hrvaško-katoliški dnevnik. Stvar je v najboljšem tiru ter bo že 1. prihodnjega meseca izšel katoliški dnevnik, list, ki bo na višku svoje naloge ter bo našo javnost v vseh vprašanjih vzgajal v duhu prave vere in resnice. Razume se samoposebi, da bo naše gibanje vsled tega mnogo krepkejše in bo imelo več izgleda na uspeh, nego je bilo to sedaj, ko nismo imeli izrazitega glasila. Boli Črnogorcev s Turki. Berana zavzeta? O bojih med Črnogorci in Turki pri Berani so došla dozdaj sledeča poročila: Iz Cetinja se poroča čez London: Črnogorci so zasedli mesto Berano. Turki so bili večkrat prisiljeni, da so se morali umakniti. Turkom, ki jih cenijo na 8000 mož, je stalo nasproti 1500 Črnogorcev in Malisorov. — Turško vojno ministrstvo je 10. t. m. poročalo: Boj pri Berani še traja. Došli so albanski prostovoljci, domobranci in črno-vojniki pred Berano, ki jo Črnogorci še oblegajo. — Rifaat bej poroča, da jo zagnal Črnogorce nazaj čez fflfcjo. — Iz Belgrada se poroča: Srbski vstaši so pri Berani demolirali eno vojašnico, zasedli mostove in se združili s Črnogorci. Dva turška bataljona sta kapitulirala, 18 turških bataljonov je od ostale turške armade odrezanih. — Iz Soluna pa poročajo Turki: Podrobnih po- ročil o boju pri Berani še ni, zagotavlja se pa, da so Turki Črnogorce odbili in da so bili tudi pri Gusinju Črnogorci vrženi nazaj. — Iz Carigrada poročajo: Poročila, da so bili Črnogorci pri Berani odbiti, se še ne potrjujejo. Turški vojni urad le potrjuje, da dohajajo novi turški vojaki pred Berano, ki je še vedno po Črnogorcih zasedena, in da se še vedno bijejo boji. — Turški zunanji minister izjavlja, da so Črnogorci napadli Berano, še predno je bila vojska napovedana. XXX Za Berano so se Turki in Črnogorci že večkrat udarili. Mesto so Črnogorci že letos 22. avgusta zasedli, ne da bi bili Turkom takrat napovedali vojske. Mesto so šele takrat zapustili, ko je prihitel Djavid paša z močno armado mestu na pomoč. Berana jc glavno mesto beranskega okrožja in pripada basojeviškemu okraju. Prebivalci so šo v vsih dosedanjih bojih stali na črnogorski strani, osobito od leta 1852 do 1862, ko jih je Ali paša strašno tlačil; tudi ob bojih od leta 1876 do 1878 so se prebivalci Doljne Vasojcviče bojevali skupno s Črnogorci proti Turkom, kljub temu Turki Berane in okolice niso hoteli odstopiti Črnogorcem. Boj pri Podgorlci. O bojih pri Podgorici poroča Jugoslovanska korespondenca: Ko so Črnogorci nekaj časa obstreljevali turške postojanke na Planiinici, so z razvitimi zastavami napadli Turke, ki so hitro zbežali. Dopoldne se je streljalo iz pušk, a boj ni bil resen. Črnogorce, ki so prodirali proti Skadru, je ustavila v utrjenih stražnicah pri Dcčiču turška pehota, ki je imela tudi strojne puške. Črnogorci so junaško napadli Turke, ki so se nekaj časa držali. Ob večerjj jc boj prenehal. Črnogorci so zasedli stražnice, ki so jih vzeli Turkom. Boj se je pričel, kakor Črnogorci uradno poročajo, dne 9. t. m., ob 8. uri zjutraj. Otvorila ga je črnogorska artiljerija. — Iz Cetinja se o podrobnostih tega boja poroča: Črnogorske čete so napoved vojske sprejele z radostnimi vzkliki. Iz vseh baterij na meji so se sprožili topovi in tako pozdravili sovražnika. Prvi strel je oddala podgoriška trdnjava. Top jc izstrelil prvi princ Peter. Granata je počila med hišami v Tuziju, iz katerega je bilo prebivalstvo zbežalo. Drugi strel je zadel turško utrdbo De-čič, eno izmed onih dveh višin, med katerima leži Tuzi. Ostali streli so razdrli zidove utrdb. — Rcuter poroča, da sc je prvi strel sprožil ob 8. uri zjutraj, vojaška godba generalnega štaba jc zaigrala črnogorsko himno, čez 20 minut je črnogorska artiljerija pregnala Turke s Planinice, nakar je črnogorska pehota prodirala proti hribu. Potem se je vnel boj za utrdbo Dečič. Medtem so se turške ojačevalne Čete ob Skadi4-skem jezeru izkrcale. Začel se je boj, ki je trajal do večera. Bojanski okraj v plamenih. — Črnogorci streljali na Lioydovo ladjo. — Črnogorci so zavzeli tudi Veliko? Iz Kotora se poroča: Vasi severno od reke Bojane so v plamenu. Prebivalstvo beži v Skader. V obmejni vasi Sa-mrini (?) je došlo več ranjenih kmetov. Črnogorci so eno uro streljali na Lloydovo ladjo »Scutari« med potjo iz Bojane v Kotor. Ne daleč od Sv. Ni-kolc je nek črnogorski top izstrelil na parnik granato. Granata je padla 50 m stran od ladje. Obmejne vasi so zapuščene. Obrežne in pojezerske avstrijske ladje so morale razobesiti bojno zastavo, da morejo opravljati svojo službo. V Skadru se nahaja 17.000 Turkov in 7000 mohamedanskili Albancev. Miri-diti so nevtralni. Vedenje Malisorov je pa dvomljivo. Iz Belgrada poroča »Politika«: Turška garnizija v Veliki, katero so Črnogorci oblegali, se je udala. Samoumor črnogorskega generala. Iz Pariza se poroča: Črnogorski di-vizijonar Dobrovič, ki je poveljeval črnogorski artiljeriji pri Podgorici, sc je baje usmrtil. Kralj Nikolaj ga je menda grajal, ker se je slabo streljalo in mu očital, da se trati municija. Dobrovič da sc je bal kazni in se je zato usmrtil. ,• ..■ .:„ ;f.. ,«,•.• v; Zakaj je Črnagora napovedala vojsko. Pariški politični krogi sodijo, da je Črnagora napovedala vojsko in udarila, ker so jo izpodbujale zvezne države, da se ustvari dejanski položaj in da se onemogoči akcija velevlasti. — Iz Londona se pa. poroča, da so Črnogorci zato udarili, da odvrnejo pozornost Turčije od srbskih in bulgarskih vojnih priprav in da dobe Srbi in Bulgari čas zbrati srbsko in bulgarsko armado med Kustendilom in Studnico. Mnogi pa slutijo za Črnogoro Rusijo. Prefl splošno balkansko vojsko? Albanci prodirajo proti srbski moji. Iz Soluna se poroča: Albanci so pograbili za orožje in prodirajo proti srbski meji. Osobito pazijo na srbske vsta-ške čete, ki od časa do časa prekoračijo mejo. Neka močna srbska Četa je baje pobegnila, ko je zagledala Albance. Albanci povsod pristopajo Turkom, celo Kucovlahi se hočejo udeležiti vojske proti kristjanom. Koncentracija Turkov ob južnozahodnl srbski meji, Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Belgrada: Turčija je koncentrirala svoje vojake ob južnozahodni srbski meji. Sodijo, da se Turki in Srbi spo-> padejo na višinah Ovcepolja. Poostritev cenzure v Turčiji Turško vojno ministrstvo je sklenilo, da prepove poročevalcem inozemskih listov odpotovati na bojišče. Veliko časnikarjev, osobito angleških, v Carigradu zaman čaka, da smejo odriniti na bojišče. Turčija ne dopusti niti turških poročevalcev. Turško vojno ministrstvo je časopisju strogo ukazalo, da ne sme objavljati o vojski neuradnih poročil. Brzojavke se smejo objaviti lc z dovoljenjem vlade. Posebne izdaje poročil o vojski so prepovedane. Turški vsenčiliščnlki morajo v vojsko. Sultan je na svet velikega vezirja izdal odlbk, da sc vseučiliščniki uvrste v armado in odpošljejo na bojišče. Turki hočejo klati kristjane. V Odeso se iz Carigrada poroča, da je turška sodrga razljučena na kristjane, predvsem žuga Grkom in Armencem. Vsako uro pričakujejo, da prične turška sodrga klati kristjane. Velika kristjanov so žc napadli, ne da bi bila turška policija poizkusila preprečiti' napade. — O položaju v Carigradu poroča »Rusko Slovo«: Turško prebivalstvo je vedno bolj za vojsko navdušeno. V Carigradu so že bile velikanske demonstracije proti krščanskemu prebivalstvu. Vlada ničesar ne stori, da prepreči demonstracije. Turške priprave za vojsko. Turška vlada je sklenila, da odstrani mine v Dardanelih, ker hoče omogočiti, da turško vojno brodovje odjadra v Arhipel. — Vojno ministrstvo jc rekviriralo za turško vojno brodovje ves premog, kar ga je v Carigradu. — Turško finančno ministrstvo proučuje vprašanje o proglasitvi moratorija. — Iz Bukarešta poročajo, da se je odposlalo 130 milijonov mark izde-pota ekssultana Abdul Hamida za vojne namene v Carigrad. Skupen vojni načrt balkanskih krščan« skih držav. Iz Londona se poroča, da nameravajo Srbi in Bulgari najbrže prodirati v Turčijo čez prelaza Egri in Djumo proti ravnini, ki se razprostira pred Skopljem. Večina bulgarske armade je namreč zapustila Sofijo peš, česar bi ne bila storila, če bi nameravala napasti Odrin. To domnevo potrjajo tudi iz Niša došle brzojavke, da so pri Nišu srbski vojaki zapustili železniške vozove in peš odkorakali proti bulgarski meji. Manjši boji ob bulgarski, grški in srbski meji. Turško vojno ministrstvo poroča: Ob bulgarski, srbski in ob grški meji so se bojevali Turki z vstaškimi četami. — Nadalje se poroča iz Carigrada: Ob bulgarski meji se bijejo boji, ki so brez .pomena. Karakol je napadlo 150 bulgarskih vojakov in prostovoljcev. Turška posadka se je branila, nato se je pa umaknila. Poveljnik Kirkilisov je hitel Turkom na pomoč. Končno sc je posrečilo Turkom, da so Bulgare zapodili čez mejo. Srbski princi poveljniki. — Srbi napa« dajo Rusijo. — Preprečen turški napad na železniški most. — Kako se v Belgradu naznani pričetek vojske. Princ Arsen se imenuje za srbskega generala in poveljnika kavalerijske divizije, ker je dosedamji pq*eljni Jovanovič obolel. — Princ Jurij je imenovan za brigadirja donavske divizije. — Neki belgrajski list napada Rusijo in piše med drugim: Zadnji korak Rusije dokazuje, da nas jc zopet prodala in da nas zopet ovira. — Iz Belgrada poročajo: Nasproti Ruščuka. so aretirali dva turška vojaka, ko sta hotela razstreliti železniški most čez reko Lom. Aretirana vojaka so izročili vojnemu sodišču. — Pričetek vojske naznanijo v Belgradu s tem, da izstrele top v belgrajski trdnjavi. Boj pri Timruchu ln Klismi. — Zatvor-jeni bnlgarski pristanišči. — Vojska neizogibna? Reuterjev urad poroča iz Carigrada: V bližini turško-bulgarske meje s«? a zopet urejujejo v vrste ter ottoajajo na Kolodvor. Kolodvor je sedaj popolnoma v rokah vojaških oblasti. Pri vsakem vhodu stoji po ena vojaška straža*— rezervist — ter zabranjuje nepoklicanim vhod. Na peronu je vrvenje kot v čebelnjaku. Smeh in pesem, polna navdušenosti, sc vrstila. Tam ob strani se poslavlja stara žena, bržkone mati, od svojega sina, visokega, črnolasega mladeniča, oblečenega v uniformo pehotnega narednika. »Z Bogom, z Bogom, sinko,« jeca mati ginjena. »Z Bogom, mati!« — prisrčen objem, še enkrat si stisneta roko in sin odide z brzim korakom. »Bože pravde, li što spase,« grmi iz enega vagona, nabito polnega vojakov. »Oro klikče« — razlega se iz drugega vagona. Pisk lokomotive, vlak se začne pomikati. »Z Bogom, z Bogom, junaki!« čuje se iz nekoliko grl. Vojaki mahajo v pozdrav z rokami in čepicami. Končno vlak izgine. Na kolodvoru se razidejo prijatelji in sorodniki, da napravijo drugim prostor. Dom Narodne Odbrane v Kneza Miloša ulici je navdušena mladina skoro popolnoma okupirala. Že prvi teden se je priglasilo okoli l^OO prostovoljcev in prigla-šajo se še vsak dan. Vpisujejo se pa tudi po drugih mestih. Interesantno je, da se prijavljajo tudi dečki od 10 do 12 let. Ko stava komaj dovršila. Še dulgo po predstavi so se vršile okoli gledališča manifestacije za vojno ter so se čuli klici: »Živeli Črnogorci!« Od osebnih vlakov vozi skozi Srbijo po glavni progi edino Orient-ekspres. Vsi ostali osebni vlaki so odpravljeni. Po vseh ostalili vzporednih progah, izvzemši La-povo—Kragujevac in Lapovo—Smedercvo, vozi na dan po en osebni vlak. V torek je dospelo v Belgrad šest čeških dijakov, ki so se takoj prijavili Narodni Odbrani za vojno. Poleg ukaza, s katerim se pomiloste vsi vojaški kaznjenci in begunci, ki se ja-' vijo pri svojih vojaških poveljstvih v teku enega meseca, je kralj podpisal tudi ukaz, s katerim se pomilosti tudi več političnih krivcev, ki so zakrivili kak večji zločin. Ko odide vsa vojska iz Belgrada, bo izdala mestna uprava naredbo, po kateri se morajo vse kavarne, nočni in drugi javni lokali zapirati ob 10. uri zvečer, a ponoči bodo vršili policijsko službo poleg malega števila orožnikov tudi uradniki. Dnevne novice. -[- Zmaga S. L. S. v Belikrajini. Pri občinskih volitvah na Suhorju jc zmagala na celi črti S. L. S. Zavednemu nastopu in marljivemu delu naših somišljenikov se je zahvaliti, da je zmaga naša! Čast suhorskm pristašem S.L.S.! BULGARSKO VOJAŠTVO. 1. Konjenik (poletna uniforma). 2. častnik generalnega štaba. 3. 4. Pešca. 5. General. 6. Konjiški častnik. 7. Konjenik (zimska uniforma). 8. Topničar. je vnelo živahno streljanje prt postajali Timruch in Klisma. — Bulgarski pristanišči Burgas in Varna sta žn tri dni z minami zatvorjeni. Parniki morejo voziti le z vodniki bulgarske vlade. Avstrijski Lloydovi parniki še vzdržujejo promet. — Iz Londona se poroča, da je izjavil neki bulgarski zastopnik nekemu angleškemu poslaniku, da je vojska neizogibna in da se v soboto napove, prične pa v ponedeljek. Preobrat v Rusiji? Rusko časopisje je pričelo napadati Sazonova, češ, da je zapustil glede na Balkan stare ruske tradicije. Kakor smo včeraj med našimi brzojavkami poročali, je grof Berchtold v ogrski delegaciji odločno naglašal, da moramo svoje eksistenčne koristi na Balkanu odločno varovati, naj pride karkoli. »Frankfurter Zeitung« poroča z Dunaja, da je grof Berchtold naslovil svoj oster opomin na Rusijo, kjer se mogočni družabni in drugi krogi trudijo prekrižati miroljubno, konservativno politiko ruskega zunanjega ministra Sazonova in izkušajo njegovo stališče omajati. Senzačna izjava ogrskega ministrskega predsednika glede na balkanski položaj. Z Dunaja se poroča: Včeraj zvečer je v zaupni konferenci ogrskih delegatov utemeljeval ogrski ministrski predsednik Lukacs potrebo, da se dovolijo naknadno zahtevani krediti vojni upravi in izjavil: Vsa znamenja kažejo, da se nahajamo v takem položaju, da moramo biti skrajno previdni in rezervirani, obenm pa moramo biti tudi pripravljeni, da hitro in smotreno nastopimo, ker jc po najnovejših poročilih danes (10. t. m.) za Črnogoro tudi JBulgarija napovedala vojjko Turčiji. Sedanji položaj zahteva, da se poizkusi vojska omejiti na Balkan. Kakor tudi dogodki izpadejo, napoči kmalu čas, ko se bomo tudi mi morali udeležiti akcije za izčiščenje položaja. Če bodo prizadete naše koristi, jih bomo znali z vsemi silami braniti. Vznemirljiva poročila iz Rusije. »Novo Vrome« je 10. t. m. pisalo, da Jje Avstro-Ogrska mobilizirala več ar-madnih zborov in da z ozirom na to odobrava vse ruske priprave. Kakor »Novo Vreme« trdi, jc ob Donu pripravljenih 1800 železniških vozov za to, da lahko hitro prepeljejo 180 kazaških polkov na avstrijsko mejo. — Belgraj-ski list »Balkan« poroča iz Peterburga: :V ruskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da so zahteve balkanskih kršč. držav popolnoma upravičene. Rusija hoče zahteve balkanskih narodov do skrajnosti podpirati in se ne ustraši tudi vojske, čc bo potrebno. Balkansko vprašanje jc dozorelo. Kdor bi rešitvi nasprotoval, bi imel opraviti z vso rusko armado. Ruskim poveljnikom je že ukazano, da morajo biti za vsak slučaj pripravljeni. — Berolinski politični krogi, ki so v zvezi s političnimi krogi na Ruskem Poljskem, trde, da Rusija zbira na Ruskem Poljskem armado v največjem slogu. Ruski car in balkanske krščanske države. Iz Belgrada sc poroča: Ruski car ije nasproti angleškemu poslaniku izjavil: Ce balkanske krščanske države Turke premagajo, nc bo mogel nastopiti proti temu, da se balkanske kršč. države povečajo. Protest Rusije, ker Turki zadržujejo grške ladje. Rusko poslaništvo v Carigradu jc turški vladi izročilo verbalno noto, ki protestira, ker so se ustavile z ruskim blagom naložene grške ladje. Kako izgleda Belgrad pred vojno. (Pismo iz Belgrada.) Po ulicah, hišah in kavarnah vlada neobičajno vrvenje in živahnost. Ljudje sc sestajajo, kjerkoli se srečajo. Razpravljajo samo o enem vprašanju, o vojski. Živahno življenje je vladalo zlasti prejšnji teden za časa mobilizacije na belgrajskem trkalištu. Od Terazija do trkališta, po celi Kralja Aleksandra ulici si srečaval gruče najraznovrstnejših ljudi. Vse kavarne, desno in levo, so bile polne in zasedene od seljakov iz raznih krajev in razne starosti. Bili so skupaj prvega, drugega in tretjega poziva. Pesem in smeh, šala in razgovor sc vrste. Tupatam se je videlo kako kmetico, nekatero žalostDo, drugo veselo, staro ali mlado, ki jc prišla spremit moža ali sina. Na trkalištu (dirkališču) pa jc bilo še inte-resantneje. Pri vhodu so sedeli za mizo zastopniki oblasti in izdajali došlccem navodila, kam naj kdo odide. Toda vse jc veselo in sc šali. Na drugem koncu izdajajo vojaškim obveznikom obleko in obuvala. Na tretjem koncu sc sc jim pove, da se jih nc more sprejeti, odhajajo žalostni. Za preteklo soboto popoldne so bili pozvani na belgrajsko trkalište starci obvezniki tretjega poziva. Ob koncu Ratar-ske ulice so se zbirali pred veliko črno tablo z napisom: »Poslednja odbrana« — starci. Toda samo po nazivu »starci«, drugače pa so bili krepki in postavni delavci. Bili so različno oblečeni. Začelo se je klicati posameznike. Nastala je svečana tišina, skozi katero se je čulo ime tega in onega, ki je redko ostalo brez odziva. Mnogo, mnogo je došlo starcev, vsi, da se poslednji pot odzovejo pozivu domovine. Bilo jc mnogo interesantnih prizorov. »Ta in la —« kliče pozivar, »Tukaj sem.« »Kje stanuješ?« Starec sc tipa po žepih. »Jaz nisem od tukaj, stanujem v Po-žarevcu. Pa ne vem, kje imam listek, na katerem imam zapisano, kje sem prenočeval. Izgubil sem ga.« »Pa kje si sc nastanil?« »Nc vem.«1 Vsi sc dobrodušno smejejo »Ta in ta —« »Tukaj sem,« odgovarja starec. »Zdravo druže z Javora,« čuje sc nek glas. »Zdravo,« odgovori prvi in se ob-jameta. »Pojdemo na starega krvnika!« »Pojdcmo!« odgovori prvi navdušeno itd., itd. Ko so bili vsi izklicani, so jih odpustili domov do daljne odredbe. V torek popoldne so predstavljali v belgrajskem gledališču »Balkansko carico«, ki jo je, kot znano, spisal črnogorski kralj Nikola. Hiša jc bila Dabito pclna in še predno se je pričela predstava, je množica navdušeno vzklikala: »Živel kralj Nikola! — Živeli Črnogorci! — Živela sloga!« Sama predstava pa je bila neštetokrat prekinjena od burnega aplavza občinstva. Ko pa je igralec, ki je igral glavno vlogo, vzkliknil: »Boj Turkom, boj do zmrgel« — ic masa toliko aplavdirala. da se jc pred- + Volitev županstva v Dolenjem Logatcu se je vršila včeraj. Za župana .te izvoljen s 16 glasovi vrli pristaš S. L. S. g. Jakob Slave, za namestnika pa pristaš S. L. S. g. Josip V i d m a r. Vsi ostali izvoljeni občinski svetovalci so vrli pristaši Slovenske Ljudske Stranke. -f »Bogoljuba« 10. štev. je izšla včeraj. Prinaša poročilo o evharističnem kongresu z govori, ki so sc ondi govorili. Poročilo pojasnjuje 10 slik o kongresu, med drugimi tudi nastop naših Orlov v procesiji; poleg tega dve drugi krasni sliki. Številka je 8 strani obširnejša od navadnih in se dobi tudi posebe naprodaj. Prihodnja (11.) številka izide en teden za tem. -f- Hrvatska katoliška inteligenca. Vrste naše bratske katoliško-narodne inteligence se vedno bolj in bolj mno-že. Imamo že na Hrvaškem lepo število naših profesorjev, tudi par zdravnikov itd. in te dni je otvoril dr. Stjepan M a r k u 1 i n, ustanovitelj »Domagoja« svojo lastno odvetniško pisarno v Zagrebu, Kurelčeva ulica št. 5. To je prvi hrvaški advokat, ki jo prišel iz vrst voditeljev mladega katoliškega pokre-ta. Mi mlademu gospodu doktorju in celi njegovi družini, ki jc v naših slovenskih krogih itak znan in splošno priljubljen, k uspehu najiskreneje čestitamo in mu želimo mnogo sreče na pot. Slovence pa, ki bi imeli v Zagrebu posla v pravnih zadevah, opozarjamo tem potom na našega novega advokata dr. Markulina. -[- Umrl je v Soteski pri Toplicah včeraj popoldne ob peti uri nagle smrti č. g. France Bukovec, župnik v pokoju, v starosti 06 let. Pokojnik je bil veliko let župnik v Istri, nakar je stopil v pokoj in sc nastanil v svoji domači občini v svoji hiši. Zadel ga je mrtvoud. Pogreb bo v soboto popoldne ob 3. uri v Soteski. -f Na Bledu sc je ustanovila v nedeljo dne ti. oktobra podružnica »Slov. Straže«. O nje namenu in potrebi sta govorila g. dr. J. B ene d i k, okrajni zdravnik in č. g. Fr. Zabret, kaplan, oba z Bleda. Pristopilo je precejšnje število članov. Izvolil sc je takoj odbor, čegar predsednik je g. dr. Janko Bene-dik. +1. sejo protialkoholne zveze »Sve« ta vojska« napoveduje ravnokar izišla 8. številka »Zlate dobe«. Seja bo v sredo 16. oktobra op dveh popoldne v Ljudskem domu, 1. nadstropje, čitalnica. K seji so vabljeni poleg zastopnikov krajevnih društev »Sveta vojska« vsi, ki se zanimajo za protialkoholno delo. — Dnevni red: 1. volitev odbora, 2. razgovor o društvenih pravilih in zadevah, 3. razgovor o bližnjem protialkoholnem kongresu. — Zborovanje Slomškove zveze. Šmartno pri Litiji: Dne 4. oktobra je imela podružnica Siomškove zveze za litijski okraj svoje zborovanje v Šmart-uiem. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo zadovoljiva. Zborovanje, ki se jc vršilo v Društvenem domu, je vodil g. nadučitelj R. Ziegler iz Višnje-gore. Po pozdravih od strani gosp. dekana Riharja in predsednika je referi-ral nadučitelj Lobc. Pokazal je pot do ožjega stika učencev z učiteljem zunaj šole, kakor nam je isto že zarisal Slomšek. Pri zborovanju sta bila navzoča tudi gg. župana iz Šmartna in Litije. — Profesor Redlich v Sarajevu. Poslanec profesor dr. Rcdlich, referent bosenskega odseka v avstrijskem državnem zboru in član delegacije, je dospel v torek v Sarajevo. Profesor Redlich je potoval v Bosno, da se informira o političnih razmerah. — Ljudsko šolslvo. Namesto v Ambrus prestavljenega prov. učitelja Albina Lajovica je imenovana za prov. učiteljico v Vrhu Lucija Mencinger, bivša prov. učiteljica v Dragatušu. Na mesto obolele učiteljice Gizele Sedlak je imenovana bivša učiteljica v Šmart-nu Frančiška Urbančič za suplentinjo v Tržiču, na mesto obolele učiteljice Marije Dolenc - Simončič abs. učit. kandidatinja Helena Komac za suplentinjo v Železnikih, za suplenta v Selcih pa je imenovan abs. učit. kandidat Iv. Golmajer na mesto učiteljice Eme Peče, ki je na dopustu zaradi vodstva gospodinjskih tečajev. — Vič-Glince. V nedeljo, 13. oktobra, bo priredil tukajšnji »Ljudski oder« času primerno predstavo: »Turki pred Dunajem« ali »Zmaga zvestobe«. Igrokaz je povzet iz leta 1683., izza časa oblegovanja Turkov pri Dunaju. Ker so naši slovansKi bratje ravnokar začeli krvavi ples na Balkanu z neugna-nim, krutim Turkom, bo imenovana predstava gotovo dobrodošla in upamo, da se je bo občinstvo v lepem številu udeležilo. Začetek bo ob 4. uri pop. — Lepa zamena. Dne 10. oktobra je pustil Jakob šusteršič svoje kolo pred poslopjem mlekarske zadruge na Vrhniki. Opoldan, ko se je hotel odpeljati domu, je našel v svoje začudenje mesto kolesa., lepo zakrivljeno palico z napisom: »Pozdrav iz Berolina«. Nič ni pomagalo ogorčenje, ne jeza. Jaka je z žalostnim srcem pobral »Pozdrav iz Berolina« in odkorakal lepo peš proti domu. — Pretep. Iz Gorij. Dne 7. t. m. sta se v gostilni pri Konavcu v Krnici krog ene ure popoldne sprla 24 let stari delavec Janez Strgar in 511etni vdovec A. Žvan. Svojo jezo sta izlila eden nad drugim zunaj gostilne. Janez Strgar je s tako silo udaril z debelim kolom Antona Zvana po glavi, da je isti onesvestil. Ves krvaveč jc ležal na cesti dobro uro, potem se je baje zavedel ter še sam šel na skedenj. Pogrešili so ga šele drugi dan ter ga našli komaj še pri življenju. Umrl jc vsled smrtnonosne rane v sredo. Ranjki je bil znan alkoholik, pretepač ter opetovano radi raznih prestopkov kaznovan. — Novo izdajo knjige »Berila in evangeliji«, priredil dr. Jožef Lesar, častni kanonik, profesor bogoslovja itd., je knezoškofijski ordinariat ljubljanski s 1. januarjem 1913 oficielno predpisal za javno uporabo v cerkvah (Ljubljanski škofijski list, 1912, št. 10.) Knjigo je založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Razpisano suplentsko mesto. Na c. kr. državni realki v Idriji je razpisano za šolsko leto 1912/13 suplentsko mesto za slovenščino kot glavni predmet z 18 tedenskimi učnimi urami. Prošnje sprejema i-avnateljstvo do 14. oktobra t. 1. — Prebrisani konjski prodajalce. Ivan Marinšek iz Ccrkelj je prignal v Škocjan na semenj dve kobilici. Tc je tucli prodal za 644 K. Kupila sta jih Jože lvikeJ in Franc Kdnig iz Stareloke. Marinšek jima je. pa oddal samo za sivo kobilo, na Štefana Pavleviča iz Kra-levaca glaseči sc živinski potni list, za starejšo kobilico je dejal, da nima posebnega živinskega lista, ker ima še tretjega konja na sejmu. Kupca sta gonila kobilici domov ali že na potu sta opazila, da ste »štatljivi«, da so sploh nc pustile vproči. Sedaj sta začela iskati prodajalca. Zvedela sta, da je prodajalec Ivan Marinšejt, posestniški sin, brez premoženja v Cerkljah, da pa sta kobilici last očeta Franceta Marinšek. Tega sta tudi vprašala, ta pa je trdil, da konja nista njegova in da sploh konj nt imel. Obrnila si a se na župana Omorza, ki jima je raztolmačil, da sta kobilici res last Franceta Marinška in da Pavloviča v Škocjanu sploh na sejmu ni bilo, ker so mu tu prevroča tla. Oba Pavloviča se bodeta morala zagovarjati pri sodniji zaradi goljufije in ponareje živinskega potnega lista. — Stavka v Vevčah. Danes dopoldne je ravnatelj poklical v pisarno nekaj delavcev in jim naznanil, da odpusti pet delavcev iz dela in sicer one, katere si sam izbere. Ravnatelj je storil to vkljub obljubi, da odslovi najzadnje vsprejete delavce. Vsled tega je nastalo med delavstvom grozno razburjenje. Delavstvo je zapustilo delo in se odločilo za stavko, ker ne more več prenašati dejstva, da se odpuščajo stari delavci. — Legar na Notranjskem. Umrla sta za legarjem v Bitkovji pri Postojni Jožef in Janez Jurca. Prvi je bil gostilničar in vseskozi veren mož, drugi je bil nekdaj gostilničar in zelo postrežljiv, pogrešala ga bo cela vas. Tudi v Studenem je ta bolezen, pa lotila se je samo enega bolnika, ki bo kmalu okreval. — Umrla sla v Zagorju ob Savi rudarja Josip Klemenčič in Tomaž Komovc. — Sneg v Bosni. V Varešu je koncem prejšnjega tedna zapadel sneg. Vse strehe so bile bele in je temperatura padla na 12 stopinj R. Na bližnji gori Zvijezda je zapadel že pred dvema tednoma sneg. Tudi so se pojavili v akolica Vareša že medvedje in volkovi. — Uboj. V Kraščah pri Moravčah je posestnikov sin Anton Kokalj ubil voznika Pavla Grošlja iz Krtine. Grošelj je Kokalja zasledoval, nakar je Kokalj zagrabil vile in Grošlja ubil. šfajersKe novice. š Mladonemško stranko so ustanovili v Gradcu za Štajersko. Izmed spodnješta-jerskih nemškutarjev so izvolili v odbor tudi celjskega dr. Ambrožiča, ptujskega odvetnika dr. Plachkyja, ormoškega dr. Delfina in še več drugih. Mariboržanov ni v stranki. Stranko so baje ustanovili zato, da bi nekateri spodnještajerski nemškutarji zlezli nekoliko višje. š Samoumor. Iz Št. Lenarta poročajo, da se je v Mali Zimici ustrelil 70letni Janez Pavalec. Obdolžili so ga baje, da je zetu zažgal poslopja, kar ga je tako potrlo, da je napravil konec svojemu življenju. š Jesenski cvet. Pri posestniku Ant. Belaku v Prevorju je le dni mlado jabolčno drevo tako prijazno cveielo kakor v spomladi. š Nesreča. Pri preizkuševanju nove mlatilnice jc prišel posestnik Franc Potočnik z levo roko med zobe ter mu jo je do prvega sklepa tako zmečkalo, da so mu jo morali zdravniki odrezati. š Umrl je v Komorivcu pri Sevnici kmet Anton Divjak. Bil je poštenjak in obče priljubljen. Naj v miru počiva! š Žalostni nasledki narodne in društvene ter mladinske malomarnosti se kažejo v vinorodnih Halozah. Štajercijanci so na konju; zmagali so nedavno pri občinskih volitvah v Zavrču in Leskovcu, Sveti Trojici itd. Posestva prehajajo v roke ptujskih meščanov, mladina propada vsled šnopsa v moralnem in vsakem oziru. Letošnji nabori nam tudi podajo žalostno sliko. Nemškutarija cvete; v kaznilnicah najdeš vse polno mladih in starih kaznjencev iz Haloz, društvena mladinska organizacija pa spi! Vse v znamenju alkohola! š Socialni demokratje v Mariboru so postavili v sredo, 9. oktobra, zvečer na shodu v gostilni »Zum goldenen Ross« svoje kandidate za občinske volitve iz III. ra/.reda. Socialnodemokraško vodstvo v Ma.-iboru je slabo; to se kaže posebno sedaj cb času volivnega boja za mestno upravo. Prvo namero, da bi pritegnili socialni demokratje v kandidatno listo tudi dva Slovenca ,kakor se je govorilo med tukajšnjimi liberalci, so opustili in na druge opo-zicionalne stranke sc tudi ne ozirajo. Kot kandidate so postavili same neznane osebe. š Umrl je v Arvežu nenadoma na srčni kapi odvetnik dr. F i s c h c r, š Volitev župana so jc vršila 7. t. mes. v Konjicah. Zupan je izvoljen Ferdinand Klemen, njegovim namestnikom po dr. Robert Lederer. Občinskim svetovalcem pa so izvoljeni dr. Alojz Kadivnik, Jože Pučnik in Jan. Zottel. Sami pristni Nemci. Občinski odbor obstoji iz 18 članov. ČEŠKA DEMONSTRACIJA NA DUNAJU. Dno 10. t. m. sla prišla dva magislrat- Češko ljudsko šolo. Učitelji so izjavili, da se poučuje do 4. popoldne in zato prej otrok, po katere pridejo njih matere, ne puste domov. Ob 4. popoldne sta se komisarja zopet vrnila. Ko se je šola končala, je pa bilo pred češko šolo zbranih veliko Cehov, med njimi tudi poslanci, ki so pomirjevali razburjeno češko ljudstvo. Čehi so odstranili vrata, da bi jih komisarja ne mogla zapečatiti. Okoli 7. ure zvečer je policija razkropila Čehe. Ko so hoteli ma-gistratni uradniki zapečatiti vrata, so mogli to le na enih vratih izvesti, ker so vse druge Čehi odnesli. ———M— | —— « I II —«—— Telefonska in brzojavno poročilo. , ' ČRNOGORSKA ZMAGA. ^ Cetinje, U. oktobra. General Marti-novič poroča iz Podgoricc: Črnogorska armada je prekoračila reko Bojano in zavzela prve obmejne turške kule nasproti močno utrjeni turški poziciji na gori Tara-boš. Opoldne je padla tudi utrdba Dečič. Črnogorci so osvojil 4 turške topove. Turški poveljnik in njegovo moštvo se je udalo. Cel dan je trajala velika bitka pred krajem Tuzi, katerega Črnogorci s hriba Taraboš obvladujejo. Vest o prvi zmagi Črnogorcev se je sprejela z veliko radostjo. Kralj Nikita je sledil cel čas boju iz različnih pozicij na črti od Podgorice do Skadra. Kralj je dobil veliko pozdravnih depeš. Cetinj«, 11. oktobra. Z ozirom na dosedanje pomanjkljive vesti je jasno, da se jc črnogorska vojska požurila, zavzeti vse prelaze, ki vodijo v Sand-žak in Arnavlluk. Prvi uspehi pri prehodu na turško ozemlje pri Berani, so sigurni. Poroča se, da so vasi Zagore, Putnik in Lage bile zavzete brez kakega odpora in da je tainošnje krščansko prebivalstvo z veseljem sprejelo Črnogorce. Ako bo šlo tako naprej, zna bili del črnogorske armade že v potih ali šestih dneh na Kosovem. Medtem so Črnogorci pričeli operacije tudi proti Skadru, kjer se bo glavni boj bojeval z močno kolono Esad-paše. DRUGO POROČILO O BOJU PRI PODGORICI. Podgorica, 11. oktobra. 9. t. m. zjutraj so črnogorske čele otvorile boj na celi črti. Kralj Nikola, spremljan od prestolonaslednika Danila, je bil dan preje zvečer došel z avtomobilom in bil od čet sprejet z velikimi ovacijami. Nato jc inšpiciral pozicije čet in sprejel deputacijo druških in potiskih albanskih rodov. Splošni napad je bil določen za 8. uro zjutraj in ga je vodil osebno prestolonaslednik Danilo. Črnogorska artiljerija, številno jačja od turške, je v kratkem turške topove zmagala, da so utihnili. Čete so nato z vihrajočimi zastavami zavzele Planinico, katero so Turki lc slabo branili. Okoli 10. ure je bila pozicija zavzela. Čele, katere so prodirale na cesti proti Skadru, so se blizu utrjeDih kul aečičkih spoprijele s turško infanterijo, katera je razpolagala tudi z mitraljezami. Boj je bil hud. Pred nočjo se je končal in so Črnogorci zasedli turške kule, Podgorica, 11. oktobra. Kralj je sprejel turškega poveljnika padle utrdbe Dcčič. Poveljnika in vojake so transportirali v Podgorico. NADALJNJI ČRNOGORSKI USPEH. — MALISORI S ČRNOGORCI. Podgorica, 11. oktobra. K boju okolu dečičkih utrdb se poroča dodatno, da so se tnko Črnogorci kakor Turki z občudovanja vredno hrabrostjo borili. Črnogorci so zasedli tudi šipčanik. Malisori sc z vso požrtvovalnostjo borijo na črnogorski strani. Med črnogorskimi četami vlada velikansko navdušenje. ČRNOGORCI ŽE PRED SKADROM. Dunaj, 11. oktobra. »Wiener Allge-meine Zeitung« poroča, da so se Črnogorci prikazali že pred Skadroin. Podgorica, 11. oktobra. (Najnovejše poročilo.) Vse tri črnogorske kolone se pomikajo proti Skadru. Malisori so se iim pridružili in započeli ofenzivo. Kralj Nikola se nahaja celi dan v Četi in opogumlja dohajajoče čete. Črnogorsko topništvo se je dobro izkazalo. Po došlih poročilih so Črnogorci že začeli obstreljevati skadr-sko predmestje Nikolac. .■• DRUGI SPOPADI OB MEJI. Carigrad, 11. oktobra. (Reuter.) Včeraj se je vršil živahen boj na bolgarski meji okoli utrdb pri Tumruhu in Klismi. TURŠKO POROČILO. Carigrad, 11. oktobra. Vojno ministrstvo poroča: Črnogorci dozdaj pri Berani še niso dosegli nobenega uspeha. Boj traja dalje. — Bolgarske čele so napadle dve turški obmejni stražnici, ki sta napad odbili. — V noči 8. t. m. so Grki napadli eno turško stražnico. Izid neznan. PODROBNEJŠE TURŠKO POROČILO O SPOPADIH Z BOLGARI. Carigrad, 11. oktobra. (Vojno ministrstvo.) Okoli 150 bolgarskih vojakov in prostovoljcev je prekoračilo mejo in napadlo utrdbo pri Karlovi. Turki so se umaknili s 15 lahko ranjenimi možmi. Vojni minister je zaukazal, da se utrdba zopet vzame. Na pomoč došle čete so Bolgare čez mejo nazaj potisnile. ANARHIJA V SANDŽAKU. Belgrad, 11. oktobra. Srbski kmetje v Snndžaku so se uprli. Vlada popolna anarhija. Turki pobijajo srbske pope. SRBSKI ULTIMATUM. Belgrad, 11. oktobra. Srbskega ulti-matuma pričakujejo danes, najkasneje jutri. Belgrad, 11. oktobra. Baje je srbska vlada nasvete velevlasti že odbila in je bil srbski poslanik Nenadovič že od Porte odpoklican. Srbija zahteva v ultimatu popolno avtonomijo Makedonije. Ruski poslanik v Belgradu, Hartwig, fe tudi izjavil, da je vojska popolnoma gotova stvar. EULGARIJA GOTOVO ZAČNE VOJSKO. — BOLGARIJA ŽE ODGOVORILA VELEVLASTEM. Sofija, 11. oktobra. Tu se pričakuje skorajšnjega odgovora balkanskih držav na avslrijsko-rusko demaršo. Ni dvoma, da bo odgovor odklonilen. (To poudarjajo tudi poročila, došla angleškemu zunanjemu uradu, ki pričakujejo bulgarski ultimat um za juiri, v soboto.) Dunaj, 11. oktobra. Bulgarija izroči svoj odgovor veievlastem jutri. V. svojem odgovoru zahteva avtonomijo evropskih vilajetov Turčije pid kontrolo velevlasti In balkanskih držav. BOLGARIJA PRIPRAVLJENA. Sofija, 11. oktobra. Mobilizacija je končana. Vsak dan se pričakuj, da generalni štab odpotuje na bojišče. Danes je došlo .sem pet ruskih aviatikov. Kraljica Elconora obiskuje vsak don bolnice, da se prepriča, so se li izvršile vse odredbe za slučaj vojske. KDAJ IZBRUHNE SPLOŠNA VOJSKA? Dunaj, 11. oktobra. V merodajnih krogih se glasom zadnjih poročil računa z vso gotovostjo na to, da se splošna vojska na Balkanu začne že v ponedeljek. DEMENTI. Cetinje, 11. oklobra. Vest, da Črnogorci požigajo vasi ob Bojani in koljejo Turke ter da so na avstrijski Lloydovi parnik streljali, je neresnična. GRČIJA PRIFRAVLJENA? Al .ne, 11. oktobra. Grški prestolonaslednik odpotuje jutri na bojišče. KORAK VELESIL PRI PORTI. Carigrad, 11 oktobra. Velesile so' danes Porti izročile kolektivno noto, v kateri so nahaja tudi mesto, ki pravi, da so velevlasti pripravljene s Porto o reformah v Makedoniji se takoj posvetovati. TURČIJA IŠČE POSOJILA. New York, 11. oktobra. Turčija išče tu posojila 50 milijonov dolarjev. SRBIJA IZDA ZA 15 MILIJONOV BANKOVCEV. Frankobrod, 11., oktobra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Bclgrada: Srbska vlada jc pooblastila Narodno banko«, da sme izdati bankovce v vrednosti 15 milijonov frankov, katera vsota je pokrita s terjatvami banke v inozemstvu. ISA BOLJETINAC PODPIRA SRBE. Belgrad, 11. oktobra. Isa Boljetinac, znani voditelj Albancev, je obljubil, da bo podpiral Srbe v vojski proti Turkom. TURŠKI JUDOVSKI PROSTOVOLJCI. Solun, 11. oktobra. Solunski judje so sklenili sestaviti dve stotniji, ki ju sami oborožijo in dado na razpolago turški vojni upravi. Turki zato jtide zelo hvalijo. TURŠKI VOJAKI BEŽE V BOSNO. Sarajevo, 11. oktobra. Dasi je bosen-sko-turška meja strogo zastražena, je 150 turških vojakov pobegnilo iz Sandžaka v Bosno. Ko so turški vojaški begunci prekoračili mejo, so pometali proč puške in strelivo, kupili nove obleke pri bosenskih kmetih. Ko so jih vprašali, zakaj da so pobegnili, so odgovorili, da niso varni življenja in da prebivalstvo v Sandžaku želi, da bi ga avstro-ogrski vojaki zasedli. SRBI IZ AMERIKE NA POVRATKU V DOMOVINO. Belgrad, 11. oktobra. Zunanje ministrstvo jc dobilo brzojavko, da sc je iz New-Yorka odpeljalo nad 1000 Srbov in Črnogorcev v domovino, da se udeleže vojne. KRALJ PETER SE PODA NA BOJNO POLJE. Belgrad, 11. oktobra. liu komisarja v lil. okraj, da zupedalita i roča. da se kralj Pel«r poda jutri v Niš RESNA IZJAVA GROFA BERCHTOLD A V AVSRIJSKI DELEGACIJI. NOV VOJNI KREDIT. Dunaj, 11. oktobra. V avstrijski delc-»Politika« po- i gnciji je skupna vlada predložila zahtevo i novega vojnega kredil-i Minister zunanjih zadev, grof Berchtold, je izvaja*, da se ta kredit ne sme smatrati za mobilizacijski kredit, marveč kot kredit, potreben, da se izpeljejo nujne vojaške reforme v svrho boljše vojaške pripravljenosti. Neugodni preobrat na Balkanu nas opominja, da te zahteve izpolnimo, ki imajo namen našo vojaško pripravljenost izpopolniti. Minister skupnih financ, Bilinski, je potem predložil zahtevo po vojaškem kreditu, razdeljeno v dva dela. Prva predloga zahteva dovolitev delnega zneska 41,600.000 kron kot enkratno izredno potrebščino za armado na kopnem v svrho nabave vojnega materijala in fortifikatoričnih odredb, druga pa zahteva izredni kredit 40,000.000 kron za mornarico. SESTANEK CESARJA FRANC JOŽEFA Z RUSKIM ČAROM. Berolin, 11. okto"bra, »Vossische Zeitung« poroča iz Petrograda, da se sesla-neta cesar Franc Jožef in ruski car. ABDUL HAMIDA PREPELJEJO V CARIGRAD. Dunaj, 11. pktobra. Tu se govori, da namerava turška vlada odrediti, da sc Abdul Hamid iz Soluna prepelje v Carigrad, cla bi ga Albanci nc osvobodili. ZADNJE BRANJE HOME-RULA. London, 11. oktobra. Tu se je začelo zadnje branje postave o irski avtonomiji. Ministrski predsednik Asquith je izjavil, da je vlada trdno odločena, da se ta postava v tej sesiji deiinitivno reši. ZIMA NA PREDARLSKEM. Bregenc, U. oktobra. Po Predarlskeip jc zapadel sneg, ki leži 20 cm visoko. OBSOJENI BOMBNI NAPADALEC. Miinchen - Gladbach, 11, oktobra. Tvorničar Pritzsche, ki jc poslal bombe prvemu državnemu pravdniku Mantellu, državnemu pravdniku Burchardtu in ravnatelju deželnega sodišča Pankschu, je bil fio sedemdnevni razpravi obsojen v cleset-etni zapor. POGIBELJ GOREČEGA PARNIKA. London, 11. oktobra. Iz New-Yorka se poroča: Čuvaj na Sambnu brzojavlja, da jc opazil na morju goreti velik parnik, ki sc je čez eno uro potopil. Ali ste že obnovili naročnino? Primorske vesli. p Slomškova slavnost, ki so jo priredile naše kršč.-soc. organizacije dne 6. t. m. v Mirnu, ni uspela tako, kakor je bilo želeti. Vzrok pa je v prvi vrsti fa, da jo v nedeljo divjala po Krasu, Vipavi in Brdih grozna burja, ki je napravila na tri ju ogromno škodo ter preprečila mnogim Urlom in drugim udeležencem dohod k slavnosti. Radi bur-jp je zjutraj odpadel slovesni sprejem, nakar se je program izvršil v redu. V; uniformah je došlo skupaj okrog 150 Orlov (med njimi so mogli vipavski Orli priti šele popoldne), od katerih jih jc nastopilo pri vajah okrog 70, ki so v telovadnih oblekah vztrajali junaško kljub zimskemu mrazu icr dobro izvršili telovadbo. Pri telovadbi na orodju se ,ie odlikovala ljubljanska vrsta, pa tudi domači telovadci so lepo rešili svojo nalogo. Po lelovadbi se jo vršilo namesto na prostem vled hudega mraza in burje zborovanje v »Domu«. Zborovanje je otvoril veleč. gosp. župnik Roje, ki je predvsem pozdravil državnega poslanca g. Fona. Povdarjal jc g župnik ob velikem ploskanju nabito polne dvorane, da pristaši stranke Želimo vicleti med seboj tudi druge drž. in deželne poslance, ki bodo le taka ohranili naše simpatijo, če bodo hodili med ljudstvo. — Nato je govoril posl. g. Fon, ki se je sporni?-, j al obletnice smrti nepozabnega škofa velikega Slovenca A. M. Slomška, ki je svojo delovanje pred vsem posvetil vzgoji slovenske mladine. Za vzgojo slovensko decc v obmejnih krajih sc jo ustanovila družba sv. Cirila in Metoda, ki je delovala v Slomškovem duhu. Toda mladi svobodomisleci so na zborovanju v Bohinjski Bistrici vrgli naše pristaše i?, vodstva družbe. Vsled tega smo ustanovili »Slovensko Stražo«, ki tudi na Goriškem že zelo vneto deluje. Slovenci imamo v Gorici tudi Šolski dom, ki g;, moramo tudi podpirati. Ustanovil ga jc dr. Gregorčič, ki mu zborovalci na go vornikov poziv zakličejo živio v znamenje, da priznavajo velike zasluge, ki jih ima ta mož za slovensko šolstvo \ Gorici. Govornik povdarja dalje, cla liberalci trdijo, češ: Slovenec, umira! Tc ni res! Slovenci napredujemo! Ljudske štetje sicer kaže naše nazadovanje, ti ljudsko štetje je napravljeno od ljudi ki so je nalašč potvorili. V resnici jc razmerje vse drugače. Govornik opisuj«, .turške razmere n« Koroškem, kjer Slo ponci nimajo noEentti pravic, ^encl^r no smemo imeti nobenega strahu. Čeravno tlačeni, so Slovenci danes najbolj kulturen narod na jugu. Poziva navzoče, naj podpirajo »Slov. Stražo«. Dekleta naj se odreko lišpu, fantje cigaretam, možje na mesce kvar-tinu vina in zbirajmo vsi — za »Slov. Stražo«. (Veliko odobravanje. Zborovalci prirejajo gosp. poslancu ovacije.) Nato je č. g. župnik govoril prav lepo o škofu A. M. Slomšku ter pozival navzoče, naj se ravnajo po načelih nepozabnega Slomška, čegar duh naj vlada med nami, posebno med našo mladico. Med zborovanjem in pri telovadbi jc prav. lepo igrala orlovska godba iz Smarij, ki je vredna priporočila. LJuDHonsKe novice. lj O Nansenovem potovanju na severni tečaj bo predaval prihodnji torek v »Ljudskem Domu« g. profesor Š a r a b o n. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je imelo v nedeljo redni mesečni shod. Društveni predsednik, g. Alojzij Stroj, je govoril o sadovih evharističnega kongresa za povzdigo verskega življenja. Povdarjal je, da se je v katoliških društvih rokodelskih pomočnikov vsled prizadevanja vrhovnega predsedstva že doslej oglasilo nad 1000 članov, ki so sklenili vsakih 14 dni pristopiti k svetemu obhajilu. Z veseljem je tudi omenjal lepo vspelo evharistične slavnosti ljubljanskega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, pri kateri so udeleženci vse dni do zadnjega kotička napolnili cerkev, in se je pomenljiva slavnost zaključila s skupnim svetim obhajilom vseh članov. — Koncem shoda jc bil razgovor o društvenem delovanju v zimski sezoni, o strokovnih tečajih in odsekih. — Čevljarski strokovni tečaj se bo nadaljeval po Božiču. lj Iz slovenske gledališke pisarne. Jutri v soboto, dne 12. oktobra (za abo-nente nepar), se vprizori prvič poleg izborno vspelc Blodkove enodejanske opere »V vodnjaku«, »B oubonro-c h e« , dvodejanska tragikomedija modernega francoskega dramatika Geor-gesa Courtelina, ki ga imenuje Anatol France po duhu in slogu pravega in vrednega naslednika Molierju. lj Tujske predstave v slovenskem gledališču. Da morejo tudi ljubitelji slovenske gledališke umetnosti z dežele prisostvovati prireditvam v deželnem gledališču ljubljanskem, je inten-danca uvedla tujske dneve. Tako se v nedeljo 12. t. m. popoldan izven abone-menta (za lože nepar) uprizori veleza-bavna komedija »V cliki mrtve c«, ki je pri svoji premieri vzbujala salve presrčnega smeha. Začetek ob treh, konec ob tričetrt na šesto uro zvečer. Zve-fcer se uprizori duhovita francoska dvodejanska komedija »Boubonrochc«, potem pa se poje Blodkova enodejan-ska opera »V vodnjaku«, ki je pri premieri imela največji uspeh. Tudi večerne predstave se vrše izven abone-menta, za lože par. Začetek ob pol osmi uri, konec ob desetih. lj Etbin Kristan v Ameriki in njegovo delo. V »Amerikanskem Slovencu« poživlja rev. Anton Sojar, župnik v Čikagi, socialista Etbina Kristana, naj se spusti ž njim v javno debato o socializmu. Rev. Sojar pobija tudi Kristanove nauke, ki jih prodaja po Ameriki ter pravi tudi med drugim: »Naj bi gospod Kristan zabičal našim ubogim, zgubljenim kranjskim socialistom, naj se obnašajo kot gentlemani. Ali ni znamenje skrajne živinske posi-rovelosti, če kranjski socialist v Čikagi s šnopsom pokropi mrtvega rojaka na parah?« Radovedni smo le, če bo imel Etdin Kristan pogum in šel v Čikago k javni debati. lj Čudne najdbe. Danes ob pol 5. Uri zjutraj je našel stražnik pod frančiškanskim mostom črne čevlje na zadrgo, spodnje in zgornje hlače, v katerih je bilo 9 K 65 vin. denarja in 7 ključev ter vse to odnesel na osrednjo stražnico. Ob 6. uri zjutraj pa jc stražnik opazil nekega njemu znanega moškega, ki je tam nekaj iskal. Ko ga varnostni organ vpraša, česa tam išče, mu je ta povedal, da mu je bilo ponoči slabo, vsled česar je šel pod most ter tam popustil zgoraj označeno predmete, katere je pa že nekdo odnesel. Stražnik ga je pozval s seboj na stražnico, kjer je z začudenjem in hvaležnostjo zopet dobil nazaj svoje, reči, za katere jc mislil, da jih nikoli več ne bode posedoval. — Oni vojak, ki je v noči od 25. na 26. avgusta na Starem trgu izgubil častniško sabljo, se ponovno poživlja, da čimpreje pride ponjo na osrednjo policijsko stražnico. lj Nn oklicih so: Anton Mole, sedlar in FranCiSka ZUirl.,— Karel Ra- nioVel, posestnik in uslužbenec južne železnice, Udmat in Mici Kremžar. — Franc Brajar, tapetnik, Martinova cesta 6 in Doroteja Prelogar. lj Vlom. Danes ponoči so dosedaj še neznani tatovi vlomili v Plankarjevo trgovino v Rudniku ter pokradli okoli 450 K denarja in nekaj galanterijskega blaga. Varnostne oblasti tatove že zasledujejo, lj Ujel se je. Sinoči se je vtihotapil nek nepoklican gost v spalnico Knezovih hlapcev na Marije Terezije cesti ter začel odpirati kovčege. Ko so hlapci neznanega posetnika opazili, so zaprli vrata in poklicali stražnika, da ga jc aretoval. Na stražnici so vtihotapca identificirali s Fran Galjotom, rojenim leta 1881. v Spodnjem Brnku pri Cerkljah, katerega slika se že nahaja v kriminalni razvidnici in je tudi sedaj sumljiv in zasledovan zaradi neke druge tatvine. lj Mestni vodovod. Pred kratkim so se ob navzočnosti strokovnega izvedenca mestne občine g. inženirja Smre-karja iz Mannheima vršile garancijske preskušnje pri novem črpalnem stroju, katerega je postavila tovarna Andritz, akcijska družba v Andritzu pri Gradcu. Uspeh teh preskušenj je bil v vsakem oziru izvrsten. Iz zapisnika, ki se je povodom preskušnje sestavil, je povzeti, da deluje novi stroj pri vsaki hitrosti popolnoma mirno, brez sunkov z 98% volumskim efektom. Poraba pare je za okroglo 20% ugodnejša, kakor garantirana. Z novim črpalnim strojem je možno dvigniti na uro 350—450 kubičnih metrov vode v vodohram na tivolskem hribu. lj Dodatek k prvotnemu porotni-škemu imeniku je skozi ose m dni javno razgrnjen v mestnem zglaševal-nem uradu ob navadnih uradnih urah. lj Umrli sta v Ljubljani: Karolina Schemerl, majorjeva vdova, 60 let. — Karla Bayr, hči posojilniškega ravnatelja in hišnega posestnika, 4 leta. lj Ukraden je bil dne 8. t. m. na Po-gačarjevem trgu na stojnici Ivane Prekove 13 kron vreden nov svilnat dežnik. lj šolska matrika. Opozarjamo vse hišne posestnike, oziroma njih namestnike, da je z današnjim dnem potekel rok za predlaganje izpolnjenih popiso-valnih pol za šolsko matico. Kdor jih še ni predložil, naj to nemudoma stori, da se izogne nadaljnim neprilikam. Pole se oddajo v mestnem zglaševalnem uradu. i Rožne stvori. Avstrijska kronska renta je 10. t. m. padla na 84'80 K. Cene živilom so močno poskočile. Državna kuharica. Francoske kuharice bo v kratkem času doletela velika čast, ena izmed njih bo namreč nosila naslov »profesorja kuharske umetnosti« na državni poljedelski šoli v Grignonu. Poljedelski minister je namreč to mesto ravnokar razpisal. Prosilke za to službo morajo biti stare od 25 do 40 let, predložiti morajo svoje rojstno izpričevalo in izpričevalo o lepem vedenju ter dokazati francosko državljanstvo. Predvsem pa morajo prestati strog izpit v kuharski umetnosti, pri katerem morajo skuhati obed, za katerega predpiše posamezne jedi »pre-izkušcvalna« komisija. Ako dokaže na ta način svojo spretnost, dobi najboljša kuharica naslov »profesor«. Znamenita iznajdba na polju zra-koplovstva. Z Dunaja poročajo: Inženir Klinkoš je iznašel aparat, s katerim jc aviatikom in zrakoplovcem omogo- Tržne čenč. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 11. oktobra Pšenica za oktober 1912 . . Pšenica za april 1913. Rž za oktober 1912 Rž za april 1913 . . , Oves za oktober 1912 , Oves za april 1913 . .'•• Koruza za maj 1913 . s 1912. . 11-66 . 1218 . 10 60 . 10-67 . 1214 . 11-57 8-29 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm Coa opazovanja 10' 9. zveč. 11 7. zjutr. 2. pop. Stanje baroni otra v mm 743-2 743-7 742-9 Temperatur« po Celziju T-r 4-7 11-5 Vetrovi sl. j vzh. sl.Jvzh. sr. jzvh, 00 Srednja včerajSnja temp. 9-7", norm. 11-4". Nebo oblačno pol. obl. del. obl. ic iS* Proda se sredi trga z gospodarskim poslopjem, vrtom in nekaj njiv, pripravno za vsako ohrt. Vprašanja na M. Hribar, McngeS. 3221 1 čeno, ttuli ponoči opazovati v širokem krogu dogodke na zemlji. Aparat nudi svetilne moči za 50.0000 sveč. Velikanske izgube na Francoskem. V Parizu so se zelo znižale vsled vojne nevarnosti cene turških, srbskih, bolgarskih in ruskih papirjev, kar ni nič čudnega, ker dolgujejo Francozom Turki dva tisoč milijonov frankov, ravno toliko jim pa dolgujejo tudi balkanske krščanske države. Nemški vojaški zrakoplov zgorel. Nemški vojaški zrakoplov M 3 je 10. t. m. zgorel. Upor na nemškem parniku. Na nemškem parniku »Lottc Menzel«, ki je vozil na Azore, so se uprli trije častniki in 18 mornarjev. Portugalski vojaki so posredovali, aretirali nemške uporne častnike in mornarje ter jih v Hunchalu zaprli, odkoder jih odpošljejo v Hamburg. Strašen vihar v Belem morju. Strašen ciklon v Belem morju je poškodoval veliko jadrnic. Dunajski občinski svetniki so 10. t. m. zvečer z županom odpotovali v London, da vrnejo obisk londonskega občinskega sveta. V London se istočasno pripeljejo tudi praški in išlski občinski svetniki. Kronanje japonskega cesarja. Japonski uradni list razglaša, da bo novi japonski cesar kronan leta 1914. Velik požar. Iz New Yorka poroča jo: V San Tiscu v Mehiki je nastal vsled neke eksplozije velik požar, v katerem je našlo nad 100 ljudi smrt. številna poslopja so vpepeljena. i Jlnton Šiška adiunkt južne železnice v £iubliani jVEarija Šiška roj. JfCalis poročena V Stižah Pri Celju, dne 10. oktobra 1912.