sam. as. P#5t«ina pfa&ma t j«t»Ti»i. LJUBLJANA, dne 20. maja 1926. leto yn. i«ai*Wffl«rHBitwT.-T thtim v* OImNO Mlamoitolm mttUsk« strmin m «« j7ijlWljiiu—ii ■HIIWI »»»»'iiinrTniiTTiTMrnirrrTTi Din 80-— Din 15--Din 7-50 Din 1-— »emagsj *i Mzm« m stailši« ¥ mmmki il mm i !ssss®rati i m % vtv t ..... isajsrafl s4 S8 p«4it vrši scpre! at&Ms ptttaa«, nUm padi vrsta * • • • fe S5a Hi s Ms IN® * SSša Na smrtni postelj Državna in Jutrova" akcija za kmetijski kredit. Pribičevičijanci leže na smrtni postelji. Žerjavščini je prižgana mrtvaška sveča. Nesrečna .politika naših mladinov leži na robu prepada in samo le nekaj-jnesecev ali morda ted-aov in ta nesrečna klika se prevrne v grob pozabljenja, a tisti del slovenskega ljudstva, ki ga je ta bolna in gnila družba ustrahovala, si globoko •ddahne. Naravno je, da bolnik rad ne prizna bolezni in nikoli ne veruje v svoje žalostno stanje. Do zadnjega trenutka se tolaži in vara celo svojo okolico. Iste velja za bankerotnega špekulanta. Zlasti slednji skuša s seboj vred pokopati še mnogo drugih nesrečne-žev. Išče kompanjonov, porokov, ponareja menice in falsificira knjige, •foup je pač huda reč. V podobnem stanju se nahaja pri nas mladinska klik«. T Beogradu tava zapuščena in osra-*#lena in od vseh prezirana. Intri-gti% denuncira, grdi, psuje, ponuja se na vse kraje, kakor stara blodnica, a v*g brez uspeha. Žalosten konec je neiabežen. I« tam nima sreče in ker se je i^jdovilo tudi edino upanje, ki so ga še gojili, to je, da bi mogli uteči v radikalno stranko, so sedaj kakor bes-xt. Tudi radikali jih ne marajo, »kratka: vse se jih izogiblje, kakor j«b»vca. Zares huda, a pravična uso-dal T tem nesrečnem stanju, kakor stekal pes klestijo-okoli sebe in tako sme jim zlasti mi in naša stranka huda t želodcu. Ker pa jim samo zabavljanje še ne zadošča, ker je cirku-§ka vpitje in bobnanje »Domovine« v slogu lepih člankov »čuvenega« beograjskega »Balkana« premalo, spuščajo v najbolj hudih trenutkih politične agonije preko svoje svinče-■« in preinogarske »štampe« advokatske injekcije kakor: važna konferenca dr. Žerjava z g. Pašičem, dr. Mokorič, pomočnik ministra, je že pr«»el posle, dr. Žerjav zopet v ' dvoru itd. In njihov sirotni »Sloven- ] i ski Narod« vzdiha: vidite, kako stoji- j mo trdno! i i In tako pozablja ta poslušna četica i j vse ostalo žalostno stanje. N. pr. ba- j i rometer vsake politike je njen pro- j : račun. Nihče pa se ne vpraša zakaj se j : ne dela na proračunu. Nihče ne po- | i misli, kako je to, da se ne sestavlja proračun, ki bi normalno moral biti izglasovan do 31. marca, a se do danes ni pričel sestavljati niti po ministrstvih navzlic jasnim določilom čle-! nov 113. in 114. ustave in člena 9. za-i kona o drž. računovodstvu. Predlog 1 Davidovičeve vlade je seveda — sa-moobsebi umevno — zavržen. Govori I se, da je minister financ ukazal zbrati : materijal za proračun za leto 1927. Dvanajstine potekajo v prvi svoji polovici h koncu, a tak molk o tej stvari | v sicer tako zgovornem mladinskem I časopisju. O tem, gospodje, napišite : nekaj člankov! | Kakšen tam-tam in čindarasa-bum-i bum je bil z volitvami v oblastne skup-| ščine, ko so mislili mladini, da bodo spet koga prevarili, kakor z nacionalnim blokom. Zakaj ni teh volitev, o tem pišite, gospodje, svoje zgovorne članke! In zakaj nočejo in se ne upajo radikali teh volitev izpeljati v vaši druščini. «—— In zakaj vsak teden naštevate toliko novih zakonskih načrtov, hvalite na vse pretege njihove »dobre« strani, ko pa se proti njihovim političnim principom postavijo radičevci, ti zakoni takoj romajo v zaprašene arhive, kamor spadajo. Vlada, v kateri »sedijo« tudi naši mladini, je predložila skupščini načrt zakona o kmetskem kreditu. Borba za ta kredit je že stara. Srbijanske stranke gedajo na to, kakor na vsako državno vprašanje predvsem s strankarskega stališča. Pri njih mora vsaka stvar služiti hkratu tudi za utrjevanje stranke. Zato je razumljivo, da gledajo tudi pri ustvarjanju zakonov vedno le na to, koliko bo tudi stranki koristilo in pomagalo. Vsi prečani pa smo gledali — časih tudi še demokrati — le na to, kako bo služilo svojemu namenu. Iz teh razlogov sem zavrgel svoječasno uredbo dr. Janko-viča, ki je imela prozorno tendenco, vpreči kmetski kredit v jarem tiste stranke, ki bo na vladi in pa ker je popolnoma prezirala zadružni princip, ki je vendar do današnjih dni dokazal za to vprašanje največjo sposobnost. Pozneje sem skušal pridobiti svoje kolege v vladi — in v koalicijskih vladah to ne gre drugače — za kompromis, to je, da damo 50% državnega denarja zadrugam, a 50% od države organiziranim korporaci-jam, po preteku petih let pa vso vsoto tisti polovici, ki bo pokazala v tej dobi večje in boljše uspehe. Bil sem seveda prepričan — kakor sem še danes — da bo zadružno načelo zma- ^nhj.fla 11 lir J umucrr-močili uulmt pir Na to bi morali točno in jasno odgovoriti in spregledali bi tudi vaši backi! S samim zabavljanjem čez nas ne privabite nobenega pametnega človeka več k vaši okuženi mrtvaški postelji, ker je danes že žal tistim, ki so se bili dali preslepiti ob zadnjih volitvah. Zato le počivajte v miru in večna luč naj vam sveti. stanka ostalih članov vlade in tako je stvar — po beograjskem načinu — počivala. Prišel je dr. Kulovec, izdelal nov načrt, a ga ni izvedel, ker je takrat vlada skupščino rajše poslala na počitnice, nego da bi bila vsaj tako važen zakon izdelala. No in po volitvah je sedanja vlada predložila sedanji načrt, ki pušča navidez zadružno obliko, a.jo že v drugi instanci (oblasni savezi), še bolj pa v tretji (gen. direkciji) veže ter stavlja brezpogojno v službo vsakokratne stranke, ki bo imela ministra za kmetijstvo. Vrhutega je načrt pravo skrpucalo, izdelano na vrat in nos menda od enega samega človeka, brez kritike kom- petentnega foruma — poljeprivredne-ga saveta — brez sodelovanja strokovnjakov ter prikrojeno po partijskih potrebah za stare granice nekdanje male Srbije. Vse bogate skušnje dobrega slovenskega in hrvatskega za-drugarstva so popolnoma prezrte, in ne samo to, nego načrt, kakor je bil prvotno sestavljen, je imel v sebi vse lastnosti temu preizkušenemu zadru-garstvu napraviti veliko in občutno škodo. Da je tudi tehniško zafuran, priča najbolje to, da ne bo po predelavi v odboru ostala niti ena besedica prvotnega teksta. Vsi prečani brez razlike stranke so zato ta načrt soglasno odklonili in v odboru, kjer sem sodeloval pri treh sejah, so se dogajale vrlo interesantne stvari. Jaz sem vedno pričakoval, da se bodo tudi slovenski mladinski demokrati izrekli proti, ker so se včasih izigravali za zadrugarje in ker itak slabo stoje in je njihov političen konec že pred vrati. Toda na moje veliko razočaranje tega ne store. Nego ga celo branijo. Branijo in to nerodno, ker ga niso niti čitali ali branijo iz same hudobije proti meni. V 114. številki prinaša »Jutro« enokolonski članek in sicer ponatis članka Miloša Štiblerja iz »Njive«. Iz lumparije zamolčijo letnico. Članek je napisan leta 1921, a »Jutrovci« bi a uui—? ju v uvim ~ ipsan sedaj v obrambo vladinega načrta. Še večja nepoštenost pa je trditev: »Končno podaja g. Štibler svoje mnenje o rešitvi tega aktualnega problema v Jugoslaviji in reči moramo, da so njegove ideje popolnoma v skladu s predloženim vladinim načrtom. Ker pa prinaša iz Štiblerjevega članka »Jutrov« mazaček cel nasvet, kako bi bilo to urediti in ker gre Štiblerjeva ideja od začetka do konca za tem, da vlada izvede svojo pomožno akcijo le preko že poštoječega zadružništva, ki ga mora le še razširiti, je to s podčrtanim stavkom v mučnem protislovju, kar dokazuje, da »Jutrov« članek Miletičevega načrta ni — prebral. besse* I S r ZdražbarjL Kmečka povest iz predvojne dob«. Spisal Metod Dolenc. (Nadaljevanje.) XIII. K« je bil prestal Banič svojo kazen, šla je njegova prva pot k dr. Kropivniku. Vprašal ga je, čo ž« ni skončana tista pravda zoper Andrejčiča. Odvetnik ga je podučil, da pravde na Dunaju leže do pol leta in še več. Potrpeti mora! Banič se je hudoval, češ, sedaj je žena že drugo letino spravila, pa i« prva eni plačana. Dr. Kropivnik pa mu je nujno svetoval, naj pri novem vinu pazi, da kupčijo sklene bolje. »Tisto že veste?« je povzel odvetnik. »Starega Žabkarja je zadela kap!« »Kaj?k vpraša ves zavzet Banič. »Pred 14 dnaari je bila žena pri meni, pa o tem še ni nič vedela povedati!« »Na pol života ga je zadelo pred enim tednom,« nadaljuje dr. Kropivnik. »Desna stran telesa je ohromela. Meni je to pravil zdravnik, ki ga zdravi. Hoditi, ne bo več mogel.« »Bo pa žena bolj gospodarila,« reče Banič. »Saj se je zmeraj poganjala, da bi imela več govoriti, kakor pa on. Pa jej ni pustil. — Morda bo ona sedaj tudi dolžnike terjala?« »Seveda! Kdo pa drugi. Le glejte, da se ji še bolj ne zamerite!« se smeje odvetnik. »Ko bi le tista pravda dobro iztekla!« pravi Banič. »Strašno me skrbi!« »Je že prav, da vas skrbi! Pa še to naj vas skrbi, da boste meni plačali stroške o pravem ča-snfe Dr. Kropivnik je imel nujna pota; odslovil je B Mft*. Prisedši iz odvetnikove pisarne, Banič sam ni vedel, kaj bi naredil. Štiri mesece ga ni bilo domov! Sramoval se je, da je bil — zaprt.'Hotel je počakati večera. Mrak se naredi že zgodaj popoldan. Ali pota so v pozni jeseni slaba. Omahoval je, kam bi jo krenil. Pa glej ga spaka. .. Kdo ga pozdravlja s klobukom od daleč? Trček mu gre naproti! V tem trenutku se mu je Trček gabil. Najrajši bi se mu ognil, da ga ne bi nikdar več videl! Res se je napravil, kakor bi ga ne videl. Obrnil mu je hrbet. Pa Trček 6e je zadri na ves glas: »Martin! Duša! Čakaj no! Pojdeva skupaj domov!« Banič se je moral obrniti in ga počakati. Sram ga je bilo, da ga Trček na glas kliče. Dala sta si roki. Trček mu je dejal, da je dobro pazil, kdaj bo njegova kazen pri kraju. Prišel je, da ga pospremi domov in da mu pove novic. Žabkarja je zadela kap... Trček se je čudil, da Banič to novico že ve. »Ali tega ne veš!« nadaljuje Trček. »Sedaj se žena vozari s konji v mesto... In za vino daje, da je kaj! ,Šparovec ceravca najde', pravijo, kaj ne?< »Kaj mi boš tisto pravil!« odvrne Banič. »In še midva bova ž njo pila, boš videl!«1 se smeje Trček. »Jaz že ne!« reče jezno Banič. »Sploh ti delaj, kar češ! Jaz pojdem sedaj domov in hočem imeti odslej mir!« »Ho, ho! Iz zapora, kjer sva bila skupaj, pa tako ponosen! Kaj naj povem žandarjem, kaj si naredil v gruntnih bukvah?!« Trček je pomenljivo pokazal z roko proti hiši, kjer so imeli orožniki svoj stan. Banič je postal ves rdeč- Kri mu je vrela, kar udaril bi ga, pa strah ga je bilo... in hočeš, nočeš, vdal se je in sledil Trčku — v gostilno, seveda. Pa pila sta le malo, potem pa šla domov. Prijateljstvo se je skrhalo. Banič je našel doma Janezka. Dal mu je roko. Žena je bila tega vesela in upala, da bo odslej v hiši blažen mir. v XIV. j Banič se je doma kar ukopal. Nikamor ni šel, od zgodnjega jutra do noči se je pehal pri delu. Bilo je že teden dni; odkar se je vrnil iz zapora. Proti poldnevu mu prinese žena pismo na njivo. Vsa je bila v strahu. Na ovitku je čitala nad naslovom tiskano: Odpošilja dr. Fed. Kropivnik, odvetnik v....... »Sveti križ božji!« vsklikne vsa zbegana možu. »Da bi le ne bila nova tožba ali kaj hudega! Tako se bojim!« Tudi Banič je bil vznemirjen. Šinilo mu je po glavi: Ko bi bil dr. Kropivnik slučajno že pogledal v gruntne bukve? — S tresočo roko je odprl ovitek. Hitro je prebral vrstice ... Obraz se mu je razjasnil. »Mica!« reče veselo.. »Hvala Bogu! Pravdo z Andrejčičem sem dobil!« Mica se je od veselja zjokala. In šla sta domov. Drugi dan je šel Banič v mesto. Pod vasjo ga je čakal — Trček. Rad bi se mu umaknil, pa zdelo se mu je, da ga zdaj že še prenese, ko se je stvar na boljše zasukala. Trček — je že vedel, da je pravda dobro iztekla. Odkod?' Mica je povedala včeraj zvečer veselo novico sosedinj i, ta jo je nesla naprej in cela vas jo je zvedela. »Sem vedel, da pojdeš danes v mesto. Jaz imam tudi opravka v mestu,« počne Trček med potom. Banič molči. »Bil sem že pri Žabkarjevih,« nadaljuje Trček. »Ona je zelo .vesela, ker bo dobila sedaj denarja od tebe!« »Kaj se ti utikuješ v moje reči? Pusti me že pri miru,« deje nejevoljno Banič. »Odslej se ne maram nič več pravdati, da veš!« »Saj tu ne bo več pravde ... Ampak, če treba pomoči, pa boš vendar mene še kaj rabil, a? Da le ostaneva prijatelja...!« Trček se je držal čisto resno, kakor da bi bila njegova prva skrb Baničeva dobrobit. (D«ij* sledi.) Vendar govori korajžno naprej samo, da napravi v političnem koncu malo aluzijo na mojo sebo. Ali je to resna žurnalistika slovenske inteligence? Ali ni sramota za našo tako hvalisano kulturno stopnjo takšen način reševanja gospodarskih vprašanj, in sicer tako važnih gospodarskih vprašanj, kakor je kmetijski kredit? Iv. Pueelj. Kaj nam oiše pristaš SLS iz kozjanskega okraja. Mi člani SLS omahujemo pod težo davkov. Svoje stranke ne moremo več priznavati, ker za nas ni dovolj poštena in ni dovolj delavna. Vkljub ogromnim težavam ne moremo od svojih poslancev pričakovati nobene pomoči. Kakor sedaj uvidevamo, smo mi kmetje za poslance od SLS postranska briga, kajti mi v svojem gospodarstvu popolnoma propadamo, posebno pri cenah blaga, ki ga ima kmet za prodati. Sedaj so začeli pobijanje cen in sicer seveda najpreje pri kmetih. S tem, da so predpisali cene našim mesarjem, so zadali najhujši udarec nam kmetom. Samoobsebi umevno mesar pri tem ne bo trpel škode, ker bo pač kmetu plačal živino pod ceno. Ali mesar ni kriv, nego oni, ki so začeli cene tem' p ropa si i,' pcžt a h c i^Sl^š flh'lVkiftFi temu dremljejo ali pa hodijo v Beograd samo na sprehod ter na zabavo in po mastne plače. Za nas pa se ne brigajo in če bi nam tudi kožo slekli. Zato jim javno v »Kmetijskem Listu« naprej povemo, da bodo pri prihodnjih volitvah žiher doma za pečjo dremali, kakor sedaj dremljejo pri obrambi nas kmetov. Nas imajo za najbolj neumne, pa bomo tudi kmetje spregledali. Zato si bomo prihodnjič sami davke znižali s tem, da ne bomo več volili poslancev od SLS. (Op. ur. Kmetje, združite se v svoji samostojni kmetijski stranki, katero vodijo kmetje sami! Slovenski samo-' stoini in hrvatski kmetje So se že i združili. Pridružiti se nam morajo še 1 oni slovenski kmetje, ki jih je doslej I varala klerikalna gospoda pod firmo I »Kmečke zveze«. Razni znaki dokazu-! jejo, da se tudi tam že svita. Le odloč-1 no naprej, to je edina rešitev za naše-j ga kmeta v sedanjih neznosnih razmerah. Vsi kmetje skupaj v pravo, od i kmetov samih odvisno stranko!) '"■I""1 11 I. »■ 1 ' i Draginja raste — dohodki padajo, ; Pivovarniška industrija je zvišala : cene pivu. Sladkorna industrija je zvišala ce-I ne sladkorju. i Država je zvišala cene soli za 2 ! kroni pri kg in agio je zvišala na i 1100 odstotkov. Dr. Žerjav in dr. Pivko sta glasovala za povišanje davkov in sicer: ! dvakratni invalidski davek, 15-krat-| no novišanje obrtnih taks in kazni 4 odstotke dolžnih davkov pri ekseku-| ciji. 2 odstotka od delavskega zaslužka. Cene prašičem, živini, konjem, lesu, mleku, senu, fižolu itd., sploh ! karkoli ima kmet za prodati, vedno ceneje. Kar kupiš, vedno dražje, davki vedno večji, kar prodaš, vedno ceneje, dohodki vedno manjši.. Kje mora to končati, si lahko vsak izračuna. Zastopniki bank, velekapitala, industrije, ki imajo danes vlado v rokah, po milosti zaslepljenega kmeta, obrtnika in delavca, naj si zapomnijo, da vsaka reč le en čas trpi. Kisel is ebstaik delata največ, a imata Bajna«]«! ttBflBMUNMMBMi Razne politične vesti, ZDRUŽENJ K S HRVATSKIMI KMETI te* s tem z SRS po celi Sloveniji enodmšno odobravajo in pričakujejo od tega za kmete, rokodelce in delavce, a za slovenstvo posebej velikih koristi. Nezadovoljno je samo uredništvo »Jutra« in >Slovenca< ter kori-tarfi, ki stoje za tema listoma. NARODNA SKUPŠČINA je aopet za cel teden šla domov. Seveda, eaj ni treba delati, ko je pa vso ie tako lepo urejeno v državil Pogajanja med radikali in radičevci so nadaljujejo, a samostojne demokra-tarj« dela to silno nervozne. Vse sile napenjajo, da bi se še vzdržali na ministrskih stolčkih, kjer je tako mehko, mehko! Posebno se trudi Žerjav. BED ANARHIČNE POKRETB štej« prismojeni >Slov. Narod« tudi agraren pokret. Naj pisec vpraša češkega konzula v Ljubljani, če se s tem 3trin|a. Vsako dete ve, da na Češkem že leta agrarci vodijo vso državno politik« in vendar je tam mnogo manj anarhije, nego v glavi »Narodovega« uvodničarja. Tudi na Bolgarskem je bilo dobro, dokler so vladali agrarci. Čini pa so prišli >Narodovi« somišljeniki aa površje, je tam stalno — anarhija! BEDASTI »SLOV. NAROD« pravi, da mora »samostojno kmetijski princip še posebej odklanjati, ker se zavzema proti industriji.« Ko bi domišljavi »šolan« človek vsaj premislil, kaj piše! Če pa misliti ne zna, ko bi si potem vsaj prečital naš agrarni program in dobesedno prepisal stavke o industriji, pa bi ne mogel zagrešiti take kozlarije, kakor jo je zagrešil s svoio »izvirno« mislijo. BOLJ NEUMNEGA LISTA kakor je »Slov. Narod«, ni v Sloveniji. Dokaz, št. 112. istega od zadnjega torka — posebno uvodnik! Naj »Narod« prinese enkrat fotografijo svojega uvodničarja, da vidimo, kako izgleda! KLERIKALNE SLEPARIJE. "Zadnji teden so se klerikalci v narodni skupščini zelo hudovali, zakaj skupščinski zapisnik in razne tiskovine niso tudi slovenske. Koncem 1. ^vetaJmkaar sFaviTte zahteve, nego je v prvi narodni skupščini celo izjavil, da ni potrebno prevajati skupščinskih spisov na slovensko, češ, da vsi Slovenci itak dobro razumejo srbščino. Srbi so torej do- klej delali le ono, za kar so takrat dali svoj pristanek klerikalci. Čemu •• potem sedaj hudujejo tigri? Navadni sleparji so in nič drugega. To je dokazano še mnogo lepše s tem-le: Lani so štirji tigri sedeli kot ministri v vladi. Zakaj niso takrat odredili, da naj bodo vsi spisi v skupščini tudi slovensko sestavljeni? E, takrat so bili pri koritu, pa niso nič dejali. In če bi danes ali jutri zlezli k koritu, bi zopet molčali. Ali to niso sleparji? Stranka Ljudskih Sleparjev! ŽIDOVSKI ČUDEŽ. Dnevnik židovske »Trboveljsko družbe«, »Jutro«, vsak dan poroča, kako prehajajo cele doline in okraji v SDS. Mi to vemo, da ta družba celo pod zemljo razširja svoj delokrog in da je nad zemljo spravila v svojo sužnost že nad 10 tisoč ljudi, da bi bili pa ti tudi zagovorniki svojih tiranov, to bolj težko verujemo. Kar se pa tiče pristašev SKS, ki jih kliče »Jutro< k sebi, je pravi čudež. Čim več jih gre k Žerjavovcem, tem močnejša je SKS. Čitaj današnji dopis iz Savinjske doline. Kdor pa »Jutru« verjame, naj se požuri, da ne bo zamudil. Vladno korito bo kmalu prazno — hitite! V BOLGARIJI vlada naprej ubija ljudi. Razprava proti onm, ki so pripravili napad v cerkvi Sv. Nedelje, kjer je prišlo ob življenje več sto ljudi, je končana in je sedem obtožencev bilo obsojenih na smrt, več jih je obsojenih na mnogo let težke ječe. Vlada je pripravila še celo vrsto procesov proti komunistom in nedolžnim zemljoradnikom. NEMCI postajajo zopet predrznejši. Izvolitev zagrizenega nacijonalca Hindenburga je po vseh zemljah izzvala močno vse-nemško valovanje. Posebno korajžo kažejo kajpada avstrijski Nemci. To se je videlo posebno v štajerskem Gradcu. Tam je zadnje dneve bil tudi občni zbor avstrijskega društva za podpiranje Nemcev na Češkem. Neki dr. Hampel je zbor pozdravil v imenu avstrijskega podpredsednika vlade in v imenu »nesrečnih« spodnje-štajerskih Nemcev ter je izrazil nado, da bodo spodnještajerski Nemci kmalu zopet osvobojeni. Mnogi govorniki so ' /1 r» l-nnKn rr trn nil nrv>i delovati na združenje vseh Nemcev, a osobito, da je treba osvoboditi tudi Nemce, ki žive na Češkem in v Jugoslaviji. Iz vsega se vidi, da vsenemci zopet začenjajo s hujskanjem na novo vojno. Središče ob Dravi. V nedeljo se je vršil tukaj pod predsedstvom tov. inšpektorja Žnidariča sestanek kraj. organizacij Središče in Obrez. Govorila sta tov. Bukovec in biv. posl. Kelemi-na. V debati se je oglasil tudi tov. Šala z umestnimi predlogi. Cirkovec - Dravsko polje. V nedeljo 17. maia smo imeli tu gospodarski shod, ki ga je sklicala zadruga »Pa-nonia«. Otvoril in vodil je zborovanje član nadzorstva Jožef Pirnat, poročal predsednik Mrmolja. Gotovi del kmetov je bil do zadruge nezaupljiv, češ, »vsaka zadruga propade«. Mrmolja je pojasnjeval, da zadruge propadajo vsled slabega ali brezbrižnega vodstva. Za vzdrževanje in vstvarjenje take zadruge treba res požrtvovalnega dela ter sposobnosti vodstva. On pa da ne prihaja kot novinec; enako zadrugo je že ustanovil in vodil deset let z dobrim uspehom na Goriškem, ki še danes dobro služi svojemu namenu. Večina navzočih kmetov je odobravala govor in pristopila v zadrugo. Naše Cirkovce so krasen kraj v središču Dravskega polja ter glavna fara pridelovalcev krompirja za izvoz. Kmetje so tožili poročevalcu o lanski slabi letini, ker je toča dvakrat razbijala, in pokazali so plačilne naloge davkarije za dohodarino. Govornik odgovarja, da je slovensko uradništvo tako, da ne pomaga tarnanje in tudi ne solze. Naš uradnik je tako vzgojen, da mu je več mrtva črka, kakor živ človek. Poleg tega naglasa govornik, da imamo še cel regiment financarjev, ki so za kmeta v Slov. Goricah prava šiba božia. Za prazne prestopke preganjajo kmeta in krčmarja, plenijo blago ter nalagajo visoke kazni. Kmetje so soglašali, da je le v združitvi naša rešitev. Na Logu je bil v nedeljo sestanek kraj. org. SKS. Udeležil se je tov. geom. Mravlje. V Novem mestu je bil sestanek okr. org. SKS v pondeljek. Otvoril je sestanek tov. Avsec, nakar je vodil tov. Globevnik. Poročal je o najnovejšem političnem položaju tov. Pucelj. Shodi in razne prireditve« V Kamniku bo na binkoštno nedeljo dne 31. maja sestanek okrajne organizacije za kamniški okraj ob 10. uri dopoldne pri tov. Cerarju. Tovariši naj se v obilnem številu udeleže! Raka. Občni zbor krajevne organizacije SKS se vrši v nedeljo 24. t. m. po prvi maši v gostilni »Bon« na Raki. Pride govornik iz Ljubljane. Somišljeniki, pridite! V Št. Jerneju na Dolenjskem bo občni zbor krajevne organizacije SKS v nedeljo dne 24. maja po prvi maši. Poroča tov. iz Ljubljane. Sesianki kraj. organizacij SKS se vršijo v nedeljo 24. t. m.: v Kostanjevici pri tov. Bučarju ob 11. uri dop., ob 3. uri pri Sv. Križu pri Kostanjevici, in sicer pri tov. Kodriču. Ob 3.' uri pop. je tudi na Bučki sestanek. Povsod poročevalci iz Ljubljane. Prostovoljno gasilsko društvo v Dvorski vasi priredi v nedeljo, dne 24. t. m. veliko veselico na vrtu g. Ivane. Čisti dobiček veselice je namenjen društvu samemu. K obilni udeležbi se vabijo vsi gasilstvu naklonjeni prijatelji iz bližnje in daljnje okolice. — Na pomoč! Vabilo k občnemu zboru Konjerej-skega odseka 1. Kmetijske družbe za Slovenijo, ki bo dne 27. t. m. ob dveh popoldne v posvetovalnici Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. — Spored: 1. Pozdrav in poročilo predsedstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Tajniško in blagajniško poročilo. 4. Vprašanje presno-vania odseka v konjerejsko društvo za ljubljansko oblast in izpremembe pravil. 5. Določitev premovanj za 1. 1925. 6. Volitve. 7. Slučajnosti. — Franc Zupančič, s. r., predsednik. Mala nedelja. V nedeljo 24. t. m. nas posetijo učiteljiščniki iz Maribora, ki priredijo v društvenem domu ob pol 4. uri akademijo s telovadnimi, pevskimi, godbenimi točkami (dijaški orkester ter spevoigro »Kovačev študent« s spremljanjem klavirja. Vabimo vse sosede in domačine k prav obilni vdeležbi. Ne zamudite in udeležite se vsi te dijaške prireditve, ki je nekaj popolnoma novega in bo nudila izreden užitek. Sejem v Kostanjevci se vsled bin-koštnih praznikov vrši v soboto, dne 30. t. m. Črna pri Prevaljah. 10. maja 1925 se je vršil občni zbor kmetijske podružnice za Črno. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Manjkali so odborniki kmet. obč. odseka, kateri so člani kmetijske podružnice. Občni zbor je otvoril za napredno kmetijstvo zelo vnet mož, naš načelnik Fran Deleja, s prisrčnim pozdravom na vse navzoče. Iz tajniškega in blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je podružnica v preteklem letu nadvse lepo napredovala. Saj so v odboru sami marljivi kmetje. Imena Deleja Fran p. d. Vesivk, Kompan Šimen p. d. Dretnik, Petrič Alojz p. d. Pe-trič in Miler Lekš p. d. Petkov nam so porok, da bo podružnica še vse bolj napredovala. Daljša debata se je razvijala o razmerju med kmetijsko podružnico in kmetijskim občinskim odsekom, kateri zadnji je prevzel vse posle kmetijski podružnici in kateri dozdaj še v nobeni stvari ni podpiral kmetijske podružnice. Nadalje se je ustanovil oddelek »Posredovatelj«, katerega namen bo, da bode posredoval pri raznih nakupih in prodajah, kar bo imelo za naše oddaljene in raztrešene kmete veliki pomen. — Nazadnje je bilo še predavanje o travništvu. — Po dveurnem zborovanju so se kmetje razšli v zavesti si, da je storjen trden korak v našo na* nadvse razveseljivo bodočnost. Sv. Bolfenk pri Središču. V soboto zvečer se je vršil sestanek SKS, katerega so se udeležili tudi pristaši SRS. Na sestanku je poročal tov. Janko Bukovec. Konstatirano je, *da vsi odobravajo skupni nastop vseh kmetov, obrtnikov in delavcev in da nam je le tako pričakovati boljših časov. Dopisi. KRANJSKO. Okolica Kranja. Zamanj pričakujemo izpolnitev obljub takozvanega Narodnega bloka, katerega voditelji so aCk tmlifizomi lrnr« nn/^ili T*nrmiVi obrot za podeželsko ljudstvo. Ali sedaj pri sestavi dvanajstin se te dobrote kažejo v drugačni luči. Imajo pa de-mokratje še drzno čelo, da lažejo o svoji skrbi za kmeta. Ako kmetska žena proda liter mleka, ali eno jajce za krono dražje, mora plačati velike i globe, medtem ko banke spravljajo j mastne dobičke in izkoriščajo seda-[ nje slabo stanje kmetskega stanu z oderuškimi obrestmi. In to imenujejo delo za narod. Med ljudstvom vlada veliko razburjenje zaradi novih davkov. Kmetska posestva se dnevno raz-prodajajo, ker ni denarja, ali nikogar ni, da bi kupil. In v tej dobi gospodarske krize nas tako zvani »kmečki« žastopniki obdarujejo še z novimi davki. Letina vsako leto slabša, živina skoro brez vrednosti, les ne gre nikamor, miši so nam napravile ogromno škodo na polju, davki pa vedno večji. Nismo proti davkom, ali isti naj bodo pravično razdeljeni, ne pa, da pritiskajo najbolj ravno steber naroda in države. Če bo dežela bogata, bo tudi država lahko prišla na svoj račun. Žalostno slavo za povišane davke si lahko demokratje in klerikalci po bratsko razdelijo. — Gorenjski popotnik. Iz kamniškega okraja smo prejeli s sledeče zabavno pisemce: »Jutrovo« majniško darilo našemu tov. drž. po- \ | slancu Ivanu" Puclju. Gospodje okrog ' i »Jutra« kupili so našemu tovarišu | Puclju popolnoma novo hrvatsko na-; rodno nošo, dalje bogato natrpano j usnjato torbo, lepe, malo prevelike i opanke ter mesto tamburice, seveda i pomotoma, sasvim novo kitaro, na katero naj bi po možnosti časa tovariš i Pucelj liberalnemu gospodstvu viso-i ki »finale« odbrenkal. — Vsi gori na-| vedeni bogati predmeti bili so v ne-i deljo dne 10. maja t. 1. javno v nasil-j nem »Jutru« naslikani. Bog živi! te i predobre udarjence! Studenec pri Krškem. Gotovo že . pogreša kdo izmed cenj. čitateljev novic iz naše občine. Smo pač miroljubni in neradi obešamo vsako malenkost na veliki zvon. Vendar vsaj toliko, da se ne bo mislilo, da spimo pri nas spanje pravičnega.. Zadnje nar. skupščinske volitve so potekle pri nas še dokaj mirno, a na žalost in nepričakovano razočaranje naših nasprotnikov, niso prinesle povoljne zmage. Obžalujemo sicer, kajti sodeč po energični agitaciji vodilnih oseb tuk. or- ganizacije SLS, smo pričakovali povsem večjih klerikalnih uspehov. Kako da ni tudi to pot »Domoljub« poročal o »sijajni zmagi in pogorelih nasprotnikih?« Menda zato, ker jih ta »sijajna zmaga na celi črti« ni tako veselila, kakor zadnja pri obč. volitvah, ko so si potom najetih agitatorjev in končno še pritiska s prižnice priborili celih — pet glasov večine! Vendar je najbolj zagrizene naše nasprotnike ves čas pred volitvijo župana navdajal silen strah, da se jim tabor v najodločilnejšem trenutku podre. Z veliko težavo in z raznimi obljubami so obdržali v svojih vrstah nekatere pristaše, ki so nameravali dezertirati. Svoj dvom nad izidom so po izvolitvi njih pristaša nekdaj najbolj zagrizenega nasprotnika SLS, ki je dobil pri volitvah župana — eden glas večine, dovolj jasno potrdili s streljanjem in zvonenjem. No, pa saj od takih značajev kaj pametnejšega niti pričakovali nismo. Zadovolj-nost občanov nad zmago in vlado »dobrih krščanskih« mož se že dovolj jasno kaže, ko se hoče tretjina občanov odcepiti od tuk. občine. Tako dejansko izražena nezaupnica vladajočim funkcionarjem sicer ni v posebno čast, vendar pa si boste s tem razdiralnem delom v občini stekli neven-ljivih zaslug, kakor še nobena stranka doslej. Pričakujemo, da boste tudi to, na vam lasten način proslavili. — Občan. — Smlednik. Človek sam ne ve, ali bi se smejal ali jokal, ali kdor ve, za katerim grmom tiči zajec, tisti bi pa najlažje preklinjal može, ki kakor sami trdijo, vedno delajo in skrbijo za naš dobrobit. Za kaj pravzaprav gre? Radi mlekarne, ki se pri nas ustanavlja že par let, a se bo lahko še par deset let, ako bodo to stvar vodili taki odličniki, kot danes. — Že leta 1923. se je odbor izvolil, pobirali deleže in pogodba radi lokala za mlekarno se je sklenila. Samo strojev je še manjkalo, a so bili tedaj baje — predragi. In vsa stvar je zaspala. Še en vzrok je bil, kakor se je izjavil eden izmed gospodov od odbora. In sicer je rekel: Kaj pa hočemo, saj nimamo strokovnjaka, ki bi bil zmožen vso to stvar voditi. Letos smo pa imeli pri nas dne 25. februarja predavanje o mlekarstvu. Razlagalo se je na dolgo in široko o koristih te panoge gospodarstva ter o organizaciji. Zopet je bilo vse navdušeno za ustanovitev mlekarne in vsa stvar bi se z lahkoto speljala, ako Di noieiu pri vsem tem pomagati par onih, ki bi imeli od tega največ koristi. Ko pa so bila po predavanju podana raznovrstna mnenja s strani posestnikov, je rekel nekdo sledeče: »Kaj pa hočemo z ustanovitvijo mlekarne, saj imamo mleko dobro prodano.« Marsikdo se je čudil tem besedam, ker vsakdo je mislil, da cena 1.75 Din za liter mleka ni bogve kako sijajna. Ne čudimo se pa tem besedam danes, ko vemo, da so imeli trije posestniki od pripravljalnega odbora za ustanovitev mlekarne plačan vsak liter mleka po 2.25 Din, torej 50 par pri litru dražje, kakor drugi posestniki, a to samo zato, da se ni ustanovila mlekarna. Vsi oni prejšnji vzroki so bili samo pesek v oči ljudstvu, ali če je to pošteno, o tem naj pa drugi sodijo. Krška vas. Sramotno ponižujoč udarec za Krško vas je bil dan 15. maja 1925, ki nam bo ostal v vednem spominu. Sebičnim političnim pritlikavcem je uspelo oropati Krško vas za poštni urad in ga premesiiti v Cerklje. Poštni urad je obstojal tukaj nad 120 let. Ko je bil ustanovljen, je štela Krška vas borih 40 hišnih posstnikov. Danes pa šteje nad 100 hišnih posestnikov ter so Malenca in Skopice, ki štejejo nad 250 hišnih posestnikov, že docela zvezane s Krško vasjo. Bližnja okolica Krške vasi šteje danes okrog 300 hiš ter bi poštni urad v Krški vasi bil brezpomemben ter se premešča v Cerklje, ki niti polovico tega števila ne dosežejo z vso okolico vred? Nam je neumljivo, kako so gledali gospodje v Ljubljani na zemljevid. Najbrž so bili udarjeni s kurjo slepoto in so videli le laži-dokaze g. kaplana To-mažina. Sodelovala je tudi napredna trgovska zbornica in potom žlahte vplivnejše uradništvo. Tako se je dosegel umazani cilj klerikalne maščevalnosti proti Krški vasi. Še bolj je pa sramotno za gospode, ki se sklicujejo na naprednjaško fronto. Ti so dali po-klon klerikalcem in jim' pomagali se maščevati nad Krško vasjo. Hvala vam! Plačilo ne izostane! Gospodje! Ako vam je za ljudski blagor, čemu niste izposlovali novi poštni urad v Cerklje, ako je res temu potreba, pustili pa urad v Krški vasi nedotaknjen, ker je stokrat dokazana potreba? S tem bi pokazali vsaj nekaj za ljudstvo, ki vam bi bilo hvaležno, nasprotno je pa storjeno demagošKo, katerega se sami zavedate. Zakaj je napred- no »Jutro< bilo * službi klerikalec Is proslavljalo Susnika in kaplan« mazina? Dovolj na« je prizadel« da s premestitvijo pošte in še to nI Zadostovalo za gospode. Poslali e« 9» crožništvo ia sosednih postaj! Necta-umljivo nam je, s kakšnim namena!«! Gospodje, mi nismo razbojniki! Utajeni smo, da pridejo prej ali slej i« odločilne besede gospodje, ki bodo vrnili, za kar nas je sedanjoat oropala. Vi pa, g. Tomazin. a svojim pomočnikom, izpeljali ste svoj žrli naklep; pravili ste svoječasno, d« tečete spraviti Krško vas ob poštni ae«d za vsako ceno in to predno odid«fi; torej sedaj lahko greste! Prav gof*$« ste si pa premislili in bodete nadaljevali svojo nepoklicno delo. Samo sa-pomnite si, da vsaka sila do vreme*! Dev. Marija v Polju. Občani so ifta-šujejo, zakaj je letos pri nas kukadjfc« tako kmalu utihnila. Stari ljudj« ponvijo, da opomeni zgodnjo zimo, aH J» bila pa v začetku preglasna. Dopii v »Pravici« oz. »Krivici« od 14. maj« 1u niti rešen, še manj osnovan. Sicea jp trojici, ki je to zlegla, ni zameriti, je pod težo svojih krivic popolnoiu izgubila razsodnost. Tov. Maček oi gfc nikdar hrepenel za županskim mostom, zlasti da bi imel za opraviti s takim občinskim gospodarsvom, kot ste ga zapustili vi. Kar se mu podtUŠa glede onih 250 procentov, je »s glasoval za željeno elektriko, ni fa , mislil, da se bo ta denar trošil za ra»-lične potne stroške župana, tako da n» bi bilo ne denarja, ne elektrike. Sicer pa mislimo, da je mnogo bolje, da ljudje, ki jim je uradno dokazano maslo na glavi, ne hodijo preve« m solnce. Št. Jernej na Dolenjskem. Bahate. je nekaj časa naš kaplan Kovačič p»4-pisaval zavite članke »Domoljuba«. — Minule so občinske volitve, katere »e našim domišljavim kaplanom pristri-gle jezičke in zmanjkalo je po »D»-moljubovih« člankih slovitega podpisa — Anton Kovačič. — Za Št. Jernej pa je prišla z novim občinskim odborom tudi nova doba, namreč doba dela v prid občanom Šentjernejskim. 8 tem pa se je tudi nehalo kimanje v prid farovža, kar pa farovško gospode neznansko boli (našim žepom pa prav dobro st'ri). Odkrito moramo priznati, da se je tudi večina odbornikov nasprotne stranke pričela zavedati svoj« odborniške. dolžnosti in podpira pametne predloge naših mož. Prvo delo, ki ga je storil novoizvoljeni občinski odbor, je velikanskega gospodarskega pomena za davkoplačevalce občine Št. Jernej. Odbil je na konkurenčni obravnavi zahtevo župnika Lesjaka aa novo napravo pogorelih tlačanskik štal. To poslopje bi stalo po župnike-vem načrtu do 500.000 kron. Z veB-kimi vsotami pa bi bile prizadete tudi sosednje občine Vrehovica in Kostanjevica. Čudimo se, da ob času, ko kmetija propada in ubogi kmet niti za davke potrebnega denarja nima, stavi župnik zahtevo po novem gospodarskem poslopju. — Hvali se, da je graščak in da ima 9 gruntov, ni mu ga torej para v občini šentjernejski. Mi mu nove štale prav iz srca privoščimo, a ker gospod župnik vse dohodke tega grajskega posestva sam uživa, si be pač mogel tudi hleve sam postaviti. Razen pogorelih štal, katere so še fe časa sramotnega tlačanstva, ima pa g. župnik še čez potrebo gospodarskih poslopij, kar je tozadevna komisija na dan konkurenčne obravnave ugotovila. Še pozni rodovi bodo hvaležni šenternejskemu županu A. Radkoviču in odbornikom kmečke in delavsko stranke, da so odvalili to neznosno ia nepotrebno breme raz ramen davkoplačevalcev občine šentjernejske. Uvi-devši dobro stran odklonitve, so tudi odborniki nasprotne stranke storili svojo dolžnost napram davkoplačevalcem. Sedaj si je menda vsakdo na jasnem, zakaj se je pri pridigah pred volitvami, namesto o božji besedi, toliko govorilo in agitiralo za klerikalne stranko. Vsakdo bo tudi razumel, zakaj sta si šetjernejska kaplana od hiše do hiše toliko brusila pete in črnila vsakogar, ki ni brezpogojno trobil v njihov rog. — Vse to pa samo zato, da bi odborniki kimali, občani plačevali, farovški gospodi pa, da bi se po njihovi volji dobro godilo. — Divja ' jeza sika iz vsakega »Domoljubovega« dopisa — ali podpisa ni — in ga tudi ne bo. Radovljica. Že med volilno borbo so nekateri raznašali govorico, da nameravajo premestiti sodnijo iz Radovljice v drugi kraj. Po shodu novega tigra Serneca na dan sv. Jurja so se raznesle nove govorice, ki so precej značilne za vodilni štab SLS v Radovljici. Dosedaj imamo tri sodnike, ki so splošno spoštovani radi svoje nepri-stranosti. Zadnjič se je pa klicalo k sodniji nekega človeka iz Resmanove družbe, ki je, če se ne motimo, vse tri sodnike odklonil, češ eden je po- Naraiajto »Kmetijska MaM**Jutru« z dne 9. maja si lasti bržkone urednik imenovanega lista pravico kritizirati zmagujoči kmetski pokret v imenu vseh Savinjčanov. Uvodoma se člankar s celo Savinjsko dolino vred raduje, s kakšno vnemo in navdušenostjo smo se poprijeli napredne kmetske misli, ko je pa člankar zaznal, da stremi trezna in pametna politična taktika SKS za tem, da zadobi kmetski pokret vseh treh plemen našega jugoslovenskega naroda enotno obliko in da slovenska SKS nikakor noče biti za štafažo nasilni, gosposki, bankarski in protiljudski jutrovski politiki, ga objame strah, prijema se za glavo ter roti Savinjča-ne, da naj nikakor ne sledijo zdravemu razumu, da naj svoje politične ideje zavržejo in se podajo v edino zveličavno naročje Žerjavove klike. Tako nekako ljubljanski Savinjčan. Pravi savinjski kmet pa si ne želi ne farov-ške in ne bankarsko- gosposke komande ter vidi prej ko slej svoj spas v nepremagljivi sili strnjenih kmetskih vrst vsega jugoslovenskega naroda. Dokler je SKS udejstvovala svoj program samo v Sloveniji, jo Jutro hvali kot državotvorno in patriotično; ko si pa podajajo slovenski, hrvatski in srbski kmet bratovske roke, smo po mnenju »Jutra« seperatisti, izdajalci in grobokopi države. Po logiki »Jutra« .tvori torej državo 1% jutrov-cev in ne 80% kmetijskega ljudstva. Za jugoslovensko državno in narodno misel in torej tudi za Jugoslovanskega narodnega kralja pa so živeli in trpe- j li Savinjčani že tedaj, ko so prisegali j mnogi današnji slovenski demokrati v Sav. dolini na avstro - nemškutarski evangelij. Še četrto leto po osvoboje-nju sem videl v nekem trgu Sav. doline odbornike tamošnje krajevne organizacije demokratske stranke puši-ti tobak iz pipe z sliko Wilhelma, a v stanovanju drugega odbornika so visele slike avstrijskih krvnikov; švabčarenje pa je pri teh in sličnih demokratih še danes precej v modi. Zato savinjski kmet ne čuti nikake potrebe, slediti vabilu »Jutra«, temveč soglaša z vodstvom SKS, ki naj vztraja na edino pravi poti načelne politike in združevanja kmetskih sil cele države. Velka. V naši občini so bile dne 10. maja občinske volitve. Kljub najhujšemu pritisku in napenjanju klerikalcev je dosegla naša SKS lista 110 glasov z 12 odborniki in klerikalci pa samo 39 glasov s 5 odborniki. Vsekakor lepa zmaga SKS. Na naše veliko začudenje pa čitamo v liberalnih listih »Jutru« in »Taboru«, da je dobila napredna gospodarska lista 110 glasov, dasi ni bilo nobene liste vložene s to označbo. Naša lista je bila točno označena kot skupina volilcev Samostojne kmetijske stranke. Ker tudi klerikalci v laganju ne smejo za-ostati, sta tudi »Slov. Gospodar« in »Naša Straža« prinesla enako poročilo. Naj le poskusijo, če jim je mogoče z lažjo preprečiti naše prebujenje. V naši občini je klerikalcem kot liberalcem za vselej odklenkalo. . Jarenina. V nedeljo 10. maja je imel g. Žebot pri nas shod. Gonil je svojo staro lajno. Vse, kar so zakrivili klerikalni ministri in poslanci, pa je zamolčal. Vprašamo Žebota, zakaj ste zamolčali, da so ravno klerikalni ministri in poslanci zakrivili tiste strašne davke s proračunom osemnajstih milijard dinarjev? Seveda znajo ti gospodje vse tako naravnati, da bodo moral večinoma zopet plačati mali kmet, obrtnik in delavec. Veleposestniki in fabrikanti pa bodo spet prosti plačila. Nadalje vas vprašam, zakaj niste prinesli onemu invalidu vsaj tistih dvesto dinarjev, ki jih je pred dvemi leti izdal za koleke in zdravniška spričevala. Ubogi revež je moral vzeti denar na posodo. Zgodilo se je vse po vašem nasvetu. Vendar mu še niste nič prinesli. Ako tega ne storite, Vas nihče ne bo vee smatral za zagovornika revežev. Najhujšo bla-mažo pa si je nakopal g. A. Zupanič kot predsednik shoda, s tem, da je kvasil o oblastni skupščini in volitvah ter se je priduševal, da ne sprejme mandata za poslanca drugače, ako ga k temu prisilijo. To ste lahko kvasili svojim backom, dočim mi dobro vemo, da kdor hoče biti kandidat, mora lastnoročno podpisati kandidatno listo. Saj vas nikdo k temu ne sili, ker vaš že itak dobro poznamo. Poznamo ljudi, katerim se že več let cedijo sline po poslančevi časti ter ližejo klerikalnim doktorjem pete in bog si ga vedi kaj še; zato smo čisto na jasnem, kam pes taco moli. Vas, uboge posestnike, obrtnike in viničarje, pa opozarjam, da tak gospod, ki ima okoli dvesto oralov zemlje in do sto polovnja-kov vina, ni vaš prijatelj, ampak vaš izkoriščevalec, zato se, dragi Jarenin-čani, kot srednji in mali posestniki ter viničarji, zdramite ter stopite pod našo zastavo, ki bo od sedaj združena z vsemi zemljoradniki po celi državi. Ako tega ne storite, bomo v par letih sužnji demokratske in klerikalne gospode. če lekarnar žoltolasega umoriti. V Mariboru in okolici ljudstvo namreč veruje, da lekarnarji take ljudi lovijo, jih usmrtijo in potem iz njih kuhajo razna zdravila. Mož pred lekarno je vpil na pomoč. Pridrveli so ljudje in prišla je tudi policija ter kričača odvedla. Po drugem poročilu se je neka kmečka mati domenila s svojim sinom, ki je slučajno imel žolte lase, da se bosta sešla pred lekarno. Mati je prišla pravočasno, a sina ni bilo, na kar je žena začela misliti, da je lekarnar sina polovil in ga sedaj muči! Začela je klicati na pomoč in zopet je policija posegla vmes. Je stvar tekla tako ali tako, na vsak način je zelo žalostno, da obstoji med ljudstvom še vedno tako neumno babje-verstvo. Po drugi strani pa bi bilo zanimivo zvedeti, odkod ta ljudska bajka o žoltih laseh in lekarnarjih izvira. »Vdora Rošlinka« je nedolžna domača igra iz gorenjskega kmečkega življenja. Klerikalci so takoj spoznali, da bi utegnila igra radi izrednega uspeha, ki ga je dosegla na odru, pregnati s podeželskih odrov marsikatero prazno ter več ali manj neumno igro klerikalnih pisateljev, zato so se z vso silo zagnali proti njej. V Ljubljani je to storil domišljavi Izidor Cankar (domišljavec je navadno prazno-glav!), v Gorici pa je »Vdovo Rošlin-ko« proklel sam škof Sedej. Hvala lepa za reklamo! Igra se dobiva pri »Kmetijski tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Janez Terdinova ul. 8. — Segajte naprej pridno po njej! Nikomur ne bo žal! Stane 25 Din. Strahovita rudniška nesreča se je zopet prigodila v Dortmundu v Nemčiji. V nekem rovu premogovnika se je vnel bencin in porušil del rova. 250 ljudi je bilo podsutih. Mnogo je mrtvih, nekaj so jih rešili žive. Velika železniška nesreča se je zopet dogodila v Nemčiji. Brzovlak Frankfurt—Basel je predzadnjo nedeljo posebno naglo vozil, ker je že imel zamudo. V bližini Heidelberga mora vlak prevoziti neko cesto. Čuvaj je pozabil cesto zapreti in nesreča je hotela, da je po cesti ravno takrat pri-vozil poštni avtomobil, na katerem je bilo nad 20 oseb, med njimi neka godba, ki je šla v bližnjo vas na veselico. Godci so svirali in ravno v trenutku, ko je bil avto na železnici, pridrvi brzovlak in poruši avtomobil. 11 oseb je bilo razmesarjenih, 4 težko ranjene, ostali lažje poškodovani. Čuvaja je zmotila godba, da je pozabil zapreti prehod. Po nesreči je pobegnil v gozd. Dobili so ga in ljudstvo ga je hotelo raztrgati, kar je orožništvo preprečilo. Ženitna ponudba blazne žene. V Beogradu je bila objavljena pred kratkim časom v listih ženitna ponudba neke ženske, ki je navedla, da je Jugoslovenka, da pa je živela delj časa v Ameriki, kjer ima bogate rudnike. Ker je vdova in ne more urejevati svojega ogromnega premoženja, je sklenila, da se vnovič poroči. Ponudbe s sliko naj pošiljajo tisti, ki se zanimajo, na naslov: Tatjana Vlahovič, poštno ležeče, Beograd. — Prosilcev se je oglasilo toliko, da je bil poštni urad v zadregi in ni vedel kam s pismi. Z njimi so napolnili že tri velike zaboje. Lastnica pa se še vedno ni javila, da bi jih dvignila. Končno je prišla na pošto ženska in sramežljivo povprašala, ali ni prišlo zanjo kakšno pisemce. Ko je povedala svoje ime, je bila vsa pošta pokonci. Vsi so hoteli videti bogato miljonarko, ki se ženi. Nastal je tak hrušč in trušč, da je posegla vmes policija. Ta je dognala, da je Tantjana Vlahovič revna ženica, ki se ji je zmešala pamet. Spravili so jo v blaznico. Strojepiska, ki perfektno obvlada slovenščino, stenografijo in strojepisje, se sprejme. Lastnoročno napisane prošnje z izpričevali je poslati do konca maja Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Gospodarstvo. Novice Iti razno. Umrl je 16. t. m. v Gradcu dr. I. Žolger, vseučiliški profesor v Ljubljani, ki je v rajni Avstriji bil prvi slovenski minister. Po vojni je bil delegat Jugoslavije na mirovni konferenci v Parizu. V Račjem pri Mariboru so orožniki v pondeljek 11. maja izsledili Jurija Potočnika iz Št. Janža, ki je pred par dnevi poprej v Ptuju menjal ponarejen bankovec za 50 dolarjev (3000 dinarjev). Ko je mož zagledal prihajajoče orožnike, je začel nanje streljati. Orožniki so streljali nazaj in Potočnika lahko ranili, nakar so ga odpeljali v mariborsko bolnico. Strašna nevihta je bila v pondeljek 11. t. m. zvečer na Štajerskem. Cela povodenj je nastala osobito okoli Celja, Oplotnice in v Dravski dolini med Mariborom in Koroško. Škoda je silno velika, posebno na poljih, sadnem drevju, pa tudi v gozdovih. Zelo so trpdo ceste, a tudi mnoge hiše. Največ škode ima seveda kmet. Smo radovedni, ali bo nekmečka vlada storila svojo dolžnost! Ne verjamemo! Pošto so premestili iz Krške vasi v Cerklje. Več ko sto let je bila v Krški vasi. Razume se, da je ljudstvo v tem kraju zelo nezadovoljno. Tudi na tem slučaju se vidi vsa nesposobnost sedanje vlade, za katero je v Sloveniji odgovoren Žerjav. Mesto, da dajo v Cerklje novo pošto, ker so je tam tudi potrebni, vzamejo enemu kraju in dajo drugemu. Poprej so bili radi pošte nezadovoljni v Cerkljah, sedaj bodo pa v Krški vasi. Ali se je stvar s tem kaj zboljšala? Po našem mnenju ne! Sicer .pa bo tudi to trajalo kratko časa, kajti Žerjavovcem so dnevi šteti! V boju proti Krški vasi so žerjavovci in klerikalci skupno nastopili. Narednik Rumpel, doma iz kamniškega okraja, je bil v torek v Zagrebu ustreljen, ker ga je sodišče radi umo-ra nekega trgovca obsodilo na smrt. Babjeverstvo v Mariboru. Pred nekaj dnevi je bilo v Mariboru pred neko Tekamo (apoteko) veliko vznemirjenje. Po enem poročilu je nek možakar videl iti v lekarno žoltolasega človeka, a kmalu zatem se je slišal iz lekarne hud prepir. Mož pred lekarno je bil prepričan, da ho- GOSPODARSKE ZAHTEVE SKS. (Poročal na letošnjem občnem zboru SKS tov. inž. Zupančič.) (Konec.) Proti preobremenitvi. Povsod sa-našle , utemeljene zahteve gospodarskih krogov razumevanje, kar je najboljši dokaz, da so bile njihove zahteve upravičene. Le finančno ministrstvo je ostalo brezobzirno in noče ničesar uvideti. Le tako je razumljivo, da smo dobili za letošnjo Veliko noč namesto pirhov nove krute davčne odredbe dvanajstinske-ga zakona. Invalidski davek je bil povišan za 100%, remontni komor-ski pribitek za vojaška prevozna sredstva pa znaša novih 100% invalidskega davka. Vrhu vsega tega smo pa dobili še nov davek na fizične ali ročne delavce, ki znaša 2% celega zaslužka. Delodajalci jamčijo za plačilo tega davka od strani delavcev. Iztirjevanje bo zahtevalo velik uradniški aparat, in bo zato uspeh davka le majhen. Slovenija pa bo tudi za ta davek takozvani poskusni zajec. Ako ga prenese, je prav, ako ga ne prenese, tužna ji majka! Saj je naša delegacija finančnega ministrstva prava mačeha svojih ožjih rojakov. O tem smo si pač že dolgo na jasnem. Neverjetno ali resnično je, da si ravno naša ljubljanska delegacija prizadeva, da nas pripravi celo ob vso imovino bivše dežele Kranjske. Načelno je nesporno, da je »Imovina bivše dežele Kranjske« ali pa Štajerske juridična oseba in dokazano je tudi, da država te imovine do sedaj ni prevzela. Tudi v zemljiški knjigi je še vedno razvidno, da je lastnik te imovine dežela Kranjska. Finančni delegaciji to seveda ne zadostuje. Vsakemu je menda jasno, čigav je deželni dvorec v Ljubljani, saj že ime samo to pove. Le naša finančna delegacija ima svoje pomisleke, ki bi jih rada uveljavila na našo škodo v Beogradu. Deželno premoženje tako kranjsko kot štajersko je znosil skupaj z mravljinčjo pridnostjo naš davkoplačevalec in zato more to premoženje pripasti samo bodočim pokrajinskim oblastim kot pravnim naslednikom naših bivših dežel. Neodpustljivo je, da se vspostavitev deželnih oblasti od strani današnjega režima brezvestno zavlačuje. Štiri leta so pretekla, odkar so take avtonomne pokrajinske oblasti po ustavi predvidene in dasi se režim- krčevito drži Vidovdanske ustave v drugih zadevah, jo v tem brezobzirno gazi. Deželna oblast kot faktor nam je brezpogojno in nujno potrebna za gospodarski razmah ka- kor ribi voda. Ako hočemo gospodarsko korakati naprej, je pa tudi potrebno, da mora biti naša dežela kot samoupravna oblast osnovana na popolnoma nezavisni finančni podlagi. Beograd dosedaj ni pokazal v naših velikih nujnih gospodarskih vprašanjih nikakega razumevanja. Poseči moramo po samopomoči, kajti gre za eminentne gospodarske interese najširših plasti naroda. Država je inkamerirala naše deželne doklade in potrebno je, da začno avtonomne korporacije energično akcijo, da jim država prepusti del svojih lastnih dohodkov. To bi bili predvsem realni davki. Ne moremo dalje mirno gledati, da pri nas propadajo ceste, da se hladno prezira potreba vodovodov in da se reducira število bolniških postelj. Stojimo odločno na stališču, da smo ena državna celota in zato je v celokupnem interesu, da se v vsakem pogledu osamosvojimo od inozemstva. Zato tudi ni dobro, ako se pusti pri nas še nadalje propadati važne gospodarske panoge iz golega lokalnega patrijotiz-ma sedanjega vladnega režima. Napredno kmetijstvo naj tekmuje, tekmujeta naj obrt in industrija. Da se zamore to uspešno izvršiti, je nujno potrebno, da se posveti skrb v večji meri gospodarskim vprašanjem, ki interesirajo široke kroge naroda. V to rubriko spada vprašanje kmetijskih kreditov. Nadalje vprašanje obrtniških kreditov in vprašanje kreditov za domačo industrijo. Zakon o kmetijskem kreditu je baš sedaj v aktualnem štadiju in le želeti je, da bi se ta akcija čim-preje izvedla, in pa da bi se sredstva za njo izdatno zvišala. Žalostno pri tem je le, da se vladi ne gre toliko za stvar, kakor pa za strankarski prestiž. Proti tozadevnim dosedanjim zakonskim načrtom so bili od vseh naših zadružnih zvez vloženi protesti, ker niso odgovarjali dejanskemu namenu. Tudi zakonski načrt o obrtniškem kreditu ne pride radi istih bolezni do zaželjene rešitve. Odločno odklanjamo zlorabo tako važnih gospodarskih vprašanj v strankarske namene. Z eno besedo zahtevamo enakopravnost in to tembolj, ker plačujemo ravno mi Slovenci efektivno največ davkov. Finančna uprava je ponovno odbijala vse prošnje za znižanje sedanjih previsokih davkov v Sloveniji, ker stojimo tik pred izenačenjem neposrednih davkov. Do takrat da naj potrpimo! Zato se pa tudi mi postavljamo na enako stališče in odločno protestiramo, da bi se pri nas posamezne davčne^ vrste linearno poviševale ali pa uvajali selo novi davki pred izenačenjem neposrednih davkov, za celo državo. Nič manj važno kot davčno Vprašanje za nas je carinska in tarifna politik* ter trgovinske pogodbe, ki jih vlada sklepa s tujimi državami. Ker smo kmetska država, bi se moralo V vseh teh velevažnih gospodarskih vprašanjih v prvi vrsti ozirati na zahteve kmetijstva in interese agrarne produkcije. Pogrešna carinska in tarifna politika v naši državi sta nam prizadejali že ogromne škode in naša živina in poljski pridelki so skoraj izpod-rinjeni že iz vseh večjih svetovnih tržišč. Taka gospodarska politika vodi naš narod v siromaštvo, obenem pa bosta propadla tudi obrt in trgovina, da o domači industriji niti ne govorim. Vsled tega je nujno, da se takoj ustanovi kmetijska zbornica za Slovenijo, ki bo v vseh važnih gospodarskih vprašanjih zastopala interesa našega kmetijstva. Dokler se pa «bor-nica ne ustanovi, pa naj vlada upošteva predloge Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Istočasno pa je potrebno, da se posveča tudi večja pozornost izobrazbi kmetijskega aa-raščaja in zato se naj vendar že enkrat ustanovi tolikokrat obljubljena kmetijska in mlekarska šola za Gorenjsko. Edino razveseljivo poročilo, ki vam ga morem podati, je konstantno i« vstrajno napredovanje zadružništva. Premet v Zvezi slovenskih zadrug je v lanskem letu narastel od 36,000.000 na 55,000.000 dinarjev. Dobro organizirano, solidno kmetijsko in obrtno zadružništvo, ki si je pridobilo trdno zaupanje v narodu, je doseglo v zadnjem letu dokaj lepih uspehov za malega človeka. Vse tri naše zadružne zveze so prihranile v zadnjem letu samo na razliki vsled nižje obrestne mere.kmetu, obrtniku in malemu človeku nič manj kot 20,000.000 dinarjev poleg raznih drugih gospodarskih koristi. Zadružništvo najbolj odgovarja pravemu agrarnemu socijalii-mu in je vsled tega naše kardinalno sredstvo v dosego osamosvojitve podeželskega delavnega ljudstva. Uravnajmo naše delo tako, da bo narodu in državi v kar največjo korist. Z združenimi močmi se lotimo dela, ki nas povede zanesljivo v lepšo in boljšo bodočnost. Neustrašeno naprej do zmage našega gospodarskega programa, ki jo bomo zanesljivo izvo-jevali ramo ob rami s srbskim zem- ljoradnikom in hrvatskim seljaštvom. * * * »Ekonom«, osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, je imel svoj občni zbor dne 6. maja. Obširno poročilo priobčimo prihodnjič. Uspeh zadruge je zelo povoljen! ! „ NA KATERE TRTNE SORTE NAJ SE OZIRAMO PRI ZASAJANJU NOVIH VINOGRADOV ? Živimo v časih, ki stavijo z ozirom na obstoj vsakega pojedinca mnogo večje zahteve, neko je bilo to kdaj poprej. Vsaka stvar stremi za svojim napredkom in vsaka stroka se stalno izpopolnjuje. Le najmočnejše bitje -se more vzdržati v boju za obstanek, dočim slabiči morajo propasti. Z ogromno silo tekmujejo vsled tega posamezni stanovi za nadmoč in napredek med seboj. Toda predvsem je potrebno, da napreduje kmetijski stan, ki je temelj vsem drugim stanovom. Eno važnih kmetijskih panog v Sloveniji tvori že od nekdaj vinogradništvo. In baš vinogradništvo je tista kmetijska panoga, kjer smo v zadnjih letih doživeli marsikatero trpko izkušnjo ter ostali skoro na enem in istem mestu. Pomanjkanje sposobnih delavcev in zastoj v vinskem prometu v povojnem času je mnogega vinogradnika spravilo ob dobro voljo. Posledica tega je bila, da so vinogradniki začeli zanemarjati najvažnejša vinogradna dela, kakor zatiranje nevarnih trtnih škodljivcev ter neobhodno potrebno rahlanje zemlje, drugo in tretjo kop itd. Tudi sajenje direktno rdečih trt (šmarnice, kvintona, otela i. dr.) je pojav, katerega je pripisovati ne toliko neznanju posameznih vinogradnikov, kakor nezdravim razmeram v našem vinogradništvu sploh. Na žalost moremo tedaj kon-štatirati, da smo v vinogradništvu celo več nazadovali, nego napredovali. Da bi prišli tem za vinogradništvo škodljivim pojavom v okom, priporočajo izkušeni vinarski strokovnjaki omejitev vinoreje le na najboljše lege in najbolj pripravne zemlje, kar je povsem pravilno. Zemljo, ki bi lahko služila poljedelstvu, ali je 'boljša za sadjerejo, pritegnimo, ako le količkaj Snet, veda« braai agled in last stajo S. K. S.! mogočo tem kulturam. Izdelal se je tudi rakon, ki prepoveduje saditev ne-žlahtnih sort, odnosno spravljanje vina teh sort v promet. Vse te okol-nosti govore za drugo smer našega vinarstva. Obstoja pa še poseben razlog za pre-orientacijo v vinogradništvu. Če pogledamo v kroge porabnikov, opazimo, da se alkoholnih pijač porablja vedno manj in manj in da se vrši vsled krepkega, na široki podlagi začrtanega protialkoholnega gibanja, deloma pa tudi radi pritiska slabih socialnih razmer — nekako splošno iz-treenjenje ljudskih delovnih slojev. Široke ljudske mase, ki so pred svetovno vojno živele nasladno, razkošno življenje, se pod vplivom razmer sedanjega časa obračajo k treznemu ali bolje rečeno solidnemu, gospodarskemu življenju. V očigled temu je pričakovati, da bodo življenske potrebščine, ki v ljudski prehrani ne igrajo posebne vloge, in brez katerih moremo izhajati, to je tobak, vino, žganje itd., zgubile znaten del svojih častilcev, a grozdje kot priznano zdravo dietetično živilo, ki nudi človeku ogromne množine redil-nih snovi v obliki ogljikovih vodanov, bode pridobilo na odjemalcih in porabnikih. Pri zasajanju novih vinogradov bi bilo potemtakem potrebno, da upoštevamo to okolnost ter se pri izbiri trt nagibamo k sortam, ki veljajo kot dobre namizne sorte. V Sloveniji so razširjene sledeče namizne sorte, ki so rodile prav dobre uspehe, in sicer: bela in rdeča žlaht-nina, muškatelec, muškatna žlahtnina in muškatni silvanec. Imenovane sorte so proti trtnim boleznim sicer dokaj občutljive, vendar jih ob skrbnem negovanju moremo kultivirati z enakim pridom, kot ostale žlahtne in manj žlahtne trtne sorte. Imamo pa še nekatere banaške namizne trtne sorte, ki se baje tudi pri nas prav dobro obnesejo, kakor so tozadevni poskusi dokazali (n. pr. poskus dr. Meglerja v Ljubljani). Te so: zelena magdalenka, grozdje belozele-no in zelo sladko; tamijanika, neke vrste muškat, jagode svetlorumene; pravi muškat, jagode temnorumene barve; nadalje biser iz Csabe in slava Šopronj. Imenovane sorte dozore v ugodnih letinah že koncem meseca julija ter bi z ozirom na to lastnost mogle izpodriniti na naših trgih — vsaj deloma — zgodnje italijansko in dalmatinsko grozdje. Ko bomo proizvajali večje množine prej omenjenih namiznih grozdnih sort, bo mogel izostali uvoz italijanskega grozdja, katero je napolnjevalo dosedaj naša tržišča. Delovni človek pa bo lahko zaužival domači vinarski proizvod v svežem nepokvarjenem stanju, kakršnega je dala narava ter s tem krepil svoje mišice. Za umnega vinogradnika je važno edinole to, kaj naj stori, da mu bo vinorodna zemlja donašala kar največ dobička. Zategadelj se bo radevolje preorijentiral v ravnokar opisani smeri, da mu bo s tem zajamčen večji uspeh. Stvar merodajnih gospodarskih či-niteljev je, da ventilirajo poleg mnogih drugih tudi to pereče gospodarsko in socialno vprašanje, ki utegne postati za modernega vinogradnika velevažnega pomena. Vekoslav Štampar, ekonom. Zveza slovenskih zadrug je imela svoj občni zbor v petek 15. t. m. O lepo poteklem zborovanju bomo obširno poročali. Za danes omenjamo samo, da je pri volitvah bilo izvoljeno dosedanje načelstvo. Kovače, kleparje, ključavničarje in sorodne stroke opozarjamo na pohvalno izjavo drž. podkovske šole, ki jo je prejela tvrdka D. Čebin, zaloga koksa in angl. kovaškega premoga v Ljubljani in ki smo jo priobčili v zadnji številki našega lista. Našim cenj. čitateljem toplo priporočamo, da se pri nakupu koksa in kovaškega premoga vedno poslužujejo te solidne tvrdke. Mariborsko sejmsko poročilo. Na živinski sejem dne 12. maja je bilo prignanih 19 konj, 15 bikov, 150 volov, 414 krav in 17 telet. Skupaj 615 komadov. Cene za različne živalske vrste za kg žive teže v dinarjih so bile sledeče: Debeli voli 9.75—10.50, pol-debeli voli 8.50—9.50, plemenski voli 7—8, biki za klanje 4.75—6.25, klavne krave debele 7—8.75, plemenske krave 4.75—7, krave za klobasarje 3 do 4,50, molzne krave 4.50—6.75, breje krave 4.50—6.75, mlada živina 6.75 do 7.75. Prodalo se je 229 komadov. Mesne cene: meso volov, bikov, krav in telic 12—29, elečje I. 22—22.5#, II. 15—17.50, svinjsko meso sveža 1Ž.50 do 30. Na svinjski sejem dne 15. «aja se je pripeljalo 434 svinj, 3 ove« m 2 jagnjeti. Cene so bile sledeče: prašički, 5—6 tednov stari, 50—75, T—9 tednov 112.50—200, 3—4 meseee »tari 225—350, 5—7 mesecev 375—4», 8 do 10 mesecev 625—750, 1 leto 1000 do 1500, za 1 kg žive teže 12—14.50, kg mrtve teže 15—16.25, ovce lCt do 112.50. Prodalo se je 276 svinj, 1 »vca in 2 jagnjeti. Živinski sejem 6. maja v Ljubljani. Za kg žive teže voli debeli 10.2S— 10.50, voli rejeni 9.50—10, voli za vprego 8.50—9.50, krave rej ene 7— 8, telice rejene 7—8, krave klobasa-rice 3—4.50, teleta težja, debela 14— 15, teleta zaklana 18—1"9, prašiči per-šutarji 14.50—15, prašiči debeli 1S.50 do 16, prašiči debeli, zaklani 17—19, plemenski prašiči 6 do 8 tednov »tari 100—200, plemenske krave 2000— 5000 Din. Plemenskih prascev »e je pripeljalo zelo mnogo, zato so eene tako padle. Agrarni biro agr* A. Jamnik, Šelenburgova ulica 7, I. nadstropje (t hiši Jadransko-Podunavske banke). Strokovni nasveti, preskrbovanje vseh kmetijskih potrebščin, strojev, gnojil itd. najbolj in edino varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pomoč pri vnovčevanju kmetijskih proizvodov. — Posredovanje pri nakupu in prodaji zemljišč in pri iskanju posojil. Pouk v kmetijskih davčnih zadevah. Strokovnim vprašanjem je za. odgovor priložiti 22 Din (8 lir), že kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biro-ja, priloži pismu za odgovor 2 dinarja. „PflNONIJA" osrednja gospodarska zadruga Maribor Meljska ulica 12 (na dvorišču) nudi svojim članom: umetna gnojila — galico žveplo — rafijo — cement koruzo. — V zalogi ima tudi krajnike za ograje. — Mrli® m 2IA70f!GS MAniBLm Najcenejše strešno kritje! Združene opekarne d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. preje ViDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in iidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! £ajTečje rrt&arsko podjetje r Jugoslaviji „V R TDžamonja In drugovl, družba z omej. ®av., Maribor. SajTe*li l«b«r rainovrstnlfa plemenitih sadnih dre res (čepov) t najpletnenitejših vrgtah in t »Beži oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanakib »odlogah. kakor tndi eepe in podloge istih. Sem« čalenjave, evetj« is gospodarskih rastlin. Cvetje » <«neih in ramo akrasno grmovje in drevje imam« Sahterajte cenike! celo lete. ZahteTajte cenike! Proda se velik KOZOLEC Ogleda se ga v Vel. Laščah lO. Priporočamo tvrdko Ljubljana (blizn Prešernarega gpe- menika ob Ljubljanici) NAJCENEJŠI NAKUP nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega ia rjavega platna, šifona, kravat, rasnih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Nii veliko in malo! SPAGO dreto in rs« Vrst« trra?-skih isdelkoT ter ▼ to stroko spadajoče blago dobite t skladišču „K0N0PJUTA" v Ljubljani, Gosposretska 2. TRG-1HDUSTIJSKA HEIMM DRUŽBA SIMON GREGOM ULiLA 13. TEIEFOISTEV. 552. Tiska knjige, časopise, letake, poset-nice, razglednice, kuverte, brošure, račune, pravila, cenike, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine v eni ali več barvah. :-: Na novo preurejena gostilna in restavracija ROTOVZ Maritoor, Rolovški irg Ste v. 2. Vljudno naznanjava cenj. občinstvu, da sva na novo preuredila gostilno pri Rotovžu. Točiva prvovrstna vina iz Slov. goric, pekerčan, bizeljc in dolenje, kakor tudi vedno sveže pivo v sodcih in steklenicah iz pivovarne Tscheligi. Izborna ls:«.aSiir&j£a.I S^essprašen vrti Pripravni prostori za shode in zborovanja! Postrežba, točna, cene primerne. Za obilen obisk se priporočava IVAN IN flSSTlNA PECNSK. karoške, preizkušena, garantirano iz Ia jekla, dolga 60, 65, 70, 73 ^^kšR Jp^ in 80 cm po £»in 2S"— za H H^k AJ komad, fiko naročite 6 kos, dobita lU »M 2r'°-as{on'in use Po5tnine prost*. I ^Bw Kosg r3Zpo£Hja proti povzetju Prometna trgovska d. d. tjubljana, Krekov trg lO. Zdravilišče Rogaška Slatina. n n n Bajlepše In najfctlj moderno urejeno zdratiiišče kraff. SHS SvstttvaszBasi zdravilni vrelci: JEHPEL", „STYRIA", HB0RAT" Zdravljenje vseh žeioežnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in Jeter. Sezona: Maj — september. Cm zmerne. — V pred- In poseženi znaten popust. Kenterfir* vejaiki godba, s— Radio. — Največja udobnost. Prometne ugodne. Zahtevajte prospekte I Telefon 5t. 9. r. z. z o. x. Telefon K. Ljubljana, Mestni trg št. G. obrestuje vloge zelo ugodno in sicer vloge, kt jih izplačuje brez odpovedi, po 8*/« vloge z enomesečno odpovedjo, . . „ 10*/« vloge z trimesečno odpovedjo, ... „ 12 vloge z šestmesečno odpovedjo . . » Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Jamstvena glavnica za vlsse znala že nad 11 milijonov Din E»OS©JSla daje le proFi popolni varnosti, prett vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. Inkaso faktur m menic. Trgovski krediti. .Narodni Dnevnik ki izhaja dnevno opoldne v Ljubljani. Najbolj prllju&Mf esn il^f. Ciiafo grča vsi sloji preiblvalstva. Naročnina 20 dinarjev me§ečno. Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno. MehaniCna vrvarna, terilnica lanu in konoplja ter predilnica ANTON ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani. lllllllllllllllllllllll!llllllll!!!!!i!l!lilii;iii!!i!!SiS!!3l!!;i = 1 Edino najboljši šivalni stroji In kolesa so le JOSII* METEMIVC-a Telefon 913. Ljubljana Telefon 913. (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke Gritasner, Phonix in Adler za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju nogavic brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago m m Msosiouanskl kreditni zavod v Ljubljani eaBiiimiiiiiiiiiu! Marijin firgr štev. © iiiiitiiiuamiMinu sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter Jih •brestuje natfBiCjodneJe. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osehne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročna kredite. Za predstoječo sezijo nudi EMONO M*' osrednja gosp. zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z. Kolodvorska ulico štev. 7 Urednik: MILAN MRAVLJA. EH turške z etiketo 65 cm po Din 28.— == |= 70 cm po Din 29.— = S 75 cm po Din 30.— =E H >Vulkan« z etiketo 65 cm po Din 27.50 = £= 70 cm po Din 28.50 = H 75 cm po Din 29.50 = §= Plamenite z etiketo 65 cm po Din 29.— || §5 70 cm po Din 30,— = SE 75 cm po Din 31.— == iHiiililiilliiiliillllllllillillllliililllllllliilillllilliliHli K*;i»nlla tlikuTTjn »Merkur«, frf.-lnd. d. d. v Lfcbl!««!