73. številka. Trst v petek 30. marca 1900 > i Tečaj XXV Edinost" zhajm enkrat na dan. razuti netielj in praznikov, ob uri zvečer. Sarelnina znaSa : Za celo leto........kron zi* pol leta ......... H - za <*etrt leta........ <» - i.i en nifxec........ - kroni Naročnino je piaćevnli iimi»rej. Na na-ročbe brez priložene nurcnhun*« hp uitrava ne orira. _ Po tohakaniah v Trstu «e prmlajejo posamezne številke j>o f> stotin k lo nvt\); izven Trs>ta pa po -S «totink <4 nvr.) Tele i« n Atv. *?«. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V etiBMll J« mol Oglasi s>e računajo po vrstah v i>efcitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oei»f«i it«!, se računajo |>o pogoojm =>javne« uprave«: uradništvo, birokracijo, višo in nižo, i treba poznati, ako si k oče m o tolmačiti »avstrijsko politiko«! Te treba poznati, videti treba, v kaki »šoli« so v z rasi i; sicer nam je <:uh, v katerem upravljajo javne koristi državljanov, duh, ki daje vsebino »avstrijski ]>oIitikic, neumljiv. Vsa ta avstrijska politika je naravnost nedoumna priprostemu, a zdravemu človeškemu razumu — razumu, ki hoče iz jasnih in jednostavnih računov delati tudi jasne, logične in naravne sklepe. Čudna je ta avstrijska politika, ker so oni, ki jej se svojim poslovanjem dajejo vsebino in smer — slavna birokracija, od državnika gori pa do zadnjega konceptnega praktikanta doli — tudi tako — čudni. Kaj je politika, kaka je vsebina |x»jma rjKilitika«, kaj si mislimo, kadar govorimo o »|H>litiki« ? Ako govorimo o politiki kake države, mislimo na življe, ki sestavljajo to države in na j>ogoje, jmm! katerimi se ista more vspešno razvijati ; mislimo na faktične odno-^aje v državi in na j>ota in na pripomočke, tla ti odnočaji zadobe take oblike in stopijo v tako razmerje in v tako skladje med seboj, da se Ijo država mogla vspešno razvijati v sedanjosti, in da jej iz razvoja stvari v sedanjosti vzraste jamstvo in varnost za obstanek v bodočnosti. Politika države, ako hočemo, da je res dobra«, mora torej slediti zdravemu egoizmu ali sebičnosti. Ona ne sme biti nikdar doktrinama. to je, ona se ne sme trmasto držati kakega »nauka«, ampak oni, ki vodijo politiko, morajo računati, tehtati in urejati svoja l»ota tako, da bo primerno temu, kar je! nikdar ne smejo u prezati ]K>litike, ali kon- kretneje povedano : uprave države v jarm svojih želja, nikdar ne smejo svoje moči porabljati, oziroma zlorabljati v namen, da bi to, kar je, in iz česar je sestavljena dj&iva, prelevili v to, kar bi si želeli oni. Taka politika, ki noče računati s tem, kar je, ki noče tega, kar je, modro oblikovati, sestavljati in previdno postavljati v službo skupnosti, države, ampak hoče dušiti to, kar je, in je preleviti v nekaj, česar ni, in tudi ne bo: taka politika ni »dobra«, ker ni politika zdrave in potrebne državne sebičnosti, ampak je nasilje na naravi. To je politika, ki se j maščuje. In tako polit'ko nasilja na naravi so od i nekdaj tirali oni, ki so upravljali to državo i — naša ljuba, prisrčna birokracija. Ta ljuba in draga — oh, kako draga za državo! — ta draga birokracija avstrijska ima svojo doktrino. svojo »šolo«, jako staro »šolo«. Ta »šola« ima svoje nauke, ' svoje maksime: teh se drži krčevito. Ta »šola« se ni nikdar brigala za faktične odnošaje, za elemente, ki sestavljajo državo. Ona ima svoj nauk, ki se glasi: uprava Avstrije mora biti nemška. In da bi ta nemški značaj avstrijske uprave ne prišel v nevarnost, so vsa prizadevanja avstrijske birokracije, od najvišega klina v hierarhiji pa do najnižjega, od nekdaj pa do danes osredotočena v prizadevanju, kako bi ovirala politična in kulturna stremljenja nenemških narodov! Ta avstrijska birokracija, in ker le-ta daje avstrijski državni politiki vsebino in smer, lahko rečemo: ta avstrijska politika ni nikdar hotela poštevati dejstva, da Avstrija ne le da ni jednotna nemška država, ampak da je v tej državi marveč nemški živelj v odločni manjšini ! Nasprotno: avstrijska politika je ubirala vedno taka pota, kakor da je to res nemška država, ali kakor da so oni, ki niso Nemci, že davno abdicirali, ali da nimajo pravice do pojavljanja svoje narodne individuvalnosti!! S kratka: avstrijska politika je menila vedno, da sme prezirati faktične odnošaje in da sme pehati v stran življe, ki sestavljajo državo, oziroma jih ovirati v njih kulturnem in gospodarskem razvoju. To je politika nasilja na naravi, torej ni politika! To je negacija resnične politike, one ]>olitike, ki je znanost o poštevanju obstoječih pogojev in modrem izkoriščanju istih za svrhe in naloge države. Kjer pa se od države zapostavljam in potiskani življi — kakor je to ravno pri nas v Avstriji — zavedajo svoje individiivalnosti^in so odločeni ohraniti in braniti to svojo indi-viduvalnost do skrajnosti, in v ta namen tudi boriti se proti politiki države, potem pa taka politika, ki ne išče svoje podlage v obstoječih odnošajih, ampak v »šoli« in tradicijah onih, ki jo vodijo, pa ne pomenja le krivice za zapostavljene, ampak akutno nevarnost za državo in dosledno torej zločin na nje sedanjosti in bodočnosti. In da je to, kar smo rekli sedaj, britka in gola resnica, priča grozničava kriza, ki pretresa državo že nekaj let. Kje je vir tej krizi, tem viharjem in tem bojem ? Ali ne v narodnem vprašanju? A jedro in vsebina narodnega vprašanja v Avstriji ni nič druzega, nego boj nenemških narodnosti za svoje pravo, za svobodo v razvijanju, za svoj obstanek. Ker pa so te narodnosti ob enem velika večina države, je torej jasno, da je ta k a po 1 i t i k a d rž a v e boj z večino življe v, ki jo sestavljajo!! Nočemo biti sentimentalni, nočemo moralizovati, nočemo govoriti, da je t»ka politika krivična, nezakonita, nečlovekoljubna, ali menimo, da oni, ki vodijo to politiko in jej dajejo vsebino in smćr, bi morali vendar enkrat začeti razmišljati o tem, kam da mora slednjič dovesti taka na robe poli tika ?! Svarilnih in opo-minovalnih izgledov imajo dovolj. Sosebno Cehi, ti pijonirji slovanskih narodnosti v Avstriji, jim vendar pravijo o vsaki priliki povsem jasno in očitno: da pred vsem hočejo rešiti sebe!! Češki politiki so že večkrat — v parlamentu in izven parlamenta — manifestirali : da so pripravljeni v skrajne žrtve za državo, a da zahtevajo tudi od nje, da jim zagotovi vse pogoje za življenje jednakopravnih in vso svobodo in vsa prava uživajočili državljanov. Tako mislijo vsi avstrijski državljani nenemške narodno3ti. A to so večina! Ali hoče državna politika res ostati nadalje v konfliktu z večino živ-ljev, ki sestavljajo državo ?! Ali naši državniki in birokratje res še ne uvidijo, da je politika, ki pomenja ]>ermanenten konflikt med državo in nje elementi, politika, ki dovaja do katastrof?! Časi so resni in zahte- PODLISTEK. is ~_ Moja prijateljica. Piše Kopriva. Imela sem snovi dovolj in moje delo je ! rapidno napredovalo. Radi lepšega sem j>ora- j bila še grško mitologijo in drzno zasnovala iz svojih figur nekak moderni, specijalno čudni Olimp v ozkih zidinah našega razreda. Stvar }e imela pri mojih součenkah sijajen uspeh, bila sem ponosna na svoj humor. Bila j [»a so tedaj izpraševanja in izpiti za spriČe- j vala. Po nesreči sem bila vprašana iz zgodo- j vine ravno ko sem pilila prvi proizvod svoje muze. No, vendar sem jo še s precejšnjim pogumom odmarširala na kateder, ali ko sem j zaslišala za seboj sumljivo hihitanje in po-šepta vanje, mi je srce zatrepetalo strahu. Te neprevidne sosede moje so čitale in brbljale nad mojim notesom, med tem ko sem jaz v smrtnih grozah klej>etavo odgovarjala zgodovinskemu izpraševanju in *e vila strahu, da učiteljica ne zapazi moje raztresenosti in čudne živahnosti v zadnjih kotih mučeniške sol»e. Ah, kako radostno sem pozdravila zvonec, ki je slednjič po dobri j>ol uri naznanil konec moje torture. Vsa srečna sem letela v svojo klop, da zaženem ne var« i predmet svojih -krbi in odstranim vse mogoče posledice take izdaje. Zastonj ! Smejanje seje preselilo v sprednje sedeže in jaz sem migala zastonj, prosila, rotila ! Saj je ura končana, torej nič več nevarnosti ! Ah, in mater Rafaela je že posegla svojo dolgo, energično roko in hup! visoko v zraku so se svetile rdeče platnice mojega strahu ! Uničena sem se zgrudila na klop. V vedenju slab red! Strah, strah ! In potem je mater Rafaela dni ho- 1 dila z najstrožjim obrazom okrog, n^me pa se niti ozrla ni. Ves razred je beračil zaejne, jaz pa sem razvijala tako pridnost in poslušnost, kakor še nikdar od svojega rojstva. Čez nekaj dni smo imele spisje — poljuben tema. To me je rešilo! Napisala sem sijajen govor učiteljicam in součenkam koncem šol- ! skega leta s poezije polnimi ovinki in nežnimi cikanji, da naši grehi niso bili tako veliki, kakor se je videlo na prvi pogled. Mladostna nepremišljenost in živahnost — a srca zlata, dobra, polna spoštovanja in ljubezni ! — One mladostne hibe in srca so me rešile slabega reda! Dobila sem sicer — pri ličen, jtošten nos, a pameten človek prenaša take malenkosti mirne duše. V slovo me je treščilo se nekaj drugih dogodkov. Julij je bil. Vse je dehtelo poletja in krasnih, jasnih dnij. Bilo je pa tisto leto slavje tristoletnice zmage Slovencev pri Sisku. Na Kozlerjevemu vrtu v Šiški je stalo polno mlajev, l»arak, odrov. Vino se je točilo in pivo, dve vojaški godbi sti svirali razne slovanske komade. Šolarji iz Ljubljane in okolice so marširali v dolgih vrstah na ■==^=============^===== slavnostni prostor, kjer se jim je delilo pe- , civo, sladčice in spominki. Posamični razredi so nosili različne papirnate kape, nekateri so1 imeli brke, čake in bri|ko sabljico ob strani. ! Bil je cel dir in daj. Seveda tudi veliki i ljudje. Od mojih gospodinj sem se, hvala j Bogu, kmalu zgubila, pridružila sem se per^ sošolkam, ki so fi svojimi mamami in tetkami promenirale j>o alejah. Dame so nam bile kmalu prepočasne, preresne, prerezervirane. A v nas je gorelo navdušenje. Na, in zdaj stopicaj pod mnogoštevilnim nadzorstvom, ne oziraj se, ne smej^) preveč, ne hodi tjekaj, ne ho('i sem! Naša srca so si zaželela svobode. Zarota je bila na mig gotova in tekom pet minut smo — izgubile resnejši del naše družbe. Oh, ali se nam je srce smejalo radosti. Povsod nas je bilo polno. Ali pa je bilo tudi dela! Vse polno zastav, govornikov, iger, godbe. Zrak je oril »Slava« in »Zivio«-klicev. Tu treba ploskati, tam vpiti. Ah, in ona fina, krasna gnječa, ki nas je zanašala okrog, kakor valovi barko. Držale smo se pod pazduho, smejuckale se, gestikulirale, topile se veselja in ponosa. Slovenci! Slovenci! Srce nam je poskakovalo tristoletne slave! Ali je bil to dan! Bile smo vse zaprašene, s pohojenimi. odrtimi cipelami, razkustrano frizuro, pomeč-kanim slamnikom, vroče, potne, trudne. Zvečer pa sta nas doma, vsako po svoji vrsti, čakala ploha in grom. (Pride še.) vajo neizprosno, da se oni, ki vodijo avstrijsko politiko, enkrat in za večno odpovedo stari nesrečni »šoli«, in da odpro oči, in da začno gledati in motriti in upoštevati, kar se godi okolo njih, da bo politika naše države res — politika! Politični pregled, TRST, 30. marca 1900. Deželni zbori. V deželnem zboru Stajarskem je predložil posl. Hagenhofer načrt za preosnovo volilnega reda. V deželnem zboru Moravske m so predlagali poslanci Fux in tovariši, naj bi se zemljiški davek ne plačeval več državi. V nadomestilo naj bi se uvel progresiven da vek na dohodke ter naj bi se pre-osnovale pristojbine od dedščin. Zemljiški davek naj bi pobirale dežele, da bi slednjič mogle odpraviti zistem doklad. V deželnem zboru Koroškem so predlagali poslunci Ghon in tovariši, naj se pozove vlada, da čim prej izvede načrte za gradnjo železnic v južnih pokrajinah. Ta predlog so soglasno izročili ekouomično-poli-tičnemu odseku. V deželnem zboru Češkem je proračunski odsek predlagal, naj se proračunski provizorij podaljša. Vlada pa naj da formalno obljubo, da dopusti dež. zboru potrebnega časa za rešenje vseh druzih vprašanj, tičočih se Češke. Italijanska komora preživlja dneve neprestanega razburjenja. Prvi povod viharjem je dal tisti takoimenovani decreto-legge. Po groznih izgredih v Milanu je menila italijanska vlada, da potrebuje zakon, s katerim bi mogla že v kali dušiti vsako uporno gibanje. In tako je sestavila decreto-legge, ki bi bil izborno orožje zlasti proti socijalističkim shodom in društvom. Opozicija je pa bila uverjena, da bi vlada to zakon mogla zlorabljati proti vsakemu opozicijonal-nemu gibanju, če tudi je dovoljeno po zakonu in konstitucijonelnih pojmih. Zato je sklenila zapričeti boj z vsemi parlamentarnimi sredstvi, ali, po avstrijski povedano: z obstrukcijo. Opozicija je tako točno izvrševala svoj sklep, da sta bila predsedništvo in večini obnemogla in da razprava ni mogla priti niti preko § 1. Vlada je bila v velikih zadregah. V včerajšnji seji pa je ministerski predsednik Pelloux presenetil zbornico — cel<5 njega najintimneji prijatelji so bili presenečeni, tako tajno je držal svoj načrt. — Ustal je in povdarjal v svojem govoru, da te razprave ni možno nadaljevati brez velikih nevarnosti za institucijo parlamentarizma. To treba preprečiti, in sicer s tem, da se razprava o decreto - legge stavi z dnevnega reda in naj se zbornica bavi z gospodarskimi vprašanji. Med tem pa naj odsek za preosnovo pravilnika zbornice hitro izdela svoje predloge, • i se mu vidijo potrebni. V soboto naj rečeni odsek razdeli svoje nasvete, katere naj bo zbornica dne 3. aprila odobrila z ustajanjem, oziroma sedenjem, torej brez vsake razprave. Ta »coup« vlade je grozno razjaril opozicijo, ki bo ta naklep označala kakor novo nasilje. V seji dne 3. aprila je torej pričakovati hudih viharjev in pričakujemo z veliko radovednostjo, da-li se vladi in večini posreči na ta način ugnati obstrukcijo v kozji rog. Srb^a in črnagora. Odnošaji med tema dvema državama, toli sorodnima si po krvi, po veri. po tradicijah, po zgodovini in po skupnosti vseh interesov, so pretrgani. Vseh interesov ? Ne, ako bi smeli tiko milostno soditi, da bi pripoznavali, da je Milan še vreden biti imenovan členom domovine Srbov, |K>tem treba že priznati, da se interesi obeh državic v jedni točki križajo in ta točka je — oseba Milanova. Kakor terana senca stoji ta človek ne le nted narodom srbskim in njega dinastijo, ampak on je v prokletstvo tudi za odnošaje med slovanskimi državami na Balkanu. Dosedanji zastopnik Srbije na Črnigori se je povrnil v Beligrad, a pismo, s katerem ga je srbska vlada od-]M»zv:iIa, ui bilo srl>sko, ampak — fran-cozko ! ! Kakor pripoveduje «Informationso bili dnevi, ki jih je srbski zastopnik Mašin prebil na Cetinju, mučni, grozni. Radi nesramnih sumničenj propalega razkralja Milana proti častitljivi osebi kneza Nikole so Mašiua poginoma prezirali in več dni ga knez niti v sprejeti ni hotel. O vsprejemu pri knezu pripoveduje Mašin : «To so bili najhuji tre-notki mojega življenja. Hvala Bogu, da je vse pri kraju in da sem zoj»et tu». Kaj da mu je rekel knez o tej priliki, tega pač ne izve svet nikdar, kajti usodne besede, ki jih je gospod Mašin sporočil v Belem-gradu, so bile gotovo take, da jih kralj Aleksander in njega spoštovani papa gotovo ne sporočita svojim — zvestim Srbom. Vojna V jušni Afriki. Zvezda Boer-cev kakor da se nagiblje k zatonu. En udarec sledi drugemu. V torek zvečer je umrl v P re to rij i za neko želodčno boleznijo general Joubert, vrhovni poveljnik združenih Boercev, člen izvrsevalnega svčta in podpredsednik transvaalske republike. Znjim je zginila s pozorisča jK>ieg Krugerja najmar-kantnejša prikazen. Sin priprostih, a premožnih kmečkih voditeljev, imel je v svojem življenju marsikatero britko skušnjo. Že v prvi vojni z Angleži leta 1880—1881 si je pridobil ime pogumnega vojaka ; za časa Ja-mesonovega upada j e bil že poveljnik Boercev. V sedanji vojni vidimo sj»očetkoma njegovo bistroumno vodstvo v prodiranju v Natal in v (»klepanju Angležkih čet pri La-dvsmithu. Dne i*, novembra m. 1. »e je raz-nesel glas, da je Joul>ert padel o napadu na Ladvsmith. In res je bilo videti, kakor da Boercem nedostaje njegove izkušene krepke roke. Vsekako je takrat Joubert že bolehal, dasi ni bil ranjen Po nesreči pri Hoodoosrand-dnftu se je [>odal Joubert v Oranje ter se postavil na čelo četam pri Kroonstadu. Ze dne 25. t. m. pa je moral zapustiti taborišče; podal se je v Pretorijo, kier je umrl v krogu svojih sorodnic : sorodniki so vsi na bojišču. — Joubert je bil strog oduren značaj, velik v kaznovanju, a tudi v dobroti. Pobožnost je dičila njega, kakor diči druge boerske vojake. Bil je tudi izvrsten pisatelj. Sam angleški general \\'hite mu je govoril osmrtnieočeš : Jou-l>ert je bil vojak in gentieman, pogumen, častitljiv nasprotnik!« Tržaške vesti. Shodi političnega društva »Edi- nost«. Politično društvo »Edinost« pri-; redi prihodnjo nedeljo nastopne shode: Pri sr. Mariji Magdaleni zgornji (I. okraj) t gostilni Ludovika Vekjeta p. d. Boca ob 1. uri popoludne ; »pri lovcu^ (II. j okraj) t srostilni Jurija ttrdola ob 4. uri i popoludne; v Bojanu (IV. okraj) v gostilni »Konsumnega društva« ob 4. uri popoludne; na Kontovelju (VI. okraj) t srostilni arospoda Josipa Stoka ob 11. url j p red po I u d ne in t sv. Križu (tudi TI. o-kraj) t srostilni ^Konsnmnega društva« ob 4. uri popoludne. Volitve v Trstu. Danes in jutri voli III. razred. Diven prizor! V IV. razredu so progressovei vrgli puško v koruzo in so pri-jioročali svoje »nasprotnike«, v III. razredu i pa je »Democratica« postavila le 6 kandidatov — in še te oči vidno le v ta namen, da I »o kaj ]>eska v oči — in ne bo imela prav nič proti temu, da bodo voljeni nje j progressovski »nasprotniki«. Gospoda se torej kregajo, si tu pa tam — vedno |>esek v oči j — mečejo po kako surovost v obraz in — j marš i m j o j h hI isto zastavo, pijejo isto vino in — volijo mejsebojno. A najznačilneje je, da se skupno, vzajemno in v najlepši slogi boje jednegn in istega moža, ki se imenuje dr. Dompieri. dosedanji župan. Pri Bogu, mi Slovenci kakor taki nimamo ni sence razloga, da bi se vnemali za tega moža. Mož nas mrzi, kakor nas sovražijo — vsi ! Mož nam odreka vsako pravo na tej zemlji, kakor nam je odrekajo vsi! Mož je včasih celo izvoljene zastopnike naše okolice vsprejemal na način, da je vzbujalo prepričanje, da mož ne ve, kako treba ol>čevati z omikanimi ljudmi, tudi če so politični nasprotniki ! In vendar ga ne kandidirajo ni progressovei, ni demokrati, ker se — ga boje. O upravi v mestni plinarni se govori po mestn mnogo; in da se govori, je krivda, mi bi rekli: zasluga dra. Dompierija! Mož je zahteval jasnih računov! In ker mu baš te zahteve ne le niso hoteli spolniti, ampak mu je naklonila njih sovražtvo, v katerem sovražtvu so tako lepo vzajemno združen: »progressovei« in »demokrati«, da ga ne kandidirajo ni jedni ni drugi, in je prav lahko mogoče, da ne bo več voljen mož, ki je osebno morda najposte-neji v vsem laškem taboru: vidimo, kako globoko se je že zajel marazem v strankarskem življenju naših združenih nasprotnikov. Za Dompierija se sicer poganja neki anonimni komitč, ali dvomimo zel<> na kakem vspehu. Porotno sodišče. Včeraj ob 5. uri popoludne so zaključili razpravo proti udeležencem na tatvini kave na škodo tuk. tvrdke Parisi. Vse obtožence so spoznali krivimi ter so obsojeni: Ivan Jazbec v 5 let, Evgenij Kragel v 4 in pol, Josip Caputti in Viktor Culitti v 4, Josip Jerc in Anton Ražem v 3 in pol in Josip Levstek v 2 in pol leti težke ječe. Caputti, Culitti, Jazbec in Kragel pridejo po dostani kazni pod policijsko nadzorstvo. Požar je nastal včeraj ob 3. in pol uri popoludne v dimniku hiše štv. 5, ui. delle Lodole. Prišli so gasilci, ki so kmalu pogasili ogenj. Aretiranje. Včeraj popoludne je policijski nadzornik Schubert aretiral na Corsu 26-letnega Friderika Postiloi-a iz Reggio-Kmilije : istega iščejo italijanske sodne oblasti. Na delu !je ponesrečil včeraj 62-letni mizar Fran Bufona. Stroj mu je odrezal štiri prste na levi roki. Poklicali so nemudoma zdravnika, ki mu je i»odelil prvo pomoč ter ga dal prevesti v bolnišnico. Nevarna goved. 58-letni zidar Miha Regent s Koutovelja je gnal včeraj čredo na pašo. O tem ga je neki bik vrgel na tla ter ga tako obdelal z rogovi, da se je bati za življenje poškodovanca. JSpra vili bo ga v mestno bolnišnico. Osel, ki grize. Kmetica Ana Turko iz Kopra je šla včeraj mirno svojo pot v Trst, poleg osla, ki je nesel neke malenkosti na trg. Naenkrat jo je osel ugriznil ter jo težko poškodoval. Morali so jo spraviti v bolničnico. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 7.6, ob 2. uri popoludne 8.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 747.4 — Danes plima ob 8.52 predp. in ob 9.03 zvečer; oseka ob 2.54 predp. in ob 3.15 popoludne. Dražbe premičnin. V soboto, dne 31. marca ob 10. uri predpoludne se bodo V3led naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Nnova 14 in Rossetti 15, posode za stranišče, klejasti plašči; pri Sv. Mariji. M. Zgornji 310, 1 zrcalo: v ulici Farneto in pri Sv. Alojziju 469. hišna priprava; v ulici Carpison 5 in S. Lazzaro 11, priprave za gostilno in hišna priprava; v ulici del Pešce 2, hišna priprava; v ulici Molin grande 4, tehtnice, priprave za prodajalnico in en bi-cikelj ; na velikem trgu (palača Modello), pečati, priprave za prodajalnico, stroj in hišne priprave. Oddelek pevskega društva ltolo priredi prihodnjo nedeljo dne 1. aprila mal iz-letič «k lovcu*, kjer se poveselimo na travi in se oni, ki se zanimajo, lahko udeleže shoda, katerega priredi tam politično društvo c Edinost?. ..... število učencev moralo sedaj doma ostati, da prizadeti učitelj ostane od danes do jutri brez službe! I To so razmere, ki so možne le v Istri ! Vsaki služkinji treba odpovedati 15 dni popred, službo učitelju pa ne ! Jaz mislim, da vsaki komentar k temu je brezpotreben! Saj je prekričeč ta novi dokaz, kakšna je borba tu v Istri! To je nova stran zgodovine te tužne, zapuščene dežele! Tu imate izgled, ki pretresa dušo, kako samovlast naših nasprotnikov — podpirana vsikdar tudi od organov države — ovira vsaki najmanjši naš korak do boljše bodočnosti !! Ta izgled kaže, kako se ni smeti čuditi, ako so se pogajanja za modus vivendi izjalovili. Ako nasprotniki že proti vsakemu še tako potrebnemu šolskemu razredu spravljajo v boj ves arzenal svojega orožja, ako se jim zdi, da je že to preveč, ako zahtevamo kako šolo, potem umejemo, da so se jim tudi zahteve naših poslancev zdele »gorostasne«. Vsakdo mora biti uverjen, da do miru ne more priti, ako kdo — miru noče!! Oni nočejo miru med jednakopravnimi in zadovoljnimi, oni hočejo miru — na naših grobovih. To hočejo oni, mi pa hočemo živeti, ker imamo pravico do življenja. Zato ne bo miru!! X Mesto poštnega odpravnika je razpisano na c. kr. poštnem in brzojav, uradu v Mirnem (III. razred III. stopinja) proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača za oskrbovanje poštne službe 400 kron, letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 200 kron, uradni pavšal 120 kron, letni pavšal 399 kron, za dostavljanje poštnih pošiljatev in letni pavšal 1200 K, za vzdržavo jedno-kratne vozne pošte na dan : Miren-Vertojba-Št. Peter-Gorica. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Vesti iz ostale Primorske. X Nov dokaz o ljubezni naših »prijateljev« do nas! Iz Pazina nam pišejo: Za Šterno in Zbandajem je prišel Žminj. Te dni je namreč vrhovno upravno sodišče ugodilo rekurzu Italijanov proti osnovnemu tretjemu razredu narodne šole v Žminju. V ta razred je bilo vpisanih 170 učencev. Upravno sodišče je ugodilo italijanski zahtevi, da tega razreda ni potreba. Vsled tega se mora ta razred razpustiti in učitelj odpustiti iz službe. Ni tu mesta in tudi ni naš namen, da bi premotrivali vzroke, ki so bili merodavni omeujeni sodni oblasti, ampak za nas kriči dejstvo, da Italijani vedno in vedno rekuri-rajo proti NlOTlBjl šol, proti temu, da bi se ljudstvo i zob raža lo in povzdigalo na višo stopinjo kulture!! Za nas kriči dejstvo, da bo vs.ed italijanskega rekurza zopet toliko Vesti iz Kranjske. * L j ubeznjivega gosta so imeli te dni v neki gostilni v Lescah. Bil je to neki Jožef Olivotti, ki je popival z nekaterimi fanti, potem pa je prišel trkat na vrata, kjer sta spali dsTe natakarici. Ker mu nista odprli, je mož začel streljati z revolverjem, tako, da sti natakarici skočili skozi okno iz prvega nadstropja in zbežali. Olivotti jih je ovadil, da sta mu ukradli 2000 kron, a izkazalo se je, da je mož v pijanosti izgubil denarnico, ki se je našla za njegovim kovČekom. * D e t o m o r. V sredo jiopoludne so našli v grebenični jami pri cerkovniku pri sv. Krištofu v Ljubljani mrtvega otroka ženskega spola. Dotična jama se 'zpraznjuje le vsako spomlad in oni, ki je otroka zagnal v jamo, je moral biti dober znanec v cerkovni-kovi hiši, ker je na dvorišču blizu jame priklenjen pes, ki nobenega tujega človeka ne pusti blizu. Policiji je zasledovanje torej mnogo olajšano. Policijski zdravnik dr. IUner je kon-statiral, da je bil otrok pred časom rojen in da je silovite smrti umrl. Imel je razbito glavo. * Novo zdravstveno okrožje so ustanovili za občine Toplice, Poljanice in Črnomelj s sedežem na Toplicah. * «Ž i v i n o z d r a v n i k o m d i p l o -i m i r a n je bil te dni na c. k. veterinami akademiji v Lvovu gospod Josip Rihar iz Logatca * I z n a j d 1 j i v o s t onih izseljencev, ki se hočejo odtegniti vojaškim dolžnostim ter odriniti v Ameriko, je prav izredna. Sedaj so iznašli nekaj novega, s čemer hočejo preslepiti ljubljanske redarje. Pripenjajo si namreč vojaške spominske kolajne, ki naj bi še bolj pričale navihanim policajem, da so dotičniki že doslužili vojaščino. Ti fantje so torej pri vsej premetenosti tudi nekoliko naivni. * Sneg. VčerajJje v Ljubljani snežilo ves dan kakor v največi zimi. Zima letos sploh izredno dolgo traja. V Trstu je druga leta v tem času že vladala prava vročina, letos pa kakor da bi sploh več ne hotelo biti lepo in toplo vreme. Vesti iz Štajerske. — Državna podpora. Minister-ski predsednik Korber je sam pismeno naznanil g. poslancu Zičkarju, da je poslal 60.000 kron namestništvu v Gradec, ki naj to državno podporo razdeli med revne posestnike v Halozah. Vesti iz Koroške| Mlin, ki ga goni bencin si je napravil v Vrbi mlinar Steiner, podjeten in delaven naroden mož. Umrla je v redovni lrši v Mariboru šolska sestra < )tilija Sekolec, ki je bila učiteljica ročnih del na «Narodni šoli* v Veli-kovcu. Rila je blagega značaja in Slomšeko-vega duha, čegar ožja rojakinja je bila. N. v m. p. Tamburaši v Beljaku. Dne 20. t. m. zvečer je bos&nsko-hercegovinski tamburaški zbor iz Serajeva, ki je na potu na svetovno razstavo v Pariz, v Tarmanovem hotelu v Beljaku priredil tamburaški koncert — pač prvi v Beljaku, odkar stoji svet. Ondotnim Slovencem in Slovanom sploh je bil ta večer pravi praznik in spominjali se ga bodo gotovo še dolgo z iskrenim slovanskim čuvstvom. D v o b o j m e d d i j a k i. Sin g. Kna-piČa, vodje celovškega učiteljišča, ki obiskuje celovško gimnazijo, se je te dni baje dvobo-jeval z nekim svojim sošolcem in sicer na vrtu c. kr. učiteljišča iti pod nadzorstvom — svoje gospe matere! O g. Knapiču in njegovi soprogi se sploh često govore stvari, ki pričajo, kako nezdrave so razmere na celovškem učiteljišču. O omenjenem dvoboju je baje uvedena preiskava. Dete v snegu. Dne 23. marca so našli otroci, ki so šli v šolo, pri Pokeričah v snegu zakopano mrtvo dete. Otrok je ležal v snegu zmrznjen gotovo že več mesecev, a našli so ga stoprav sedaj, ko je sneg začel kopneti. Detetu je bilo kakih 8 do 14 dni in je bilo gotovo živo dejano v sneg: kajti videti je bilo, da se je sneg okoli malega života stajal. Do sedaj nimajo nobene osebe v soseščini na sumu, da bi bila izvršila ta zločin. Električna železnica v Veli-koven. Neki Kurt Bauer, inženir na Dunaju, je razposlal na občine v okolici Veli-kovški dopis, v katerem jib vabi, naj mu pomagajo pokriti stroške proračuna, za gradnjo električne cestne železnice iz Sinčevasi čfz Velikovec in Vovbre do Grobinja. Koroški tMir» dostavlja, da inženir Kurt Bauer gotovoj'pozna ondotne kraje le po zemljevidu, ker bi drugače, ako bi videl tamkajšnje velike klance, čez katere bi železnico mogla spraviti le velikanska električna sila, gotovo opustil vsako misel na to podjetje. Docela neumevno je pa — piše =>Mir», — kako bi se na sila ozki vovberški cesti dala izvesti železnica. Morda bi se pa vendar dale premagati vse težkoče, ali Koroška bi morala biti — v Ameriki, kjer cveto milijoni. Razne vesti. Nekaj spominov iz blažene Italije od leta 1866. Prejeli smo: Ko čitam sleherni dan o krivicah, ki jih morajo trpeti Hrvatje in Slovenci Istre prav radi ozirov do sosednje Italije in nje lačnih podanikov, prihaja mi večkrat na misel, kako so se doli v Benečiji in Lombardiji šopirili pred vojno leta 1866. Zdelo se je, da jim potem, ko se rešijo avstrijskih vojakov, ne bo manjkalo ničesar več. Ali čim so Avstrijci zapustili benečan-sko zemljo, slavil je svoj uhod neki drugi gost — u bost vo in pomanjkanje vsega in nižji sloj ljudstva je suženj. Kajti signori niso nikdar mislili na to, da bi izveli nasvet Garibaldijev: «Italija je združena, storil sem vse, kar sem mogel ! Sedaj vam ne preostaja druzega, nego da naprosite gospddo, da vam odstopijo zemlje, katere je toliko neobdelane v Italiji«. Ali signori so ostali gluhi na to uho. Oni so raje zagnali svoje Lahe v Afriko, da bi se tam nasitili dežela. Ker pa so jim Afričani znali pokazati zobe in ker so jim tudi v Franciji kazali vrata, pa jim je zavetišče — naša Avstrija. Človek bi skoro moral misliti, da je nam Avstrijcem v dolžnost, sititi vse lačne Italijane. Italija, giardino deli mondo, ne more rediti svojih ljudij, ampak jih morajo po velikem rediti oni isti Avstrijci, katerim so do leta 18(56 kričali: Fora la straniero! Fora i barbari, cani, assassini itd. itd. ! A da boste videli, kako je bilo takrat, sem vam posnel nekoliko podatkov iz nekega pisma, ki mi je je pisal nekdo, ki je bil leta 1866 v Ferari. Leta 1866 sem bival v Ferari. Ko sem si ogledoval mesto in sem občudoval njega lepe cerkve, in ker se mi tudi ljudje niso zdeli preslabi, mi je ugajalo še precej. Ali potem, ko se je ta čel a vojna, sem še le videl, kje sem iti med kom sem. Nekega jntra sem zaeul grozen hrup. Pogledal sem skozi okno in zazrl zbranih več nego tisoč mlade-ničev. Nekoliko njih so imeli zastave spredaj in so kričali kakor l>esni : Viva [talia unita, a vsi drugi po odgovarjali: Viva! Oni prvi: Morte a Franeesoo Giuseppe ! in vsi drugi: Morte ali ' Austria, morte ! Morte ai Tedesehi ! In jtotem so prepevr li: colle teste «lei Tedesehi giuogeremo le borelle (Avstrijce sploh so namreč označali s Tedesehi). Tam je bila utaboijena vojska in sam kralj je bil v tal m »rti. V tai»oru so priredili tudi ples. Napravili so slamnatega moža, ki naj bi predstavljal avstrijskega cesarja, in so — pljuvali vanj. Zvečer so prodajali jh» mestu listke: testament Franca Jožefa. Takrat je tudi v meni vzkipela kri; vzel sem posodo z vodo in žalil testamente, da jih mož pod oknom pač ni prodajal dalje. Neko nedeljo sem hotel k maši v lepo cerkev sv. Frančiška, a kaj sem zagledal notri: konj in vojakov, ki so uganjali, kar se jim je poljubilo. Kjer je bilo najsvetejše, je bil konjski hlev. V cerkvi srca Jezusovega so priredili sodni dvor za hudodelce. In glejte, prav sinovi teh ijudij prihajajo sedaj iskat k nam kruha, a pri nas jih vspre-jemljejo — z odprtimi rokami. Kaj samo vsprejemljejo! Gorje njemu, ki bi jim skrivil le jeden las! Niti spomin na smrt blagopokojne eesarice ne moti avstrijse dobrovoljnosti !! Sto rudarjev je našlo smrt v rudniku Red Ach v zapadni Virginiji. Vsled vnetja plina se je pripetila eksplozija, ki je uničila življenje 100 rudarjem, večinoma očetom rodbin. Otrok z dvema glavama živi v selu Ob-lajn, občina Maja. Otrok ima baje že tri leta. j Narava se včasih neusmiljeno igra s svojimi stvori. Razbrzdanost V imenih je zavladala na Angležkem odkar se je Cronje udal. Takoje neka uboga delavka v Londonu, svojo novo- novorojeno hčerko dala krstiti na res komplicirano ime: >Modderrina, Belmontina, Ro-bertina, Bullerinac. Imenitno ! i Korajžna Anglićanka. Strašno je na-: letel neki tat v Neaplju pri neki angležki »miss , katero je napadel, ko se je vračala se sprehoda. Energična »miss« je zgrabila drznega Lazaroua za tilnik, vrgla ga na tla ter ga skoro do smrti nabila z »bokserjem«. Končno se je nesrečnemu tatu vendar posrečilo uiti iz rok Albijouske hčere, a je bil prežalostno zdelan. »Miss« pa se je šla na to, kakor poroča »Corriere di Napoli«, krepit r nekaterimi »cordialic t. j. finim šnopsom. Kak vojni materijal ima Anglija doma, pa ga noče [>orabiti! Brzojavna poročila. Dvteneiije uvoznih prepovedi. Izdanih vsled k ilire. DCNAJ :iO. (K. B.) »\Viener Zeitung« objavlja naredbo ministerstva za notranje stvari, trgovino in finance, glasom katere se v sporazumu z ogersko vlado odpravlja prepoved uvoza in prevoza izvestnega blaga in predmetov iz Kgipta in Portugalske, to pa z ozirom na sedanje zdravstveno stanje v Alek-sandriji in Oportu. Stavke. BRNO 29. (K. B.) V okolišu Rožice soj se vsi rudokopi prijavili na delo, ker je ravnateljstvo včeraj izjavilo štrajkovnemu od-lw>ru, da dovoli vsem delavcem tiste pri bolj -' ške, katere je že dovolilo delavcem, ki so začeli prej delati. Zaradi vede pa še niso mogli vsi začeti delati. Stavka je torej končana. RUMBURG 2!>. (K. B.) IMižbenci! tvrdke Josip Thessig v \Varnsdorfu so zopet; zaceli delati, ko je tvrd k a izpolnila njih za- | hteve. V stavki je še 1800 tkalcev. Industrijalci so izjavili ponovno, da ne morejo j |K>pustiti od svojih pogojev. Iz oirerske zbornice poslancev. BUDIMPEŠTA 29. (O. B.) Zbornica je sklenila, tla ]>oročilo finančnega odseka o j načrtu finančnega zakona )>ostavi na dnevni j red seje v |>onedeljek. Potem so rešili nekoliko imunitetnih vprašanj in peticij ter zaključili sejo. Prihodnja seja bo jutri. Zborovanje večine italijanske komore. RIM :k). (K. B.) Včeraj je zborovala večina komore poti predsedništvom Pellouxa : zborovanja se je udeležilo 237 poslancev. Minister predsednik Pelloux, katerega so živahno pozdravljali, je izjavil, da je v prvi vrsti j>otrebtio. da se vzpostavijo normalne parlamentarne razmere. Govornik je dejal: Zel6 blizu smo temu cilju: vendar moramo položaj opazovati s tisto mirnostjo, ki dovoljuje, da dospemo do cilja. Ni smeti pozabiti, da je dandanes najtežavnejša stvar naredba za silo, katera naredba je bila ndposredna posledica obstrukcije. (Klici: Izvrstno!) Ke-dar preneha to nasilno stanje sistematične obstrukcije, bo možno vse te stvari opazovati z višjega stališča. Ako dospejo v nekoliko dneh do konečne rešitve, ako bo namreč komora imela opravilnik, ki bo ji zagotovljal redno delovanje, potem bo lahko mogoče pustiti na stran naredbo za silo in več drugih vprašanj, ki so žnjo v zvezi, ter eventuvalno pozneje razpravljati o potrebnih naredbah. j Govorilo je še več |K>slancev, zlasti Sonino. • Končno je minister predsednik apeliral na večino ter jo opominjal k disciplini in vztrajnosti. Zlata veljava na Švicarskem. BERN 29. (K. B.) Narodni svćt je z\ veliko večino odklonil predlog o uvedenju zlate veljave. - V Zakon o alkoholu na Spanjskem. MADRID 29. (K. B.y Finančni minister je izjavil v ministerskem svčtu, da hoče spremeniti predlogo glede alkohola ter olajšati nje sprejetje. Bolgarski vojni minister na Ruskem. ODESA 29. (K. B.) Bolgarski vojni minister, polkovnik Paprikov, je prišel semkaj. Dine na bolgarskem knežjem dvora. SREDEC 29. (K. B.) Sinoči je bil v knežji palači svečan d inč v Čast avstro-oger-skega diplomaticnega zastopnika Mullerja pl. Szentgvogv; navzoči so bili minister predsednik, glavni tajnik v ministerstvu za zu- j nanje stvari, osobje avstro-ogerske diploma-tične agencije in spremstvo kneževo. Knez Ferdinand je napil Nj. Vel. cesarju in kralju Franu Josipu I. in njegovi presvitli rodovini. Avstro-ogerski diplomatični agent Muller pl. Szentgyorgy je odgovoril ter napil knezu, njegovi rodovini ter napredku Bolgarske. Vojna ▼ juni Afriki Nemški zdravnik dr. Albreekt. LONDON 29. (K. B.) «Reuter« javlja iz Glencoe dne 27. t. m.: Semkaj je došlo pismo generala Bulleija, ki javlja, da nemškega zdravnika dra. Albreehta, ki je zaprt, ker je pri Ladvsmithu pustil, da sta zbežala dva boerska častnika, njegova pacijenta, skoro izpuste. Bocrei oddajajo orožje. LONDON 29. (K. B.) ertsa iz Bloem-fonteina od dne 28. t. m. je general Cle-ments, ko je zasedel Fauresmith, našel v nekem rovu top devetfuntnik in top sestava Martini-Maxim ter mnogo streljiva. Boerci oddajajo orožje polagoma. Bitka pri Warrentonu. LONDON 29. (K. B.) f*Reuter> javlja iz Kiml>erleya dne 28. t. m. : Včeraj je bil pri \Varrentonu, kjer stoji močen oddelek sovražnika, ves dan hud boj. Ranjeu je le en vojak, poginilo pa je mnogo konjev in živine. Bocree odvedejo na otok sv. Helene. LONDON 29. (K. B.) «Reuter» javlja: Prvi minister Schreiner je izjavil nasproti nekemu odposlanstvu, da je odločno odsvetoval, naj bi angležka vlada ujetih Boercev ne pošiljala na otok sv. Helene, a njegovi opomini so ostali brezuspešni. Okrožnica predsednika Steijna. LONDON 29. (K. B.) «Times» javljajo rz Lou renzo-Ma ttj u era dne 26. t. m. : Predsednik Steijn izjavlja v neki okrožnici v odgovor na proklamacijo lorda Robertsa, da se je angležka politika v Afriki nasproti tistim, ki so se ji upirali, držala vedno načela : di-vide et impera. Pred vojno so skušali pridobiti Oranje, ločiti to državo od Transvaala ter tako olajšati anektiranje obeh republik. Voditelji niso nikdar sleparili burgherjev. Sedaj jih skuša sovražnik zopet razdvojiti ter v kukavicah in izdajicah vzbuja nade do plačil. Sramotno pnstošeoje imetja in zapiranje mesSanov v Blocmfonteinu kaže dovolj jasno, koliko je smeti zaupati angležkim obljubam. Prestolnico je sicer zasedel sovražnik, a vojna še ni zgubljena. Prišel je čas, da Boerci pokažejo največi pogum. Krtiger upa na zmago. NE\V-YORK 29. (K. B.) cWorld> javlja iz Pretorije: Predsednik Kruger je dne 7. februvarja izjavil v nekem pogovoru, da Transvaal zmaga tako gotovo, kakor je v nebesih pravičen Bog. Vojna bo trajala morda • en mesec, morda tri leta, a končni izid ne more biti drugačen, nego da zmagajo Boerci. Trgovina in promet O trgovski in obrtni organizaciji na Slovenskem. Podaja: Anton Kristan (Gorica). V. *) *) Glej št. 48, št. 55, št. 66. št. 68. Informacijski bureau! Informacijska pisarna ! Premnogim našim trgovcem je to bela vrana, strašilo, pred katerim l>eže! Ne ved<5, da so vsaki moment, kadar le hočejo kaj kupiti, kadar se le zganejo v takozv. kupčijskem svetu, predmet, o katerem piše — informacijska pisarna. Je že tako na tem božjem svetu. Na moške, častne in podobne besede se v sedanjem času daje prebito malo. Zal, da je tako, ali: je tako. Tega dejstva ne moremo pobiti. Je tu. Prišlo je po nas in radi nas. Storjia ga je človeška previdnost. Kaže pa tudi, da »napredujemo«. Včasih sta se dva soseda zmenila, udarila v roko, obljubila, da i ■ izvršita svoje »dolžnosti drug napram drugemu, i — in tako se je zgodilo. Ali sedaj je to iz-j ginilo iz sveta. Pač niso več nekdanje patri-jarha lične razmere. Je drngačna doba, ki hoče drugačnih razmer, običajev, šeg itd. Pa tudi na pisano in podpisano se nič več ne daje, 'če se ni prepričano do najmanjših malenkosti, da je oni, ki se zavezuje, zmožen in spo-' soben zadovoljiti svojo zavezo. Predno se le kaj naredi, se informuje, se poizvedava, kako je in kaj. Vzemimo n. pr. slučaj. K gospodarju A. pride mladenič X. ponujat se v službo za hlapca. A ga kar takoj ne vzame; .-popreje j se še hoče prepričati, kakšen človek je vendar ta X. Povprašuje prejšujega gospodarja B., ali pa koga druzega, ki X-a dobro pozna. In če so poizvedbe, informacije o X-u, • ugodne, tedaj ga še le A vzame v službo. Seveda se lahko zgodi, da so A slabo infor-j movali ter da se je B zmotil. Koga je mogel! | A radi tega za odgovornost prijeti ? Nikogar, j ker B je to, kur je A-u povedal, storil le iz prijateljske dolžnosti. B. se tudi morda ni trudil, da bi še kaj izvedel o X-u ter ga tako | le površno očrnil napram A. Vse drugače bi • bilo, če bi se A. obrnil v stvari X. na človeka, ki se peča s tako stvarjo! Rezultat in uspeh bi bil čisto drugi! Pojdimo dalje, tja, kamor je naš namen, k trgovini! Tu se nam še le pokaže prav prava važnost iuformovanja. Slučaj nam to važnost najlepše karakterizuje. N. pr. trgovec M. se je obrnil do ve-letržca O. prosč ga, da naj mu pošlje blaga | za 2000 kron. Rok splačanja G mesecev. M. i seveda kar tako ne d« bi blaga, ker ga O. n n ! pozna, ne v<6, mu-li m<>re zaupati brez skrbi j 2000 kron f! Kaj stori tedaj O? Skuša po-j izvedeti, kako je kaj z M, kako stoji njegova ! trgovina, je-li dobra itd. Obrne se recimo na ' županstvo vasi, kjer biva trgovec M. Dobi povoljne vesti, povoljno informacijo. In sedaj | sklene z M. kupčijo. Razmere trgovca M. pa i niso bile take, kakor je povedalo županstvo veletržcu O., ki je potem imel prav velike sitnosti, da je dobil za svoje blago dogovor- J jenih 2000 krou. Zopet v drugem slučaju je in- j formator, iz raznih motivov, o vprašaneu slabo izvestil vpraševalca. Vpraševalec rfe sklene! kupčije, da-si jo bi prav lahko. Trpi izgubo.! — Tako bi mogel navesti celo vrsto sličnih slučajev, ki vsi kažejo, da je potreba »uečesa«, ki zavaruje toliko prodajalca, kolikor kupovalca v podobnih okoliščinah pred eventuelno škodo. In to »nekaj« so že davno iznašli. Imenuje se: informacijska pisarna, ki ima namen, da obvešča interesente o vsem, kar - koli jih zanima. Do informacijske, seveda prave, poštene in pravične informacijske pisarne se more vsakdo z vsem zaupanjem obrniti ter j se po njenih nasvetih ravnati. Mnogoletne iz- j kušenosti so priče, da je prava informacijska pisarna nekaj, kar je neizogibno potrebno v trgovini, obrti, no, v obče v kreditu in denarni dotiki. Mi Slovenci j>ogrešamo in so jo pogrešali že dolgo, dolgo. Posebno pa še obmejni Slovenci, ki nismo nikdar varni, da o nas ne informira interesente kak nasprotni nam narodni šovinist, iz namena, da bi nam škodil. Škoditi na gospodarskem polju, to je izdatno orožje, katero moramo svojim nasprotnikom vzeti iz rok. »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško« je to izprevidelo in — si nstanovilo svojo informacijsko pisarno. Zakaj, je povedano v spisku, katerega sta natisnila nedavno »Soča« in cenjena »Edinostc, iz katerega se glasi: Zakaj treba dati natančnih podatkov o svoji trgovini ali obrt i informacijski pisarni »Trgov, in obrtnega društva za Goriško«. Seveda bo še mnogo dela, predno pride ta informacijska pisarna do popolnosti, tj a, kjer videti jo, bi bilo prisrčno želeti. Od pomoglo bi se pa raznim potežkočam, katere ji še bo prestati, če bi se uresničila moja ideja, ter se ustanovilo v Trst u, v središču nase trgovine, centralno »T r g o v s k o in obrtno društvo za slovenske dežele«, katero bi potem tudi imelo več in najrazličnejših sredstev pri roki. Kakor veliko društvo bi tudi imelo veliko pisarno, ki bi lahko vstopila v zvezo z najrazličnejšimi informacijskimi pisarnami v svetu. Z ustanovitvijo fine, vestue, natančne in poštene informacijske pisarne bi si mi Slovenci pridobili v trgovini ne samo v pogledu moralnem, temveč tudi matertjalnem. Z informacijsko pisarno bi imeli tudi ob jednem pregled svojih sil na polju trgovine in obrtnije torej pregled svojih gospodarskih sil. V i del i bi svoje napake in svoje vrline. Nedostatke bilo bi mogoče — seznavši za nje — odpraviti. V informacijski pisarni bi torej takorekoč imeli svoje kazalo do bodočnosti. Ob jednem bi pa bila izvrstno trgovsko podjetje, uzdržavala l»i si prav imenitno sama svoje uradniško osobje itd. Razmišljajmo o tem. Na n a m e r j a u i anketi o Binkoštih v Trstu mora to priti na dnevni red kakor važna točka: ustanovitev centralne i n f o r in a c i j-s k e pisarne v Trst u. Trgovinske vesti. Budimpešta 30. Pšenica za oktober K. 7.75 do 7.71S. Pšenica za april K. 7.48 do 7-49 Rž za oktober K. 6*58 do 6-59. Rž za j april K. 6viti. do G'37 Koruza za juli , K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 5*88 do 5*39. Oves za oktober K. —*— do Oves za april K. 4 92 do 42.93 Pšenica : ponudbe dovoljne povpraševanje | dobro, mirno. Prodaja: 18'000 met. stot trdna Vreme: oblačno. Hamburg 30. Trg za kavo. Santos good average za marc 35.75 za maj 36.—, za sep- ! tember 3»v75 za december 37*50 Denar, j---- Dunajska borza dne 30. marca.. danes. včeraj Državni dolg v papirju 99*30 99*35 „ v srebru 99.05 9915 Avstrijska renta v zlatu 98.10 98*10 kronali 4% 99.55 99*50 I Kreditne akcije . . . 234.90 234*10 London 10 Lsr. . . . 242.95 242*90 ! 20 mark..........23.69 23*72 ! Napoleoni.....19.27 19*27 100 italijanskih lir . . 90.15 90*20 j Cekini......11.38 ]1*38 I,_ ! Javna zahvala. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, da se v imenu zavoda sv. Nikolaja v i Trstu tem potom najprisrčnejše zahvali vsem ; onim, ki so kakor si bodi pripomogli k uspehu veselice, prirejene o priliki rednega občnega zbora omenjenega društva. Sosebno iskreno se zahvaljujemo: »Tržaškemu podpornemu in | bralnemu društvu«, ki nam je za veselico ; brezplačno prepustilo svojo dvorano, gospodu | Josipu Rože - ti;, ki je brezplačno postavil in razdrl oder ; dalje gospej Grmekovi, ki nam je s svojimi vrlimi malimi gojenci pripravila tako prisrčno veselje, kakor tudi našim zasluženim diletantom : gospej Zofki Stularjevi ter gospicama: Mimi Votič in Slavi Kobau in gospodom Josipu Prttnku, Avgustu Štularju in Dragotinu Godina, ki so uprav izvrstno nastopili v veseloigri »Sam ne ve, kaj hoče.« Vsem iskrena hvala. oaior zavoda sv. NHcolaja j Trstu. Proti k a š 1 j u, S orlotoln, liripaTosti, upaflaujn glasu, lcataru iti, I zahtevajte vedno |H Prendinijeve pastilje I Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- H nikih. učiteljih itd. ■ Dobivajo se v škattjicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah ^B kakor tudi po celi Evropi. Proda se lepa in prostrana kavarna pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na Božo Mijie. posredovalec uu Reki. Odhod in prihod parnikov. V Zavije preko Sv. Murka, Skednja, Sv. Sobote. Milj ob 7.15. 1», 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod 8 —, 10 — predp. 12.10, 3.25, 4.45 pop. V Milje 8 < poŠta 9.30, 12 (pošta) predp. 2.30. 4.1"» i preko Sv. Marka) <>.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka), 8, 9.30 (poŠta) predp.; 1.30, 330 (postal, 5.30 pop. Ob ned. in prazn. 8 (posta), 9.30. 12 (posta) predp. ; 3.—, 4.30,7.15 pop. P r i h o <1: ti.30 (preko Sv. Marka) 8.— 9.») (pošta i predp., 2.— , 3.45 (pošta) 6.30 pop. V Koper 7.50 predp.. 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 (po- šta) pop. Dohod 6.45, 9.— (poŠta) predp. 1.30, 3.— (pošta). Ob ned. in prazn. 7.o0 predp., 12.05 (pošta). 5.— pop. Dohod: 6.45, 9.— (pošta) predp., 4.— (poŠta) pop. V Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob ned. in prazn.: 11 .HO in opoldne. Dohod: 6.30. 7.— zjutraj parnika _Istriau in „Portorose'*.) V Umag vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod 6.— zjutraj. V K o v i n j preko Pirana, Cittanove, Poreča vsaki pond.. sredo. petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek. soboto ob 7. uri zjutraj. V P u i j preko Pirane. Cittanove, Salvore, Poreča, Vrsara. Rovinja in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop. V M i r a m a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 6 pop. Furlanska železnica. Odhod iz Tržiča: 7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Červinjana v Italijo 10.42 „ in 10.48 zvečer do (^'ervinjana. Dohod v Tržič: 7.20, 9.45. predp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preko Červinjana. 1.35 pop. iz Červinjana. Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odhod iz Trsta: 6.20 pdp omn. Np brezina, Cervinjan, Benetke 8.— „ brzovl. Dunaj, zveza z Reko 8.25 _ _ Nabrežina, Videm, Benetke, Rim 9.— n omn. Nabrežina, Videm, Benetke, Verona 9.55 „ po-^t. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 12.45 pop omn. Kormin. zveza Cervinjan. Benetke 4.35 „ _ Nabrežina, Videm, Benetke, Rim .30 _ Benetke (via Cervinjan in via Videm) Rim (via Bixij; naravnost. 6.25 ., pošt. Dunaj, zveza z Reko 8.15 zvč. brzovl. Kormin 815 _ ., Dunaj, zveza s Peštm. Reko 8.45 _ me Nabrežina. Videm. Benetke 9 45 _ „ do Miirzusehlaga 6.10 i samo ob sredah) ekspres v Ostende Dohod v Trst: 6.56 pdp meš. ir. Murzuschlaga, Beljaka itd. 7 33 _ iz Italije, Kormina. Nabrežine 8.45 „ brzovl. iz Kormina 9.28 n , Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim 10.25 - pošt. Dunaj, zveza z Reko 10.40 _ brzovl. iz Italije preko Kormina 11.20 „ omn. iz Benetk (via Cervignjan) 5.35 pop pošt. Dunaj, 7veza z Gorico 7.45 zvč. omn. iz Italije preko Kormina 8.30 - brzovl. iz Itabje preko Kormina 9.— _ _ Dunaj, zveza z Reko 11.35 „ omn. iz Italije preko Kormina 10 38 pdp. (samo v sredo) ekspres iz Ostende Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Tržaška posojilnica in hranilnic < Rionione Afaiatica rti Sicnrta v Trstu ietistroTaia zadrua z omejenim poroštvom, ulica 8. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Zaloga likerjev v sod čili in buteljkah. Perhauc Jakob ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. ulica Media št. 3., toči črna *n bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Pirih Ivan Lozić Jurij Androna S. Lorenzo 'za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevan je se pošilja na dom in na deželo. Hraailne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0-Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5l/i°/0» ua menjico po 6D/0 na zastave po 5 Uradne are so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju,, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen-, društva dne 31. deceatir 1892.: • Plavniea društva......gld. -i .000.000*— Gremijna reserva zavarovanja na življenje..........13.32«.34»>-98- Premijna reserva zavarovanja proti ognju......................1 ,tw»2.248-22- Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju...... - 49.465*07 Reserva na razpolaganje ... - 500.000*— Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov. bilanca (A) . . - 333.822*42-Reserva zavarovanja proti prenii- njanju kurzov, bilanca (B» , . ., 243.331*83-Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . .. 500.000*— Občna reserva dobičkov ..........1,187.H?4"86- Urad ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiSij. Poštno hranilnični račun 816.004. Potočnik Fran matinsko in belo vipavsko vino ter Steiufeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rahar Po^AV* ul'ea Riborgo št. 25. Velika ■ ■"11 tal ■ vlUI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčičarne. Jak. Perhauc F,ica * * ^ ■ v immv karna in sladeicarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Con ti št- 2 ima veliko pekarno in sladčičaroo 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenj. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. n« Anton Šorli Kavarne. priporoča svoji kavarni ! »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov. Državna železnica. Odhod i d Sv. Andreja 6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 8 45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje, Divača. Rovinj. Pulj, Dunaj 7 4."» _ brzovl. Pulj, Divača. Beljak. Dunaj 23<1 „ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih). Zaloira tiosr in sod a rs k I mojster. A hram Pron Ulica S. Francesco št. 2 rnui dlll ■ I ali Trgovec z dogami in so- darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. Trgovci. Ulica Barriera veccbia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakmrnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty !! Nezaslišano!! 191 predmetov za samo 2. gld. IO kr. 1 krasna pozlačena ura, jameena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata i. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste. I par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne Vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov*. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja samo za 2 gol(l. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka H. SCHEUER, Krakovo Josefsgasse štev. 46. Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v tekli 8 dnij. Huatrovani cenilci ZMtonj in franko. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva /a jedilnice, spalnice in spre-jetnuice. žiuiuic iu peresnic. ogledal in železnih blagajn, po cenah, dat se ui bali koukurenee. Spedicijska poslovnica Oašpar Hvali t Gorici v ulici Morelli št. 1*2. se toplo priporoča Slovencem \* mestu in deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga pohištva v vse kraje. Nov zaprt voz za prevažavje. Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotav na in lja. Varstvena znamka: SIDRO. - UNEMENT. CAPSICI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 uovč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v origin. steklenicah z naio varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki. RicMerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Elizafaetne ulice 5. ro.1 m i i » » » i i » » t Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Dohod k sv. Andreju. 8.05 pdp. Divača 9.36 „ Pulj, Rovinj 11.15 _ Hrpelje, Ljubljana. Dunaj 6.15 zvč. Pulj, Rovinj. Dunaj, Ljubljana 9.1*0 brzovl. Pulj. Rovinj, Dunaj _ Hrj>e!je. Divača (samo ob nedeljah in praznikih.) O^lje i u drv«. Muha Incin v uIici del Torro štev*12 m U11 d JUOlp p:iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Za eiio veliko fino restavracijo se sprejme kot najemnik kavcije zmožen. boljši poročen krčmar. Pojroj: krčmarica mora biti izvrstna kuharica. Ponudite ua Klldolf Jlosse Dunaj pod „f. P. 1714" Mlin na par. Valentin Skočir r^«": ^ kjer melje vsakovrstne turseene in» ke Trgovcem pošilja ua dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Poduče vanje jezikov. lilO - \LofinLo v ulici Valdirivo št. 17 JUrbd l\aUlllva L nads podu5uje doma ali zunaj francoski, nemški, slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah. Civilni in vojaški krojač. vsakemu Hoj razumljivi Krojiti Kartim Poveraj -V Gorici na Travniku št. I. n j ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dezaikiv in oebnih piascev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. C. kr. prifiligiraiii kroji GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v (lorid Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. ▼ lastni hI« J Hranil ■e T loge sprejemajo se txl vsacej^a, ee tudi ui elan društva in se obrestujejo po 41/t°/o» ne da bi se »»dbijal reotai davek. Posojila dajejo se samo članom iu sicer na menjiee jk> «> °/o 111 "a v knjiži »e po o'/2°/0. L'rad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od '2. do 3. ure }>opol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje hran. ylog leta 1899. okroglo K. 1,490.000. Poštno-braii. račUH štr. 837.315. Voščene srede. I/ Ari O A svečar v Gorici ulica Sv. Antona "^i* §t. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Voščilo (biks) in nsnje. Glavno zalogo voščila [biksa] družbe sv. Cirila in Metoda in tvorničko zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljaije ima Ivan Drnfovka v Gori c i na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršć. r»hI»tvo In mt'blji. Novoporočenci pozor! ^ vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi ta pecari jam i in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko s padajočih del. Akt«! Brešeak, Gorica, Gw)M8ke iliee Str. 14. Prodaj« proti primerni varščini tudi na obroke. Dr. Rosa Balsam --—Ij Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po posti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in I studi. V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja o. in kr. dvornega zalagatelja jri črnem orlu" Praga, Malastran, ogel Spornerjeve tujce. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiaui, E. Leitenburg, P. Prendiai. S. Serravallo, A. Suttina, i'. Zanetti, A. Praxmarer. S Narodna jed )><>st:tti morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin Znideršie & Valenčid v II. Bistriei po njih izbornem okusu, obilni redilnosti, nizki ceni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajaluieah jestvin.