a> ta — X j* o o cn o i_ N 1 W m (V m o (D OJ o - C n a> c o ro <3 o> cn ro uma > © D >(/) >o Lil (0 m PODNEBJE December je bil opazno toplejši kot običajno, padavine pa so skoraj povsod zaostajale za dolgoletnim povprečjem LETO 2006 Leto 2006 je bilo v svetu med nekaj najtoplejšimi doslej; ozonska luknja je bila največja, led ob polih se tali 111 i i i i , i i i,, i i i i 11 i i i i 11 i . i 1880 1900 1920 1940 1960 1980 2000 ONESNAŽENOST ZRAKA V letu 2006 je bil zrak prekomerno onesnažen z 03 in delci PM10, ob prometnicah tudi z NOv VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v decembru 2006.........................................................................................................3 Razvoj vremena v decembru 2006............................................................................................................23 Podnebne značilnosti leta 2006 ................................................................................................................ 30 Svetovne podnebne razmere v letu 2006..................................................................................................44 Meteorološka postaja Slap........................................................................................................................50 AGROMETEOROLOGIJA 54 Agrometeorološke razmere decembra in v letu 2006 ............................................................................... 54 14. zasedanje komisije za agrometeorologijo (CAgM) 28. 10.-3. 11. 2006 New Delhi, Indija.................60 USTANAVLJANJE CENTRA ZA UPRAVLJANJE S SUŠO V JUGOVZHODNI EVROPI (DMCSEE) V SLOVENIJI 62 HIDROLOGIJA 67 Pretoki rek v novembru..............................................................................................................................67 Pretoki rek v decembru..............................................................................................................................71 Temperature rek in jezer v decembru.......................................................................................................75 Višine in temperature morja v decembru...................................................................................................79 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v decembru 2006................................................................... 83 ONESNAŽENOST ZRAKA 86 Onesnaženost zraka v decembru 2006..................................................................................................... 86 Onesnaženost zraka v letu 2006............................................................................................................... 95 KAKOVOST VODA 101 Kakovost vodotokov in podzemne vode..................................................................................................101 Kakovost slovenskih kopalnih voda.........................................................................................................104 POTRESI 107 Potresi v Sloveniji - december 2006....................................................................................................... 107 Svetovni potresi - december 2006.......................................................................................................... 109 Potresi v letu 2006................................................................................................................................... 111 Fotografija z naslovne strani: Tudi v visokogorju je v začetku decembra 2006 obležalo malo snega. Zgornje Kriško jezero, najviše ležeče slovensko jezero (2154 m n. m.), je bilo zaledenelo, vendar ga snežna odeja ni prekrivala (fotografija: Goran Jeglič) Cover photo: At the beginning of December snow cover was quite modest even in the high mountains. Upper Kriško lake, the highest lake in Slovenia (2154 m a.s.l.), was frozen, but without snow cover (photo: Goran Jeglič) UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: KLEMEN BERGANT JOŽE KNEZ RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v decembru 2006 Climate in December 2006 Tanja Cegnar December 2006 je mnoge razočaral, saj se je tudi v prvem zimskem mesecu nadaljevalo s padavinami skromno in nadpovprečno toplo vreme; težko pričakovanega snega po nižinah pa ni bilo. Na začetku decembra si običajno še ne obetamo zimske pokrajine, vendar nam zima včasih nakloni sneg že za Miklavževo, včasih pa tudi že prej. Poleg tega smo se vsi še živo spominjali mrzle in snežene zime 2005/6. Najbolj je od običajnih temperaturnih razmer odstopala prva tretjina decembra. V povprečju smo decembra deležni najmanj sončnega vremena, deloma zaradi astronomskih dejavnikov, ki določajo dolžino svetlega dela dneva, deloma zaradi pogostega oblačnega vremena, predvsem po kotlinah in nižinah v notranjosti države, pa tudi megle ali nizke oblačnosti, ki lahko tako kot novembra tudi decembra vztraja ves dan ali celo več dni zapored. Tokrat je bilo sončnega vremena skoraj povsod več kot običajno, največji presežek je bil v Ljubljanski kotlini in na Celjskem. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 PORTOI 1. ROŽ J I Si 5 "Ö o C 3 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, December 2006 15 10 o 5 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Večina dni je bila opazno toplejša kot običajno. Največji pozitivni odkloni so bili zabeleženi 6. oz. 8. decembra, v visokogorju 15. decembra; v Ljubljani, Novem mestu, Murski Soboti in na Kredarici so dosegli 13 °C, na Goriškem je največji odklon presegel 10 °C, na obali 11 °C. Večji negativni odkloni so bili le na Kredarici, v posameznih dneh se je povprečna dneva temperatura spustila do 5 °C pod dolgoletno povprečje. na Kredarici v mesecu decembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna decembrska temperatura 4,6 °C, kar je 4,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in ga pomembno presega. December 2006 je bil drugi najtoplejši odkar merimo temperaturo v Bežigradu. Topleje je bilo le decembra 2000 s povprečno mesečno temperaturo 4,9 °C. Daleč najhladnejši je bil december 1962 z -3,4 °C, z -3,1 °C mu sledi december 1998, -2,9 °C je bila povprečna decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa je temperaturno povprečje znašalo -2,8 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 2 °C, kar prav tako opazno presega dolgoletno povprečje, ki znaša -2,3 °C. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1988 z -5,8 °C, najtoplejša pa decembra 2000 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 7,5 °C, kar je 4,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in ga pomembno presega. Izenačena je bila doslej najvišja temperatura iz decembra 2000; najhladnejši pa so bili popoldnevi decembra 1968 z -1,2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil december 2006 tudi v visokogorju opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -3,1 °C, odklon 3,7 °C nad dolgoletnim povprečjem je statistično pomemben. December 2006 se uvršča med najtoplejše doslej; tako toplo je bilo tudi decembra 1971, topleje je bilo samo decembra 1985, in sicer za desetinko °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (-10,9 °C), sledil mu je december 2001 (-10,8 °C), za 6 desetink °C toplejši je bil prvi zimski mesec leta 1962, leta 2005 pa je bila povprečna temperatura -9,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici, in sicer 28, 25 jih je bilo v Ratečah (toliko jih je bilo tudi leta 1968, več le v dveh decembrih: 2005 (30 dni) in leta 1969 (28 dni)), dan manj v Slovenj Gradcu, po 22 takih dni je bilo zabeleženih v Lescah in Kočevju, 20 v Murski Soboti, 19 v Celju, po 18 v Mariboru in Postojni. Na Bizeljskem je bilo 15 hladnih dni, po 13 na Goriškem in v Novem mestu, 9 na obali, 8 v zgornji Vipavski dolini in 5 na Krasu. V Ljubljani so decembra 2006 zabeležili 11 hladnih dni oziroma 10 dni manj od dolgoletnega 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečja. Manj hladni dni je bilo le v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni), največ pa jih je bilo decembra 1969, ko le en decembrski dan ni bil hladen. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in December and the corresponding mean of the period 1961-1990 Slika 4. Število ledenih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in December and the corresponding mean of the period 1961-1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani decembra 2006 ledenih dni ni bilo; brez ledenih dni je bilo še 5 decembrov, največ takih dni pa je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. 20 O 15 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in December and the 1961-1990 normals ra 10 5 0 Absolutna najnižja temperatura je bila v nižinskem svetu zabeležena 27. oziroma 28. decembra, v Ratečah 20., v Slovenj Gradcu 29. decembra. V Ratečah je bila najnižja temperatura -9,8 °C, v Postojni -9,2 °C, -9 °C v Kočevju. Med -6 in -7 °C so zabeležili v Prekmuiju, na Štajerskem, v delu Dolenjske in v Lescah. Najmanj se je živo srebro spustilo na obali, kjer je bila najnižja izmerjena temperatura decembra 2006 -2,7 °C, v zgornji Vipavski dolini je bilo -3,5 °C, na Krasu se je ohladilo na -5 °C, na Goriškem pa -5,6 °C. V Ljubljani so zabeležili -5,5 °C, kar je precej več od najnižje temperature v decembrih 1963 (-16,7 °C), 1973 (-16 °C), 1948 (-15,9 °C) ter 1968 (-15,6 °C). V visokogorju je bil najmočnejši prodor hladnega zraka 19. decembra, takrat so na Kredarici izmerili -13,9 °C; v preteklosti so decembra na Kredarici izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1996 je termometer pokazal -26,3 °C, sledil mu je december 1962 z -25,8 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila -24,2 °C, leta 1973 pa -24 °C. Najvišjo decembrsko temperaturo v nižinskem svetu so izmerili od 6. do 8. decembra, 9. v Kočevju in 14. na Krasu. Na Kredarici se je 14. decembra temperatura povzpela na 7 °C, najvišje izmerjene decembrske temperature doslej so bile v decembrih 1993 (10,4 °C), 1985 (9,8 °C), 2000 (8 °C) in 1983 (7,9 °C). Najbolj se je ogrelo na obali, kjer so dosegli 18,7 °C, kar prestavlja najvišjo izmerjeno temperaturo doslej, v zgornji Vipavski dolini 17 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na 16 do 17 °C se je živo srebro povzpelo na Goriškem in Krasu, v Črnomlju, na Bizeljskem, v Mariboru in Murski Soboti. V Murski Soboti je bil višji absolutni maksimum zabeležen le trikrat: decembra 1989 (19,8 °C) ter v letih 1974 in 1985 (obakrat 16,4 °C). V Mariboru je bilo tako toplo tudi leta 1953, le decembra 1989 je bilo topleje (20,7 °C). Najvišja temperatura v Ratečah je bila 9,5 °C, v Lescah 12 °C, drugod med 13 in 15 °C. V Ljubljani so izmerili 16 °C, toliko so izmerili tudi decembra leta 2000, in le decembra 1989 je bila najvišja temperatura višja, izmerili so 16,7 °C. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2006 od povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, December 2006 Povsod po državi je bila povprečna temperatura decembra precej nad povprečjem; odklon je statistično pomemben. Do 3 °C topleje je bilo v večjem delu zahodne Slovenije in v severovzhodni Sloveniji, nad 4 °C topleje kot običajno pa je bilo v osrednji Sloveniji in delu Dolenjske južno od Ljubljane. Decembra je bila povprečna temperatura povsod pomembno presegla dolgoletno povprečje. V Ljubljani, Novem mestu in Portorožu je bil december 2006 drugi najtoplejši doslej, v Celju tretji najtoplejši, na Kredarici pa je bilo topleje le enkrat. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Portorožu december najtoplejši leta 2000, v Murski Soboti leta 1959 in na Kredarici leta 1985. Najhladnejši december je bil v Ljubljani, Celju in Novem mestu leta 1962, v Portorožu leta 1991, na Kredarici leta 1969 in v Murski Soboti december 1963. Višina decembrskih padavin je prikazana na sliki 10. Največ padavin, nad 250 mm, je bilo zabeleženih v severozahodni Sloveniji, v Žagi je padlo 449 mm, v Soči 328 mm. Najmanj, pod 50 mm, je padlo v vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije. V Mariboru so zabeležili 20 mm (tretjina povprečja), kar december 2006 uvršča med bolj suhe doslej; manj padavin je padlo samo v decembrih 1974 (6 mm), 1991 in 2001 (po 17 mm) in leta 1953 (18 mm). Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v severozahodni Sloveniji, v Soči je padlo slabih 80 % več padavin kot običajno. Drugod je padlo 50 do 100 % povprečja, z izjemo vzhodne in severovzhodne Slovenije, kjer je padla do polovica običajnih padavin. Slika 7. Decembra 2006 je snežilo le v gorah, a tudi tam snežna odeja ni bila prav obilna. Sončni zahod s Krvavca (foto: Marko Clemenz) Figure 7. In December 2006 it was snowing only in the mountains, and even there snow cover was not abundant. Sunset from Mt. Krvavec (photo: Marko Clemenz) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 n 15 p 10 ro 20 ! 15 ro iS 0 O ro 1 mm Slika 14. Padavine v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Precipitation in December and the mean value of the period 1961-1990 Padavin je bilo decembra skoraj povsod manj od povprečja, med kraji na sliki 14 so ga presegli le na Kredarici. December je bil v Novem mestu in na Kredarici najbolj namočen leta 1982, v Murski Soboti in na Celjskem leta 1959, na obali leta 1981 in v Ljubljani leta 1976. Najmanj namočen je bil 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo december v Ljubljani in Celju v letu 1991, v Novem mestu leta 1989, v Murski Soboti leta 1953, na Kredarici leta 1974, na obali pa je bilo najmanj padavin decembra 1956. Decembra je v Ljubljani padlo 59 mm, kar predstavlja slabih 60 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin decembra 1991, namerili so 9 mm, sledijo decembri 1956 (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine decembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, decembra 1965 pa 239 mm. 300 250 Slika 15. Padavine v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Precipitation in December and the mean value of the period 1961-1990 200 c > to T3 tO tO C > 150 100 d 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 16 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je bilo povsod nadpovprečno, z izjemo Koroške, severovzhodne in dela vzhodne Slovenije, v Beli krajini ter na območju Trnovskega gozda. Največji presežek, nad 50 %, je bil na območju Ljubljane s širšo okolico in v Celju, med 25 in 50 % več sončnega vremena kot običajno je bilo v ostalem delu osrednje Slovenije in okolici Celja. Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja decembra 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in December 2006 compared with 1961-1990 normals Sonce je v Ljubljani sijalo 65 ur, kar je 77 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil najbolj sončen prvi zimski mesec leta 2003 (106 ur), sledijo mu decembri v letih 1991 (96 ur), 2001 (86 ur) in 1989 (81 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur). 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 120 90 ^ 60 CD 30 Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in December and the mean value of the period 1961-1990 0^ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Večino 24-urnih padavin so izmerili 9. in 10. decembra ter 18. in 19. decembra. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 13, dva dni manj na Goriškem, obali in Krasu, 9 v zgornji Vipavski dolini, po 8 takih dni je bilo v Lescah in Ratečah, 7 na Celjskem, po 5 v Postojni in Novem mestu. Brez jasnih dni so bili v Slovenj Gradcu, po enega so imeli v Murski Soboti, Črnomlju in na Bizeljskem, v Kočevju 4. V Ljubljani so zabeležili tri jasne dneve (slika 18), kar je dva dni nad povprečjem; po toliko jih je bilo še v sedmih letih. Največ jasnih dni, po 7, je bilo v decembrih 1991 in 2003, brez takih dni pa je bilo 22 decembrov. LJUBLJANA 15 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 18. Število jasnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 19. Število oblačnih dni v decembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Number of clear days in December and the Figure 19. Number of cloudy days in December and mean value of the period 1961-1990 the mean value of the period 1961-1990 8 25 6 20 = 4 10 2 5 0 0 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ takih dni, in sicer po 19, je bilo na Kočevskem, v Črnomlju in Murski Soboti, po 17 v Slovenj Gradcu in Novem mestu, 15 na Bizeljskem. V Ljubljani je bilo prav tako 15 oblačnih dni (slika 19), kar je 5 dni manj od dolgoletnega povprečja; največ oblačnih decembrskih dni, po 28, je bilo v letih 1952, 1960, 1984 in 1995, najmanj leta 1991 (11 dni). Sedem takih dni je bilo v Mariboru, 8 na Kredarici, 9 v Ratečah, 10 na Goriškem, 12 v Zgornji Vipavski dolini. Na obali je bilo 13 oblačnih dni, po 14 na Krasu in v Postojni. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5 in 7,5 desetin. Najmanjša je bila na Kredarici, kjer so oblaki v povprečju zakrivali 4,3 desetine neba, največja, med 7,5 in 8 desetin, pa v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Črnomlju in na Bizeljskem. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 50 40 . 30 ! 20 10 0 50 n 4 "S 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 40 . 30 ■S 20 10 LJUBLJANA - - J m n 1 4 o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 40 .30 ! 20 10 CELJE - 1 ■ , J L n 4 o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 40 . 30 ro 20 10 MUF ¡SKA SOBOTA fl h 1 1 nil 1 4 o 2 <" 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 .30 20 r 8 BILJE - 6 4 o 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 40 .30 -2 20 NOVO MESTO 1 i i .....JL 1 4 o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 MARIBOR - i n .ill , J 4 o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 40 .30 -2 20 r 8 - 6 4 o 2 m 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2006 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2006 8 6 2 10 0 0 8 6 2 10 0 0 0 0 8 6 10 0 0 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - december 2006 Table 2. Monthly meteorological data - December 2006 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 2,2 3,5 7,1 -1,0 12,0 6 -6,6 28 22 0 551 5,8 12 8 82 80 5 0 2 0 0 0 6,4 Kredarica 2514 -3,1 3,7 -0,6 -5,3 7,0 14 -13,9 19 28 0 715 135 126 4,3 8 13 132 109 8 0 12 26 95 22 753,7 2,9 Rateče-Planica 864 -0,7 3,0 3,8 -3,9 9,5 6 -9,8 20 25 0 641 57 99 5,1 9 8 145 147 7 1 2 12 8 19 925,0 5,3 Bilje 55 5,9 2,4 10,5 2,1 16,0 7 -5,6 28 13 0 418 104 106 5,0 10 11 81 69 8 2 1 0 0 0 1020,1 7,7 Slap pri Vipavi 137 6,6 2,7 10,3 3,2 17,0 7 -3,5 28 8 0 399 5,5 12 9 100 81 9 0 0 0 0 0 Letališče Portorož 2 7,7 3,3 12,2 4,0 18,7 6 -2,7 27 9 0 360 104 119 5,2 13 11 46 57 5 3 1 0 0 0 1026,3 8,4 Godnje 295 5,7 3,0 10,2 3,0 16,0 14 -5,0 28 5 0 429 5,5 14 11 84 72 9 1 7 0 0 0 Postojna 533 3,7 3,5 6,9 0,6 13,4 7 -9,2 28 18 0 506 81 103 6,3 14 5 76 57 8 0 1 0 0 0 6,9 Kočevje 468 3,0 3,5 7,1 -1,1 13,0 9 -9,0 28 22 0 519 7,1 19 4 77 66 8 0 5 0 0 0 6,9 Ljubljana 299 4,6 4,6 7,5 2,0 16,0 8 -5,5 28 11 0 464 65 177 7,0 15 3 59 59 4 0 6 0 0 0 991,9 7,4 Bizeljsko 170 3,2 3,0 6,5 0,2 16,4 6 -6,8 27 15 0 520 7,6 15 1 27 39 4 0 16 1 1 21 Novo mesto 220 4,0 3,9 7,9 1,0 15,6 6 -6,1 28 13 0 488 58 96 6,8 17 5 42 57 5 0 8 0 0 0 998,8 7,3 Črnomelj 196 4,0 3,4 7,4 16,0 6 0 488 7,8 19 1 59 62 8 0 9 0 0 0 Celje 240 3,6 4,0 8,3 -0,5 15,0 8 -6,8 28 19 0 502 66 153 6,0 10 7 31 42 5 0 5 0 0 0 998,8 6,9 Maribor 275 2,6 2,5 6,3 -0,5 16,3 6 -6,1 28 18 0 524 64 105 5,6 7 5 20 34 4 0 2 0 0 0 994,1 6,2 Slovenj Gradec 452 1,0 3,2 4,3 -1,4 14,0 8 -6,3 29 24 0 580 51 75 7,7 17 0 47 78 7 0 9 1 2 22 5,9 Murska Sobota 188 2,4 3,0 5,3 -0,5 16,2 6 -6,1 27 20 0 531 47 93 7,9 19 1 18 40 4 0 14 0 0 0 1004,8 6,5 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo a 25 °C SD - število dni s padavinami > 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD -temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD -temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS -število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni p - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (7~S, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) 5e je TS¡ < 12 °C / i 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - december 2006 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - December 2006 Postaja 1. dekada II. dekada III dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 11,5 14,6 18,7 8,4 2,5 7,3 0,9 6,2 11,8 14,4 2,7 -1,3 1,8 -2,0 5,7 10,6 15,9 1,3 -2,7 -0,7 -4,6 Bilje 9,6 12,5 16,0 6,9 -1,0 6,3 -3,0 4,6 10,9 15,5 0,8 -2,8 -0,9 -5,0 3,9 8,5 11,9 -1,1 -5,6 -2,7 -7,3 Slap pri Vipavi 9,6 12,1 17,0 7,6 2,6 6,9 -1,0 5,7 10,8 14,5 0,2 -2,0 1,2 -4,5 4,8 8,1 11,8 2,0 -3,5 2,7 -6,0 Postojna 7,8 10,0 13,4 5,4 -4,0 4,2 -5,2 2,2 6,8 13,4 -1,8 -6,0 -3,1 -8,0 1,3 4,1 7,2 -1,6 -9,2 -3,2 -11,0 Kočevje 8,0 11,2 13,0 4,0 -1,3 2,6 -3,8 1,4 5,7 11,0 -2,5 -6,6 -3,0 -8,0 -0,1 4,6 8,6 -4,5 -9,0 -6,4 -11,2 Rateče 3,5 7,0 9,5 0,9 -4,5 -0,3 -7,4 -1,3 3,6 8,2 -4,4 -9,8 -6,4 -14,6 -3,9 1,1 3,2 -7,7 -9,1 -15,3 Lesce 6,8 10,2 12,0 4,2 -2,2 3,9 -3,9 0,4 6,7 11,5 -3,1 -6,5 -3,7 -8,0 -0,3 4,6 7,1 -3,7 -6,6 -4,7 -8,5 Slovenj Gradec 4,8 8,6 14,0 1,9 -2,7 1,2 -5,0 -0,1 3,1 5,5 -2,6 -5,0 -3,6 -7,2 -1,4 1,7 4,3 -3,5 -6,3 -3,9 -8,2 Brnik 7,6 11,0 14,1 3,9 -0,6 0,4 4,5 9,1 -2,4 -6,5 -0,3 4,6 7,0 -4,3 -8,7 Ljubljana 9,7 11,9 16,0 7,3 1,6 5,2 -2,4 2,5 5,5 10,4 0,4 -2,2 -0,6 -7,5 1,9 5,2 8,4 -1,5 -5,5 -4,1 -9,7 Sevno 8,0 10,3 12,8 5,9 0,4 4,3 -2,1 2,3 5,8 12,0 -0,2 -4,2 -1,7 -6,6 1,1 3,9 7,3 -1,1 -3,6 -3,1 -7,1 Novo mesto 8,8 12,1 15,6 5,6 1,1 3,7 -1,9 2,4 6,3 10,8 0,0 -3,2 0,0 -6,4 1,2 5,6 10,5 -2,3 -6,1 -4,1 -10,0 Črnomelj 9,3 13,0 16,0 5,2 -1,5 4,0 -2,0 1,8 4,4 10,3 -0,9 -4,0 -0,6 -4,5 1,3 5,1 10,7 -4,0 -8,5 Bizeljsko 7,7 11,5 16,4 4,3 0,2 4,1 0,0 2,0 4,4 8,8 -0,2 -2,6 0,0 -2,8 0,3 3,9 8,2 -3,1 -6,8 -3,1 -7,0 Celje 8,7 12,2 15,0 4,6 -2,3 2,9 -4,9 1,9 7,5 12,1 -1,8 -5,2 -3,2 -7,8 0,5 5,4 9,5 -4,0 -6,8 -6,2 -10,4 Starše 7,1 10,9 15,4 3,9 -3,4 2,4 -3,4 0,6 4,3 7,5 -2,1 -4,5 -2,0 -5,0 -0,8 3,8 5,2 -4,0 -7,5 -4,8 -8,6 Maribor 6,9 10,6 16,3 3,5 -1,3 1,1 4,4 6,9 -1,7 -4,9 0,1 4,2 6,2 -2,9 -6,1 Jeruzalem 7,7 11,1 15,5 4,9 0,0 4,2 -0,5 0,4 2,9 6,0 -1,5 -4,5 -1,5 -3,5 0,9 3,7 6,0 -1,8 -6,0 -1,5 -3,5 Murska Sobota 6,6 10,2 16,2 2,3 -3,0 0,5 -4,0 1,3 3,3 6,9 -0,7 -3,1 -1,2 -6,0 -0,4 2,8 6,6 -2,8 -6,1 -3,7 -7,2 Veliki Dolenci 7,3 9,9 15,5 4,1 -1,0 0,6 -4,4 0,9 3,4 7,6 -2,0 -4,2 -3,8 -6,6 0,6 3,4 6,0 -2,5 -7,8 -5,1 -10,0 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - december 2006 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - December 2006 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1.2006 1. II. III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 26,9 5 18,8 3 0,0 0 45,7 8 887 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 65,0 7 15,4 4 0,4 2 80,8 13 904 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 62,9 7 35,6 3 1,0 2 99,5 12 1007 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 51,5 7 24,5 3 0,4 1 76,4 11 1191 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 48,0 7 27,2 4 1,5 1 76,7 12 1372 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateče 115,5 4 29,7 3 0,1 1 145,3 8 1180 0 0 8 2 7 10 8 12 Lesce 67,5 4 14,2 3 0,0 0 81,7 7 947 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 28,1 3 14,9 4 3,9 1 46,9 8 1048 0 0 0 0 2 1 2 1 Brnik 59,4 4 25,8 3 0,4 1 85,6 8 1100 0 0 1 1 0 0 1 1 Ljubljana 44,0 6 15,2 3 0,1 1 59,3 10 1141 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 19,7 4 16,1 3 0,0 0 35,8 7 1007 0 0 5 2 0 0 5 2 Novo mesto 13,6 4 28,0 3 0,8 2 42,4 9 1084 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 21,1 5 35,7 4 2,3 2 59,1 11 1185 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 11,1 4 15,5 3 0,8 1 27,4 8 935 0 0 0 0 1 1 1 1 Celje 15,4 3 15,3 3 0,1 1 30,8 7 969 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 8,3 3 15,6 3 0,1 1 24,0 7 859 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 5,6 3 14,6 3 0,1 1 20,3 7 798 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 10,4 2 12,1 3 0,2 1 22,7 6 983 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 6,8 2 11,5 3 0,0 0 18,3 5 852 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 5,2 1 9,9 2 0,0 0 15,1 3 725 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 Dmax s.d. - dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri ■ decade and month ■ precipitation (mm) ■ number of days with precipitation 0,1 mm or more ■ total precipitation from the beginning of this year (mm) ■ snow cover (cm) ■ number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. decembra 2006 1200 800 400 LJ UBL .JAr l.jan 1 .febl.mar 1 .apr l.maj 1 .jun l.jul l.avg l.sep l.okt 1.nov 1.dec 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana M 7 8 % 5 5% " 1 o m/s g 0 % NNW 12 m/s NNE 0 g m/s Maribor Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje 34% 94% SSE 10m,s s 1 3 m/s Slika 21. Vetrovne rože, december 2006 Figure 21. Wind roses, December 2006 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 60 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 26. decembra dosegel 19 m/s, bilo je 13 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 12 dni z vetrom nad 10 m/s, en dan z vetrom nad 20 m/s, tega dne je bil zabeležen tudi najmočnejši sunek, in sicer je 18. decembra veter dosegel hitrost 20,2 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v dobrih 57 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 22. decembra dosegel 17,8 m/s, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema pihal v dobrih 41 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 6. decembra 14,1 m/s, veter je v treh dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 8 dneh presegel 20 m/s, v enem dnevu 30 m/s; takrat, 16. decembra, je v sunku dosegel hitrost 32,7 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 57 % vseh terminov. V Mariboru je severozahodniku in severseverozahodniku pripadlo 35 % vseh primerov, jugjugovzhodniku in južnemu vetru pa skupno 25 % terminov. Sunek vetra je 6. decembra dosegel 13,1 m/s; bila sta dva dneva z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v slabih 58 % vseh primerov, vzhodseverovzhodnik v 11 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 18. decembra dosegel 11,7 m/s, bili so trije dnevi z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 9. decembra dosegel hitrost 23,4 m/s, bili so 3 dnevi z vetrom nad 20 m/s. V parku Škocjanske jame je bilo 12 dni z vetrom nad 10 m/s in 4 dnevi z vetrom nad 20 m/s, 19. decembra je veter dosegel 24,7 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, december 2006 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, December 2006 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 6,0 1,9 2,2 3,3 123 55 0 57 37 144 191 119 Bilje 5,3 1,3 0,9 2,4 188 33 1 69 23 137 168 106 Slap pri Vipavi 5,1 2,0 1,3 2,7 186 66 3 81 Postojna 6,9 2,2 1,4 3,5 128 43 1 57 30 139 1 46 103 Kočevje 8,1 2,0 0,8 3,5 137 56 5 66 Rateče 6,4 2,7 0,4 3,0 394 76 0 1 47 58 111 129 99 Lesce 7,4 2,0 1,6 3,5 235 34 0 80 Slovenj Gradec 6,2 2,1 1,6 3,2 145 62 23 78 36 125 75 75 Brnik 8,2 1,8 1,7 3,9 199 62 1 86 Ljubljana 9,0 2,6 2,4 4,6 143 36 0 59 70 263 249 177 Sevno 7,2 2,4 1,2 3,5 79 48 0 44 Novo mesto 8,2 2,5 1,5 3,9 59 91 4 57 45 112 130 96 Črnomelj 8,1 1,3 1,0 3,4 77 90 8 62 Bizeljsko 6,8 2,0 0,5 3,0 53 54 4 39 Celje 8,4 2,2 1,5 4,0 64 50 1 42 78 248 160 153 Starše 6,6 0,5 -0,3 2,2 42 69 1 41 Maribor 6,2 1,0 0,5 2,5 26 62 1 34 64 121 134 105 Jeruzalem 6,7 0,1 0,8 2,4 55 50 1 38 Murska Sobota 6,5 1,7 0,8 3,0 48 63 0 40 98 77 98 93 Veliki Dolenci 6,8 1,0 1,0 2,8 35 60 0 35 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V prvi tretjini decembra je povprečna temperatura zraka močno presegla dolgoletno povprečje. Pozitivni odkloni so se gibali med 6 in 8,5 °C. Največji pozitivni odklon je bil v Ljubljani (9 °C), najmanjši v zgornji Vipavski dolini (5,1 °C). Padavine so bile v večjem delu Slovenije precej nad dolgoletnim povprečjem, v Ratečah je padla skoraj 4-kratna običajna količina padavin, v Lescah skoraj 2,4-kratna, v Vipavski dolini 1,9-kratna. Podpovprečne so bile padavine na Štajerskem, v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli krajini; Maribor je dobil le četrtino običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, na Goriškem je sonce sijalo slabo četrtino običajnega časa, povprečju pa se je najbolj približala Murska Sobota z 98 % povprečnega trajanja sončnega obsevanja. Povprečna temperatura v osrednji tretjini decembra 2006 je bila prav tako nad dolgoletnim povprečjem, le odkloni so bili manjši kot v prvi tretjini meseca, gibali so se od 1 do 2,5 °C. Največji pozitivni odklon je bil v Ratečah (2,7 °C), najmanjši v Jeruzalemu (0,1 °C). Padavine so bile v drugi tretjini decembra 2006 povsod podpovprečne, večinoma so bile med 50 in 70 % povprečne količine padavin. Povprečju sta se najbolj približala Novo mesto in Črnomelj s približno 90 %, približno tretjino pa sta dobila Goriška in Lesce. Sončnega vremena je primanjkovalo le v Murski Soboti, kjer je sonce sijalo 77 % običajnega časa; V Ljubljani je bilo sončnega vremena 2,6-krat več kot znaša povprečje, na Celjskem 2,5-krat več. V zadnji tretjini decembra je bila povprečna temperatura povsod nad povprečjem, z izjemo Starš, kjer je bil odklon negativen (-0,3 °C). Odkloni so se v večini Slovenije gibali med 0,5 in 2 °C; največji odklon je bil v Portorožu (2,2 °C) in Ljubljani (2,7 °C). Padavin skoraj ni bilo, ponekod je bil december 2006 povsem suh (Prekmuije, Ljubljana, obala, Rateče, Lesce in Sevno). Največ, slaba četrtina običajne količine padavin, je padla v Slovenj Gradcu. V zadnji tretjini decembra je bilo v večjem delu Slovenije več sončnega vremena kot običajno, izjemi sta bila Slovenj Gradec s tremi četrtinami običajnega trajanja in Murska Sobota z 98 % povprečne vrednosti. V Ljubljani je sonce sijalo 2,5-krat toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Na Kredarici so decembra 2006 zabeležili 95 cm snega, kar ga uvršča med manj zasnežene. Od sredine minulega stoletja je največ snega zapadlo decembra leta 2000 (325 cm), sledijo mu decembri 1990 (310 cm), 1982 (304 cm) in 1976 (300 cm). Najmanj snega je bilo decembra 1988, namerili so ga 50 cm, sledijo mu decembri 2001 (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). Večina snega je v omenjenem mesecu zapadla po 7. decembru. Slika 22. Največja višina snega v decembru Figure 22. Maximum snow cover depth in December Decembra 2006 je sneg na Kredarici prekrival tla 26 dni, kar je najmanj, odkar so pričeli z meritvami. V ostalih decembrih je bila snežna odeja prisotna ves mesec. Poleg Kredarice je v decembru sneg pobelil še Rateče, namerili so 8 cm, sneg pa je obležal 12 dni, v Slovenj Gradcu so zabeležili en dan s snežno odejo in en cm snega, na Bizeljskem en cm in en dan. Po 13 dni s snežno odejo so zabeležili na Jezerskem (8 cm) in v Novi vasi (10 cm), dva dni v Sevnem (5 cm) in en dan na Brniku (1 cm). 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 100 -i 80 E 60 !"! 40 20 0 KREDARICA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 23. Dnevna višina snežne odeje decembra 2006 na Kredarici Figure 23. Daily snow cover depth in December 2006 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 MURSKA SOBOTA 30 25 20 15 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 30 - 25 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Število dni z zabeleženo snežno odejo v decembru Figure 24. Number of days with snow cover in December 1951 1956 1961 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 ;= 20 ;= 20 - = 15 15 10 10 5 5 0 0 V Ljubljani decembra 2006 snega ni bilo, tako je bilo še v sedmih decembrih od sredine minulega stoletja, po cel mesec pa je snežna odeja bila prisotna v dveh decembrih, leta 1971 in 1980. V Murski Soboti prav tako ni bilo snega, tako je bilo še v 11 decembrih, po cel mesec pa je snežna odeja obležala v letih 1962, 1969 in 1998. Brez snega je bilo tudi Novo mesto, tako je bilo še v štirih letih, po cel december pa je bila snežna odeja zabeležena v letih 1971 in 1980. V Ratečah se je sneg zadržal 12 dni, po cel mesec je sneg obležal v 26 decembrih, brez snega pa je bil le december leta 1989. Decembra so nevihte prava redkost. Tri dneve z nevihto in grmenjem so zabeležili na obali, dva na Goriškem, po en tak dan na Krasu in v Ratečah. Na Kredarici so zabeležili 12 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Največ dni z meglo je bilo na Bizeljskem, in sicer 16, 14 jih je bilo v Murski Soboti, po 9 v Slovenj Gradcu in Črnomlju, 8 v Novem mestu, 7 na Krasu, po 5 pa na Kočevskem in Celjskem. Brez takih dni so bili v zgornji Vipavski dolini, po enega so zabeležili na Goriškem, obali in Postojni, po dva v Lescah, Ratečah in v Mariboru. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 6 dni z meglo, kar je 9 dni 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo manj od dolgoletnega povprečja. Največ takih dni je bilo decembra 1971, in sicer 27, najmanj pa leta 1995, le trije dnevi. Slika 25. Število dni z meglo v decembru in povprečje obdobja 1961 — 1990 Figure 25. Number of foggy days in December and the mean value of the period 1961-1990 Slika 26. Pogled na nizko oblačnost in meglo, ki sta prekrivali nižinski svet (foto: Marko Clemenz) Figure 26. Fog and low cloudiness covering lowland (photo: Marko Clemenz) Na sliki 27 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Do 9. decembra je pritisk po večini upadal in tega dne dosegel minimum meseca, in sicer 974 mb. Sledilo je večinoma naraščanje zračnega pritiska, z nekajdnevnim upadanjem med 14. in 18. decembrom. 22. decembra je bil zabeležen višek meseca, 1003,6 mb. Do konca meseca je zračni pritisk izmenično upadal in naraščal. Na sliki 27 desno je prikazan potek dnevnega povprečnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Ker je delni pritisk vodne pare močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. V začetku meseca je parni pritisk večinoma naraščal, 6. decembra je bil zabeležen višek meseca, 12,8 mb. Sledilo je izmenično upadanje in naraščanje parnega pritiska, nižek meseca je znašal 4,7 mb, in sicer v dveh dneh (20. in 27. december). 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dan dan Slika 27. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare decembra 2006 Figure 27. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in December 2006 SUMMARY The mean air temperature in December was well above the 1961-1990 normals and exceeding the limits of normal variability. Temperature anomaly up to 3 °C was in most of western and in northeastern Slovenia, more than 4 °C warmer was in central Slovenia and part of Dolenjska region south of Ljubljana. In Ljubljana, Novo mesto and on the Coast December 2006 was the second warmest ever, in Celje the third warmest and on Kredarica was warmer only once, and once it was equally warm. The largest temperature anomaly was observed in the first third of December. The absolute maximum temperature was in many places among the highest ones. Precipitation was the most abundant in northwestern Slovenia, exceeding 250 mm; in Žaga there was registered nearly 450 mm. The smallest amount of precipitation was registered in eastern and northeastern Slovenia; in Maribor December 2006 was among the driest ones. The long-term average was exceeded in northwestern part of Slovenia, in Soča there was registered nearly 80 % more precipitation than on average. Up to half the average precipitation was observed in eastern and northeastern Slovenia. Snow cover in December 2006 was noticed in Kredarica, Rateče, Bizeljsko, Slovenj Gradec, Jezersko, Brnik, Nova vas and Sevno. The last third of December was almost without precipitation. Even in the high mountains snow cover was quite modest. Sunshine duration was everywhere above the normals, with exception of Koroška region, northeastern, part of eastern Slovenia and Bela krajina, also plateau Trnovski gozd. Anomaly more than 50 °% above the normals was in Ljubljana with surrounding and Celje, between 25 and 50 °% in the rest central Slovenia and surrounding of Celje. The first third of December was everywhere cloudier than on average in the reference period. Abbreviations in the Table 1: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 22 Razvoj vremena v decembru 2006 Weather development in December 2006 Janez Markošek 1. december Na Primorskem in v višjih legah jasno, drugod večji del dneva oblačno ali megleno Nad Panonsko nižino, Alpami in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak. Na Primorskem in v višjih legah je bilo jasno, drugod večji del dneva oblačno ali megleno. Zgornja meja nizke oblačnosti je bila na nadmorski višini okoli 1700 metrov, čez dan se je spustila na 1400 metrov. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 9 °C, na Primorskem do 15 °C. 2. december V jugozahodni Slovenijipooblačitve, drugod razjasnitve, v višjih legah jugozahodnik Iznad Atlantika se je proti zahodni Evropi pomaknila dolina s hladnim zrakom. Veter v višinah se je obrnil na jugozahodno smer. Ponoči in zjutraj se je nizka oblačnost razkrojila, čez dan pa se je pooblačilo na Primorskem in Notranjskem. V višjih legah je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 12 °C. 3. december V severovzhodni Sloveniji in sprva na Gorenjskem delno jasno, drugod oblačno, jugozahodnik Območje visokega zračnega pritiska je nad našimi kraji oslabelo. Hladna fronta se je od zahoda bližala Alpam. Nad nami se je krepil jugozahodni veter. V severovzhodni Sloveniji in sprva na Gorenjskem je bilo delno jasno, drugod oblačno. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 11°C. 4.-6. december Pretežno oblačno, ponekod rahel dež, jugozahodnik Nad severno in zahodno Evropo je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 1-3). Prvi dan je bilo povsod oblačno, občasno je rahlo deževalo. Na Gorenjskem in Koroškem je bilo suho vreme. Drugi in tretji dan je le v zahodni in deloma osrednji Sloveniji občasno rahlo deževalo. V vzhodnih krajih se je 5. decembra zvečer delno razjasnilo. V višjih legah je pihal jugozahodni veter, zadnji dan tudi ponekod po nižinah. Toplo je bilo, 6. decembra so bile najvišje dnevne temperature od 10 do 19 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7.-10. december Oblačno s pogostimi padavinami, jugo, toplo Nad severno, zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. 9. decembra se je sekundarno ciklonsko območje nad severno Italijo še poglobilo in se nato počasi pomikalo proti vzhodu (slike 4-6). Zadnji dan obdobja se je iznad jugozahodne Evrope proti Alpam širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je nad naše kraje z južnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. Prvi in drugi dan je bilo zmerno do pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Drugi dan je bilo ob morju in v severovzhodni Sloveniji suho vreme, ob morju je zapihal jugo. 9. in 10. decembra je bilo oblačno s padavinami, ki so 10. decembra popoldne ponehale. Več padavin je bilo v zahodni in osrednji Sloveniji. Predvsem 9. decembra je pihal jugovzhodni do jugozahodni veter, ob morju jugo. V celotnem obdobju je največ padavin padlo v gorskem svetu zahodne Slovenije, na Voglu so izmerili 340 mm padavin. Lokalno manj kot 10 mm dežja je padlo v severovzhodni Sloveniji. Toplo je bilo, povprečne dnevne temperature od 5 do 12 °C so bile previsoke za začetek decembra. Prvi in drugi dan so bile najvišje temperature od 9 do 18 °C. 11. december Na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno, drugod pretežno oblačno Nad jugovzhodno Evropo, Alpami in Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah je bila vzhodno od nas še dolina s hladnim zrakom, ki je segala proti Jadranu. Nad naše kraje je pritekal malo hladnejši zrak. Na Primorskem in nad 1600 metrov nadmorske višine je bilo pretežno jasno, drugod sprva oblačno ali megleno. Popoldne se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9 °C, na Primorskem do 14 °C. 12. december Zmerno do pretežno oblačno in ponekod megleno Nad južno Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad severno polovico pa območje nizkega zračnega pritiska (slike 7-9). Severno od Alp se je proti vzhodu ob zahodnih vetrovih pomikala vremenska fronta in na vreme pri nas vplivala s povečano oblačnostjo. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno in ponekod megleno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 7 °C, na Primorskem do 12 °C. 13.-15. december Pretežno jasno, po nižinah megla ali nizka oblačnost, ponekod ves dan V območju visokega zračnega pritiska se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nižinah megla ali nizka oblačnost, ponekod tudi ves dan. Zadnji dan obdobja je v višjih legah zapihal jugozahodnik, popoldne se je ob morju pooblačilo. Najvišje dnevne temperature so bile v krajih z dolgotrajno meglo okoli 0 °C, drugod do 10 °C, na Primorskem do 15 °C. 16. december V jugozahodni Sloveniji oblačno, drugod delno jasno, ponekod megla ali nizka oblačnost Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi je pritekal razmeroma topel zrak. Na Primorskem in Notranjskem je bilo pretežno oblačno, 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo drugod delno jasno. Po nekaterih nižinah je bila večji del dneva megla ali nizka oblačnost. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v krajih z dolgotrajno meglo malo nad 0 °C, drugod od 5 do 10 °C, ob morju okoli 12 °C. 17.-19. december Pooblačitve, dež, sneg, burja, hladneje Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad Italijo in Jadranom pa je nastalo sekundarno ciklonsko območje. V višinah je bila nad zahodno in srednjo Evropo dolina s hladnim zrakom, katere južni del se je južno od nas odcepil v slabo izraženo samostojno jedro (slike 10-12). V nižjih plasteh ozračja je od vzhoda pritekal hladen zrak. Prvi dan se je pooblačilo, občasno je deževalo. Več dežja je bilo v jugozahodni Sloveniji. Drugi dan je bilo oblačno s padavinami, zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Meja sneženja se je ponekod spustila do nižin. Zadnji dan obdobja je bilo najprej oblačno, ponekod je še naletaval sneg. Pihal je severovzhodnik, na Primorskem burja. Čez dan in popoldne se je delno razjasnilo, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Ohladilo se je, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 2 do 5 °C, na Primorskem do 8 °C. 20. december Pretežno jasno, občasno delno oblačno, burja Iznad severozahodne Evrope se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal hladen in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod delno oblačno. Na Primorskem je pihala burja. Proti večeru se je v skrajni severovzhodni Sloveniji pooblačilo. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 5 °C, na Primorskem do 9 °C. 21. december Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod oblačno, ponekod rahlo sneži ali dežuje Nad osrednjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je od vzhoda proti Alpam in zahodnemu Sredozemlju segala dolina s hladnim zrakom. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je burja, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Občasno je ponekod rahlo deževalo ali rahlo snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 7 °C, na Primorskem do 11 °C. 22. december Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod ponekod delne razjasnitve V območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje v nižjih plasteh ozračja od jugovzhoda pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem in v zgornjesavski dolini je bilo jasno, drugod sprva oblačno. Čez dan se je delno razjasnilo, oblačno ali megleno je ostalo v vzhodni Sloveniji. Na Primorskem je pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6 °C, na Primorskem do 11 °C. 23. december Jasno, zjutraj ponekod megla ali nizka oblačnost V območju visokega zračnega pritiska je bil nad nami topel in suh zrak. Jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 7, na Primorskem do 14 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24.-26. december Na Primorskem in v višjih legah jasno, drugod povečini megla ali nizka oblačnost Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja od jugovzhoda pritekal hladen in vlažen zrak (slike 13-15). Na Primorskem in v višjih legah je bilo pretežno jasno, drugod se je večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost, ki se je drugi in tretji dan ponekod delno razkrojila. Zgornja meja nizke oblačnosti je bila prvi dan na nadmorski višini okoli 1000 metrov, drugi dan se je dvignila na 1400 metrov. Na Primorskem je občasno pihala šibka burja. Tam so bile najvišje dnevne temperature od 11 do 16 °C. 27. december Jasno, zjutraj ponekod megla ali nizka oblačnost Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. Jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od -2 do 6 °C, na Primorskem do 10 °C . 28.-30. december V jugozahodni Sloveniji pretežno oblačno, drugod delno jasno, v višjih legah jugozahodnik Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je zapihal jugozahodni veter, višje je še prevladoval severozahodnik. Na Primorskem in Notranjskem se je pooblačilo, občasno je ponekod rahlo rosilo. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 9 °C. 31. december V severovzhodni Sloveniji delno jasno, drugod oblačno, jugozahodnik Nad severno polovico Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal vlažen zrak (slike 16-18). V severovzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Ponekod je občasno rahlo rosilo. Pihal je jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 11 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slikal Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 12. 2006 ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on December, 5th 2006 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 5. 12. 2006 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on December, 5th 2006 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 12. 2006 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on December, 5th 2006 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 12. 2006 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on December, 9th 2006 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 9. 12. 2006 ob 13. uri Figure 5. Satellite image on December, 9th 2006 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 12. 2006 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on December, 9th 2006 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 11. Satelitska slika 17. 12. 2006 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on December, 17th 2006 at 12 GMT Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12. 12. 2006 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on December, 12th 2006 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 12. 2006 ob 13. uri Figure 10. Mean sea level pressure on December, 17th 2006 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 12. 2006 ob 13 uri Figure 9. 500 mb topography on December, 12h 2006 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 12. 2006 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on December, 17th2006 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 12. 12. 2006 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on December, 12th 2006 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 12. 2006 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on December, 25th 2006 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31. 12. 2006 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on December, 31st 2006 at 12 GMT ^H Slika 17. Satelitska slika 31. 12.2006 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on December, 31st 2006 at 12 GMT uri Figure 15. 500 mb topography on December, 25th 2006 at 12 GMT uri Figure 18. 500 mb topography on December, 31st 2006 at 12 GMT 29 Podnebne značilnosti leta 2006 Climatic characteristics of the year 2006 Tanja Cegnar Vsak mesec posebej smo v Mesečnem biltenu opisali podnebne značilnosti; glavnina tega prispevka je namenjena letu 2006 v celoti, najpomembnejše značilnosti posameznih mesecev so le povzete. Povprečna temperatura je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem. Do 1 °C topleje je bilo na Koroškem, Kočevskem in Goričkem, prek 1,5 °C pa je bilo topleje na območju Ljubljane s širšo okolico in v Novomeški pokrajini. 1.5°C 1.0°C Slika 1. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2006 od povprečja 1961-1990 Figure 1. Mean air temperature anomaly, year 2006 Tudi povprečna najnižja temperatura zraka je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem, v večjem delu Slovenije je bil presežek statistično pomemben. Največji odklon je značilen za Kras, 2,1 °C, najmanjši za Slovenj Gradec (0,2 °C) (slika 2). Murska Sobota Sl. Gradec " Maribor Celje " Črnomelj J Novo mesto 1 Bizeljsko 1 Sevno Ljubljana Kočevje " Nova vas Postojna Godnje Portorož Slap-Vipava Bilje Rateče | Kredarica Lesce Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Slap-Vipava Bilje Rateče Kredarica Lesce 0.0 °C 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 0.0 °C 0.5 1.0 1.5 2.0 Slika 2. Odklon povprečne minimalne dnevne Slika 3. Odklon povprečne maksimalne dnevne temperature v °C leta 2006 od povprečja obdobja temperature v °C leta 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 2. Minimum air temperature anomaly in °C, year Figure 3. Maximum air temperature anomaly in °C, 2006 year 2006 Odkloni letnega povprečja najvišje dnevne temperature so bili opazno nad dolgoletnim povprečjem, odkloni so statistično pomembni (slika 3). Presežek nad 1,5 °C je bil na Krasu, obali, v Sevnem, na Bizeljskem in Kočevskem. V letu 2006 niso zabeležili rekordno visoke ali nizke temperature zraka, rekordu se je približal le Portorož z absolutno najvišjo temperaturo 35,9 °C, ki predstavlja 4. najvišjo, više se je živo srebro povzpelo v treh letih: 2003 (36,9 °C), 1952 (36,6 °c) in 1998 (36,3 °C); najnižja ostaja iz leta (-12,8 °C). Na Kredarici ostaja najvišja doslej izmerjena temperatura 21,6 °C iz leta 1983, najnižja pa 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -28,3 iz leta 1985. Tudi po nižinah so v preteklosti že izmerili višjo ali nižjo temperaturo. V Murski Soboti je bilo 39,8 °C leta 1950, leta 1963 pa -31 °C. V Celju je bilo z 38,1 °C najbolj vroče leta 2003, najbolj mraz pa z -28,6 °C leta 1956. Tudi v Novem mestu ostajata rekorda iz leta 1956 (25,6 °C) in 2003 (38,4 °C); enako v Mariboru, kjer je bilo najbolj mraz leta 1956 z -22,8 °C in najtopleje 2003 z 38,3 °C. Na sedanjem merilnem mestu v Ljubljani je bilo najbolj mraz leta 1956 z -23,3 °C in najbolj vroče leta 1950, ko so izmerili 38,8 °C. O o to to OD E (D 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 KREDARICA 1 .jan 1 .feb 1.mar 1 apr 1.maj 1 .jun 1.jul 1.avg 1.sep JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP 1.okt 1.nov 1.dec OKT NOV DEC Slika 4. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2006 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 4. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2006 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) 40 O 20 o to 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1 .jun 1.jul 1.avg 1.sep JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP 1.okt 1.nov 1.dec OKT NOV DEC Slika 5. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2006 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 5. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2006 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Bilje, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 4-7). 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 6. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2006 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 6. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2006 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) -25 -|-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-,-, 1.jan 1 .feb 1.mar 1.apr 1.maj 1 .jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt 1.nov 1.dec JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 7. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2006 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 7. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2006 (thin line) and average of the period 1961-1990 (thick line) K opisu temperaturnih razmer spada tudi število dni, ko je temperatura presegla izbrani prag. V veliki preglednici (preglednica 1) so zbrani podatki o številu toplih in hladnih dni, v spodnji preglednici (preglednica 1) pa so podatki o vročih, ledenih in mrzlih dnevih. Po številu vročih dni je leto 2006 precej preseglo dolgoletno povprečje. Na Goriškem in obali ledenih dni ni bilo, v zgornji Vipavski dolini in na Krasu sta bila po dva taka dneva. V Ljubljani so bili 4 dnevi z minimalno temperaturo pod -10 °C in 15 ledenih dni. Največ ledenih in mrzlih dni je bilo v visokogorju, sledi Zgornjesavska dolina in višjeležeče planote. Na kratko preletimo še značilnosti posameznih mesecev v letu 2006. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Januarja je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi pod povprečjem obdobja 1961-1990, na Koroškem in na severovzhodu države je bil januar 2 °C hladnejši kot običajno. Največ padavin je bilo v Vipavski dolini in na Krasu ter obali. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo na obali in na severovzhodu države. Manj kot polovico običajnih padavin so namerili v pretežnem delu Posočja in delu Julijcev, v večjem delu Karavank in na Kočevskem. Snežna odeja je bila najdebelejša prvi dan januarja in je marsikje obležala ves mesec. Več kot za polovico je bilo dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja preseženo v Ljubljani in Celju. Manj sončnega vremena kot običajno je bilo na Koroškem, severovzhodu države, v delu Notranjske in Beli krajini. Preglednica 1. Število vročih, ledenih in mrzlih dni v letu 2006 Table 1. Number of days with maximum temperature at least 30 °C, maximum temperature below 0 °C and minimum temperature below -10 °C, year 2006 Kraj Vroč dan Leden dan Mrzel dan Kraj Vroč dan Leden dan Mrzel dan (Tmax—30 °C) (Tmax— 0 °C) (Tmin—-10 °C) (Tmax— 30 °C) (Tmax— 0 °C) (Tmin— -10 °C) Lesce 21 15 21 Ljubljana 31 15 4 Kredarica 0 132 69 Bizeljsko 38 13 8 Rateče-Planica 12 28 38 Novo mesto 25 14 7 Bilje pri N. Gorici 43 0 0 Črnomelj 34 14 11 Slap pri Vipavi 43 2 0 Celje 28 14 19 Letališče Portorož 39 0 0 Maribor 27 20 8 Godnje 40 2 1 Slovenj Gradec 17 21 31 Postojna 20 15 17 Murska Sobota 27 27 21 Kočevje 28 18 22 Nova vas 11 23 30 Februar 2006 je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Največ padavin je bilo v Posočju, najmanj pa v Prekmurju in delu Koroške. Dolgoletno povprečje februarskih padavin je bilo preseženo na jugu države, izjema je bil le obalni pas, kjer so namerili štiri petine običajnih februarskih padavin. Sončnega vremena je bilo več kot običajno na Primorskem in Notranjskem, v delu Štajerske in v Prekmuiju. Na Koroškem je sonce sijalo le tri četrtine toliko časa kot običajno. Tudi marec je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Začel se je z mrzlim, zimskim vremenom. Obilno sneženje je 5. marca lomilo veje dreves in povzročalo težave v prometu. Snežna odeja je v Ljubljani skopnela šele 20. marca, v Zgornjesavski dolini pa se je obdržala do konca meseca. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, največ pa v Julijcih in Zgornjem Posočju. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin primanjkovalo na severovzhodu države, pomembno pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Julijcih. Na severozahodu in v Celju je sonce sijalo več časa kot običajno, drugod je bilo sončnega vremena manj kot v dolgoletnem povprečju. Aprila je povprečna mesečna temperatura presegla dolgoletno povprečje. V Julijcih in spodnjem Posavju je odklon dosegel je mejo običajne spremenljivosti. Največ padavin je bilo v severozahodni Sloveniji, kjer so ponekod namerili skoraj 190 mm. Najmanj padavin je bilo na obali, kjer je padlo le 50 mm. Dolgoletno povprečje aprilskih padavin so presegli v vzhodni polovici Slovenije, na Ljubljanskem in Notranjskem območju ter v Zgornjesavski dolini. Za dolgoletnim povprečjem padavin so najbolj zaostajali v Vipavski dolini in na Krasu s slabo polovico običajne količine padavin. Več sončnega vremena kot običajno je bilo v zgornjem Posavju, večjem delu Posočja, na Goriškem in v večini Štajerske, najbolj v Julijcih in na Celjskem. Najbolj so za povprečjem zaostajali v Prekmuiju in Ratečah ter na obali. Maj je bil toplejši kot običajno, vendar v mejah običajne spremenljivosti; le v manjšem delu Prekmurja je bila povprečna temperatura nekoliko nižja kot običajno. Največ padavin je bilo maja na Bloški planoti, najmanj pa na Krasu in v Vipavski dolini. Dolgoletno povprečje padavin so najbolj presegli v Prekmurju in na Bloški planoti, kjer je bilo padavin več kot dvakrat toliko kot običajno. Manj od dolgoletnega povprečja je bilo padavin na Krasu, v Vipavski dolini, celotnem Posočju in 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo severnem delu Gorenjske. V pretežnem delu države je sonce sijalo nekoliko več časa kot običajno, le na obali, Koroškem, v Beli krajini in večjem delu Dolenjske dolgoletnega povprečja niso dosegli. Junij se je začel z nenavadno hladnim vremenom in pogostimi padavinami. V drugi polovici meseca nas je zajel prvi vročinski val. Povprečna mesečna temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, večinoma je bila tudi pomembno višja od njega. Najmanj dežja je bilo na zahodu države, največ pa v Kamniško-Savinjskih Alpah in v Murski Soboti. Dolgoletnemu povprečju padavin so se približali le na severovzhodu države, v Murski Soboti so ga celo presegli. Drugod po državi je bilo manj dežja kot običajno, na zahodu države, Notranjskem in v delu Dolenjske je padla manj kot četrtina dolgoletnega povprečja. Rekordno malo padavin je bilo na obali, Kredarici, v Ratečah in Novem mestu. Predzadnji dan meseca so bili neurja s točo, orkanski veter in močni nalivi. Skoraj polovica države je imela petino več sončnega vremena kot običajno, za tretjino je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Julijcih. Julija je bila povprečna mesečna temperatura v nižinskem svetu najvišja od sredine minulega stoletja, le v visokogorju je bil julij 1983 toplejši. V pretežnem delu države je bil julij rekorden tudi po številu vročih dni, v spodnji Vipavski dolini so izmerili doslej najvišjo julijsko temperaturo. V Mariboru je bil julij najbolj sončen doslej, a tudi drugod po državi je bilo sončnega vremena več kot običajno. Padavin je povsod primanjkovalo, najbolj so to ob sončnem in vročem vremenu občutili na Primorskem, kjer je bila oklicana velika požarna ogroženost naravnega okolja. Ognjeni zublji so za seboj pustili obsežno pogorišče. Nekaj neviht je preraslo v prava neurja, nad obalo se je nevihta znesla 28. julija zvečer. Avgust je bil neobičajno hladen, oblačen in deževen. Povprečna temperatura je bila pomembno nižja od dolgoletnega povprečja v Julijcih in zgornji Vipavski dolini. Na Kredarici je bil to drugi najhladnejši avgust od začetka meritev. Dosežene niso bile niti štiri petine običajnega sončnega obsevanja, v Julijcih pa niso dosegli niti treh petin. Na obali in v Prekmurju je bil to najbolj siv avgust od sredine minulega stoletja, pa tudi drugod se je uvrstil med bolj sive. Padavine so povsod presegle dolgoletno povprečje, bilo je tudi nekaj močnejših neviht s točo. Žal je na prej izredno sušni obali obilica dežja padla v nekaj močnih nalivih in je meteorna voda povzročila celo nekaj težav; rastlinje in izsušena tla pa niso zadržali toliko vode, kot če bi bil dež pogostejši in zmernejši. September je bil opazno toplejši kot običajno, največji odmik od dolgoletnega povprečja je bil v visokogorju. Sončnega vremena je bilo opazno več kot običajno, presežek je bil največji v Ljubljanski kotlini in Celju. Najobilnejše so bile na območju Posočja in v Kočevju. Najmanj padavin, pod 40 mm, so zabeležili na obali, v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, v spodnji Vipavski dolini in na Krasu. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo le v Črnomlju, kjer je padlo za 5 % več padavin kot običajno, pod tretjino običajnih padavin so zabeležili na obali, Krasu, v Vipavski dolini, spodnjem Posočju in na območju Lendave. Oktobrska temperatura je v večjem delu države presegla dolgoletno povprečje za 2 do 3 °C. Dežja je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem močno primanjkovalo, le na severozahodu države so bile padavine 23. in 24. oktobra obilne in dolgoletno oktobrsko povprečje je bilo tam opazno preseženo. Sončnega vremena je bilo precej več kot običajno, največji presežek so zabeležili v osrednji in severovzhodni Sloveniji. Novembrska temperatura je bila v večjem delu države 2 do 4 °C višja od dolgoletnega povprečja, še nekoliko večji je bil odklon v Beli krajini in Ljubljani. Padavine so povsod po državi močno zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Največ padavin je bilo v Posočju, najmanj pa v večjem delu Štajerske, v severovzhodni Sloveniji in na Brniku, kjer je padlo le med 30 in 50 mm. Le na jugozahodu in delu zahodne Slovenije je sončnega vremena primanjkovalo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, drugod je bilo to preseženo, na Celjskem kar za polovico. December je bil pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo v severozahodni Sloveniji, drugod je padlo od 50 do 100 % povprečja, z izjemo vzhodne in severovzhodne Slovenije, kjer je padla do polovica običajne količine padavin. Trajanje sončnega obsevanja je bilo povsod nadpovprečno, z izjemo Koroške, severovzhodne in dela vzhodne Slovenije, 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo v Beli krajini ter na območju Trnovskega gozda. Največji presežek je bil na območju Ljubljane in širše okolice ter v Celju. y 3 jan feb mar apr maj un jul avg sept okt nov dec PORTOROŽ ■ ■ — 1 ■ 1 jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec O >o 5 4 3 Ï 2 à 1 13 o C O 2 -1 ■o o -2 KREDARICA n Mil jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec 4 G 3 - ro F 2-Ü 1 o- NOVO MESTO ITT M. i 2 -1 13 -2 BILJE T jM jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Slika 8. Mesečni odkloni temperature v letu 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 8. Monthly mean temperature anomaly, year 2006 Hladnejša od povprečja je bila prva četrtina leta 2006 in avgust, negativni odkloni so bili največji avgusta, le v Murski Soboti januarja; negativnemu odklonu 3 °C so se približali le v Murski Soboti. Drugi meseci so bili nadpovprečno topli, predvsem zadnji štirje, največji pozitivni odkloni so bili julija oz. decembra, v Novem mestu novembra. V Ljubljani je bil december toplejši kar za dobrih 4,5 °C. Za nekaj krajev smo podali tudi letno temperaturo od leta 1951 dalje. V zadnjem desetletju in pol se na vseh postajah kopičijo izjemno topla leta, v letu 2005 se je temperatura ponovno spustila v bližino dolgoletnega povprečja, leta 2006 pa spet precej nad dolgoletno povprečje. Za Ljubljano smo poleg letne vrednosti povprečne temperature prikazali tudi število toplih in vročih dni. Povprečna temperatura leta 2006 je bila povsod nad povprečjem, že več let zapored. Najtoplejše leto je bilo leto 2000, na obali poleg tega še leti 1994 in 2002, najhladnejše leto pa je bilo v Ljubljani in Murski Soboti leto 1956, na obali 1953 in na Kredarici leto 1954. Na Kredarici je povprečna temperatura leta 2006 znašala -0,3 °C, , kar je toliko kot leta 1989, topleje je bilo v štirih letih: 2000 (0 °C), 1994 (-0,1 °C) ter v letih 1992 in 2002 (-0,2 °C). V Portorožu je bilo temperaturno povprečje 13,8 °C, topleje je bilo v štirih letih: leta 1994 (14,1 °C), v letih 2000, 2001 in 2002 pa po 14 °C. Vsa najtoplejša leta smo v Ljubljani zabeležili v zadnjih šestnajstih letih, v letu 2006 je bila povprečna temperatura 11,5 °C, višje so bile temperature le v letih 2000 z 12,2 °C, drugo mesto si delita leti 1994 5 4 2 0 5 4 3 2 0 -3 5 5 4 3 2 0 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo in 2002 z 11,8 °C, sledilo pa je leto 2003 z 11,6 °C. Najhladnejše še vedno ostaja leto 1956 spovprečno temperaturo 8,5 °C, z 8,8 °C mu sledi leto 1978, nato 1954 z 8,9 °C, 9 °C je bila povprečna temperatura v letih 1962, 1965 in 1980. Po številu vročih dni je bilo leto 2006 4. po vrsti (20 več od dolgoletnega povprečja), število toplih dni je bilo prav tako nadpovprečno (11 dni nad običajno vrednostjo). a 9 MURSKA SOBOTA h n /\ AA v v v RATEČE Vi/*i 1 MA v 7 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 -,97-, -,975 1981 -,935 -,99-, -,995 2001 2006 a E KREDARICA AMM rv A A AA / r" V v v /LM/h / * / yw v v ■¡O 13 £ PORTOROŽ A/v i v A Aa . A ^ / V/ i A 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 9. Povprečna temperatura zraka v letih 1951-2006 in povprečje referenčnega obdobja Figure 9. Annual temperature in the period 1951-2006 and the 1961-1990 normal 2P 10 LJUBLJANA \ rA h AA \fwu1 fjv 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 10. Povprečna temperatura zraka v letih 19512006 in povprečje referenčnega obdobja Figure 10. Mean annual temperature and the 19611990 normal LJUBLJANA .1,1. .11 I i .1 ili irflnimiinnmiinrniTTiiniiiniiiiimiiiiiiii 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 11. Število toplih (stolpec v celoti) in vročih dni (rdeči del stolpca) v letih 1951-2006 in ustrezni povprečji referenčnega obdobja Figure 11. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C (whole bar) and 30 °C (red bar) V letu 2006 je bilo največ padavin v Julijskih Alpah, in sicer nad 1400 mm; v Soči so namerili 2100 mm, na Kredarici 1885 mm. Najmanj padavin, pod 1000 mm, je padlo v severovzhodni in delu vzhodne Slovenije, v Slovenski Istri, na Krasu in Goriškem. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo le na območju Murske Sobote, presežek je bil 5 %. V večjem delu Slovenije je padlo med 80 in 100 % padavin, najmanj glede na povprečje pa jih je padlo v Vipavski dolini in Lescah, in sicer med 60 in 70 % običajne količine. V nadaljevanju so slike mesečnih padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za šest krajev. Zadnji štirje meseci leta 2006 so bili povsod precej podpovprečni, z izjemo Kredarice. Najbolj nadpovprečno moker je bil v večini krajev avgust, na Kredarici marec. 12 8 7 10 6 5 8 13 - 12 75 50 9 25 - 8 0 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenjci Lendava Jeruzalem Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Logarska dolina Celje Črnomelj Novo mesto Lisca Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Sl ap-Vi pava Bilje Podljubelj Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangr. Slika 12. Padavine leta 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 12. Precipitation in 2006 compared with 19611990 normals 50% 75% 100% Slika 13. Porazdelitev padavin leta 2006 Figure 13. Precipitation, year 2006 Slika 14. Višina padavin leta 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 14. Precipitation in the year 2006 compared with 1961-1990 normals MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 E E 2000 KREDARICA 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 RATEČE 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1500 -, E 1000 - PORTOROŽ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Padavine v letih 1951-2006 in povprečje referenčnega obdobja Figure 15. Precipitation in the period 1951-2006 and the 1961-1990 normal 0 0 500 0 0 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Mariboru je padlo 797 mm padavin (tri četrtine dolgoletnega povprečja), kar leto 2006 uvršča med najmanj namočene. Manj padavin je bilo zabeleženo le še v dveh letih: 1971 (719 mm) in 2003 (742 mm). jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec PORTOROŽ 1BBBBB_■!-■!! jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec KREDARICA 1 ■ . 1 - m jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Slika 16. Padavine po mesecih v letu 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Monthly precipitation in the year 2O06 compared with 1961-1990 normals Slika 17. Količina padavin v letih 1951-2006 in povprečje referenčnega obdobja Figure 17. Annual precipitation from 1951 on and the 1961-1990 normal 2000 "j: 1500 c -g 1000 ra n. ra c > 500 0 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ljubljani so namerili 1141 mm, kar predstavlja dobrih 80 % povprečja. Na sedanjem merilnem mestu je bilo največ padavin leta 1965 (1839 mm), sledi leto 1960 (1772 mm), leta 2004 je padlo 1696 mm. Najbolj sušno je bilo leto 1949 z 954 mm, sledi 1953 s 1041 mm, le malo več padavin je bilo v letih 2003 (1091 mm) in 1971 (1107 mm). 250 200 150 100 50 0 350 - 200 300 150 250 > 200 y 100 tp 150 100 50 50 0 0 250 200 200 150 ^ 150 100 100 50 50 0 0 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica M 4 6 % 5 8% ™ 1 7 m/s 4 0 % NNW 13 m/s NNE i8m/s M 4 1 % N36m/s 23% NNE 2 9 m/s «...0 2 % SW 1 5 m/s 14 0 % SE 4 1 m/s 0 4 % 18 % SSW 1 6 m/s 0 6 0/o SSE 2 9 m/s S 1 6 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje -I -I o/ N 1 2 m/s ! 3 o/ NNW io m/s NNE 20m/s ««.a. 47% 24% SSW 2 3 m/s 27% SSE 1 6 m/s S 2 4 m/s Slika 18. Vetrovne rože, leto 2006 Figure 18. Wind roses, year 2006 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Letni meteorološki podatki - leto 2006 Table 2. Annual meteorological data - year 2006 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX TAM SM sx OBS RO PO so SJ RR RP SD SN SG ss SSX P PP Lesce 515 9,1 1,1 15,0 4,3 33,5 -21,3 113 58 5,5 117 85 947 64 87 32 15 76 48 Kredarica 2514 -0,3 1,3 2,6 -2,7 17,3 -19,1 221 0 1876 110 5,8 114 57 1885 94 146 41 179 235 495 750,2 4,7 Rateče-Planica 864 6,9 1,2 13,4 1,4 32,6 -20,4 149 45 1875 103 5,0 95 96 1180 76 101 29 32 119 124 918,0 8,1 Bilje pri N. Gorici 55 12,9 1,0 18,8 7,6 38,6 -9,6 72 99 2236 111 4,9 87 90 904 62 88 48 19 7 7 1010,6 11,3 Slap pri Vipavi 137 12,8 1,0 18,4 8,3 39,0 -7,5 47 96 5,2 102 88 1007 67 88 18 4 6 15 Letališče Portorož 2 13,8 1,3 19,4 8,7 35,9 -8,6 54 102 2319 102 4,8 88 103 887 89 70 54 19 0 0 1016,8 11,8 Godnje 295 12,0 1,4 17,8 7,9 37,5 -10,0 56 85 4,5 98 132 1023 72 94 12 29 5 10 Postojna 533 9,9 1,5 14,9 5,2 35,0 -14,6 99 53 1942 103 6,1 121 34 1191 75 95 17 29 61 26 Kočevje 468 9,1 0,7 15,7 3,8 34,0 -20,3 119 64 6,2 130 39 1372 90 110 18 97 68 44 Ljubljana 299 11,5 1,7 16,2 7,0 35,9 -15,7 76 72 1886 110 6,0 112 34 1141 82 87 46 77 71 32 983,1 10,6 Bizeljsko 170 11,1 1,3 16,9 6,0 36,0 -16,0 90 89 6,0 120 53 935 88 89 12 83 27 30 Novo mesto 220 11,0 1,6 16,1 6,3 34,4 -16,1 81 69 1862 102 5,9 122 46 1084 95 98 51 82 63 24 991,5 11,0 Črnomelj 196 11,5 1,4 17,0 5,8 35,2 -16,0 92 81 5,9 128 61 1185 94 97 26 46 53 35 Celje 240 10,4 1,3 16,4 5,0 35,2 -19,5 102 69 1957 119 5,8 107 43 969 85 85 58 58 69 40 989,8 10,5 Maribor 275 10,8 1,1 15,8 6,5 33,9 -17,4 86 71 2002 111 5,8 102 51 797 76 87 42 9 71 36 985,1 10,3 Slovenj Gradec 452 8,5 0,8 14,5 3,0 34,9 -22,8 129 57 1782 98 6,2 108 26 1048 91 91 22 85 80 52 9,1 Murska Sobota 184 10,2 1,0 15,7 5,1 33,3 -22,6 107 69 1928 105 6,0 118 49 852 105 91 37 66 60 37 996,0 10,4 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 °C SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SN - število dni z nevihtami TOD -temperaturni odklon od povprečja (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) SO - število oblačnih dni SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SJ - število jasnih dni p - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 °C RP -višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = "£(20 °C-TS,) če je TSj < 12 °C 7 = 1 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Portorož Bilje Rateče Kredarica 110% Slika 19. Sončno obsevanje leta 2006 v primerjavi s Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja leta 2006 v povprečjem obdobja 1961-1990 primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 19. Sunshine duration in 2006 compared with Figure 20. Bright sunshine duration in the year 2006 1961-1990 normals compared with 1961-1990 normals 90% £ 100 LJUBLJANA jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec MURSKA SOBOTA jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec PORTOROŽ jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec KREDARICA jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec NOVO MESTO jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec BILJE jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec Slika 21. Sončno obsevanje po mesecih leta 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 21. Monthly sunshine duration in the year 2006 compared with 1961-1990 normals Glede na dolgoletno povprečje je bil najmanj sončen mesec avgust. 0) 50 50 0 0 200 150 S 100 el 50 SH 50 0 0 200 - 200 150 150 Si 100 92 100 e 50 o C o tn 1500 1000 500 0 LJUBLJANA Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951-2006 in povprečje referenčnega obdobja Figure 22. Annual sunshine duration from 1951 on and the 1961-1990 normal 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Leto 2006 je bilo v Ljubljani že deseto zapored z nadpovprečnim trajanjem sončnega obsevanja; sonce je sijalo 1886 ur, kar je 10 % več od dolgoletnega povprečja. Še posebej odstopata leti 2003 (2251 ur) in 2000 (2244 ur sončnega vremena). Daleč najmanj sončnega vremena je bilo v letih 1954 (1377 ur) in 1960 (1387 ur) ter 1972 (1445 ur). 2500 2000 MURSKA SOBOTA 2500 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2500 t 1500 KREDARICA Hm mmnrnipnTrmnn 1000 500 0 3000 2500 ' 2000 1500 1000 500 0 RATEČE 1972 1975 1978 1981 1984 1987 1990 1993 1996 1999 2002 2005 PORTOROŽ 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 23. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951-2006 in povprečje referenčnega obdobja Figure 23. Annual sunshine duration in the period 1951-2006 and the 1961-1990 normal Leta 2006 je bilo povsod malenkost več sončnega vremena kot običajno. Najbolj sončno ostaja leto 2003, v Murski Soboti leto 2000. Na Kredarici je bilo najbolj sivo leto 1956, v Murski Soboti in Ljubljani leto 1954, na obali pa leto 1972. 0 0 42 5323484823532353532348232348 53532348532348535353485348485348 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 495 cm, kar je nad dolgoletnim povprečjem; najmanj snega so namerili v letih 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 1989 (220 cm) in 1955 (235 cm). V letu 2001 so namerili rekordnih 7 m snega, 690 cm leta 1977, 587 cm leta 1978 in 560 cm leta 1975. Zabeležili so le 235 dni s snežno odejo, kar je toliko kot leta 1999, manj takih dni je bilo le leta 1958 (228 dni). Le ob morju snežne odeje niso zabeležili; leta 1963 so namerili 21 cm debelo snežno odejo, tistega leta je sneg prekrival tla 14 dni. V Ljubljani je sneg ležal 71 dni, največja debelina je bila 32 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snežno odejo leta 1996, in sicer 110, le dan manj pa leta 1952, v letu 1989 je sneg tla prekrival le dva dni, leta 1949 13 dni, po 15 dni s snežno odejo je bilo v letih 1951 in 1974. Doslej najvišja snežna odeja v Ljubljani je 146 cm iz leta 1952, sledi leto 1969 s 95 cm in leto 1987 z 89 cm. V Murski Soboti je bilo 60 dni s snežno odejo, dosegla je 37 cm; najdlje je sneg prekrival tla leta 1993, in sicer 99 dni, v letih 1955 in 1968 je bila snežna odeja debela 61 cm. V Novem mestu je bilo 63 dni s snežno odejo, dosegla je 24 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1969, obležal je kar 112 dni, kar 103 cm pa je bila snežna odeja debela leta 1969. V Ratečah je leta 2006 sneg prekrival tla 119 dni, največja debelina je bila 124 cm. SUMMARY The mean annual temperature in the year 2006 was everywhere above the 1961-1990 normals; up to 1 °C warmer was in Koroška, Kočevsko and Goričko region, anomaly exceeded 1,5 °C in Ljubljana with surrounding and Novo mesto region. In Ljubljana, on the Coast and Kredarica only four years were warmer than the year 2006. Absolute maximum temperature on the Coast was among the highest ones. Also in 2006 precipitation was the most abundant in Julian Alps. Less than 1000 mm was registered in northeastern, southwestern and part of eastern Slovenia, on the Karst and in Goriška region. The precipitation long-term average 1961-1990 was exceeded only in Murska Sobota with surrounding, there was 5 % more precipitation than on average. Most part of Slovenia got 80 to 100 %. The largest negative anomaly was observed in Vipava valley and Lesce. Bright sunshine duration long-term average was exceeded everywhere but in the valley of Slovenj Gradec. The biggest anomaly, more than 10 %, was observed in area from Celje towards Maribor, Ljubljana area and in Goriška region. The deepest snow cover on Kredarica was 495 cm, the minimum was in 2002 with 195 cm, the maximum in 2001 with 7 m. Quite unusual was abundant snowing in the beginning of March, it caused many problems in traffic and damage on vegetation. 43 Svetovne podnebne razmere v letu 2006 Global climate in the year 2006 Tanja Cegnar, Maja Zupančič Po podatkih, ki jih je NOAA objavila januarja, je bila povprečna temperatura zemeljskega površja v letu 2006 peta najvišja odkar jo spremljamo z merilnimi instrumenti. Na severni polobli je bilo leto 2006 2. najtoplejše, saj meritve kažejo, da se severna polobla ogreva nekoliko bolj kot južna. V zadnjih sto letih se je zemeljsko površje ogrelo za 0,7 °C, porast pa ni bil enakomeren, saj je bilo ogrevanje v zadnjih treh desetletjih izrazitejše. Po letu 1976 je temperatura naraščala za 0,18 °C na desetletje. Slika 1. Odkloni povprečne temperatura zemeljskega površja po letih glede na povprečje 1901-2000 (vir: NOAA) Figure 1. Mean global temperature anomalies according to 1901-2000 long-term average (source: NOAA) Območni temperaturni odkloni Začetek leta 2006 je bil na večjih območjih Severne Amerike in na zahodnih evropskih arktičnih otokih nenavadno mil. Kanada je doživela najmilejšo zimo in pomlad doslej, ZDA najtoplejše obdobje januar-september, mesečne temperature na arktičnem otoku Spitsbergen za januar in april vključujejo nove viške z odkloni 12,6 °C in 12,2 °C. Zimske razmere v Aziji, Ruski federaciji in delih vzhodne Evrope so bile ostre. Precejšen del vzhodne Avstralije je od poznega decembra 2005 do zgodnjega marca 2006 prizadela dolgotrajna ekstremna vročina; doseženi si bili mnogi rekordi, npr. drugi najtoplejši dan v Sydneyu s 44,2 °C 1. januarja. Pomlad 2006 (september-november) je bila v Avstraliji najtoplejša, odkar so leta 1950 pričeli z merjenjem sezonskih temperatur. V Braziliji so prav tako zabeležili temperaturne rekorde ob vročinskih valovih, ki so se pojavljali od januarja do marca (44,6 °C v Bom Jesusu 31. januarja leta 2006 predstavlja najvišjo izmerjeno temperaturo v Braziliji). Čeprav se med velikimi centri ocene povprečne temperature območij brez meritev na površju nekoliko razlikujejo, leto 2006 potrjuje, da se zemeljsko ozračje segreva in da so takojšnji ukrepi za omejitev oziroma zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov nujni. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -!□ □ 10 Slika 2. Novembra 2006 je bilo ponekod na jugovzhodnem delu Avstralije temperaturno odstopanje tudi 10 °C (vir: NASA) Figure 2. November temperature anomalies in parts of southeast Australia reached 10 °C (source: NASA) Slika 3. Vročina se je v vzhodni Avstraliji nadaljevala tudi v december; slika prikazuje lokacije požarov v Victorii, 20. december 2006 (vir: NASA) Figure 3. The heat in eastern Australia continued into December; the photo shows locations of fires in Victoria, 20 December (source: NASA) Mnoga območja Evrope in ZDA so doživljala julija in avgusta vročinske valove z rekordnimi temperaturami. V mnogih predelih ZDA je temperatura dosegla in presegla 40 °C. Povprečna julijska temperatura v Evropi je bila najvišja, z odklonom 2,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Land Surface Temperature Anomaiy ("C) -30 0 1C Slika 4. Vročinski val v ZDA in zahodni Evropi med 12. in 19. julijem 2006; skoraj celotna zahodna Evropa je bila do 10 °C toplejša kot običajno (vir: NASA) Figure 4. HeatWave in USA and west Europe between 12 and 19 July 2006; almost entire western Europe was up to 10 °C warmer than on average (source: NASA) Jesen 2006 je bila izjemna v večjem delu Evrope, od severnih Alp do južne Norveške, je bil odklon več kot 3 °C nad dolgoletnim povprečjem. V mnogih državah je bila jesen 2006 najtoplejša odkar se izvajajo meritve: zapisi v osrednji Angliji segajo v leto 1659, na Nizozemskem 1706 in na Danskem v leto 1768. Na nekaterih območjih podaljšana suša V delih afriškega Velikega rta Horn, vključno z deli držav Burundi, Džibuti, Eritreje, Etiopije, Kenije, Somalije in Združene Republike Tanzanije, se je nadaljevala dolgotrajna suša. Zaradi pomanjkanja hrane je bilo prizadetih skoraj 11 milijonov ljudi; Somalija je utrpela najhujšo sušo desetletja. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Posledice suše so najbolj občutili v Somaliji Slika 6. Zaradi suše je bilo v Afriki prizadetih več mili- (vir: www.undp.org) jonov ljudi (vir: http://www.muslimaid.com) Figure 5. Somalia was hit by the worst drought in a Figure 6. The drought in Africa affected more than 10 decade (source: www.undp.org) million people (source: http://www.muslimaid.com) V mnogih območjih Avstralije je pomanjkanje padavin v letu 2006 pripomoglo k dolgotrajnim sušnim razmeram, posebno na tistih območjih, ki so si komaj opomogla od suš v letih 2002-2003 in 19971998. Sušne razmere tako trajajo ponekod že 5 do 10 let, v jugozahodni Avstraliji okoli 30 let. V ZDA je zmerna do izjemna suša vztrajala v puščavskih območjih jugozahodnega dela ZDA in proti vzhodu preko južnih prerij, tudi v območjih zahodno od Velikih jezer. Suša in izjemne temperature so pripomogle k rekordni sezoni požarov v Združenih državah, v zgodnjem decembru je pogorelo več kot 3,8 milijonov ha površin. Suša v južni Braziliji na začetku leta je povzročila veliko škodo v kmetijstvu z izgubo okoli 11 % pridelka soje. Huda suša je pestila tudi Kitajsko. V provinci Sichuan je preko poletja uničila na milijone ha pridelkov, jeseni pa v vzhodni Kitajski. Povzročila je veliko gospodarsko škodo in velik primanjkljaj pitne vode. Močne padavine Ko se je v južni Afriki padavinska doba 2005/6 iztekala, je bilo padavin za prvo tretjino leta 2006 dovolj. V severni Afriki, v Maroku in Alžiriji, so v letu beležili poplave, ki so povzročile nekaj človeških žrtev in infrastrukturno škodo. Redke močne padavine so februarja v saharski regiji Tindouf povzročile hude poplave, ki so uničile 70 % zalog hrane in preselile 60.000 ljudi. V Bilmi (Niger) je najvišja količina padavin avgusta od leta 1923 prizadela skoraj 50.000 ljudi. V istem mesecu so v regiji Zinder (Niger) najobilnejše padavine v petdesetih letih povzročile veliko kmetijsko škodo. Močne padavine so avgusta povzročile močne poplave tudi v Etiopiji in zahtevale več kot 600 življenj. Ena izmed najhujših poplav se je zgodila v Dire Dawa in vzdolž narasle reke Omo. Oktobra in novembru so države rta Horn ponovno doživljale močne padavine in z njimi povezane poplave; najbolj so bile prizadete Etiopija, Kenija in Somalija. Somalija je doživljala najhujšo poplavo v novejši zgodovini, nekatera območja so dobila več kot 6-kratno količino običajnih mesečnih padavin, prizadetih je bilo več sto tisoč ljudi. Poplave so bile najhujše v zadnjih 50-ih letih v regiji Veliki rt Horn. Močne padavine so sledile obdobju dolgotrajne suše, posledično obilne padavine niso mogle pronicati v suha tla. Obilne padavine so v Boliviji in Ekvadorju v prvih mesecih leta 2006 povzročile hude poplave in zemeljske plazove, prizadetih je bilo več deset tisoč ljudi. V Surinamu so nalivi v zgodnjem maju povzročili v državi najhujšo katastrofo v zadnjem času. Na otoku Leyte na Filipinih se je po petdnevnem obdobju s skupno 500 mm padavin utrgal obsežen plaz, ki je zahteval več kot 1 000 življenj. Indijska sezona monsuna je kljub blizu povprečne skupne količine padavin prinesla močne kratkotrajne padavine z najvišjo 24-urno količino padavin doslej na mnogih lokacijah. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Poplava v Surinamu je zahtevala vsaj 3 smrtne žrtve, preseljenih je bilo 25.000 ljudi, poplavljenih je bilo 25.000-30.000 km2 (www.esa.int): (vir: www.paho. org) Figure 7. Flood in Surinam; at least three people have been killed and an estimated 25 000 people have been displaced Approximately 25 000-30 000 km2 were under water (www.esa.int); (source: www.paho.org) Slika 8. Na filipinskem otoku Leyte se je februarja 2006 kot posledica večdnevnih padavin sprožil obsežen plaz (vir: www.defenselink.mil) Figure 8. In February 2006 a large-scale landslide occurred in Leyte Island, the Philippines (source: www.defenselink.mil) Le nekaj mesecev po uničujočih poletnih poplavah v vzhodni Evropi leta 2005, so obilne padavine in taljenje snega povzročili obsežne poplave vzdolž reke Donave v aprilu, reka je dosegla najvišjo gladino v več kot zadnjih 100 letih. Območja Bolgarije, Madžarske, Romunije in Srbije so najbolj trpela, poplavljeno je bilo na tisoče hektarov površin, prizadetih pa več deset tisoč ljudi. Slika 9. Reka Morava je prebila nasipe in poplavila del češkega mesta Olomuc (vir: www.spectrumpictures. com) Figure 9. After a dike failed near the city of Olomouc, the water of the Morava River flooded the Cernovir quarter of the city (source: www.spectrumpictures. com) Slika 10. Donava je aprila 2006 močno prestopila svoje bregove, tudi v Beogradu je povzročila obsežne poplave (vir: www.time.com) Figure 10. In April 2006 the Danube river highly overstepped its banks and flooded the city of Belgrade (source: www.time.com) V ameriški zvezni državi New England so vztrajne in obilne padavine med 10. in 15. majem povzročile poplavo, na nekaterih območjih je bila to najhujša poplava v zadnjih 70. letih. Na območjih zmernih geografskih širin in severovzhodu so bile junija izjemno obilne padavine; zabeleženi so bili številni dnevni in mesečni rekordi, padavine so povzročile obsežne poplave, zaradi katerih je bilo potrebno evakuirati 200 000 ljudi. V Vancouvru v Kanadi je bil november najbolj namočen doslej, padla je skoraj dvakratna količina običajnih vrednosti. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo El Niño 2006/7 Razmere v ekvatorialnem delu Tihega oceana od decembra 2005 do prve četrtine leta 2006 so odražale razmere, značilne za La Niño. Aprila so se razmere normalizirale. V drugi četrtini leta 2006 je bila večina pokazateljev v ozračju in oceanu nevtralnih. Avgusta so se v osrednjem in zahodnem delu Tihega oceana začeli kazati tipični začetni znaki El Niña. Do konca leta 2006 so se prek tropskega dela Tihega oceana vzpostavili pozitivni temperaturni odkloni površinskega sloja morja in negativni v njegovem zahodnem delu. Po pričakovanjih naj bi se El Niño nadaljeval vsaj še prvo četrtino leta 2007. Slika 11. Odkloni v novembrskih padavinah v jugovzhodni Aziji kot posledica El Niño dogodka (vir: NASA) Figure 11. Anomalies in November rainfall across southeast Asia as a result of El Niño (source: NASA) Slika 12. El Niño ohlaja zahodni del Tihega oceana, november 2006 (vir: NASA) Figure 12. El Niño chills the western part of the Pacific ocean, November 2006 (source: NASA) Tanjšanje ozonske plasti nad Antarktiko in Arktiko Ozonska luknja nad Antarktiko je bila največja doslej. 25. septembra je bil obseg rekordnih 29,5 milijonov km2, kar je malenkost več od obsega septembra leta 2000 (29,4 milijonov km2). Velikost in vztrajnost ozonske luknje 2006 s primanjkljajem ozona 40,8 megaton (prav tako rekord) si lahko razlagamo z nadaljevanjem prisotnosti še vedno visoke vrednosti ozonu škodljivih snovi v kombinaciji s posebej mrzlo stratosfersko zimo. Nad Arktiko so nizke temperature v začetku januarja 2006 prispevale k 20 % stanjšanju ozonske plasti; milejše temperature konec januarja so preprečile veliko izgubo ozona, kot se je zgodilo leta 2005. Slika 13. Odklon debeline ozonske plasti v % od dolgoletnega povprečja je bil v letu 2006 največji 25. septembra. Obseg je znašal rekordnih 29,5 milijonov km2, kar je največ doslej (vir: Kanadska meteorološka služba) Figure 13. Total ozone deviation from the normals in % was the biggest in 25 September 2006; it reached its biggest extent ever, 29,5 million km2 (source: Meteorological Service of Canada) Smrtonosni tajfuni v jugovzhodni Aziji Na območju severozahodnega Tihega oceana je bilo 22 tropskih ciklonov (povprečje je 27), 14 jih je doseglo moč tajfuna. Tajfuni Chanchu, Prapiroon, Kaemi, Saomai, Xangsane, Cimaron in tropsko neurje Bilis so zahtevali mnogo življenj, regija je utrpela ogromno škodo. Tropski cikloni, ki so divjali po kopnem Kitajske, so zahtevali več kot 1 000 življenj in gospodarsko škodo 10 milijard ameriških 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolarjev, kar je obeležilo leto 2006 kot najbolj katastrofalno v desetletju. Tajfun Durian je v novembru in decembru 2006 na Filipinih prizadel 1,5 milijonov ljudi, zahteval je več kot 500 življenj, na stotine pa jih še vedno pogrešajo. Slika 14. Satelitski posnetek tajfuna Chan- Slika 15. Posledice tajfuna Durian (vir: www.smh.com.au) chu, 13. junij 2006 (vir: NASA) Figure 15. Typhoon Durian caused a major damage (source: Figure 14. Satelite photo of typhoon Chan- www.smh.com.au) chu, 13 June 2006 (source: NASA) V sezoni atlantskih orkanov 2006 se je razvilo 9 poimenovanih tropskih neurij (v povprečju jih je 10). Pet jih je doseglo moč orkana (povprečje je 6), dva od teh stopnjo velikih orkanov (kategorija 3 ali višje po Saffir-Simpsonovi lestvici). V vzhodnem Severnem Tihem oceanu se je razvilo 19 poimenovanih neurij, kar je precej nad povprečnimi 16; 11 jih je doseglo stopnjo orkana, 6 od teh stopnjo velikih orkanov. Na območju Avstralije se je razvilo 12 tropskih ciklonov, dva več kot v dolgoletnem povprečju. Tropski ciklon Larry je bil ob stiku s kopnim v Queenslandu najbolj intenziven od leta 1918, uničil je 8090 % pridelka banan. Led na Arktiki se tali V letu 2006 se je hitro taljenje morskega ledu na območju Arktike nadaljevalo. Povprečen obseg ledenih ploskev septembra 2006 je bil 5,9 milijonov km2, le enkrat doslej je bil manjši (za 340 000 km2 manjši je bil leta 2005). Septembrska stopnja zmanjševanja obsega je približno -8,59 % na desetletje oziroma 60 421 km2 letno. Slika 16. Marca 2006 je površina morske- Slika 17. Spremembe v debelini morskega ledu igrajo veliko vlogo v ga ledu na Arktiki znašala 14,5 milijonov modulaciji oceansko-atmosferskih tokov (vir: http://nsidc.org) km2; rožnata črta prikazuje povprečen ob- Figure 17. Changes in sea ice thickness, especially the occurrence seg (vir: http://nsidc.org) of thin ice, play a major role in modulating ocean-atmosphere Figure 16. Arctic sea ice area in March fluxes. Climate models predict major changes in ice thickness for a 2006 (14,5 million km2), pink line shows an CO2 doubling with impacts on global climate and ocean circulation average extent (source: http://nsidc.org) (source: http://nsidc.org) 49 Meteorološka postaja Slap Meteorological station Slap Mateja Nadbath V jugozahodni Sloveniji, v Vipavski dolini, je bila do konca leta 2006 klimatološka meteorološka postaja Slap. Slap je kraj, ki leži jugozahodno od Vipave, na prisojnih vzhodnih pobočjih Vipavskih Brd. Slika 1. Geografska lega naselja Slap (vir: Atlas Slove- Slika 2. Ortofoto dela vasi Slap, kjer je meteorološka nije) postaja (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas) Figure 1. Geographical position of Slap (from: Atlas Figure 2. Ortofoto of Slap with position of meteo-Slovenije) rological station (from: Interaktivni naravovarstveni atlas) Meteorološka postaja je na robu manjšega naselja. Postavljena je na položnem severnem pobočju. V okolici postaje so: manjše gospodarsko poslopje, posamezna sadna drevesa, gredica, njiva in vinograd. Slika 3. Meteorološki opazovalni prostor na Slapu, slikan proti severovzhodu avgusta 1968 Figure 3. Meteorological observing station in Slap, photo taken to the northeast, August 1968 Slika 4. Meteorološki opazovalni prostor na Slapu, slikan proti vzhodu, novembra 2005 (foto: P. Stele) Figure 4. Meteorological observing station in Slap, photo taken to the east, November 2005 (photo: P. Stele) Na postaji smo od aprila 1948 do konca leta 2006 merili višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazovali oblike padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave. Od aprila 1994 do konca omenjenega leta smo merili višino, jakost ter začetek in konec padavin tudi z ombrografom. Poleg tega, kar je domena padavinskih meteoroloških postaj, smo merili in opazovali tudi temperaturo zraka ob treh terminih dnevno, najnižjo in najvišjo temperaturo 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zraka, temperaturo mokrega termometra, najnižjo temperaturo zraka na 5 cm, temperaturo zemlje na različnih globinah od 2 cm do 1 m, vlago zraka, smer in jakost vetra, od marca 1999 tudi hitrost vetra, stanje tal ter oblačnost. Januarja 2007 je na postaji začel delovati senzor za merjenje temperature in vlage zraka. Z meteorološkimi meritvami so začeli na Kmetijski šoli Lože aprila 1948. Prva meteorološka opazovalka je bila Marjana Kersnik-Potočnik, opazovala je do konca leta 1950. Za njo so se zvrstili še Tone Potočnik, Franc Tomažič, Mirko Kovačič, Silva Vidrih in Franc Štekar. Avgusta 1968 se je meteorološka postaja preselila na Slap, opazovanja in meritve je nadaljeval Franc Štekar z ženo Marijo Štekar; s koncem leta 2006 sta prenehala z delom. 180 150 120 mm 90 60 30 J F MAM J J A S O ND mesec / month Slika 5. Dolgoletna 1961-1990 povprečna mesečna višina padavin (modri stolpci) in povprečna mesečna temperatura zraka (rdeča črta) na Slapu Figure 5. Long-term 1961—1990 mean monthly precipitation (blue column) and mean air temperature (red line) in Slap 24 700 20 600 500 16 400 12 °C mm 300 8 200 4 100 0 0 ■ 1951-1960 ■ 1961-1970 ■ 1971-1980 ■ 1981-1990 □ 1991-2000 pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter Slika 6. Desetletna povprečna višina padavin po meteoroloških letnih časih* in pripadajoče dolgoletno povprečje (rdeče črte) na Slapu Figure 6. Mean decade seasonal precipitation and long-term mean annual values (red lines) in Slap V dolgoletnem povprečju 1961-1990 pade na Slapu letno 1513 mm padavin. Najbolj namočen mesec v letu je november, s 168 mm, najmanj padavin pade februarja, 95 mm. Od letnih časov je najbolj namočena jesen (447 mm), najmanj padavin dobi zima (329 mm). Dolgoletna (1961-1990) povprečna temperatura zraka na Slapu je 11,8 °C. Tekom leta je najvišja temperatura v povprečju julija, 20,8 °C, najhladnejša je običajno januarja, 2,7 °C. Kot na večini meteoroloških postaj po Sloveniji, je tudi na Slapu v zadnjem desetletju (1991-2000) opazen porast padavin v jesenskih mesecih, in zmanjšanje v ostalih treh letnih časih (slika 6). Na račun jesenskega povečanja padavin je povprečna leta višina padavin zadnjega desetletja blizu dolgoletnega povprečja (1554 mm). Pri zimi je v vseh obravnavanih desetletjih izrazito vztrajno zmanjševanje padavin. V desetletju 1951-1960 je bila povprečna zimska višina padavin 386 mm, v zadnjem desetletju le še 290 mm. Jeseni 2001-2006 niso tako namočene kot v desetletju 1991-2000; jeseni 2002 (595 mm) in 2003 je padlo več padavin od dolgoletnega povprečja, v ostalih štirih jesenih pa manj od povprečja. Jeseni 0 * Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2006 so v treh mesecih skupaj namerili zgolj 147 mm padavin, dolgoletno povprečje za jesen je 447 mm. V celotnem nizu 1948-2006 ni bilo na Slapu bolj suhe jeseni. V istem obdobju je bila najbolj namočena jesen 1992, z 850 mm. Če pregledamo povprečno letno temperaturo zraka po desetletjih, je bilo najtoplejše desetletje 19511960 z letnim povprečjem 12,7 °C (postaja je bila v Ložah od 1948-1968), najhladnejše desetletje je bilo 1971-1980 z 11,5 °C (glej preglednico 1). Preglednica 1. Desetletna povprečna temperatura zraka po meteoroloških letnih časih in v letu na Slapu Table 1. Mean decade seasonal and annual air temperature in Slap desetletje decade pomlad spring (°C) poletje summer (°C) jesen autumn (°C) zima winter (°C) leto / year (°C) 1951-1960 11.8 21.1 13.4 4.5 12.7 1961-1970 11.4 20.3 13.4 3.3 12.1 1971-1980 10.8 19.3 11.7 3.9 11.5 1981-1990 11.0 19.9 12.5 3.4 11.7 1991-2000 11.5 20.7 12.6 4.2 12.2 Povprečna temperatura zraka decembra 2006 je bila 6,4 °C, kar je za 2,5 °C več od dolgoletnega decembrskega povprečja. Decembra 1954 in 1959 sta bila še toplejša, v prvem primeru je bila povprečna temperatura 7,3 °C, decembra 1959 pa kar 7,5 °C. Le 1,8 °C je bila povprečna decembrska temperatura zraka v letu 1969. Leto 2006 je bilo na Slapu za 1 °C toplejše od povprečja, povprečna letna temperatura zraka je bila 11,8 °C; enako toplo je bilo tudi leto 2000. Od dolgoletnega povprečja sta najbolj odstopala julij in avgust. Julija je bila povprečna temperatura zraka 24,9 °C, kar je za 4 °C več od dolgoletnega povprečja. Kar 26 dni je bilo z najvišjo temperaturo zraka 30 °C ali več, kar je največ vročih dni zabeleženih julija v nizu let 1952-2006. Najvišja izmerjena temperatura zraka je bila 39 °C, izmerjena 21. julija, ko se je ponovil rekord iz 3. avgusta 2003. Na drugi strani je bil avgust 2006 kar za dobri 2 °C hladnejši od dolgoletnega povprečja (glej sliko 7). 5 4 3 2 °C 1 0 -1 -2 -3 J F M A M J J ASOND mesec / month Slika 7. Odklon povprečne mesečne temperature zraka v letu 2006 od pripadajočega dolgoletnega povprečja na Slapu Figure 7. Monthly mean air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, in year 2006 in Slap mm J F M A M J JASOND mesec / month Slika 8. Dolgoletna 1961—1990 povprečna mesečna višina padavin in mesečno povprečje v letu 2006 na Slapu Figure 8. Long-term 1961--1990 mean monthly precipitation and mean monthly precipitation in year 2006 in Slap Decembra 2006 so izmerili 100 mm padavin, kar je 23 mm manj od dolgoletnega povprečja za ta mesec. Najbolj namočen december je bil leta 1959, padlo je kar 378 mm padavin; najmanj padavin -le 12 mm - pa so namerili decembra 1956. Na Slapu je v letu 2006 padlo najmanj padavin v nizu let 1949-2006. Najbolj namočen mesec leta 2006 je bil avgust, padlo je 192 mm padavin, junija pa je padlo najmanj padavin, le 7 mm (glej sliko 8). 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Snežna odeja je na Slapu najprej zabeležena novembra, novembra 1973 sta bila 2 dneva s snežno odejo, po en dan pa v letih 1971, 1980, 1993 in 1999. Najkasneje se snežna odeja pojavlja marca; največ takšnih dni je bilo marca 1955 in 1958, kar 5. V dolgoletnem povprečju je na leto 5 dni s snežno odejo. Leta 2006 je bilo 7 dni s snežno odejo in vsi so bili v januarju. Preglednica 2. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na Slapu v obdobju 1948-2006 Table 2. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Slap in the period 1948-2006 največ maximum leto/datum year/date najmanj minimum leto/mesec year/month povprečna letna temperatura zraka (°C) mean annual air tempearature (°C) 13.9 1950 10.8 1980 absolutna ekstremna temperatura zraka (°C)* absolute extreme air temperature (°C)* 39.0 4. avgust 2003 21. julij 2006 -13.2 10. februar 1956 stevilo dni z najvišjo dnevno temperaturo <= 0 °C number of days with maximum temperature <= 0 °C 21 1963 0 21 let od 54 21 years out of 54 stevilo dni z najnižjo dnevno temperaturo <= 0 °C number of days with minimum temperature <= 0 °C 72 1970 22 1957 stevilo dni z najvišjo dnevno temperaturo >= 25 °C number of days with maximum temperature >= 25 °C 126 2003 54 1965 stevilo dni z navišjo dnevno temperaturo >= 30 °C number of days with maximum temperature >= 30 °C 82 2003 1 1960 stevilo dni z najnižjo dnevno temperaturo >= 20 °C number of days with minimum temperature >= 20 °C 30 1952 0 7 let od 55 7 years out of 55 letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 2367 1965 1007 2006 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 520 oktober 1922 0 oktober 1965 marec 1953 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 172.2 17.oktober 1992 0 / višina snežne odeje (cm) snow cover depth (cm) 38 7. marec 1955 0 16 let od 58 16 years out of 58 letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 19 1963 0 14 od 58 14 years out of 58 SUMMARY In western part of Slovenia, in Slap there was a climatological meteorological station. Measured parameters were: air temperature measured three times a day, maximum and minimum temperature, minimum air temperature on 5 cm above ground, air temperature on wet thermometer, humidity, precipitation, snow cover and new snow cover. Cloudiness, wind strength and direction, ground condition and meteorological phenomena were observed. Precipitation was measured also with pluviograph and temperature with thermograph. From January 2007 in Slap is data logger for temperature and humidity. The meteorological station was established in April 1948. Franc and Marija Štekar were meteorological observers from August 1968 till December 2006. * Temperaturo zraka z minimalnim termometrom so na Slapu začeli meriti februarja 1951, z maksimalnim pa maja 1952 On meteorological station Slap extreme minimal air temperature has been measured since February 1951, but extreme maximal air temperature since May 1952 53 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Agrometeorološke razmere decembra in v letu 2006 Agrometeorological conditions in December and in the year 2006 Ciril Zrnec, Iztok Matajc Gruden letos ni bil prav nič zimski, saj se je za ta čas pretoplo vreme nadaljevalo že od začetka septembra. Tudi v prvem zimskem meteorološkem mesecu je bila povprečna temperatura zraka po vsej državi višja od dolgoletnih vrednosti, količina padavin pa je bila povsod pod povprečno decembrsko v standardnem obdobju 1961-1990. Talne temperature v plitvem sloju na 2 cm in 5 cm globine so bile ves december med 3 in 7 °C, kar je bilo za ozimne posevke ugodno. Le zadnje dni decembra so se približale 0 °C in ponekod so se celo za nekaj stopinj spustile pod ničlo. Talna vlaga, ki jo merimo v Prekmurju in na Goriškem, je bila v mejah uporabne dostopnosti za rastline in je zaradi izredno majhne porabe vsled izhlapevanja in transpiracije v tem času, ko so rastline v obdobju dormance - zimskega spanja - zadoščala do konca meseca. Višje temperature zraka, manjše količine padavin in njihova drugačna razporeditev v letu 2006 so kot vse bolj verjetna posledica podnebnih sprememb v veliki meri vplivale tudi na kmetijske in negojene rastline, katerih rast in razvoj preko vseh letnih časov opazujemo in beležimo v sklopu fenologije pri agrometeorološkem oddelku. V nadaljevanju podajamo povzetek letošnjih fenoloških značilnosti do konca prvega zimskega meseca v sezoni 2006/2007. Fenološke značilnosti leta 2006 Fenološko opredelitev leta 2006 in označbo poteka fenološkega razvoja rastlin lahko predstavimo s štirimi najpomembnejšimi značilnostmi: • zakasnitev pomladi - pravi začetek pomladi se je zaradi vremenskih vplivov zakasnil, le ponekod so se pojavili prvi znanilci že zadnje dni februarja, po 14 dnevni prekinitvi pa šele sredi marca; • hladno vreme maja je povzročilo zakasnitev razvojnih rastlinskih faz, tako je na primer ivanjščica cvetela 4 do 5 dni pozneje, kot je to običajno; • enajsta izrazita kmetijska suša po letu 1950 junija in julija; • izjemno toplo vreme v jeseni in posledice na razvoj - zaključek vegetacije. Izredno toplo vreme, z visokimi temperaturami zraka za ta čas, je povzoročilo kasnenje pri pojavljanju značilnih jesenskih fenoloških faz (npr.: rumenenje, odpadanje listja, počasno zorenje sadja); ker ni bilo pravega prehoda iz jeseni v zimsko obdobje, običajnih ohladitev ni bilo, preprečena oziroma motena je bila dormanca oziroma zimsko spanje rastlin. Pozno jeseni in decembra na začetku zime so se pojavljala izjemna pocvetanja nekaterih rastlinskih vrst, pojavilo se je cvetenje spomladanskih rastlin. Zakasnitev pomladi. Zaključek meteorološke zime konec februarja je bil hladen, vendar v mejah dolgoletnega povprečja, prav tako snežna odeja, ki je kot učinkovita zaščita varovala ozimne posevke pred pozebo. Prihod pomladi v deželo naznani cvetenje značilnih spomladanskih vrst. Pravi znanilci so mali zvonček, leska, jelša, pomladanski žafran in še nekatere vrste. Nizke temperature v februarju, predvsem pa dolgotrajna snežna odeja (sneg je ležal vse do 18. marca) so povzročile, da je pričel cveteti prvi znanilec pomladi, mali zvonček (Galanthus nivalis), letos le tam, kjer je bilo kopno, na 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Primorskem in ponekod v notranjosti Slovenije, v Beli krajini, na Dolenjskem in Štajerskem med 18. in 23. februarjem. Povsod drugod, na vseh ostalih fenoloških postajah, pa se je pričelo cvetenje te vrste šele, ko je sneg skopnel, v drugi polovici meseca marca. Če primerjamo čas cvetenja te vrste z dolgoletnim poprečjem 1960 -2005, ugotovimo, da je letos cvetenje kasnilo kar za 15 do 20 dni. Cvetenje spomladanskega žafrana (Crocus vernus) leta 2006 je bilo enovito, saj se je pojavil šele ko je skopnel sneg, po 18. marcu. Primerjava podatkov iz leta 2006 o cvetenju žafrana z dolgoletnim poprečjem (1960-2005) pokaže, da je lani žafran cvetel od 14 do 25 dni kasneje. Najraneje cvetoči pomladanski lesnati vrsti pri nas sta navadna leska (Corylus avellana) in črna jelša (Alnus glutinosa). Obe vrsti praviloma pričneta prašiti istočasno ali le z nekaj dnevi zamika, na koncu meseca februarja. Kasneje poteka cvetenje na hladnejših višjih legah, v prvih dneh marca, znatno prej pa ponekod na Koprskem in Goriškem, kjer pričneta leska in črna jelša prašiti - cveteti lahko celo v mesecu januarju. Navadna leska je letos v primerjavi z dolgoletnim poprečjem kasnila s pričetkom cvetenja, prašenja mačic, za 12 do 20 dni. Tudi druge lesne vrste, kot so iva (Salix caprea), trepetlika (Populus tremula) in rumeni dren (Cornus mas), so leta 2006 zaradi nizkih temperatur kasnile s cvetenjem od 7 do 14 dni. Zakasnitev razvojnih rastlinskih faz v maju zaradi hladnega vremena. Pomlad 2006 je bila le do 0,5 °C toplejša od dolgoletnega povprečja predvsem na Primorskem in delno na Notranjskem, dežja pa je rastlinam primanjkovala talna vlaga predvsem konec aprila in maja na Primorskem, Krasu in v spodnji Vipavski dolini. V preostalih predelih Slovenije so bili vremenski pogoji za sajenje krompirja in setev koruze konec aprila ugodni. Za kmetijsko pridelavo so bili neugodni zadnji dnevi maja, ko je slana povzročila večjo škodo pridelovalcem vrtnin na Notranjskem, v Zgornji Savski dolini in na Ljubljanskem barju predvsem na stročnicah in manj na krompirju, ki se v tem stadiju razvoja najpogosteje kasneje regenerira. Hladen začetek maja je tudi direktno vplival na fenološko fazo cvetenja nekaterih gojenih in negojenih lesnih in zelnatih rastlin. Najlepši primer pri negojenih zelnatih rastlinah, predvsem na obsežnih travnikih, je predstavljalo cvetenje ivanjščice (Leucanthemum ircutianum), ki je kasnilo za 4 do 5 dni. Junija in julija enajsta izrazita kmetijska suša po letu 1950. Vreme letos poleti je na razvoj in rast kmetijskih in samoniklih rastlin predvsem v drugi polovici junija in ves julij močno vplivalo. Začetek junija je bil sicer hladen, v nadaljevanju pa so temperature zraka močno narasle in povsod presegle povprečne dolgoletne vrednosti tega obdobja. Posledično je bila poraba vode iz tal in rastlin izredno velika, kar je privedlo kmetijske rastline na najbolj prizadetih območjih Goriške, Vipavskega in Obale do vodnega in vročinskega stresa. Primanjkljaj vode v tleh so le delno lahko nadoknadili na površinah, opremljenih z namakalnimi sistemi. Prizadeti so bili nenamakani nasadi češenj, izpadel je praktično ves pridelek poznih hrustavk, zmanjšan je bil pridelek poznih breskev in marelic, najhuje pa je bilo pri kakijih, kjer je bil pridelek razpolovljen ali pa celo popolnoma izpadel. Le ozimna žita, ki koncem junija in v začetku julija zaključujejo svoj razvoj, so utrpela manjšo škodo. Zaradi pomanjkanja vode v tleh in suše je bil pridelek sena skromen. Veliko škode kmetijskim rastlinam na sicer omejenih območjih so julija povzročile tudi nevihte s točo in orkanski veter. Le avgust je bil za kmetijske rastline ugoden, bil je sicer moker in hladnejši od povprečja, vendar se je talni zbiralnik vode dobro napolnil. Izjemno toplo vreme v jeseni in posledice na razvoj - zaključek vegetacije. Jesen je bila po vsej državi med najtoplejšimi v zadnjih nekaj desetletjih, saj so povprečne mesečne vrednosti temperature zraka presegle dolgoletna povprečja za 2 do 3 °C. Padavin je bilo malo, vendar dovolj za jesensko setev ozimnih posevkov oktobra, ko jim je v tem mesecu že kmalu sledil vznik in fenološka faza tretji list. V jesenskih mesecih beležimo tudi dve vizualno izjemno prijetni fenološki fazi pri listopadnem drevju in grmičevju - rumenenje in odpadanje listja. Le-ti sta bili to jesen prav izraziti, zaradi zelo toplega in suhega vremena. Skupna vsota efektivnih temperatur zraka z vsemi tremi pragovi je bila tako visoka, da je presegla vrednosti preteklih let za več kot 200 °C. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Regrat (Taraxacum officinale) je pocvital vso jesen in celo decembra 2006 Figure 1. Dandelion (Taraxacum officinale) has been flowering throughout autumn and even in December 2006 Ekstremno visoke jesenske temperature zraka so letos povzročile pojav nenormalnega jesenskega cvetenja tudi v Sloveniji. V pozni jeseni in zlasti decembra smo tudi v Sloveniji lahko opazili cvetenje nekaterih negojenih in gojenih rastlinskih vrst. Nenormalen pojav cvetenja so povzročile zelo visoke jesenske temperature zraka. Povprečna temperatura zraka v jesenskih mesecih, septembru, oktobru in novembru, je bila v osrednji Sloveniji (Ljubljana) 13,3 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Nenavadno visoke temperature so se nadaljevale tudi decembra. Zlasti v prvi tretjini decembra je bila povprečna temperatura zraka 9,7 °C, kar je 9 °C nad dolgoletnim povprečjem. V posameznih dneh so se temperature povzpele nad 15 °C, celo ponoči se ni ohladilo pod 10 °C. Take temperature normalno lahko pričakujemo v zadnji tretjini aprila oziroma sredi oktobra. Letošnja povprečna temperatura zraka od septembra do decembra, 11,1 °C, je bila najvišja po letu 1950 na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad, sodi pa tudi med najvišje po letu 1876 odkar za območje Ljubljane obstajajo podatki meritev. Previsoke temperature zraka za to obdobje leta so pri nekaterih rastlinah sprožile nenormalen pojav cvetenja. Najbolj številni so bili cvetovi pri rastlinah, ki se hitro odzovejo na mejne t.i. aktivacijske temperature zraka. Po podatkih slovenske opazovalne fenološke mreže pri Agenciji za okolje, so se razprla in v zaščitenih legah zacvetela moška socvetja leske. Opaziti je bilo številne regratove cvetove (Taraxacum officinale), ponekod v vzhodnem delu Slovenije tudi socvetja mlečka (Euphorbia sp.), plešča (Capsella bursa pastoris), ripeče zlatice (Ranunculus acris) travniške detelje (Trifolium pratense), ivanjščice (Leucanthemum ircutianum), rmana (Achillea millefolium), late nekaterih vrst trav kot sta pasja trava (Dactylis glome rata) in mačji rep (Phleum pratense) ter socvetja oljne repice. Še bolj nenavadno je bilo odpiranje cvetov nekaterih okrasnih rastlin, zlasti forzicije (Forsitia sp.), japonske kutine (Chaenomeles japonica) in rožmarina (Rosmarinus officinalis). V Primorju so opazili tudi mlade razprte liste in posamezne cvetove pri črnem bezgu (Sambucus nigra) in mlade razvite liste pri španskem bezgu (Syringa vulgaris). Sredi novembra so zacveteli tudi posamezni cvetovi na ranih sortah sliv. Na Goričkem in v okolici Ljubljane so še sredi novembra uspevali užitni gobani, ki jih normalno najdemo v avgustu in septembru. Slika 2. Japonska kutina je zacvetela že decembra (Chaenomeles japonica) Figure 2. The beginning of flowering of Japanese Flowering Quince (Chaenomeles japonica) has started in December already 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, december 2006 Table 1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, December 2006 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec(M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 10.5 10.6 15.0 14.6 4.2 5.3 5.9 6.2 11.8 10.8 0.8 1.9 4.7 4.8 10.0 9.1 -0.1 0.2 6.9 7.1 Bilje 9.0 9.3 14.0 13.8 1.6 2.7 4.2 4.6 9.7 9.5 0.1 0.9 2.4 2.7 7.0 6.3 -1.9 -0.6 5.1 5.4 Lesce 7.4 7.3 10.2 9.7 1.8 3.0 2.8 3.0 11.0 8.0 -1.0 0.8 1.2 1.4 5.3 3.6 -1.0 0.4 3.7 3.8 Slovenj Gradec 5.7 5.4 9.3 8.2 2.7 3.1 2.0 2.2 6.3 5.9 0.8 1.0 0.7 0.8 0.9 1.0 0.2 0.3 2.7 2.7 Ljubljana 8.5 8.5 13.2 12.2 2.3 3.8 3.5 3.8 9.0 8.6 -0.8 0.6 1.0 1.3 5.5 4.4 -2.2 -0.7 4.2 4.4 Novo mesto 8.9 8.9 11.0 10.6 6.6 6.8 5.6 5.7 9.5 9.3 2.3 2.5 2.7 2.8 5.3 5.0 0.2 0.6 5.7 5.7 Celje 7.3 7.5 10.2 9.6 1.4 2.8 2.5 3.1 6.8 7.1 -0.6 0.4 0.4 0.9 4.0 4.0 -2.7 -0.7 3.3 3.8 Maribor-letališče 5.9 6.0 10.9 9.7 0.2 1.3 2.0 2.3 9.2 7.5 -0.9 0.4 -0.1 0.4 4.4 3.8 -3.7 -1.6 2.5 2.8 Murska Sobota 6.1 6.1 11.0 8.8 1.6 2.4 3.0 3.3 7.5 6.8 0.1 1.1 0.9 1.2 5.7 4.2 -0.6 -0.1 3.3 3.5 LEGENDA: MURSKA SOBOTA 3 5 7 9 1 1 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan dan Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, december 2006 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, December 2006 Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) * -ni podatka PORTOROŽ 15 10 -5 Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) LJUBLJANA 15 i 10 - 5 - 0 - -5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2006 Table 2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2006 Postaja I. II. Tef > 0 III. °C M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef >10 °C III. M Vm >0°C Tef od 1.1 > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 115 62 63 240 49 65 16 15 96 38 23 0 0 23 19 5039 3359 1986 Bilje 96 45 42 184 69 46 7 3 56 34 13 0 0 13 12 4725 3109 1828 Slap pri Vipavi 96 56 53 205 79 46 12 6 65 42 9 0 0 9 8 4706 3068 1770 Postojna 78 22 16 116 63 31 3 1 35 26 2 0 0 2 2 3783 2382 1239 Kočevje 80 17 8 105 60 32 3 0 36 26 3 0 0 3 2 3550 2178 1081 Rateče 36 4 0 40 30 7 0 0 7 6 0 0 0 0 0 2941 1734 816 Lesce 68 11 5 84 53 22 0 0 23 20 1 0 0 1 1 Slovenj Gradec 48 4 1 53 33 16 0 0 16 14 2 0 0 2 2 3419 2132 1080 Brnik 76 10 7 93 62 29 0 0 29 25 2 0 0 2 2 3645 2303 1209 Ljubljana 97 26 23 145 97 47 3 2 51 42 10 0 0 10 9 4282 2823 1605 Sevno 80 28 14 122 63 32 7 0 39 28 2 0 0 2 1 3879 2478 1302 Novo mesto 87 24 15 126 75 37 2 0 39 29 5 0 0 5 3 4122 2681 1479 Črnomelj 93 20 18 131 66 43 4 0 47 30 5 0 0 5 2 4312 2857 1624 Bizeljsko 77 22 13 111 57 27 1 0 28 19 0 0 0 0 -1 4161 2725 1531 Celje 87 19 10 116 67 37 2 0 39 29 5 0 0 5 4 3988 2577 1403 Starše 71 10 7 87 35 29 0 0 29 19 5 0 0 5 4 4041 2649 1483 Maribor 69 13 7 89 36 26 0 0 26 17 6 0 0 6 5 4119 2713 1536 Maribor-letališče 65 10 6 81 28 24 0 0 24 15 5 0 0 5 4 3958 2564 1404 Jeruzalem 76 10 12 98 35 31 0 0 31 16 5 0 0 5 4 4103 2696 1507 Murska Sobota 66 13 8 87 45 27 0 0 27 20 6 0 0 6 5 3958 2564 1414 Veliki Dolenci 73 11 13 97 46 29 0 0 29 19 4 0 0 4 3 4007 2603 1430 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef> 0 "C, Tef> 5 "C, Tef> 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo O nenormalnem času cvetenja nekaterih rastlin so poročali tudi iz sosednje Hrvaške. V Franciji so zacvetele zlasti negojene mediteranske rastline. Prav tako so bila temperaturna odstopanja zelo velika tudi v severnih delih Evrope. Arnold van Vliet iz Nizozemske je poročal, da je bila letošnja povprečna jesenska temperatura 13,6 °C za 3,4 °C nad dolgoletnim povprečjem oziroma najvišja po letu 1706, odkar obstojajo podatki meritev. Na Nizozemskem so sprožili odmevno kampanjo in k opazovanju rastlinskega sveta pozvali prebivalstvo po vsej državi. Pridobili so podatke o razcvetelih cvetovih več kot 240 negojenih in še številnejših gojenih okrasnih rastlinskih vrstah. Kljub temu, da večinoma ne gre za splošen pojav cvetenja, so odprti cvetovi ob nenavadnem času sprožili začudenje in zlasti ugibanja, kakšne bodo ekološke posledice odzivanja narave na nenavadno temperaturno dogajanje, zlasti v povezavi s podnebnimi spremembami. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY The last month of the year 2006 was not at all like usual first month of the beginning of winter. It was too warm, too dry and for that reason several plants avoke and start to flower. General description of the past season is given as the year 2006 was again in a way special due to extreme local agricultural drought, due to wet and not very warm August and due to extremely warm autumn and the beginning of winter. Local summer thunderstorms including hail and strong winds didn't lack. Flowering of many different plants in Slovenia and all over the Europe was observed during December 2006. 59 14. ZASEDANJE KOMISIJE ZA AGROMETEOROLOGIJO (CAgM) 28. 10.-3. 11. 2006 New Delhi, Indija 14. SESSION OF THE COMMISSION FOR AGRICULTURAL METEOROLOGY (CAgM) October 28-November 3 2006, NEW DELHI, INDIA Ana Žust PC. tirinajsto redno zasedanje Komisije za agrometeorologijo je potekalo v New Delhiju, v Indiji, od oktobra do 3. novembra 2006. Pred zasedanjem, od 25. do 27. oktobra, je, po ustaljenem protokolu Svetovne meteorološke organizacije (SMO) ob takih dogodkih, potekala še Mednarodna delavnica. Ta je bila posvečena obvladovanju in upravljanju z agrometeorološkimi tveganji v kmetijstvu - izzivom in priložnostim. Otvoritvenih delov delavnice in zasedanja so se udeležili najvišji predstavniki Svetovne meteorološke organizacije, Komisije za agrometeorologijo in indijskih oblasti. Oba dogodka so spremljali številni mediji javnega obveščanja. Vreme in podnebje sta najpomembnejša dejavnika tveganja in negotovosti v kmetijski pridelavi. Razvoj strategije obvladovanja agrometeorološkega tveganja lahko bistveno zmanjša ranljivost kmetijske proizvodnje. Izboljšano znanje o vplivu vremena in podnebja na kmetijstvo in uvajanje sistemov za zgodnje opozarjanje lahko k obvladovanju tveganja bistveno pripomorejo. Na delavnici so bila sprejeta priporočila: za upravljanje z agrometeorološkimi tveganji, za razvoj orodij za upravljanje z njimi, za dodatne raziskave za pomoč pri obvladovanju tveganja, za podporo političnim odločitvam v zvezi z obvladovanjem agrometeoroloških tveganj ter za potrebe uporabnikov zlasti za komuniciranje in marketing ob agrometeoroloških tveganjih. Mednarodni delavnici je sledilo 14. zasedanje Komisije za agrometeorologijo (CAgM). Prehodno, 13. zasedanje Komisije, je oktobra leta 2002 uspešno potekalo v Ljubljani. Komisija za agrometeorologijo je ena najpomembnejših strokovnih komisij Svetovne meteorološke organizacije (SMO). Praviloma zaseda vsake štiri leta in to pred Kongresom SMO. Komisija pripravi in na zasedanju potrdi strokovne dokumente, ki jih potem obravnava Kongres SMO. Komisija za agrometeorologijo ima pomembne naloge zlasti na področju prenosa znanja meteorologije, na znastvenem in praktičnem nivoju, na področje kmetijstva v okviru programa meteorologije za kmetijstvo pri SMO. Na 14. zasedanje Komisije so prišle delegacije iz številnih držav, med njimi tudi predstavniki slovenske delegacije, ter predstavniki nekaterih mednarodnih organizacij FAO, INSAM, ICID, sekretariat konvencije UNCCD in Svetovnega programa za hrano. M. Jarroud, Generalni sekretar SMO, je ob začetku zasedanja poudaril pomembnost javnega zavedanja o odločilnem vplivu vremensko povezanih dogodkov na kmetijstvo, na pridelavo hrane, na varnost človeških življenj, premoženje in okolje. Za zmanjšanje ranljivosti je nujen razvoj sistemov za zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske dogodke ter s tem povezano vremensko in podnebno tveganje v kmetijstvu. SMO že izvaja številne programe za izboljšanje znanja o vplivu vremena in podnebja na kmetijstvo, ki je potrebno za oceno agrometeorološkega tveganja pri pridelavi hrane. V okviru teh programov potekajo mednarodne delavnice, CLIPS projekt (Climate Information and Prediction Services), številna delovna srečanja ekspertov, posebni dogodki ob sedmi seji Konference pogodbenic konvencije ZN o dezertifikaciji (COP7 - UNCCD), osveščanje ob mednarodnem letu puščav in desertifikacije, WAMIS (svetovni agrometeorološki informacijski servis) ter programi v sodelovanju z organizacijami FAO, IPCC in konvencijami združenih narodov UNCCD (dezertifikacija), UNFCCC (klimatske spremembe), CBD (biodiverziteta). V tokratnem programu je Komisija po predpisanem protokolu obravnavala in potrdila informacijska gradiva, dokumente in resolucije v zvezi z nacionalnimi in regijskimi aktivnostmi na področju meteorologije za kmetijstvo, ki so bila začrtana na predhodnih zasedanjih, zlasti na predhodnem, 13. zasedanju v Ljubljani. V obravnavi so bili tudi dokumenti tehničnih regulativ in priročnika za izvajanje agrometeorološke prakse, poročila 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo koordinacijskih in ekspertnih skupin v okviru treh OPAG skupin (odprte programske skupine). Prav tako so bili obravnavani dokumenti o aktivnostih SMO na področju izobraževanja in sodelovanja z mednarodnimi organizacijami ter izvajanja resolucij in priporočil sprejetih na predhodnih zasedanjih. Komisija je obravnavala tudi pomemben dokument o prihodnjem delu Komisije, vključno z novimi OPAG skupinami, posebnimi poročevalci ter priporočila, sprejeta na Mednarodni delavnici. 14. zasedanje Komisije je bilo sklenjeno v petek, 3. novembra 2006. Slika 1. Udeleženci 14. zasedanja Komisije za agrometerologijo, New Delhi, oktober 2006 Figure 1. Participants of the 14. session of the Commission for agricultural meteorology, October 2006 61 USTANAVLJANJE CENTRA ZA UPRAVLJANJE S SUŠO V JUGOVZHODNI EVROPI (DMCSEE) V SLOVENIJI ESTABLISHMENT OF DROUGHT MANAGEMENT CENTER (DMCSEE) IN SLOVENIA Andreja Sušnik, Gregor Gregorič, Jožef Roškar V devetdesetih letih je mednarodna skupnost sprejela dogovor o zaščiti svetovnega okolja, ki je bil v veliki meri oplemeniten s pripravo in ratifikacijo treh globalnih konvencij: Okvirne Konvencije o spremembi podnebja (UNCCC), Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD) in Konvencije o boju proti dezertifikaciji (UNCCD). Slovenija je podpisnica vseh treh konvencij, na Agenciji RS Slovenije za okolje od leta 2006 poteka nacionalna koordinacija UNCCD Konvencije. V zadnjem desetletju je bila v številnih državah glavna ovira za izvajanje določil konvencij pomanjkanje zmogljivosti, bodisi na ravni delovanja države, institucij ali posameznikov. Težave so bile še bolj očitne v državah v razvoju in v tranziciji, saj je tam zavest o trajnostnem razvoju in problemih, vezanih na vsebine konvencij, manjša. V področja, kjer ni sistematičnega pristopa, sodi tudi upravljanje s sušo. Predlog za ustanovitev Centra za upravljanje s sušo za države jugovzhodne Evrope v Sloveniji (DMCSEE) je nastal kot usklajena pobuda Sekretariata Konvencije UNCCD in Svetovne meteorološke organizacije (WMO). K temu je prispeval tudi trend razvoja meteoroloških služb v Evropi, ki kaže na specializacijo in ustanavljanje specialističnih centrov, ki bi s svojo dejavnostjo pokrivali posamezne regije. Do pobude za ustanovitev centra je prišlo tudi zaradi vse pogostejših pojavov suš. Te imajo precejšen vpliv na bruto domači proizvod, splošno blagostanje prebivalstva in varnost v državah jugovzhodne Evrope. To se odraža na številnih gospodarskih področjih kot npr. na kmetijstvo, energetska politika, zagotavljanje pitne vode, stanje ekosistemov, turizem ipd. Tudi projekcije podnebnih sprememb zahtevo po sistematičnem pristopu obvladovanja suše še krepijo, saj kažejo na znatno zmanjševanje zalog vode in pogostejši pojav suš v regiji v prihodnosti. Zaradi tega so še toliko bolj pomembni pristopi, ki omogočajo boljše poznavanja pojava suše ter iskanje rešitev z učinkovitejšo rabo razpoložljive vode. Slovenija na tem področju sicer še zdaleč ni med najbolj ranljivimi regijami, vendar je zmotno misliti, da suša v Sloveniji ne predstavlja problema, ki povzroča tudi precejšnjo gospodarsko škodo. Zaradi prej omenjenih razlogov sta WMO in UNCCD na to temo v letu 2004 organizirala v Romuniji prvo delavnico, kjer so oblikovali predlog za ustanovitev regijskega centra za suše. Dokumenti so bili predstavljeni na drugi delavnici konec aprila 2006 v Sofiji, kamor so bili poleg nacionalnih usklajevalcev za konvencijo UNCCD povabljeni tudi Stalni predstavniki pri Svetovni meteorološki organizaciji iz držav JV Evrope in sosednjih držav. Po pregledu izdelane dokumentacije in temeljiti razpravi je bil sprejet t.i. Okvirni dokument, ki v osnovi določa mandat centra in njegovo uradno ime (Drought management centre for south-eastern Europe - DMCSEE) ter njegove cilje, ki so: • delovati kot operativni center za spremljanje suše, izdelovati predloge za ravnanje v primeru nastopa suše in njenih posledic ter vzpodbujati ukrepe za pripravljenost na morebitni nastop suše; • vzpostaviti regionalno povezavo med relevantnimi ustanovami v vpletenih državah, predvsem (vendar ne izključno) med nacionalnimi meteorološkimi in hidrološkimi službami; • pripravljati ustrezne produkte, ki relevantnim institucijam pomagajo pri izdelavi analiz stanja in napovedi za morebitni nastop suše ter poskrbeti za ustrezno objavo v dovolj kratkem času; • pripraviti ustrezna navodila, ki pojasnjujejo uporabo in interpretacijo izdelanih 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo produktov; • spodbujati razvoj vpletenih držav na tehničnem in znanstvenem področju, povezanim s spremljanjem suše ter z obvladovanjem posledic nastopa suše; • izvajati pretok znanja, izkušenj in »dobrih praks« v zvezi s sušo; • usklajevati institucije na nacionalnih in mednarodnih nivojih in izkoristiti potencialne sinergijske učinke v regiji; • pomagati vpletenim državam pri implementaciji konvencije UNCCD na področju spremljanja suše ter preventivnih ukrepov in obvladovanja posledic nastopa suše, ter krepiti zmogljivost pri izdelavi nacionalnih strategij za sušo; • sodelovati v relevantnih mednarodnih raziskovalnih programih in projektih ter s tem posredno zagotoviti udeležbo vseh vpletenih držav v teh projektih. V Sofiji je bil dogovorjen tudi volilni postopek za izbiro sedeža centra; 26. septembra je bil po tajnem glasovanju v Ženevi mandat za ustanovitev centra zaupan Sloveniji. Kako opredeliti sušo? Suša je normalen, ponavljajoč pojav podnebja, ki se pojavlja v vseh podnebnih pasovih, njene lastnosti in zlasti posledice pa se značilno spreminjajo iz regije v regijo. Glede na ostale vremensko pogojene izjemne dogodke ima pomembno specifično lastnost - časovno skalo. Do suše nikoli ne pride hitro, pripravlja se dalj časa, običajno rečemo, da se »priplazi«. To nam omogoča, da nevarnost pravočasno opazimo in se nanjo pripravimo, kar bo osnovna naloga centra za upravljanje s sušo. Suša nastopi kot rezultat združevanja meteoroloških, fizičnih in človeških dejavnikov. Osnoven vzrok suše je pomanjkanje padavin ter čas, porazdelitev in jakost primanjkljaja v povezavi z obstoječo zalogo in porabo vode. Glavni meteorološki dejavniki, ki vplivajo na pojav suše so: vzorec kroženja zraka v ozračju, pomanjkanje padavin, temperatura in evapotranspiracija. Dodatni fizični in človeški dejavniki, ki vplivajo na pojav suše so: obseg naravne zaloge vode (zaloga v tleh, rekah, jezerih, zadrževalnikih, mokriščih) ter socioekonomski dejavniki, ki kontrolirajo porabo vode kot npr. sprememba števila prebivalstva, življenjski standard. Splošne opredelitve suše ni. Ker suša vpliva na različne socialne in ekonomske sektorje obstaja več različnih opredelitev v posameznih disciplinah, ki so regijsko in aplikativno določene. Določenost jim dajejo tudi analize posledic, ki jih povzročajo. Obstaja tudi vrsta splošnih definicij suše, ki ne vsebujejo posebnosti razvoja suše in analize jakosti. Sušo lahko opredelimo opisno in operativno. Opisne opredelitve suše so izražene kot splošen opis, ki ljudem pomaga razumeti pojav suše. Kot na primer: suša je podaljšano obdobje pomanjkanja padavin, ki se izraža v škodi na rastlinah in v zmanjšanju pridelka. Vsebinske definicije suše so pomembne pri vzpostavljanju upravljanja s sušo. Operativne definicije označujejo začetek, konec in jakost suše. Temeljijo na primerjavi trenutnih razmer z dolgoletnim povprečjem, ki je običajno določeno s 30-letnim časovnim nizom. Operativne opredelitve za kmetijstvo vključujejo primerjave dnevnih padavin z dnevno evapotranspiracijo na osnovi katere je ocenjen primanjkljaj vode v tleh, ki je osnova za ugotavljanje vpliva suše na odzive rastlin (rast, pridelek) ter vpliv primanjkljaja na rastline v različnih fazah njihovega razvoja. Spet druge opredelitve razdelijo kazalce suše na: Okoljske kazalce, ki so meteorološki in hidrološki kazalci, ki merijo neposreden vpliv suše na hidrološki cikel, ter kazalce vodnih virov, ki merijo jakost suše glede na rabo vode v širšem smislu kot na primer, vpliv na vodno oskrbo za domačo ali kmetijsko rabo, vpliv na podzemne vode, na ribištvo, rekreacijo itd. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najbolj praktična je razvrstitev suš v tri glavne skupine: meteorološka suša, kmetijska suša, suša na vodnih virih - v podzemnih vodah in površinskih vodah. Ta delitev predstavlja stopnjevanje pogostnosti, jakosti in trajanja suše. Meteorološko sušo, ki je pogosto imenovana tudi klimatološka suša, povzroča primanjkljaj padavin v daljšem časovnem obdobju, ki ga lahko izrazimo z odklonom od povprečne vrednosti in trajanja suhega obdobja. Za meteorološko sušo je značilno, da je pomanjkanje padavin povezano z nadpovprečno visokimi temperaturami zraka, vetrom in nizko relativno vlago. Vse to ima za posledico večje izhlapevanje, manjšo infiltracijo vode v tla ter odtok in napajanje vodonosnikov. Te opredelitve so ponavadi regijsko določene in temeljijo na regionalni klimatologiji in zato je uporaba na drugi lokaciji velikokrat nesmiselna. Glavna prednost uporabe padavin pri ocenjevanju suše v časovni skali je, da zanje obstajajo daljši časovni nizi podatkov. Slabost uporabe padavin kot merila za oceno dostopne vode v sušnih razmerah je v tem, da te ocene v krajšem časovnem obdobju ne upoštevajo pogojev v tleh in sezonske spremenljivosti evaporacije. Boljši indikator suše je dejanska učinkovitost padavin skupaj z oceno dejanske evapotranspiracije. Pri opredelitvi agrometeorološke suše je potrebno upoštevati primanjkljaj padavin skupaj s fizikalnimi in biološkimi lastnostmi rastlin v povezavi s sistemom tla-rastlina-ozračje in razmerjem med porabo vode pri rastlinah in njihovo dejansko oskrbo. Kmetijska suša je posledica podnebnih razmer in nekaterih drugih dejavnikov (povečana poraba vode pri rastlinah, spremenjena raba tal ali neučinkovita izraba vode). Povzroči močno zmanjšanje pridelka ali poslabšanje njegove kvalitete. Kmetijska suša je kombinacija meteorološke in hidrološke suše. Hidrološka suša je posledica dolgotrajnega pomanjkanja padavin, ki so potrebne za napajanje površinskih in podzemnih voda. Odraža se v manjših pretokih rek in manjših dotokih vode v vodne zbiralnike in jezera ter v nižjih gladinah podzemne vode. Hidrološka suša ne nastopi istočasno z meteorološko in kmetijsko sušo, ampak za njima zaostaja. Potrebnega je več časa, da se pomanjkanje padavin pokaže v posameznih sestavinah hidrološkega sistema (pretok vode, vlaga v tleh, gladina podzemne vode). Čeprav je podnebje glavni dejavnik za pojav hidrološke suše, so pomembni še drugi dejavniki, ki vplivajo na lastnosti vodnega telesa kot so sprememba rabe tal (zmanjševanje gozdnih površin), poslabšanje lastnosti in degradacija tal, gradnja jezov. Ti dejavniki lahko v veliki meri spremenijo pogostost primanjkljaja vode tudi, če ni meteorološke suše. Voda v hidroloških zalogah npr. rekah, jezerih je pogosto uporabljena za številne druge konkurenčne namene (npr. namakanje, rekreacija, hidroenergija, vodni in obvodni habitati), kar lahko predstavlja še dodatno obremenitev za vodne vire. Socioekonomske definicije suše povezujejo porabo in potrebe posameznih ekonomskih vrednot z elementi hidrološke, meteorološke in kmetijske suše. Razlikuje se od ostalih tipov sušnih definicij. Oskrba z vrednotami, kot so voda, hrana, krma, energija itd., so odvisne od vremena. Zaradi naravne spremenljivosti podnebja so v določenih obdobjih motene oskrbe z omenjenimi vrednotami. Socioekonomska suša se pojavi, ko poraba vode preseže oskrbo kot rezultat vremenskih razmer. Metode za opredelitev suše Pokazatelji suše so lahko kvalitativni v obliki opisnih, jezikovnih opredelitev jakosti suše ali kvantitativni, ki temeljijo na statističnih analizah. Za objektivno ugotavljanje in oceno sušnih razmer je potrebno obširno ovrednotenje suše, ki označuje vrsto, jakost, trajanje in prostorsko razprostranjenost suše v povezavi z njenimi vplivi in posledicami. Obstaja veliko število opredelitev ocene suše. Zaenkrat ne obstaja indeks, ki bi bil primeren za merilo kompleksnih medsebojnih povezav med različnimi sestavinami hidrološkega cikla in vplivov nanj. V zadnjem stoletju je bilo razvito veliko število indeksov, ki jih uvrščamo v dve glavni skupini glede na potrebne vhodne podatke in načine izračuna, in sicer na indekse, ki potrebujejo meteorološke ali 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo agrometeorološke spremenljivke, ter na indekse, ki potrebujejo še dodatne, bolj raznovrstne podatke (podatke o kmetijski praksi, tleh, rastlinah ipd.). Standariziran padavinski indeks SPI Ameriški Nacionalni Center za upravljanje s sušo v Nebraski uporablja relativno nov (razvit l. 1993) padavinski indeks SPI (Standarized Precipitation Index) za sledenje vodne oskrbe. Indeks se je izkazal za zgodnejšega znanilca suše v primerjavi z ostalimi na območju Združenih držav Amerike. SPI spada v skupino indeksov, ki potrebujejo kot vhodni podatek le padavine. Indeks je razmerje med razliko padavin v določenem obdobju od povprečja in standardnim odklonom padavin. SPI padavine opredeli numerično z vrednostjo, ki je primerljiva med regijami z različnim podnebjem. Indeks izračunavajo za različna časovna obdobja od enega pa do 72 mesecev. SPI je enostavna pretvorba časovnega niza padavin v standarizirano normalno porazdelitev. Zagotavlja hitro in priročno študijo suše, je relativno enostaven in potrebuje majhen nabor vhodnih podatkov. Uporaba indeksa SPI po svetu narašča. Na Madžarskem so ugotovili njegovo uporabnost pri analizi trendov suše za 3, 6, 9 in 18 mesečna obdobja ter za različne sušne dogodke (hidrološka suša, vpliv na pretoke, podtalnico, podzemne vode in kmetijsko sušo). Ugotovili so, da se je SPI pri študiji kmetijske suše (primerjava z vsebnostjo vode v tleh) najbolje obnašal v skali 2-3 mesecev. Pri študiji podzemnih voda so najboljše rezultate dobili v obdobju od petih do štiriindvajsetih mesecev in pri pretokih v obdobju od dveh do šestih mesecev. Posebna previdnost pri uporabi indeksa SPI je potrebna pri izbiri standardnega povprečnega obdobja. Razvrstitev suše po SPI uporabljajo za izdelavo mesečnih SPI kart pri ameriškem Nacionalnem centru za upravljanje s sušo v Nebraski. Zaradi možnosti široke uporabe, skromnih zahtev po vhodnih podatkih in relativno preprostega izračuna, je bil SPI s strani ameriškega centra priporočen kot prvi izmed kazalcev za izvedbo v na novoustanovljenem centru. Tveganja, povezana s sušo in odzivi nanje Pojem "tveganje, povezano s sušo" je - kljub temu da morda zveni preprosto in razumljivo - še bolj kompleksen kot sama opredelitev suše. Tudi če se dokopljemo do idealnega nabora kazalcev in z njihovo pomočjo dodobra raziščemo pojav suše v preteklosti ter izračunamo verjetnost pojava oziroma njihove povratne dobe, samega tveganja še ne moremo oceniti; v enačbi imamo namreč še eno nenznanko, t.j. stopnja ranljivosti posameznega gospodarskega ali družbenega sektorja na določeno jakost suše. To ugotovitev lahko zapišemo v obliki enačbe: Tveganje, povezano s sušo = verjetnost pojava suše + ranljivost ob pojavu določene stopnje suše Problem pri raziskovanju ranljivosti je podoben kot pri raziskovanju samega pojava suše - posamezen merljiv parameter, ki bi določal stopnjo ranljivosti, ne obstaja. Lastne ranljivosti se običajno zavemo šele, ko pride do katastrofe - ko suša npr. ne prizadane le poljedelstva, temveč tudi oskrbo s pitno vodo. Kvantitativna ocena ranljivosti je najpreprosteje izvedljiva v razmerah, kjer je vode relativno malo in je življenje in gospodarstvo odvisno od vsakega litra vode, ki kot dež pade na obdelano polje ali priteče po vodovodnem sistemu. Kot primer si oglejmo oceno ranljivosti poljedelskih skupnosti, ki pridelujejo pšenico v osrednjem delu Izraela severno od puščave Negev v semiaridnem podnebju. Poljedelske skupnosti so same izračunale, da v desetih letih lahko prenesejo tri suše, ki prizadenejo večji del pridelka. Ker je razporeditev padavin na območju znana, je bilo možno določiti območja, kjer je tveganje za pojav nevzdržnih razmer še sprejemljivo. Na podoben način, a glede posledic precej bolj krut, je mogoče oceniti tudi tveganja v podsaharski Afriki. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V bolj kompleksnih družbenih okoljih se tudi ranljivost na pojav suše s časom spreminja. Razvoj infrastrukture in socialnih mehanizmov, ki blažijo posledice suše v primeru pojava v določenem sektorju na omejenem območju, zmanjšujejo družbeno ranljivost na pojav suše. Obenem pa z ekonomskim razvojem prihajajo novi uporabniki, ki z obstoječimi tekmujejo za naravne vire (v tem primeru vodo). Tukaj gre lahko za splošno rast prebivalstva ali pa za razvoj določenih gospodarskih panog, ki so občutljive na naravne vire in povečajo ranljivost celotne skupnosti (npr. turizem). Tako kot ranljivost tudi druga neznanka - verjetnost pojava določenega vremenskega dogodka (v našem primeru suše) - ni časovna konstanta. Naravna spremenljivost podnebja, zlasti pa prihajajoče podnebne spremembe, lahko povečajo tveganja, čeprav je naša ranljivost enaka ali pa jo s preventivnimi ukrepi celo zmanjšamo. Najslabše pa je, če sta trenda obeh spremenljivk negativna. Tak primer je južno Sredozemlje: naraščajoča poseljenost, velika odvisnost od omejenih vodnih virov in zelo neugodne projekcije podnebnih sprememb bodo v prihodnosti ob odsotnosti blažilnih ukrepov hitro povečevali tveganje, da bo pogosto prihajalo do katastrofalnih dogodkov. Namesto zaključka Pred Centrom za upravljanje s sušo je torej veliko dela že ob predpostavki, da vsa potrebna infrastruktura v regiji obstaja in je na voljo - pa verjetno ni. Dogovor o opredelitvi suše oziroma (vsaj) o njenih značilnih pojavnih oblikah in stopnjah, vzpostavitev sistema za odkrivanje razmer, ki lahko vodijo v katastrofalno sušo ter ocena ranljivosti posameznih geografskih območij ter socialnih in gospodarskih sektorjev bodo lahko izboljšale vednost o problemu suše v regiji in omogočile boljše upravljanje s tveganji, kot so zgolj post-festum reakcije in logika gašenja požarov. Ker pa so ukrepi, ki dolgoročno zmanjšujejo ranljivost in blažijo tveganja, običajno povezani z velikimi investicijskimi stroški, je seveda povsem drugo vprašanje, ali bo to vedenje pripomoglo tudi h kvalitetnejšemu življenju ljudi. SUMMARY Drought is a regional phenomenon and its characteristics varies from one climate regime to another. There is a significant range of climatic regimes in South-Eastern Europe and, therefore, the drought climatology of the region is quite complex. This fact was recognized by the UNCCD convention which initiated through several workshops process of establishment of the Drought management centre for south-eastern Europe. After the election procedure Slovenia was given mandate to organize and establish DMCSEE. Current activities are focused on selection of proper monitoring tools for drought (SPI was suggested as the first step) and preparation of the project document, which will be the basis of implementation plan and presentation of the DMCSEE to potential financiers. The final version of the project document will be adopted during the meeting which will take place in April 2007 in Ljubljana. 66 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v novembru Discharges of Slovenian rivers in November Igor Strojan November je bil hidrološko izredno suh mesec. Pretoki so bili v povprečju 60 % manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Novembra so se pretoki večinoma zmanjševali, kar je nenavadno za november, ki je sicer eden najbolj vodnatih mesecev v letu. Edini porast pretokov v zadnji tretjini meseca je bil majhen (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Mali pretoki se vse od začetka meseca pa do večinoma 22. novembra niso mnogo spreminjali. Po manjšem porastu pretokov 22. in 23. novembra so bili pretoki zadnje dni meseca ponovno mali. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili zelo neizraziti, v povprečju so dosegali le 36 % povprečnih največjih novembrskih pretokov iz primerjalnega obdobja. Le največji pretok Krke v Podbočju 23. novembra je bil podoben povprečnim obdobnim visokovodnim konicam (preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili izredno majhni za to obdobje. Od povprečja najbolj izrazito izstopa Mura v Gornji Radgoni, kjer je bil srednji mesečni pretok le nekoliko manjši od tistega v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 1). Tudi najmanjši pretoki rek v novembru so bili bistveno manjši od dolgoletnega povprečja. Pretoki so bili večinoma najmanjši od 14. do 20. novembra (preglednica 1). SUMMARY The discharges of Slovenian rivers in November were about 60 % lower to those of the long-term period. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CATEZ 0,29 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki novembra 2006 in povprečnimi srednjimi novembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the November 2006 mean discharges of Slovenian rivers compared to November mean discharges of the long term period 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 —BORL+FORMIN —GORNJA RADGONA I 9 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC -VELIKO SIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 I RADOVLJICA MEDNO 19 21 23 25 27 29 31 — HRASTNIK -ČATEŽ Š 80 S 60 CM 40 20 0 "i i r i "i i r i "i i r i "i i r i "i i r i "i i r i "i i r i J^S- 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SUHA —PODBOČJE I PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - ■ CERKVENIKOV MLIN -MOSTE —RADENCI I Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek novembra 2006 Figure 2. The November 2006 daily mean discharges of Slovenian rivers 50 50 50 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5,0 ^4,0 ö K < i 2,0 1,0 0,0 JI JU JU JU JU JU ji _cu ül nI JU /:/ y// // / v/ ///// / / □ Qvk nov 2006 □ nov 1961 - 1990 3,0 § P 2,0 h 1,0 0,0 n - n- 1 1 1 r 1 r t i 1 . n- / ./ J> / ./ ./ ^ d? r ■V /v // '/ □ Qsr nov 2006 tF # ¿f □ nov 1961 - 1990 / ^ f * * S // 6,0 5,0 I S 4,0 h 3,0 -- 2,0 1,0 0,0 / : ^ / IH J Iti ül Iti ül iti m JD i m IH / / / iT f f P J •f f # / Z / ¿F • ,CV A / □ Qnp nov 2006 Dnov 1961 - 1990 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki novembra 2006 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in November 2006 in comparison with characteristic discharges in the long term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long term period 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki novembra 2006 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in November 2006 and characteristic discharges in the long term period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION November 2006 November 1971- 2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 69,0 5 55,6 90 179 DRAVA BORL+FORMIN * 120,0 26 61,4 175 343 DRAVI NJA VIDEM * 2,1 14 0,78 5,1 26,2 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 9,1 17 6,22 18 32,6 SOTLA RAKOVEC * 2,0 19 1 2,24 6,15 SAVA RADOVLJICA * 8,4 18 6 15,5 30 SAVA ŠENTJAKOB 28,0 19 19,7 47,5 116 SAVA HRASTNIK 47,0 18 35,2 87,5 166 SAVA ČATEŽ * 60,9 18 52,6 142 321 SORA SUHA 3,6 15 2,9 8,23 24,7 KRKA PODBOČJE 6,0 7 7,6 21,3 47,6 KOLPA RADENCI 13,0 15 5 15,1 34,3 LJUBLJANICA MOSTE 6,0 20 4,88 24,4 71,1 SOČA SOLKAN 14,0 30 14,7 36,3 76,1 VIPAVA DOLENJE 2,4 16 1 3,64 9 IDRIJCA PODROTEJA 2,6 14 0,95 2,55 5,66 REKA C. MLIN 0,2 7 0,22 1,95 9,68 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 113,1 58,2 121 237 DRAVA BORL+FORMIN * 154,1 134 301 557 DRAVI NJA VIDEM * 4,0 2,49 13,7 38,9 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 14,9 9,42 57,8 151 SOTLA RAKOVEC * 5,1 1,41 12 32,6 SAVA RADOVLJICA 14,3 11,9 53,7 135 SAVA ŠENTJAKOB 70,8 32,9 115 224 SAVA HRASTNIK 73,1 53,3 232 430 SAVA ČATEŽ * 105,0 81,9 362 678 SORA SUHA 5,7 4,61 29,1 57,9 KRKA PODBOČJE 25,5 11 68,8 154 KOLPA RADENCI 37,0 10,5 80,6 151 LJUBLJANICA MOSTE 14,6 10 75,2 142 SOČA SOLKAN 43,7 24,3 130 287 VIPAVA DOLENJE 8,2 2 17,25 33,1 IDRIJCA PODROTEJA 7,1 1,08 13,9 33,1 REKA C. MLIN 2,1 0,64 13,6 29,2 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 153 23 68,6 256 781 DRAVA BORL+FORMIN * 206 23 422 741 2172 DRAVI NJA VIDEM * 16,8 23 3,7 57 190 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 81,0 23 12,2 385 1476 SOTLA RAKOVEC * 37,7 23 2,65 62,1 172 SAVA RADOVLJICA * 29,0 26 36,3 260 805 SAVA ŠENTJAKOB 162,0 14 65,5 567 1422 SAVA HRASTNIK 188 23 91,1 815 2110 SAVA ČATEŽ * 360 23 131 1252 3267 SORA SUHA 20,0 23 7,54 213 687 KRKA PODBOČJE 151,0 23 14,8 178 317 KOLPA RADENCI 241,0 23 46,7 463 955 LJUBLJANICA MOSTE 59,0 23 28,6 189 297 SOČA SOLKAN 182,0 22 49,1 894 2066 VIPAVA DOLENJE 42,0 23 4 92,95 174,7 IDRIJCA PODROTEJA 44,0 22 2,36 107 231 REKA C. MLIN 19,0 23 2,44 114 262 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki novembra 2006 ob 7:00 * discharges in November 2006 at 7:00 a.m. 70 Pretoki rek v decembru Discharges of Slovenian rivers in December Igor Strojan Podobno kot že oktober in november je bil tudi december hidrološko suh mesec. Pretoki so bili tokrat v povprečju 30 % manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Nekoliko bolj vodnate so bile reke v zahodni polovici države (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Prve dni decembra so bili pretoki mali, nato so se med 5. in 9. decembrom povečali. Visokovodne konice ob porastu niso bile velike. Sledilo je nekoliko bolj vodnato obdobje, po katerem so se pretoki zopet postopoma zmanjševali, tako da so bili ob koncu decembra podobni tistim iz začetka meseca. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili manjši kot navadno. Najvišje so bile visokovodne konice 10. decembra v zgornjem toku Save, ki so bile podobne povprečnim visokovodnim konicam iz dolgoletnega primerjalnega obdobja (preglednica 1). Tudi na večini ostalih rek so bili pretoki največji 10. decembra. Srednji mesečni pretoki rek so bili najmanjši v vzhodnem delu države na Dravinji, Savinji in Sotli, največji pa v zgornjem toku Save in na Muri (preglednica 1). Tudi najmanjši pretoki rek v decembru so bili manjši od dolgoletnega povprečja. Pretoki so bili večinoma najmanjši prve dni do 7. decembra (preglednica 1). SUMMARY The discharges of Slovenian rivers in December were about 30 % lower to those of the long-term period. The discharges at the western part of the country were higher than at the eastern part. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CATEZ 0,54 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki decembra 2006 in povprečnimi srednjimi decembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the December 2006 mean discharges of Slovenian rivers compared to December mean discharges of the long term period 5 7 9 11 13 —BORL+FORMIN 19 21 23 25 27 29 31 -GORNJA RADGONA I 9 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC -VELIKO SIRJE 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 MEDNO 19 21 23 25 27 29 — HRASTNIK -ČATEŽ Š 80 S 60 CM 40 20 0 3 5 7 9 11 13 15 I SUHA 19 21 23 25 27 29 31 —PODBOČJE I PODROTEJA 19 21 23 25 27 29 31 - ■ CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek decembra 2006 Figure 2. The December 2006 daily mean discharges of Slovenian rivers 31 50 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5,0 B4'0 ö K < i 2,0 1,0 0,0 ID JU Jffl JE JE iE nJ /:/ y// // / v/ ///// / / 3,0 i P 2,0 h 1,0 0,0 d? 4,0 £ 8 3,0 H 2,0 -- 1,0 0,0 jS / □ Qvk dec 2006 □ dec 1961 - 1990 J f S / / / ✓ / / ^ / / / / / / / □ Qsr dec 2006 □ dec 1961 - 1990 PI n - p. r i n_ 1 i - T Zs # / / ./ S Z Z / / Z / / / / / / □ Qnp dec 2006 □ dec 1961 - 1990 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki decembra 2006 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in December 2006 in comparison with characteristic discharges in the long term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long term period 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki decembra 2006 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in December 2006 and characteristic discharges in the long term period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION December 2006 December 1971- -2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 77,0 24 53,5 79 130 DRAVA BORL+FORMIN * 100,0 6 78,3 155 305 DRAVI NJA VIDEM * 1,9 5 1,83 5,64 17,3 SAVINJA VELIKO SIRJE 11,5 7 7,66 19,2 44,6 SOTLA RAKOVEC * 3,8 9 0,77 3,18 6,8 SAVA RADOVLJICA * 11,0 3 6,6 14,3 31,5 SAVA ŠENTJAKOB 29,0 6 23,4 45,6 85,6 SAVA HRASTNIK 58,1 7 42,4 96,7 241 SAVA ČATEŽ * 73,0 7 62,8 156 363 SORA SUHA 4,8 6 3,87 8,93 20,7 KRKA PODBOČJE 16,6 30 6,82 26,1 69 KOLPA RADENCI 21,0 4 9,08 19 46 LJUBLJANICA MOSTE 14,0 5 6,32 29,5 103 SOČA SOLKAN 14,0 1 17,8 34,9 77,2 VIPAVA DOLENJE 4,5 30 1,61 4 13,12 IDRIJCA PODROTEJA 2,6 28 1,02 2,47 7,68 REKA C. MLIN 0,6 7 0,64 2,62 7,79 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 94,9 57,2 104 172 DRAVA BORL+FORMIN * 165,7 123 239 493 DRAVI NJA VIDEM * 3,6 3,06 12,8 26,5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 20,3 21,3 47,4 108 SOTLA RAKOVEC * 5,3 3,58 12,2 30 SAVA RADOVLJICA 34,0 14,6 36,1 84,5 SAVA ŠENTJAKOB 77,4 45,4 85,5 163 SAVA HRASTNIK 144,6 91,4 194 416 SAVA ČATEŽ * 170,0 160 313 669 SORA SUHA 17,8 9,63 22,7 51,8 KRKA PODBOČJE 35,5 25,1 64,5 154 KOLPA RADENCI 54,7 34,4 73,7 184 LJUBLJANICA MOSTE 46,3 28 72,2 157 SOČA SOLKAN 75,7 35,5 92,4 197 VIPAVA DOLENJE 12,8 6 15,27 37,72 IDRIJCA PODROTEJA 7,6 3,19 10,8 26 REKA C. MLIN 5,3 3,42 12 31 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 115 6 65,2 189 589 DRAVA BORL+FORMIN * 308 10 307 602 1624 DRAVI NJA VIDEM * 11,0 19 11,7 53,9 206 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 78,0 10 55,5 260 972 SOTLA RAKOVEC * 11,3 19 14,1 62,9 155 SAVA RADOVLJICA * 204,0 10 39,7 145 401 SAVA ŠENTJAKOB 342,0 10 85,2 349 936 SAVA HRASTNIK 497 10 157 582 1456 SAVA ČATEŽ * 530 10 281 946 2383 SORA SUHA 146,0 10 16,1 125 388 KRKA PODBOČJE 99,0 23 45,3 185 315 KOLPA RADENCI 217,0 10 63,5 445 993 LJUBLJANICA MOSTE 160,0 10 66,2 191 320 SOČA SOLKAN 432,0 10 83,4 625 1856 VIPAVA DOLENJE 59,0 10 12,91 92,09 181,6 IDRIJCA PODROTEJA 60,0 10 8,4 97,2 271 REKA C. MLIN 40,0 10 13,6 94,2 276 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki decembra 2006 ob 7:00 * discharges in December 2006 at 7:00 a.m. 74 Temperature rek in jezer v decembru Temperatures of Slovenian rivers and lakes in December Barbara Vodenik Decembra je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 6,5 °C, obeh največjih jezer pa 7,5 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,5 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 1,8 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se izbrane reke ohladile v povprečju za 1,3 °, jezeri pa za 2,4 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v decembru Temperature Mure, Save, Idrijce, Kamniške Bistrice, Soče, Ljubljanice in Krke so v mesecu decembru le malo nihale. Večja temperaturna nihanja je opaziti pri Savinji v Velikem Širju, Nazarjih in Laškem, Sori v Suhi in Reki v Cerkvenikovem mlinu. Najnižja temperatura je bila izmerjena v Savinji v Nazarjih in sicer 1,1 °C, najvišja pa v Savinji v Laškem, Krki v Podbočju in Sori v Suhi in sicer 10,5 °C. Temperatura obeh jezer se je cel mesec počasi zniževala in je bila konec meseca v povprečju za 2,8 °C nižja kot v začetku. Blejsko jezero se je z 10 °C ohladilo na 6,8 °C, Bohinjsko jezero pa s 7,6 °C na 5,2 °C. Blejsko jezero je bilo v povprečju toplejše od Bohinjskega za 2 °C. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -MURA - G.RADGONA - • SAVINJA - VELIKO ŠIRJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SAVA - RADOVLJICA ■ - SAVA - ŠENTJAKOB 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -IDRIJCA - PODROTEJA - - K. BISTRICA - KAMNIK I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -SAVINJA - NAZARJE • • SAVINJA - LAŠKO I Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v decembru 2006 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2006, measured daily at 7:00 AM 20 20 15 15 10 10 20 20 15 15 10 - - 5 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -SOČA - SOLKAN - - LJUBLJANICA - MOSTE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -KRKA - PODBOČJE - - SORA-SUHA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I —REKA - CERKVENIKOV MLIN I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -BLEJSKO J. - MLINO - - BOHINJSKO J. - SVETI DUH I Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v decembru 2006 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2006, measured daily at 7:00 AM 20 20 15 10 5 20 20 10 Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 0,7 °C, obeh jezer pa 1,6 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 1,1 °C (Savinja v Nazarjah) do 8,3 °C (Idrijca v Podroteji). Najnižji temperaturi jezer sta bili 6,8 °C (Blejsko jezero) in 5,2 °C (Bohinjsko jezero). Največje odstopanje najnižjih mesečnih temperatur od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Sori v Suhi za 2,3 °C in Savi v Radovljici za 2,0 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 4,2 °C (Mura v Gornji Radgoni) do 8,6 °C (Krka v Podbočju). Povprečna temperatura rek je bila 6,5 °C in je za 1,5 °C višja od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 8,5 °C, Bohinjskega pa 6,5 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,8 °C, temperaturi jezer pa za 2 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 7 °C (Mura v Gornji Radgoni) do 10,5 °C (Savinja v Laškem, Krka v Podbočju in Sora v Suhi). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 10 °C, Bohinjskega pa 8,2 °C. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer decembra 2006 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2006 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT December 2006 December obdobje/period STATION Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 1.2 28 0 1.1 3.6 SAVINJA VELIKO SIRJE 1.6 28 0 1.1 4.4 SAVA RADOVLJICA 4.0 29 0 2 4.8 SAVA Šentjakob 4.2 28 0.2 3.1 6.2 IDRIJCA PODROTEJA 8.3 16 6 7.4 8 K. BISTRICA KAMNIK 3.7 28 2.1 4.1 6.5 SAVINJA NAZARJE 1.1 29 0 1 3.9 SAVINJA LAŠKO 1.2 28 0 0.8 4.3 LJUBLJANICA MOSTE 5.3* 29 2.6 4.8 6.5 SOČA SOLKAN 5.5 28 1.7 4.1 7 KRKA PODBOCJE 4.7 31 0.5 3.6 6.9 SORA SUHA 3.6 28 0 1.3 4.2 REKA CERKVEN. MLIN 1.8 28 0 1.5 8 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 4.2 1.7 3.5 5.3 SAVINJA VELIKO SIRJE 5.5 1.3 4 6.9 SAVA RADOVLJICA 6.2 1.6 4.1 6.1 SAVA ŠENTJAKOB 6.3 3.5 5.1 8 IDRIJCA PODROTEJA 8.4 7.1 7.9 8.6 K. BISTRICA KAMNIK 6.1 3.8 5.6 8.9 SAVINJA NAZARJE 5.0 1.3 3.7 7 SAVINJA LAŠKO 5.8 1.3 3.7 6.2 LJUBLJANICA MOSTE 7.5* 4.2 6.6 8.3 SOČA SOLKAN 7.6 4.6 6.1 8 KRKA PODBOCJE 8.6 3.4 6.1 8.6 SORA SUHA 7.1 1.4 4.2 8.2 REKA CERKVEN. MLIN 5.7 2 4.5 12.4 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 7.0 1 4.4 5.9 8.2 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 9.1 9 4.2 7 9.7 SAVA RADOVLJICA 7.6 7 3.2 6.1 8 SAVA ŠENTJAKOB 8.5 7 5 6.9 10 IDRIJCA PODROTEJA 8.6 1 7.8 8.3 9.2 K. BISTRICA KAMNIK 8.5 7 5.1 7 10.8 SAVINJA NAZARJE 8.8 9 3.4 6.5 8.7 SAVINJA LAŠKO 10.5 9 3.8 6.9 10.4 LJUBLJANICA MOSTE 9.4* 5 5.6 8.2 10.3 SOČA SOLKAN 9.7 9 6.3 8.2 10 KRKA PODBOCJE 10.5 1 7 8.5 10 SORA SUHA 10.5 7 4 7.1 11 REKA CERKVEN. MLIN 9.6 9 4.2 7.9 12.4 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION December 2006 Tnk °C dan December obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 6.8 29 5.2 30 3.8 5.0 7.2 1.1 3.7 8.3 BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 8.5 6.5 5.2 6.5 9.0 3.2 4.9 8.9 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 10.0 1 8.2 8 5.4 8.0 11.0 4.5 6.1 9.8 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in December were 1,5 and 1,8 degrees higher, respectively. 78 ViSINE IN TEMPERATURE MORJA V DECEMBRU Sea levels and temperatures in December Nejc Pogačnik Višina morja v mesecu decembru je močneje odstopala od astronomsko napovedane, pri čemer so imele močan vpliv predvsem spremenljive vremenske razmere. Višine morja v decembru Časovni potek sprememb višine morja. Prvih nekaj dni v začetku meseca višina morske gladine ni močneje odstopala od dolgoletnega povprečja. Vendar ko je med 7. in 10. decembrom pričel močneje padati zračni pritisk, se je višina morja pričela dvigovati. Zvišanju gladine je dodatno pripomogel še jugovzhodni veter. Predvsem 9. decembra dopoldne se je okrepil južni veter, ki je s svojo močjo dvignil nivo gladine morja do najvišje višine v mesecu. Že naslednji dan so se vremenske razmere spremenile, saj se je zračni tlak zvišal, veter pa se je nekoliko polegel. Do konca meseca smo opazovali nižjo višino morja od astronomsko napovedane, čemur je še posebej pripomogla burja med 17. in 27. decembrom. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja decembra 2006 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of December 2006 and in the long term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Kapitanija dec.06 december 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 210 201 213 240 NVVV 312 242 304 363 NNNV 128 104 133 166 A 184 76 171 239 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina umih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v decembru 2006 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in December 2006 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 40 40.0 30 - - 30.0 20 -- 20.0 d 10 10.0 0.0 -10.0 -20.0 -30.0 Najvišje in najnižje višine morja. Najvišjo gladino je morje doseglo 9. decembra ob 11. uri 30 minut, ko je višina dosegla 312 cm. Najnižja gladina je bila 21. decembra ob 15. uri 40 minut pri koti 128 cm (preglednica 1 in slika 2). 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Primerjava z obdobjem. Srednja višina gladine morja je bila v mesecu decembru nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Amplituda je presegla srednjo obdobno vrednost NNNV in NVVV pa sta se gibali nekoliko nad in pod srednjima obdobnima vrednostma (preglednica 1, slika 3). ^^ Hmer Ha Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja decembra 2006 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in December 2006 and difference between them (Hres) -Vv -dP Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v decembru 2006 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in December 2006 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v februarju 2007 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 8:45 22:01 9:13 22:25 9:40 22:48 10:04 23:10 B a \j i? a; m 29 31 B 3:10 15:28 3:40 15:54 4:07 16:16 4:34 16:37 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 10:27 23:33 10:52 23:55 11:16 0:19 11:43 0:45 12:15 1:13 2:07 A P ±55 i § 7 0 5:03 16:58 5:31 17:15 6:01 17:31 6:37 17:40 7:24 17:31 8:46 12:30 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 4:10 20:34 5:48 20:37 6:52 20:55 7:40 21:18 8:22 21:43 9:01 22:10 9:39 22:39 r. i v fs 1 --F i v p 1 ff k- \ A Of" \ 4 -1 1 v- -t--i—t i=! -f i i t r— V? 1 v :=i P -[ - I 2 1 i — 1 4 / — 5 \ — / 1-— ! J 1 8 :=j -—k -h- i S -A i* 13:10 0:28 13:40 1:31 14:09 2:10 14:37 2:48 15:07 3:24 15:36 4:01 16:04 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 10:16 23:06 10:52 23:31 11:30 23:55 12:10 0:18 13:04 0:37 0:51 20:58 ft i K Ett_____ 2M 4:37 16:31 5:15 16:55 5:52 17:18 6:34 17:33 7:25 17:34 9:04 11:54 5:21 20:13 6:52 20:24 7:36 20:42 1:31 12:58 1:48 13:36 2:10 14:07 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v februarju 2007 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in February 2007 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v decembru Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Postopno padanje temperature morja smo v drugem delu meseca decembra le pričakali. Glede na toplejšo zimo so povprečne minimalne in srednje temperature vode višje od srednjih in minimalnih štirinajstletnih obdobnih temperatur. Tako povprečna temperatura morja dosega 13,1 °C, kar je stopinjo višje od srednje obdobne temperature. V začetku meseca se je temperatura morja še vedno gibala blizu 15 °C in je pričela padati po ohladitvi ozračja v drugi polovici meseca. Proti koncu meseca se temperatura morja spustila do 11 °C, kar je glede na štirinajstletno obdobje nekoliko višje od minimalne srednje obdobne vrednosti. 150.0 £ 15 o10 0 0 ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v decembru 2006 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in December 2006 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v decembru 2006 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v štirinajstletnem obdobju 1991-2005 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in December 2006 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 14-years period 1991-2005 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper December 2006 °C December 1991-2005 min sr max °C °C °C Tmin 1 10.8 Tsr j 13.1 Tmax I 15.0 7.4 9.9 12.4 9.7 12.1 14.7 12.9 15.3 17.4 SUMMARY Daily sea levels in December were around average for this season of the year. The highest sea level 312 cm was measured on 9th of December 2006. Mean sea temperature was one degree over characteristic average sea temperature. 82 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v decembru 2006 Groundwater reserves in alluvial aquifers in December 2006 Urša Gale Podobno kot v novembru je tudi v decembru v aluvialnih vodonosnikih po Sloveniji prevladovalo nizko in običajno stanje vodnih zalog. Ekstremno nizko stanje je bilo zabeleženo na celotnem Kranjskem, Vodiškem, Sorškem, Apaškem in Čateškem polju, v dolini Vipave ter na manjših območjih ob rekah v Prekmuiju, Murskem polju, Dravskem polju, Krškem polju in na iztoku v Savo v dolini Kamniške Bistrice. Izjema je bil decembra zopet vodonosnik Vrbanskega platoja, kjer je bilo stanje podzemnih vod nadpovprečno. Temperature zraka so bile decembra nepričakovano visoke za ta letni čas, prevladovalo je sončno vreme z malo padavinami. Na predelih aluvialnih vodonosnikov sta bila zabeležena dva padavinska dogodka v prvi in drugi dekadi meseca. Največ padavin, nekaj manj kot dve tretjini običajnih vrednosti, so zabeležili na območju vodonosnikov Krške kotline, nekaj odstotkov manj pa v vodonosnikih Ljubljanske kotline. Najmanj padavin je decembra padlo na območju vodonosnikov ob Muri, kjer so izmerili le približno eno tretjino vrednosti dolgoletnega decembrskega povprečja. Znižanja gladin podzemne vode so prevladovala na Vrbanskem platoju in v vodonosnikih ob Muri, zvišanja pa v vodonosnikih spodnje Savinjske doline, Brežiškega, Čateškega, Ljubljanskega in Sorškega polja ter v dolini Kamniške Bistrice. Vodnjaka v Cerkljah na Kranjskem polju in v Stojncih na Ptujskem polju sta bila že drugi mesec zapored suha. Največje znižanje je bilo v absolutnih vrednostih izmerjeno v Mostah na Kranjskem polju in je doseglo 83 cm. V relativnih vrednostih je bil upad podzemne vode največji na postaji v Zg. Jablanah na Dravskem polju, kjer je bilo znižanje vrednosti 9 % maksimalne amplitude na postaji. Največji absolutni dvig podzemne vode je bil izmerjen na postaji v Preseijih v dolini Kamniške Bistrice, kjer je dosegel 44 cm vodnega stolpca, največji relativni dvig, 7 % maksimalne amplitude postaje, pa je bil decembra zabeležen v Medlogu v spodnji Savinjski dolini. Temperatura podzemne vode je načeloma primerljiva s povprečno letno temperaturo zraka napajalnega zaledja. Pozimi je temperatura podzemne vode tako višja od temperature ozračja, zato ob izvirih lahko večkrat opazujemo meglo ob stiku vodne gladine in ozračja. Slika 1. Meglice ob izviru Krupe v decembru 2006 Figure 1. Winter mist at Krupa karst spring in December 2006 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mursko polje - Zgornje Krapje 0000000000000000000 o 1 <š |T Ä & š § <š j & š j |T Ä & S j — E t — [ t — [ t —■ E 0 100 ^ 200 E. 300 £ 400 | ro 500 Q-600 Sp. Savinska dolina - Levec 248 246 244 242 0 100 ~ 200 E. 300 Ë 400 vda a 500 Q-600 ro® o) o --E C (D c m "P i o) o -E E a) c MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2006: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2006: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 48 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 za december 2006, izračunane iz urnih meritev Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in December 2006, calculated from hourly values mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 76 5 34 0 0 0 11* 0* 0 Maribor 90 4 19 0 0 0 10 0 0 Celje 96 6 90 0 0 0 16 0 0 DMKZ Trbovlje 96 7 189 0 1 0 26 0 0 Hrastnik 96 10 98 0 0 0 19 0 0 Zagorje 92 7 41 0 0 0 17 0 0 Murska S.Rakičan 92 7 31 0 0 0 15 0 0 Nova Gorica 85 4 16 0 0 0 10 0 0 SKUPAJ DMKZ 6 189 0 1 0 26 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 90 5 26 0 0 0 15 0 0 EIS CELJE EIS Celje 95 2 67 0 0 0 20 0 0 EIS KRŠKO Krško* 64 2 21* 0* 44 0 6* 0* 4 Šoštanj 95 14 1028 10 12 2 308 1 1 Topolšica 95 1 20 0 0 0 4 0 0 Veliki Vrh 96 19 353 1 28 0 90 0 0 EIS TEŠ Zavodnje 96 4 64 0 1 0 21 0 0 Velenje 96 5 26 0 0 0 15 0 0 Graška Gora 96 4 104 0 0 0 24 0 0 Pesje 96 3 19 0 0 0 5 0 0 Skale mob. 96 2 42 0 0 0 9 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 7 1028 11 41 2 308 1 1 Kovk 96 17 197 0 3 0 38 0 0 EIS TET Dobovec 96 7 57 0 3 0 15 0 1 Kum 96 4 11 0 0 0 6 0 0 Ravenska vas 96 23 134 0 1 0 56 0 0 SKUPAJ EIS TET 13 197 0 7 0 56 0 1 EIS TEB Sv.Mohor 76 8 50 0 1* 0 17 0 0* 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 za december 2006, izračunane iz urnih meritev Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in December 2006, calculated from hourly values no2 NOx mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / mesec / month 3 hours month MERILNA % >MV MREŽA Postaja podr pod Cp maks >MV £od >AV Cp 1.jan. Ljubljana Bež. UB 95 32 91 0 0 0 58 DMI Maribor UT 96 40 94 0 1 0 107 Celje UB 95 30 109 0 0 0 73 Trbovlje UB 96 24 64 0 0 0 55 Murska S. Rakičan R 96 22 56 0 0 0 35 Nova Gorica UB 96 31 100 0 0 0 73 OMS LJUBLJAI Vnajnarje R 94 7 39 0 0* 0 EIS CEL EIS Celje* UT 0 EIS TI Zavodnje R 96 4 50 0 0* 0 Skale mob. R 96 24 57 0 0* 0 EIS T Kovk R 96 11 53 0 0* 0 EIS T! Sv.Mohor* R 20 10* 51* 0* 0* 0* Opomba: Za merilno mesto EIS Celje ni podatkov zaradi okvare merilnika Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (pg/m3) za december 2006 Table 3. Concentrations of CO (mg/m3) and benzene (pg/m3) in December 2006 CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež. UB 92 0.9 2.3 0 94 4.2 DMKZ Maribor UT 96 1.0 2.2 0 97 5.5 Celje UB 96 1.1 2.9 0 Nova Gorica UB 96 1.1 2.7 0 Krvavec R 95 0.2 0.4 0 EIS CELJE EIS Celje* UT Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 za december 2006, izračunane iz urnih meritev Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in December 2006, calculated from hourly values mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >OV >AV maks maks >CV MREŽA >CV £od 1. jan. Krvavec R 95 81 107 0 0 105 0 83 Iskrba R 96 40 82 0 0 81 0 67 Otlica R 95 61 93 0 0 89 0 90 Ljubljana Bež. UB 94 19 70 0 0 59 0 47 DKMZ Maribor UT 96 12 68 0 0 59 0 7 Celje UB 96 17 77 0 0 65 0 39 Trbovlje UB 95 20 65 0 0 58 0 31 Hrastnik UB 94 24 71 0 0 61 0 45 Zagorje UT 93 18 64 0 0 57 0 22 Nova Gorica UB 95 17 66 0 0 55 0 56 Koper* UB 90 35 79* 0* 0* 77* 0* 73 Murska S. Rakičan R 93 19 69 0 0 63 0 28 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 96 39 73 0 0 69 0 67* MO MARIBOR Maribor Pohorje R 99 55 90 0 0 86 0 59 EIS TES Zavodnje R 96 44 81 0 0 76 0 56* Velenje UB 96 21 79 0 0 72 0 66* EIS TET Kovk R 96 41 82 0 0 80 0 45* EIS TEB Sv.Mohor R 90 38 71 0 0 70 0 25* 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 za december 2006 Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in pg/m3 in December 2006 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA Postaja podr >MV kor. MREZA % pod Cp maks >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UT 96 37 61 7 51 1.24 34 68 DMKZ Maribor UT 99 48 96 11 117 1.19 40 88 Celje UB 99 40 82 8 62 1.12 Trbovlje UB 97 49 126 12 92 1.27 Zagorje UT 91 55 89 13 110 1.39 Murska S. Rakičan R 99 39 77 7 58 1.22 Nova Gorica UB 99 41 70 11 50 1.20 Koper* Iskrba (R) UB R 100 13 23 0 3 11 22 MO MARIBOR MO Maribor UB 99 49 108 12 131 1.30 EIS CELJE EIS Celje UT 96 53 108 13 92 1.35 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 96 18 31 0 8* 1.30 EIS TES Pesje R 90 18 34 0 20* 1.23 Skale mob. R 98 23 41 0 19* 1.30 EIS TET Prapretno R 94 33 65 1 22* 1.30 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included in PM10 concentrations • - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško* Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 10 20 30 40 50 I Dcp(^g/m3) □MV-lura(št.primerov) □MV-24ur(št.primerov) | Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v decembru 2006 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedances of SO2 in December 2006 1-1-1- DMKZ - 1 1 -, 1 - I _1 . 1 EIS TEŠ =□-1-' 1 1 1 ~~' 1 1 1 1 _ 1 1 -1 1 1 1 1 EIS TET 1 1 1 1 -1 1 1 1 1 -' 1 1 EIS TEB 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo —•— Ljubljana Bež. —■— Maribor -■-Celje —■— Zagorje —♦— Trbovlje Hrastnik # Šoštanj ■ Murska S.Rakičan —■— Krško • Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (ig/m3) v decembru 2006 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (ig/m3) in December 2006 (MV- 24-hour limit value) Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnaj narje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor* 0 10 20 30 40 50 60 70 -1-1- -1-1- l 1 1 1 1 MESTNO 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ■ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 PODEŽELSKO 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 □ cp(jig/m3) □ MV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v decembru 2006 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedances of NO2 in December 2006 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Velenje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnj e Kovk Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 120 140 MESTNO PODEŽELSKO □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v decembru 2006 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in December 2006 Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper* Pesje Škale mob. Prapretno Vnajnarje 0 □ cp(^g/m3) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v decembru 2006 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedances of PM10 in December 2006 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo □ Ljubljana Bež. —■—Maribor —■—Celje —■—Trbovlje • Nova Gorica —£—Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v decembru 2006 Figure 6. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in December 2006 SUMMARY Air pollution in December was on the level of November, as the unseasonable warm weather with frequent southwest wind still continued. PM 10 daily limit concentration was exceeded up to 13 times in places influenced by the emission from traffic (Maribor station), and in the cities of Zasavje region (emission from traffic as well as local industry). Due to prevailing southwest winds the SO2 hourly limit concentration was exceeded ten times at the Šoštanj site and once at Veliki Vrh (Šoštanj Power Plant influential area). 94 Onesnaženost zraka v letu 2006 Air pollution in 2006 Andrej Šegula Onesnaženost zraka v veliki meri vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitij, zato kakovosti zraka ljudje zadnja desetletja posvečamo vse večjo pozornost. V Evropski skupnosti so bile sprejete že številne direktive, ki urejajo to področje, in so bile prevedene tudi v naš pravni red. Tako kot v zadnjih nekaj letih je bil zrak tudi v letu 2006 skoraj povsod po Sloveniji prekomerno onesnažen z ozonom in delci PMi0, s skupnimi dušikovimi oksidi NOx pa na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Pregled koncentracij in prekoračitev mejnih vrednosti vseh merjenih onesnaževal v avtomatskih merilnih mrežah podaja (preglednica 1). Najvišje koncentracije ozona so izmerjene poleti na Primorskem in ob obali, kjer je več sonca, temperature pa so v glavnem višje kot drugod po Sloveniji. To dvoje namreč pospešuje nastajanje ozona. Kolikšen delež ozona lahko pripišemo prekomejnemu prenosu iz severne Italije, še ni ugotovljeno. Najvišje koncentracije in največ prekoračitev opozorilne urne vrednosti, ki je predpisana za varovanje zdravja ljudi, ter ciljne 8-urne vrednosti in vrednosti AOT40, ki sta mejni vrednosti, nad katerima se kaže negativen vpliv na vegetacijo, je bilo izmerjenih na višje ležeči Otlici nad Vipavsko dolino, nekoliko manj v Kopru in Novi Gorici, medtem ko npr. na merilnem mestu Maribor, ki je pod močnim vplivom emisij onesnaževal iz prometa (predvsem dušikovih oksidov), ki zaradi kemičnih reakcij znižujejo koncentracijo ozona v zraku, sploh ni bilo prekoračitev. Ozon nastaja s kemično reakcijo ob prisotnosti sončne svetlobe in predhodnikov ozona (dušikovih oksidov in organskih spojin). Višje temperature pospešujejo to reakcijo. Zato so koncentracije ozona odvisne predvsem od vremenskih razmer v poletju; višje so v letih s toplejšimi in sončnimi poletji, kakršno je bilo npr. poletje 2003 (slika 3). Koncentracije delcev PMu> so bile najvišje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom prometa. Tako je bilo kar 132 prekoračitev mejne dnevne vrednosti (zakonodaja dovoljuje 35 prekoračitev v enem letu dni zaradi varovanja zdravja ljudi) zabeleženih na merilnem mestu mestne občine Maribor. Drugo območje visokih koncentracij s preko 100 prekoračitvami so bila mesta v Zasavju, ki ležijo v ozkih dolinah in kjer poleg prometa onesnažuje zrak tudi industrija (npr. cementarna v Trbovljah) in individualni viri. Na teh merilnih mestih, pa tudi v Celju, so koncentracije prekoračile tudi letno mejno vrednost. Slika 4 prikazuje število prekoračitev mejne dnevne koncentracije v zadnjih 5 letih. Pri primerjavi med posameznimi leti je treba upoštevati dejstvo, da se je predpisana mejna vrednost z leti spreminjala in da smo začeli upoštevati dejansko izmerjene korekcijske faktorje šele v letu 2005, prej pa je upoštevan enoten faktor 1.3, ki ga določa direktiva EU. Opazno so se v letu 2006 znižale koncentracije žveplovega dioksida, saj so bile mejne vrednosti prekoračene le še na višje ležečem merilnem mestu Veliki vrh (vplivno območje TE Šoštanj) ter na merilnem mestu v Krškem, ki je bilo do meseca avgusta, ko so zaprli tovarno celuloze VIPAP, še pod vplivom emisije iz te tovarne, po njenem zaprtju pa so koncentracije med najnižjimi v Sloveniji. Od jeseni 2005, ko je začela delovati odžveplovalna naprava v TE Trbovlje, so se močno znižale tudi koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Trbovlje, tako da v letu 2006 prvič ni bilo več prekoračitev mejnih vrednosti. Trend upadanja koncentracij SO2 je lepo razviden iz slike 1. Koncentracije so se zniževale zaradi ukinjanja individualnih kurišč s priključevanjem na daljinsko ogrevanje, zaradi prehajanja na čistejša 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo goriva z manjšo vsebnostjo žvepla v velikih termoenergetskih objektih z visokimi dimniki, zaradi postopnega vgrajevanja odžveplovalnih naprav na teh objektih in zaradi prepovedi kurjenja z gorivi, ki vsebujejo večje količine žvepla oziroma z zapiranjem ne saniranih objektov (npr. tovarna celuloze VIPAP). Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom je bila tako kot prejšnja leta povsod pod mejno letno vrednostjo, predpisano za varovanje zdravja ljudi. Le na merilnem mestu v Mariboru, ki leži ob zelo prometni cesti v središču mesta, se je koncentracija zelo približala mejni vrednosti. Mejna urna koncentracija je bila prekoračena enkrat v Mariboru, kar pa glede na predpise, ki dovoljujejo 18 prekoračitev v letu dni, še ni kritično. V zadnjih nekaj letih ni opaziti kakšnega izrazitejšega trenda koncentracij (slika 2). Letna mejna koncentracija skupnih dušikovih oksidov NOx, ki je predpisana za zaščito vegetacije, je bila tako kot že nekaj let prekoračena na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Na prvem mestu po višini koncentracije je tako kot pri delcih PM10 merilno mesto Maribor. Koncentracije ogljikovega monoksida in benzena na merilnih mestih, kjer se le-te merijo, so bile pod mejnimi vrednostmi. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško ARSO LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Oznake pri preglednici / legend to table: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna letna koncentracija / average yearly concentration max maksimalna koncentracija / maximal concentration >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 akumulirana doza [^g/m3.ure] urnih koncentracij ozona nad 80 ^g/m3. Računa se v času vegetacije. Mejna vrednost za čas april-september za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h. Accumulated dose [^g/m3.hour] of ozone concentrations above 80 ^g/m3 calculated over the vegetation period. Limit value for the forests protection in the period April-September is 20.000 ^g/m3.h. * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Območje/ site characteristics U-mestno/urban, B-ozadje/background, T-prometno/traffic, R-podeželsko/rural, I-industrijsko/industrial, REG-regionalno/regional 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2006: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2006: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 48 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabeli označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij oziroma prekoračeno mejno letno koncentracijo. Bold red print in the following table indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences or the exceeded limit annual concentration leto « Dobovec —■—Maribor —*—Celje —A—Trbov lje —1—Zagorje —-- M.S..Rakičan —*—EIS Krško —K—Hrastnik —-—šoštanj —a—Veliki Vrh Slika 1. Povprečne letne koncentracije SO2 na nekaterih merilnih mestih mreže DMKZ, na merilnem mestu Dobovec (EIS TET), na dveh merilnih mestih EIS TEŠ (Šoštanj, Veliki vrh) in na merilnem mestu EIS Krško Figure 1. Average yearly SO2 concentrations at some DMKZ stations, at Dobovec (EIS TET), at two stations of EIS TEŠ, and at EIS Krško station 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring Preglednica 1. Pregled koncentracij različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku) Table 1. Overview of concentrations of different pollutants (exceedences of limit values are in red) merilno mesto / site tip območja/ tip mer. mesta site characteristics žveplov dioksid so2 dušikov dioksid no2 dušikovi oksidi nox ogljikov monoksid co delci PM10 delci PM2.5 ozon O3 benzen C6H6 leto/ year zima/ winter 1 ura/ 1 hour 24 ur/ 24hours leto/ year 1 ura/ 1 hour leto/ year 8 ur/ 8 hours leto/ year 24 ur/ 24hours leto/ year 1 ura/ 1 hour 8 ur/ 8 hours AOT40 leto/ year (Ufl/m3) (Ufl/m3) >MV >MV (Ufl/m3) >MV (Ufl/m3) Cmax (mg/m3) (ra/m3) >MV (Ufl/m3) >OV >CV ^g/mJ.h CP 3, (M/m3) DMKZ Ljubljana Bežigrad U/B 4 6 0 0 29 0 45 4 36 51 29 10 47 39709 2.7 Maribor U/T 6 10 0 0 39 1 71 2.6 45 117 32 0 7 11163 3.9 Celje U/B 7 11 0 0 28 0 46 3.7 37 62 3 39 33911 Trbovlje U/T 7 12 1 0 24 0 39 42 92 1 31 29303 Hrastnik S/B 9 12 0 0 5 45 40599 Zagorje S/B 6 10 0 0 48 110 0 22 18621 Murska S.-Rakičan R(NC)/B 6 6 0 0 15 0 23 36 58 0 28 32094 Nova Gorica S/B 7 7 0 0 24 0 43 2.9 34 50 34 56 50736 Koper** S/B - - 38 73 64923 Krvavec R(REG)/B 0.6 24 83 71962 Iskrba R(REG)/B 14 3 15 1 67 50810 Otlica R(REG)/B 69 90 85604 EIS TES Šoštanj S/l 8 7 12 1 I Topolšica S/B 4 5 0 0 Veliki Vrh R(REG)/I 20 35 28 0 Zavod nje R(REG)/I 8 12 1 0 4 0 5 0 56 41598 Velenje U/B 5 5 0 0 6 66 51790 Graška Gora R(REG)/I 6 7 0 0 Pesje S/B 4 6 0 0 28 24 Skale S/B 3 5 0 0 9 0 10 26 19 EIS TET Kovk R(REG)/I 12 13 3 o 12 o 14 0 44 40882 Dobovec R(REG)/I 6 6 3 1 Kum R(REG)/B 4 3 o o Ravenska Vas R(REG)/I 17 15 1 o Prapretno 34 33 OMS Ljubljana (Vnajnarje) R(REG)/I 4 7 0 0 5 0 5 26 20 10 MO Maribor U/B 47 132 MO Maribor - Pohorje R(REG)/B 0 61 EIS Celje U/T 1 2 0 0 - - - - 45 92 EIS TEB (sv. Mohor) R(REG)/B 12 15 0 0 4 0 5 6 EIS Krško S/l 23 24 44 4 EIS TEB (sv.Mohor) R(REG)/B 12 15 0 0 4 0 5 6 "Zaradi napake na merilniku je premalo veljavnih podatkov za delce PMio 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo leto « Ljubljana-Bež. —■—Maribor —a— Celje —x—Trbovlje —i—M.S..Rakičan - Nova Gorica Slika 2. Povprečne letne koncentracije NO2 na merilnih mestih mreže DMKZ Figure 2. Average yearly NO2 concentrations at DMKZ stations 100 -80 -60 40 20 0 0 - i- 1-1 1-1 rr JU _ . ■__■ n _ Krvavec Iskrba Otlica Ljubljana Bež.. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper □ 2003 8 11 18 0 2 7 1 0 6 102 □ 2004 7 1 4 0 0 0 0 0 0 27 □ 2005 7 0 11 0 0 0 0 0 1 33 □ 2006 24 1 69 10 0 3 1 5 0 0 34 38 □ 2003 □ 2004 □ 2005 □ 2006 Slika 3. Število prekoračitev opozorilne urne koncentracije ozona 120 pg/m3 na merilnih mestih mreže DMKZ v letu 2006 Figure 3. Number of exceedences of the 1-hour Ozone information threshold at DMKZ stations in 2006 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 140 >o 105 nj ° 70 35 Ljubljana Bež. Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica M.S.-Rakičan □ 2002 □ 2003 □ 2004 □ 2005 □ 2006 EIS-Celje 0 Slika 4. Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 na merilnih mestih mreže DMKZ v letu 2006 (dovoljeno število prekoračitev je 35) Figure 4. Number of exceedences of the 24-hour limit PM10 concentration at DMKZ stations in 2006 (the allowed number of exceedences is 35) SUMMARY As in the last few years, the air in 2006 in Slovenia was overly polluted with Ozone and PM10 particles at almost all measuring sites, while pollution with Total Nitrogen Oxides NOx was above the limit value at urban traffic sites. Regions with highest Ozone concentractions and with most exceedences of the 1-hour information threshold and target 8-hour value are Primorska and coastal part of Slovenia with maximum at higher altitudes above sea level (Otlica). The highest PM10 concentrations with most exceedences of the daily limit value were measured at the Maribor urban traffic site and in the cities of Zasavje, which are located in narrow valleys and are besides traffic influenced by local industries. SO2 concentrations exceeded the limit values only at Veliki vrh (Šoštanj Power Plant influential area), and, probably for the last time, at the Krško site. But from August 2006 when the VIPAP paper mill factory was closed, concentrations are among the lowest in Slovenia. There were no more exceedences at the sites influenced by Trbovlje Power Plant, as the desulphurisating device is in full operation since October 2005. Nitrogen Dioxide concentrations were below the limit values, while Total Nitrogen Oxide exceeded the limit annual concentration at urban traffic sites with most exceedences in Maribor. Concentrations of Carbon Monoxide and Benzene were below the allowed values. 100 KAKOVOST VODA WATER QUALITY MONITORING Kakovost vodotokov in podzemne vode Water quality monitoring of surface waters and groundwater Andreja Kolenc V decembru so prevladovale nizke hidrološke razmere, vodostaji rek Save in Savinje so bili zaradi pomanjkanja padavin nižji kot v enakem obdobju lani. Po krajših padavinskih obdobjih smo beležili dva maksimuma, prvega 10. decembra in drugega 19. decembra. Zaradi toplega vremena so bile temperature rek v decembru še vedno relativno visoke za ta letni čas in v povprečju višje kot v enakem obdobju lani. Temperatura rek se je pričela zniževati po prvem padavinskem obdobju v decembru, ko je bila tudi zunanja temperatura zraka nekoliko nižja. Na avtomatskih merilnih postajah za spremljanje kakovosti voda smo sicer v decembru spremljali Slika 1. Čiščenje črpalnega sistema na merilni postaji Sava Jesenice na Dolenjskem Figure 1. Cleaning of pumping system at measuring station at Sava Jesenice na Dolenjskem Na vseh merilnih postajah kontinuirano merimo vodostaj oziroma gladino podzemne vode, temperaturo vode, pH, električno prevodnost in vsebnost raztopljenega kisika. Vzorec površinske oziroma podzemne vode se preko črpalnega sistema s potopno črpalko (slika 1) črpa v pretočno posodo, kjer neprekinjeno potekajo meritve osnovnih fizikalnih parametrov. Merilne postaje, na katerih spremljamo kakovost podzemne vode, so dodatno opremljene z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata v vodi. Merilne postaje so v decembru delovale brez večjih okvar. Ob porastih vodostajev so merjeno fizikalno kemijski parametri sledili hidrološki situaciji. Iz grafov na sliki 3 je razvidno predvsem zniževanje električne prevodnosti rek zaradi redčenja vode. Kot posledica padavin je z dvema opaznejšima porastoma dinamiki gibanja vodostajev površinskih voda sledilo tudi gibanje gladin podzemne vode. Zaradi redčenja smo, ob dviganju nivoja podzemne vode, beležili predvsem upadanje električne prevodnosti, na merilnem mestu v Hrastju pa tudi upad vrednosti nitratov (slika 2). Gladina podzemne vode je bila decembra, na merilnih mestih Hrastje - 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljansko polje in Levec - Spodnja Savinjska dolina, v primerjavi s stanjem v decembru 2005 nižja. Tako smo letos v povprečju izmerili za približno za 75 cm nižje nivoje gladine podzemne vode v Levcu in za 45 cm v Hrastju. Glede vsebnosti nitratov v podzemni vodi smo v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu izmerili rahlo nižje povprečne vsebnosti v Hrastju in nekoliko višje vsebnosti v Levcu (za približno 3,5 mg NO3"/!). SUMMARY Due to small amount of precipitation in December groundwater reserves and surface water levels were lower than in the same time period last year. Results of continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation. As the consequence of precipitation and water level rising on 11th and 19th of December we measured lower electrical conductivity values (Figures 2-3). □ Vodostaj pH Raztopljeni kisik -Tvode Električna prevodnost □ Padavine Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v decembru 2006 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at stations for groundwater quality monitoring in December 2006 102 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SAVA HRASTNIK SAVA HRASTNIK \ - <"X>H -----—^ 15,0 14,0 13,0 12,0 8 10,0 l 9,0 H 8,0 1 7'0 H 6,0 f 5,0 £ 4.0 3,0 2,0 SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM J — SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVA JESENICE NA DOLENJSKEM SAVINJA MEDLOG ______ SAVINJA MEDLOG 250 440 420 ir 400 -cč 380 - 240 230 220 m 360 - ■ 210~E "§ 340 -| 320 -J 300 - J 280 -E 260 ----^ ^ ^^ • 200^ ■ 190]^ ■ 180 170 240 160 1.12. H 2.12. -3.12. 4.12. 5.12. 6.12. 7.12. 8.12. 9.12. 10.12. 11.12. 12.12. 13.12. 14.12. 15.12. 16.12. 17.12. 18.12. 19.12. 20.12. -21.12. 22.12. 23.12. -24.12. 25.12. -26.12. -27.12. 28.12. -29.12. 30.12. - SAVINJA MEDLOG ■■■i i ]......n..... □ Vodostaj pH Raztoplj eni kisik •Električna prevodnost □ Padavine 15, 13, 0 7,0 5,0 Slika 3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v decembru 2006 Figure 3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in December 2006 103 Kakovost slovenskih kopalnih voda Quality of Slovene bathing water Mateja Poje Upravljanje kopalnih voda na področju Evropske skupnosti ureja direktiva o kopalnih vodah, ki je bila v Uniji sprejeta že leta 1976 z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev. Tako med drugim predpisuje tudi ustrezno kakovost kopalne vode, države članice pa so dolžne Evropski komisiji vsako leto predložiti poročilo o izvajanju direktive, ki poleg podatkov o kakovosti kopalne vode vsebuje tudi ukrepe države za dosego predpisane kvalitete. Poročilo o izvajanju kopalne direktive v Sloveniji v letu 2006 je bilo pripravljeno v sodelovanju Agencije Republike Slovenije za okolje, Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije ter Ministrstva za okolje in prostor ter zadnje dni decembra posredovano pristojnim institucijam v Bruslju. Nacionalna zakonodaja je z ostrejšimi kriteriji za mikrobiološke parametre prevzela vse zahteve direktive leta 2003 in naravne kopalne vode deli na naravna kopališča in na območja kopalnih voda, kjer se tradicionalno kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano (slike 1-3). Na 20 območjih smo na Agenciji RS za okolje že tretje leto izvajali monitoring kakovosti kopalnih voda, na 17 naravnih kopališčih pa je, skladno s predpisi, kvaliteto kopalne vode spremljal upravljavec kopališča, podatke pa poročal Inštitutu za varovanje zdravja RS. 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vzorčenje kopalnih voda je potekalo na 14 dni v času kopalne sezone (celinske vode 15. junija do 31. avgusta, morje do 30. septembra); pregledal se je tudi en vzorec, odvzet pred začetkom kopalne sezone. Na območjih kopalnih voda je Agencija Republike Slovenije za okolje v letih 2005 in 2006 zagotovila vzorčenje in preskušanje na mikrobiološke parametre pogosteje od zahtev predpisov, z namenom, da se zagotovi več podatkov za načrtovanje ukrepov v primerih, ko kopalna voda ne ustreza higienskim zahtevam. 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Rezultati spremljanja kakovosti kopalne vode v letu 2006 kažejo, da so edini vzrok neustreznih naravnih kopalnih voda mikrobiološka onesnaženja celinskih voda. Ta so bila v letu 2005 izrazitejša, saj je bilo po poročilu Evropske komisije za leto 2005 kar 50 % slovenskih celinskih kopalnih voda neustreznih (v letu 2004 38,9 %), v letu 2006 pa bo, po naših predvidevanjih, takih le 16,6 %. V neustreznih kopalnih vodah v letu 2006 (Krka - kopalni območji Straža in Žužemberk, Kolpa -kopalno območje Učakovci-Vinica) so bile le enkrat presežene predpisane vrednosti nekaterih mikrobioloških parametrov, a stroga statistična obdelava podatkov dopušča le 5 % takih vzorcev. Neustreznost kopalnih voda je lahko posledica nestanovitnega vremena in površinskega splakovanja ob nevihtah in nalivih, izpustov in tudi kopalcev. Obolenja, ki bi se lahko pojavila ob kopanju v tako onesnaženi vodi so lahko vnetja na koži, vnetja oči ali ušes, nenamerno uživanje večjih količin te vode pa lahko povzroči težave v prebavilih. Možnosti izboljšanja kakovosti slovenskih celinskih kopalnih voda zagotovo obstajajo, s 94,7 % skladnostjo kopalnih vod na morju v letu 2005 pa je Slovenija segala v sam vrh. Podobne rezultate pričakujemo tudi v poročilu za leto 2006, saj rezultati ne kažejo nobenega neustreznega vzorca po zahtevah direktive. Popolne skladnosti z zahtevami direktive pa ne dosegajo niti stare države članice Evropske skupnosti, kjer se direktiva za kopalne vode izvaja že od leta 1976 in so že bili izvedeni številni ukrepi za izboljšanje kakovosti kopalne vode. V Sloveniji smo začeli zahteve direktive izvajati šele ob vstopu v Evropsko skupnost, pri čemer je v prvi fazi večina aktivnosti osredotočena na zbiranje zanesljivih večletnih nizov podatkov o kakovosti kopalne vode, ti podatki pa bodo služili pri načrtovanju ukrepov za doseganje zahtevane kakovosti kopalne vode. Slovenija zagotavljanju higienske ustreznosti kopalnih voda namenja posebno pozornost v Nacionalnem programu varstva okolja, skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda pa je predvidena tudi izgradnja čistilnih naprav za vsa poselitvena območja na prispevnih območjih kopalnih voda. SUMMARY Management of bathing water quality is regulated by the Bathing Water Directive 76/160/EEC (Council Directive 76/160/EEC of 8 December 1975 concerning the quality of bathing water) which requires each EU Member State to identify bathing waters and to take all necessary measures to bring these waters up to the quality standards prescribed. This directive was fully and accurately transposed into Slovenian legislation in 2003. According to the requirements under this directive, Slovenia has defined 37 bathing waters, 19 of them being coastal areas and 18 freshwater areas. The bathing season starts on 15 June and ends at the end of August in the freshwater areas and at the end of September in the coastal areas; during that time bathing water quality is checked fortnightly or at some places even every week. The results of the checks on bathing water quality are yearly reported to the Commission, who publishes an annual report on quality assessments. Its main purpose of the report is to inform citizens of the European Union and visitors about the quality of the water they bathe in. According to that report for the 2005 bathing season, the average quality of bathing water in Slovene coastal areas is high, but in the freshwater areas room for improvement exists. That improvement shows the monitoring results for the bathing season 2006. According to our prediction, only 16,6 % freshwater areas will not meet European standards. 106 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - december 2006 Earthquakes in Slovenia - December 2006 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so decembra 2006 zapisali 162 lokalnih potresov, od katerih smo za 140 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 25 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1 in enega z manjšo magnitudo, ki so ga čutili prebivalci. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro (srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v decembru 2006 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 4T 00' 46" 30' 46" 00' 45" 30' r s < f AVSTRIJA ^ O • r1 ---'—-J • -\-^--^J \ f «U O • * • /o 0 V / - ■— ^..........- < f H \ L>\\ si ■'-/ T O o 0 ° t "v—-C--^ e L xJ/* h t fg> Vr^ L o km _ 0 ^ 50 • 14" ~0! 15" 00' 15' 30' 16'30' Magnituda M L V :??QO Globina m 0 5 10 15 20 40 km Slika 1. Potresi v Sloveniji - december 2006 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in December 2006 Decembra so prebivalci Slovenije čutili štiri potrese. Prvi se je zgodil 8. decembra ob 17. uri 34 minut UTC (oziroma ob 18. uri 34 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v bližini Moravč. Magnituda tega dogodka je bila 2,5. Potres so čutili prebivalci Moravč, Šmartnega pri Litiji, Dola pri Ljubljani, 107 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Kresnic, Litije, Trbovelj, Novega mesta, Kamnika, Save, Vač, Trojan, Lukovice in okoliških krajev. Ob potresnem sunku je bilo slišati grmenje podobno nevihti, vendar bolj gromko. Drugi potres se je zgodil 11. decembra ob 0. uri 52 minut UTC (oziroma ob 1. uri 52 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v bližini Bovca. Tretji potres se je zgodil 12. decembra ob 19. uri 26 minut UTC (oziroma ob 20. uri 26 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v Krnskem pogorju. Potresa so čutili prebivalci Magozda in okoliških krajev. Četrti decembrski potres, ki so ga prebivalci čutili, je bil 23. decembra ob 8. uri 39 minut UTC (oziroma ob 9. uri 39 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) v bližini Laškega. Kljub zelo majhni magnitudi (0,4) so ga čutili posamezni prebivalci Laškega. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - december 2006 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - December 2006 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem, širina Zem, dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2006 12 1 7 58 45,69 14,30 10 1,5 Palčje 2006 12 1 18 42 46,51 14,27 10 1,5 Unterloibl, Avstrija 2006 12 3 21 6 45,33 14,92 0 1,4 Mrkopalj, Hrvaška 2006 12 6 18 54 46,04 15,08 6 1,0 Gradišče 2006 12 8 3 56 46,15 14,97 8 1,1 Zagorje ob Savi 2006 12 8 12 13 45,49 15,35 6 1,2 Gorenjci 2006 12 8 17 34 46,11 14,78 13* III-IV 2,5 Moravče 2006 12 8 22 53 45,50 15,32 6 1,0 Gorenjci 2006 12 9 12 37 45,54 15,31 10 1,0 Griblje 2006 12 10 20 1 45,94 15,10 9 1,0 Mirna 2006 12 11 0 52 46,33 13,60 7 čutili 2,1 Bovec 2006 12 11 0 55 46,36 13,60 6 1,0 Bovec 2006 12 11 5 4 46,33 13,61 8 1,4 Bovec 2006 12 11 20 12 46,29 13,97 3 1,1 Bitnje 2006 12 12 19 26 46,28 13,65 7 čutili 1,5 Krn 2006 12 15 16 17 46,12 14,64 9 1,1 Dol pri Ljubljani 2006 12 19 12 36 46,36 14,62 5 1,0 Logarska dolina 2006 12 22 7 33 46,06 14,35 16 1,0 Dvor pri Polhovem Gradcu 2006 12 22 8 4 45,86 15,82 7 1,9 Zaprešic, Hrvaška 2006 12 23 8 39 46,16 15,21 7 čutili 0,4 Laško 2006 12 24 10 39 46,27 15,56 20 1,9 Šmarje pri Jelšah 2006 12 26 19 47 45,41 14,42 15 1,5 Studena, Hrvaška 2006 12 27 14 20 45,74 15,30 5 1,0 Gorjanci 2006 12 29 0 56 45,73 15,26 2 1,3 Gorjanci 2006 12 30 6 45 46,50 14,57 10 1,1 Eisenkappel, Avstrija 2006 12 30 15 38 46,31 13,62 11 1,0 Polovnik 108 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - december 2006 World earthquakes - December 2006 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - december 2006 Table 2. The world strongest earthquakes - December 2006 datum čas(UTC) ura min sek koorc širina linati dolžina me Mb ignitu Ms da Mw globina (km) območje opis 1.12. 14:01:47,3 8,19 S 118,81 E 5,9 5,8 6,3 48 Sumbawa, Indonezija Ena oseba je umrla zaradi srčnega napada. V Bimije bilo 14 oseb ranjenih. 17.12. 21:39:16,3 0,64 N 100,04 E 5,8 30 Severna Sumatra, Indonezija Na območju Muarasiponga je življenje izgubilo 7 oseb, 100 je bilo ranjenih. Poškodovanih ali uničenih je bilo vsaj 680 zgradb. Sprožilo seje nekaj zemeljskih plazov. 26.12. 12:26:21,4 21,82 N 120,54 E 6,4 7,2 7,1 10 Tajvan V P'ing-tungu je vsaj ena oseba izgubila življenje, trije pa so bili ranjeni. 26.12. 12:34:13,9 22,02 N 120,54 E 6,4 7,1 7,0 10 Tajvan 30.12. 08:30:50,2 13,35 N 51,41 E 6,5 15 Adenski zaliv V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v decembru 2006. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 109 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -30* -60* -120* -60* o OO 6 7 8 Magnituda Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - december 2006 Figure 2. The world strongest earthquakes - December 2006 $ ^ L Tu C\X i V Ytt AV, Severnoameriška plošča V 30* n % t -30* -60* □ 0 33 70 200 700 Globina [km] 110 Potresi v letu 2006 Earthquakes in year 2006 Renato Vidrih, Tamara Jesenko Potresna dejavnost Slovenije je bila v letu 2006 bistveno manjša kot zadnja leta, saj so bili potresi šibkejši in manj jih je bilo. Najmočnejši je bil 15. januarja na območju Nazarij (ML=3,0), dosegel pa je tudi največje učinke - V. stopnjo po Evropski potresni lestvici (EMS). Tudi potresna aktivnost po svetu je bila manjša, predvsem pa je bilo manj žrtev. Največ življenj, po preliminarnih podatkih 6234, je zahteval potres 26. maja na otoku Javi v Indoneziji, skupno pa so potresi zahtevali okoli 7000 življenj. Koncem leta 2006 se je svetovna javnost spomnila druge obletnice katastrofalnega potresa 26. decembra 2004, katerega žarišče je bilo ob zahodni obali severne Sumatre v Indoneziji in je zahteval okoli 300 000 življenj. Potres je povzročil nastanek enega največjih cunamijev v znani potresni zgodovini. V povprečju je v 20. stol. vsako leto ob potresih na različnih koncih sveta izgubilo življenje okoli 16 000 ljudi (skupno 1,6 milijona žrtev). Tovrstni potresi, z nekaj sto tisoč žrtvami, pa seveda statistiko bistveno spremenijo. Na srečo so bili potresi v Sloveniji v prejšnjem letu večinoma šibki. V kratkem pregledu je s pomočjo preliminarnih podatkov predstavljena potresna dejavnost v Sloveniji in po svetu. Za natančen končen izračun potresnih parametrov pa je potrebno pridobiti še veliko podatkov iz svetovne mreže potresnih opazovalnic. Glavni razlog za nastajanje potresov v Sloveniji sta zapleteni geološka in tektonska zgradba. Afriška plošča pritiska na Evrazijsko, kar je v geološki zgodovini povzročilo dvig Alp. Slovenski prostor leži na obrobju manjše Jadranske plošče, ki se nahaja med Afriško in Evrazijsko. Razen skrajnega severovzhodnega dela, je celotno ozemlje Slovenije na potresno nevarnem območju. Geološke enote, ki gradijo ozemlje, se premikajo v različnih smereh in s tem ustvarjajo napetosti, ki se lahko sproščajo v obliki potresov. Del severne Slovenije gradijo vzhodne Alpe, večji del severnega, severozahodnega, zahodnega, južnega, jugozahodnega in osrednjega dela Dinaridi, na severovzhodnem delu Slovenije pa je Panonski bazen. Geotektonsko uvrščamo alpski prostor v Dinaride, ki so razdeljeni v Južne Alpe ter Zunanje in Notranje Dinaride. Zunanji Dinaridi prehajajo v Notranje, ki se v Slovenijo nadaljujejo iz 47* 00' Slika 1. Porazdelitev potresov, ki so jih čutili prebivalci različnih predelov Slovenije. Velikost krogcev kaže magnitu-do, barva pa opredeljuje žariščno globino Figure 1. Earthquakes in Slovenia. Size of the circles shows the magnitude, colour shows the epicenter depth Magnituda MLV 14 111 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo jugovzhoda in zavzemajo ozek pas osrednje Slovenije. Na Zunanje Dinaride so narinjene južne Alpe, ki obsegajo Julijce, južne Karavanke in Savinjske Alpe ter so tektonsko najbolj porušen del jadranske plošče. Narivne alpske strukture so narinjene v smeri severovzhod - jugozahod, prelomi dinarskih struktur pa v smeri severozahod - jugovzhod. Ozemlje gradijo trije večji narivi, na zahodu nariv Julijskih Alp, severni del pripada narivu Karavank, osrednji in zahodni del obravnavanega ozemlja pa pripada narivu Kamniško - Savinjskih Alp. Premiki med posameznimi geološkimi enotami povzročajo nastanek napetosti, ki se najpogosteje sprošča v obliki potresne dejavnosti. Seizmografi na potresnih opazovalnicah državne mreže so zabeležili več tisoč potresnih sunkov, ki so nastali na ozemlju Slovenije. Leta 2006 je bila izgrajena državna mreža potresnih opazovalnic, ki bo omogočala registracijo mnogo večjega števila šibkejših potresnih sunkov in s tem boljše poznavanje seizmičnosti slovenskega ozemlja. V kratkem pregledu so podani osnovni preliminarni podatki o 31-ih potresih, ki so jih čutili prebivalci različnih predelov Slovenije in katerih žarišča so nastala pri nas oz. v neposredni bližini meje in so jih pri nas čutili (Samobor in Gorica Svetojanska na Hrvaškem). Najmočnejši potres je nastal 15. januarja. Imel je magnitudo 3,0 in največjo intenziteto V stopnje EMS. Najbolj so ga občutili na širšem območju Nazarij, gmotne škode pa ni povzročil. Potres z najglobljim žariščem je bil 30. avgusta na Škofjeloškem. Po preliminarnih podatkih je žarišče nastalo v globini 22 km. Seznam potresov, ki so jih čutili prebivalci različnih območij Slovenije; v preglednici 1 so podani datum in čas nastanka (UTC - univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji in se od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro; da bi dobili poletni čas, mu je treba prišteti dve uri), koordinati epicentra, globina, lokalna magnituda in preliminarno ocenjena intenziteta v stopnjah EMS lestvice (12-stopenjska evropska makroseizmična lestvica). Preglednico zaključuje geografsko območje nastanka. Vsi podatki v preglednici so preliminarni, zbrani do 31. decembra 2006. Slika 2. Porazdelitev močnejših potresov na Zemlji, njihove globine in magnitude. Velikost krožcev kaže magnitudo, barva pa opredeljuje žariščno globino. Narisani so potresi, katerih magnituda je dosegla ali presegla vrednost 5,5 Figure 2. The world strongest earthquakes with magnitude 5,5 and more. Size of the circles shows the magnitude, colour shows the epicenter depth Vsako leto zatrese Zemljo več stotisoč potresov, ki presegajo magnitudo 2,0 in katerih žarišča so razporejena predvsem na stikih večjih geotektonskih plošč. Potresi so posledica dogajanj v Zemljini skorji, ki je sestavljena iz nekaj večjih in več manjših tektonskih plošč. Najpomembnejše plošče so Pacifiška (Tihooceanska), Severno- in Južnoameriška, Evrazijska, Afriška, Avstralska in Antarktična. Za svetovno potresno dejavnost so pomembne tudi številne manjše plošče. Tektonske plošče so v stalnem, sicer počasnem gibanju. Med seboj se lahko primikajo (primične ali konvergentne meje), razmikajo (razmične ali divergentne meje) ali drsijo druga ob drugi (strižne meje plošč). Med njimi 112 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo lahko prihaja do trkov (kolizija). Potresno najdejavnejši območji sta obtihooceanski in sredozemsko-himalajski pas, ki vključuje tudi naše kraje. Večina potresov je šibkih, ne povzročajo gmotne škode in ne zahtevajo človeških življenj, med njimi pa je vsako leto nekaj deset takih, ki povzročijo veliko razdejanje in zahtevajo smrtne žrtve. V preglednici 2 je predstavljenih 64 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 5,5 oziroma povzročili večjo gmotno škodo ter zahtevali človeška življenja. Potres z največ žrtvami je bil 26. maja na otoku Javi v Indoneziji in je po prvih podatkih zahteval 6234 žrtev. Potres z največjo sproščeno energijo (Mw=8,3) je bil 15. novembra na Kurilskem otočju. Najgloblji potres je bil 2. februarja na območju otočja Fidži, žarišče je imel v globini 598 km. Potresi v letu 2006 so po prvih podatkih, predvsem zaradi indonezijskega potresa, zahtevali okoli 7000 življenj. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - leto 2006 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - year 2006 Žariš Datum čni čas UTC Zem. šir. Zem. dolž. Globina Magnituda Intenziteta h m °S °V km Ml EMS-98 2. 1. 17 53 45,90 15,33 6 2,3 IV Skocjan 15. 1. 2 34 46,29 14,95 12 2,3 IV Nazarje 15. 1. 2 41 46,29 14,96 16 3,0 V Nazarje 23. 1. 21 29 45,77 15,71 12 3,0 IV Samobor, Hrvaška 3. 2. 8 17 45,66 15,38 5 1,7 IV Metlika 27. 2. 13 19 46,42 15,22 7 1,2 III Mislinja 11. 3. 2 12 46,23 15,33 7 2,1 IV Prožinska vas - Celje 20. 3. 23 12 45,83 15,18 17 2,5 III-IV Novo mesto 1. 4. 19 8 46,03 13,64 15 1,7 II Grgarske Ravne 10. 4. 8 35 46,21 15,44 20 2,7 III Grobelno 21. 4. 0 55 46,31 13,59 8 2,0 IV Bovec 23. 4. 16 21 46,08 13,58 19 2,8 IV Kanal 28. 4. 10 47 46,18 14,93 19 2,9 IV Sentgotard 30. 5. 8 11 46,28 14,96 6 1,6 III Kokanje - Mozirje 30. 5. 8 12 46,28 14,99 0 1,5 čutili Nazarje 22. 6. 12 49 46,11 14,98 6 0,9 III Zagorje ob Savi 5. 7. 1 21 46,10 15,03 4 1,2 III Zagorje ob Savi 19. 7. 2 34 45,70 15,60 11 3,3 IV Gorica Svetojanska, Hrvaška 11. 8. 18 2 45,84 15,45 6 1,9 IV Kostanjevica na Krki 30. 8. 22 38 46,13 14,35 22 2,4 III Skofja Loka 11. 9. 5 19 45,97 14,47 5 0,9 III Preserje 12. 9. 12 52 46,25 14,62 14 2,3 IV Stahovica 12. 9. 18 55 45,96 14,48 4 0,9 čutili Ig 12. 9. 22 0 46,46 13,81 13 2,2 III-IV Kranjska Gora 13. 10. 3 19 45,86 15,52 6 1,3 III Cerklje ob Krki 8. 11. 0 18 46,3 13,61 8 1,5 III-IV Lepena 24. 11. 0 55 46,36 14,05 10 2,6 IV Bled 8. 12. 17 34 46,10 14,78 13 2,5 III-IV Moravče 11. 12. 0 52 46,33 13,59 7 1,9 čutili Polovnik 12. 12. 19 27 46,29 13,65 7 1,5 čutili Krn 23. 12. 8 39 46,16 15,21 7 0,4 čutili Laško V preglednici 2 so podatki o najmočnejših svetovnih potresih v letu 2006. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli magnitudo 5,5, in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja. Vrednosti za Mb in Ms so srednje vrednosti določene iz podatkov, ki so jih posredovale potresne opazovalnice, ki so potres zapisale. Magnitude Mb, Ms in Mw se med seboj razlikujejo po območju veljavnosti, ki ga omejujejo oddaljenost in globina žarišča ter nihajni čas pri največji amplitudi. Magnituda Mb (angl. body wave magnitude) je določena iz največjega odklona na zapisu navpične komponente telesnega valovanja v prvih 20 sekundah po prihodu vzdolžnega telesnega valovanja. Magnituda Ms (angl. surface wave magnitude) je določena iz navpične komponente dolgoperiodnega površinskega valovanja. To se razvije pri potresih, katerih žarišče ni bilo globje od približno 50 km. Mw je navorna magnituda, ki velja tudi za najmočnejše potrese in je določena s potresnim navorom. 113 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Poleg magnitude sta v preglednici podana datum in čas nastanka potresa v UTC (svetovni čas). Sledita koordinati epicentra, globina žarišča, magnitude, število žrtev in širše območje nastanka potresa. Slika 3. Porušena zgradba šole v Bantulu, južnem delu centralnega dela Jave Figure 3. Collepsed school in Bantul, south part of the central Java Slika 4. Ženska sredi ruševin v potresu razrušene hiše v Bantulu, južnem delu osrednjega dela Jave Figure 4. Woman in the middle of house ruins, Bantul Slika 5. Podrt steber v templju Prambanan, ki sodi med največje in najlepše hindujske templje v Indoneziji Figure 5. Collapsed tower of Prambanan temple, one of the biggest and most beautiful hindu temples Slika 6. Obsežne poškodbe zgradb v Yogyakarti, Java Figure 6. Extensive building damage in Yogyakarta, Java Kljub temu, da je bilo leto 2006 tako doma kot po svetu med potresno mirnejšimi leti, na potresno nevarnost ne smemo pozabiti. Na to nas je spomnil potres 1. januarja letos ob 15. uri in 59 minut, z magnitudo Ml=3,9, na območju Karavank na slovensko-avstrijski meji. Po preliminarnih podatkih so ga pri nas čutili prebivalci celotne Gorenjske, severne Primorske, na jug pa je njegov vpliv segal do Idrijskega in Cerkljanskega; na srečo škode ni povzročil. Številni katastrofalni potresi po svetu nas vedno znova opozarjajo na ukrepe, ki bi jih morali izvajati. Najpomembnejši ukrepi, ki prispevajo k zmanjševanju velikega števila smrtnih žrtev, so zmanjševanje števila potresno nevarnih objektov, zagotovitev učinkovitih metod reševanja in zmanjševanje sekundarnih posledic potresov. 114 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - leto 2006 Table 2. The world strongest earthquakes - year 2006 Datum Cas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Število žrtev Območje h:m širina dolžina Mb Ms Mw km 2.1. 6:10 60,81 J 21,47 Z 7,3 7,4 10 vzhodno od otočja South Sandwich 2.1. 22:13 19,92 J 178,18 Z 6,5 7,2 583 otočje Fidži 4.1. 8:32 28,16 S 112,12 Z 6,1 6,8 6,6 14 Kalifornijski zaliv 8.1. 11:34 36,30 S 23,22 V 6,5 6,7 66 južna Grčija 27.1. 16:58 5,48 J 128,13 V 7,0 7,6 397 Bandsko morje 2.2. 12:48 17,47 J 178,39 Z 5,9 6,7 598 otočje Fidži*** 14.2. 0:55 27,38 S 88,39 V 5,4 4,8 5,3 30 2 Sikkim, Indija 20.2. 17:20 41,71 S 25,54 V 4,6 10 meja Grčija - Bolgarija 22.2. 22:29 21,32 J 33,58 V 6,5 7,5 7,0 11 4 Mozambik 28.2. 7:31 28,12 S 56,86 V 5,8 6,2 6,0 18 južni Iran 7.3. 18:20 23,77 S 70,89 V 5,2 5,1 5,5 10 Gujarat, Indija 10.3. 7:50 33,12 S 73,88 V 4,9 10 1 Pakistan 14.3. 6:57 3,59 J 127,21 V 6,4 6,7 6,7 30 3 Seram, Indonezija 20.3. 19:44 36,62 S 5,32 V 5,0 4,9 10 4 severna Alžirija 25.3. 7:28 27,57 S 55,68 V 5,7 5,5 5,9 18 1 južni Iran 31.3. 1:17 33,58 S 48,79 V 5,7 6,0 6,1 7 70 zahodni Iran 31.3. 13:21 29,61 J 176,82 Z 5,9 6,7 6,5 17 otočje Kermadec 1.4. 10:02 22,87 S 121,28 V 6,0 6,1 6,1 9 Tajvan 4.4. 9:12 34,60 S 73,14 V 4,8 10 Pakistan 7.4. 8:30 16,53 J 176,99 V 5,9 6,4 6,5 14 otočje Fidži 20.4. 23:25 60,94 S 167,08 V 6,8 7,6 7,6 22 Koryakia, Rusija 25.4. 11:26 41,16 J 146,86 V 2,2 4 1 Tasmanija 29.4. 16:58 60,51 S 167,49 V 6,4 6,6 6,6 11 Koryakia, Rusija 30.4. 19:17 27,08 J 71,24 Z 6,0 6,6 6,7 12 blizu obale severnega Cila 30.4. 21:40 26,84 J 71,15 Z 5,9 6,7 6,5 12 blizu obale severnega Cila 3.5. 15:26 20,18 J 174,1 Z 7,2 7,8 7,9 55 otočje Tonga 7.5. 6:20 30,79 S 56,70 V 4,8 4,1 14 osrednji Iran 16.5. 10:39 31,8 J 179,3 Z 6,7 7,4 151 otočje Kermadec 16.5. 15:28 0.1 S 97,0 V 6,6 6,8 6,8 12 Nias, Indonezija 22.5. 11:12 60,8 S 165,7 V 6,0 6,7 6,6 17 vzhodna Sibirija, Rusija 26.5. 22:53 7,9 J 110,5 V 6,0 6,2 6,3 13 6234 Java, Indonezija** 28.5. 3:12 5,7 J 151,1 V 5,9 6,6 6,5 34 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 3.6. 7:15 26,76 S 55,84 V 5,4 12 2 južni Iran 11.6. 20:01 33,29 S 131,18 V 5,9 6,3 154 Kjušu, Japonska 8.7. 20:40 51,21 S 179,31 Z 6,2 6,4 6,6 22 otočje Andreanof, Aleuti 13.6. 14:15 40,27 S 19,96 V 4,5 10 Albanija 20.6. 16:52 33,07 S 104,95 V 5,1 4,5 10 Gansu, Kitajska 28.6. 21:02 26,82 S 55,90 V 5,8 5,8 10 južni Iran 8.7. 20:40 51,21 S 179,31 Z 6,2 6,4 6,6 22 otočje Andreanof, Aleuti 17.7. 8:19 9,22 J 107,32 V 6,1 7,2 7,7 34 665 južno od Jave, Indonezija 22.7. 1:10 27,99 S 104,14 V 5,0 4,6 56 2 Sečuan-Junan-Guizhou, Kitajska 29.7. 0:11 37,26 S 68,82 V 4,8 5,2 5,6 34 Tadžikistan 7.8. 22:18 15,83 J 167.78 V 6,0 6,8 174 otočje Vanuatu 20.8. 3:41 61,01 J 34.39 Z 6,3 6,8 7,0 10 Škotsko morje 24.8. 21:50 51,14 S 157,53 V 5,9 6,3 6,5 43 blizu vzhodne obale Kamčatke, Rusija 25.8. 0:44 24,41 J 67,03 Z 5,9 6,6 184 Salta, Argentina 25.8. 5:51 28,01 S 104,15 V 5,2 4,6 22 1 vzhodni Sečuan, Kitajska 1.9. 10:18 6,75 J 155,51 V 6,3 6,7 6,8 38 Bougainville, Papua Nova Gvineja 28.9. 6:22 16,56 J 172,06 Z 6,5 6,6 6,9 28 otočje Samoa 29.9. 13:08 10,88 S 61,76 Z 5,9 5,4 6,1 53 Trinidad 29.9. 18:23 10,81 S 61,76 Z 5,3 4,8 5,5 52 1 Trinidad 30.9. 17:50 46,36 S 153,15 V 6,1 6,5 6,6 11 Kurilsko otočje 1.10. 9:06 46,47 S 153,24 V 6,1 6,4 6,6 19 Kurilsko otočje 9.10. 5:12 30,94 S 66,54 V 4,4 10 Pakistan 15.10. 17:07 19,82 S 156,03 Z 6,2 6,6 6,7 39 Havaji 17.10. 1:25 5,85 J 151,01 V 6,4 6,9 6,7 32 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 20.10. 10:48 13,44 J 76,58 Z 6,0 6,6 6,7 32 blizu obale osrednjega Peruja 7.11. 17:38 6,46 J 151,17 V 6,3 6,3 6,5 10 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 13.11. 1:26 26,06 J 63,24 Z 6,2 6,8 553 Santiago del Estero, Argentina 15.11. 11:14 46,57 S 153,29 V 6,6 7,8 8,3 39 Kurilsko otočje* 15.11. 11:34 46,64 S 155,31 V 6,5 10 Kurilsko otočje 1.12. 14:01 8,19 J 118,81 V 6,0 6,3 48 1 Sumbawa, Indonezija 26.12. 12:26 21,82 S 120,54 V 7,1 10 1 Tajvan 26.12. 12:34 22,02 S 120,54 V 7,0 10 Tajvan *najmočnejši potres v letu 2006; **potres v letu 2006 z največjim številom mrtvih; ***najgloblji potres v letu 2006 115 Agencija Republike Slovenije za okolje ORŽAVNA METEOROLOŠKA SLUŽBA " V ISBN 961-6024-27-2 Državna meteorološka služba Za vse ljubitelje vremena in s podnebjem povezanih tematik smo na Agenciji RS za okolje pripravili zbirko tematskih listov s predstavitvijo našega področja dela. Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših dejavnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Državna meteorološka služba skrbi za mednarodno vpetost slovenske meteorologije, njena področja dela pa obsegajo tako meritve, zbiranje podatkov in njihovo hranjenje, pripravo napovedi vremena ter spremljanje podnebnih razmer. Veliko pozornosti je namenjene tudi povsem uporabniško naravnanim storitvam. Vremenske in podnebne podatke pripravljamo za neposredno uporabo na različnih družbenih in gospodarskih področjih. V publikaciji »Državna meteorološka služba« je dejavnost predstavljena s tematskimi listi, ki so strukturirani tako, da vsak zase opisuje vsebinsko sklenjen del tematike, lahko pa jih med seboj povezujemo v zaokrožene enote. Zbirko tematskih listov smo pripravili tako na zgoščenki kot tudi v obliki tiskane publikacije. Climate of Slovenia 1971-2000 Za ljudi, ki jih zanima podnebje v Sloveniji, smo pripravili zbirko tematskih listov o podnebnih in fenoloških spremenljivkah, zbirko tabel s podnebnimi značilnostmi 33 krajev v Sloveniji ter 31 kart podnebnih in fenoloških spremenljivk. Zbirka Climate of Slovenia je v angleščini in je izdana na zgoščenki. Tematski listi in podatki so v obliki datotek formata PDF. Uporabnikom so dostopni preko prijaznega grafičnega vmesnika. Živeti s podnebnimi spremembami Živeti s podnebnimi spremembami Podnebne spremembe povzročajo sodobni družbi precejšnje težave. Do sedaj je bila glavnina naporov usmerjena v nadzor in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Vendar so podnebne spremembe proces, ki že poteka in ga ne moremo preprečiti. Lahko ga le blažimo z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in omilimo posledice s prilagajanjem na spreminjajoče se razmere. Spoznanje, da se je in se bo tudi v prihodnje treba podnebnim spremembam prilagajati, se je uveljavilo šele v zadnjih letih. Za učinkovito prilagajanje je potrebno temeljito spoznav-vanje tako prostorskih kot tudi časovnih značilnosti podnebja ter njegovih vplivov na različna področja človekove dejavnosti (kmetijstvo, zdravstvo, turizem, energetika, promet itd.). V Sloveniji še nimamo sistematičnih znanstvenih študij s področja prilagajanja na bodoče podnebne razmere, zato bo to šele potrebno razviti. Agencija RS za okolje je lani pričela s projektom Prilagajanje na podnebne spremembe, da bi pripravila strokovne osnove za smotrno uporabo dragocenega naravnega vira, kar podnebje je, tudi v prihodnje. V okviru tega projekta smo v knjižici Živeti s podnebnimi spremembami predstavili prostorske in časovne značilnosti podnebja v Sloveniji. Izpostavili smo vremenske in podnebne dogodke, zaradi katerih smo ranljivi, nanje pa bomo morali biti posebej pozorni tudi v prihodnje. Za področja, ki so od podnebja najbolj odvisna, smo ocenili, kako bi jih spremembe lahko prizadele. Zgoščenki in knjižici lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje: Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b 1000 Ljubljana