Ste v, 127, _ Izhaja vsak dan, rodi ob nedelja* In praznikih, ob 5 zjutraj. CitđnUttVo; Ulic* Sy frančlSlu Asiškegt 5t 20, L nadstr. — Vil rfcpt** n»J m počiijafo uredništvu list*. Nefrankirana pisma s« o« rprejercsjo in rokopisi se nt vračajo. Jtćijitel) ta odgovorni nrcdnfk Sttfan Codlna. Lastnik konsoidj lista .Fcinesti*. — Tisk ttekame »tdIra jih je padlo drugje prav veliko, a vse brez učinka. Sovražni .letalec, o katerem se poli valno uoudaria v italijanskem ooročiiu. da ie storil vse to v gosti megli in nevihti, je očividno popolnoma izgubil orijentacijo 3. t. m. javljajo Italijani, da smo na To fani in v gorenji Boitski dolini poizku šali napade, ki so se izjalovili vsi. Naspro ti tem trditvam bodi ugotovljeno, da v to-lanskem okolišu nismo niti 2. t. m. niti dan preje izvršili nikakršnih napadnih kretenj. V gorenji Boitski dolini je v noči od 2. na 3. t. m. z naše strani udarilo več patrulj proti italijanskim postojankam, ki so štirikrat z ognjem vznemirjale sovraž ne straže, nakar je vsa italijanska posad ka odgovorila z besnim ognjem brez vsakega uspeha. Patrulje so se po dovršitvi svoje naloge vrnile brez izgub. Dosegle so svoj namen, namreč ponovno alarmiranje in vznemirjanje nasprotnika Salandra v Benetkah. LUGANO, 5. (Kor.) Ministrski predsednik Salandra je posetil Benetke. Zupan ga je pozdravil z nagovorom, v katerem je poudarjal, da Benetke bolj čutijo posledice vojne, kot vsako drugo mesto v Italiji, in morejo zahtevati, da država popolni ukrepe v ublaženje sedanje in preprečitev bodoče bede, ki so jih začeli občinska. uprava in posamezni meščani ter jih izvedli v skromni meri in s težkimi žrtvami. Ministrski predsednik Salandra je odgovoril v daljšem govoru, da hoče vlada upoštevati posebne razmere v Benetkah. Za Benetke se mora nekaj storiti v obliki pristaniških del in na drug način in to da stori on, ministrski predsednik, ali pa njegov naslednik. Po pravici naj bi Benečani v bodoče pričakovali manj od tujskega prometa kot pa od svojega lastnega dela. Tujci bodo seveda morali priti. Pot v Benetke je zaradi velikih spominov in njihovih oblik preprivlačna. Vsekakor se bodo Benetke morale vrniti v cvetoče razmere, ko po sklepu miru zopet vzcvete trgovina in bo imela Italija v Jadranskem morju ono prvenstvo, ki jej gre in ki se ne bo moglo tajiti. Dotlej pa se bo skrbelo za materijalne koristi Benetek i vsakega jadranskega pasu tekom te dobe, za katero nihče ne sluti, kako dolgo bo trajala. Hemšiio uradno poročilo. BEROLIN, 6. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. majnika 1916. Zanadno bojišče. — Jugovzhodno in južno Armentieresa so bila podjetja naših patrulj uspešna. Zajele so nekaj mož, dve strojni puški in dve minovki. Pri Givenchy en Goheile smo gladko odbili angleški napad na razstrelbeno rupo, ki smo jo imeli zasedeno ml. Severovzhodno Vienne le Chateau v Argonih Se je po boju moža do moža izjalovilo večje francosko patruiino podjetje. Na levem bregu Moze so se nadaljevali artiljerijski in pehotni boji v okolišu jugovzhodno Haucourta. Prinesli so nam zopet nekoliko uspeha, ne da bi se bili končali popolnoma. Južno Warnetona je podnared-nik Franki 4. majnika sestrelil angleški dvokrovnik in tako onesposobil za bo] svoje četrto sovražno letalo. Nj. Veličanstvo je izrazilo svoje priznanje delovanju vrlega letalca s povišanjem v častnika. Jugovzhodno Diedenhoiena je moralo francosko letalo pristati. Letalca smo ujeli. Veliko število francoskih priveznih zrakoplovov se |e včeraj odtrgalo zaradi nenadnega viharja in splavalo preko naših črt. Več kot 15 smo jih ujeli doslej. Vzhodno bojišče. — Položaj v splošnem nelzpremenjen. Balkansko bojišče. — Eden naših zrakoplovov se ni vrnil s poleta v Solun. Po angleških poročilih so ga sestrelili in je zgorel. Vrhovno armadno vodstvo. Rusi no Francoskem. ŽENEVA, 5. (Kor.) »Journal de Gene-ve« piše: V Marseillu izkrcane ruske čete baje ne štejejo več kot 900 mož. Na vožnji so jih spremljali Japonci, ki so iz previdnosti hoteli voziti samo ponoči. Odtod izvira počasna vožnja in tajnost. Rusi so prispeli neoboroženi in bodo torej uporabni na ironti šele čez nekaj časa. Vojaika dolžnost no Angleškem ROTTERDAM, 5. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« javlja iz Londona: Ministrski predsednik Asquith je predlog poslanca Lowtherja, da naj se službena dolžnost raztegne na v se moške od 16. do 00. leta starosti, odklonil kot neizvedljiv. »Daily News« poročajo, da je bilo po drugem branju zakona o vojaški dolžnosti vloženih več olajševalnih predlogov. Delavska stranka je predlagala začasni odpust vojakov, ki se uporabljajo v industriji, ter da se Ie-ti ne podvržejo vojaški disciplini. Simon in njegovi pristaši vlože najbrž isti olajševalni predlog, ker se boje, da bi se člen 9. zakona o službeni dolžnosti mogel uporabljati za prisilno delo v industriji. Člani obeh vojnih odborov bodo predlagali, da naj se poostri zakon o službeni dolžnosti. Mogoče vloži uni-onistični vojni odbor dodatni predlog, da se Irska pritegne pod zakon o službeni dolžnosti. Pomanjkanje trgovinskih ladij na Anglefkem. LONDON, 4. (KorJ V gornji zbornici je govoril lord Beresford o pomankanju ladij* in je dejal, da je imela Angleška ob začetku vojne nad 11.000 ladij z več kot 400 tonami. Admiraliteta jih je vzela zase 2000 do 3000 in za trgovino jih je ostalo kakih 8853. Izgube v vojni torej ne znašajo A¥i% za trgovino razpoložljivega ladijskega prostora. Beresford je omenjal, da se je več ladij prevrnilo, ker so bili na ladjah, ki so imele premalo balasta, topovi postavljeni napačno. Gradnja ladij se zakasnjuje, ker škotske tovarne nočejo dobavljati Jekla za gradnjo ladij po onih cenah, kakor jih je določil muni-cijski minister na Angleškem. Curzon je odgovarjal, da je 43% trgovinskih ladij vlada rekvirirala v, vofaške in druge namene, 14% se jih uporablja za uvoz živil in sirovin, 43% pa jih ostaja angleškim ladijskim lastnikom pod državnim nadzorstvom. 500 ladij se je dalo na razpolago Francoski, Italiji in Rusiji. Dejanska izguba ladij po vojni se je skoraj popolnoma pokrila z- zasego in zaplembo sovražnih ladij. Angleška trgovinska mornarica ima sedaj skoraj ravno toliko ladij kot pred vojno. Lord Sa!isbury je dvomil o takih podatkih. Zeppelinovec sestreljen pri Solunu. PARIZ, 5. (Kar.) Po uradnem vojnem poročilu so zeppelinovec, ki je priletel čez Solun, sestrelili topovi ententnega brodovja. GoreČ je padel v Vardar. S tujkih mu CARIGRAD, 5. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta: Položaj je neizpremenjen. Dan pred predajo Kut el A mare se Je posrečilo našemu letalu, ki je Je vodil stotnik Schutz, da je v zračnem boju sestrelil sovražno letalo, nakar smo je zajeli. Voditelj je bil mrtev, opazovalca smo pa ujeli. Isti dan ie stotnik Schutz sestrelil še drugo letalo; letalca sta bila ranjena in smo Ju ujeli. — Kavkaska fronta: V središču se Je vršil boj med oddelkom naše konjiče in sovražnim oddelkom, v katerem Je bil le-ta poražen. Uničili smo> g«. Na drugih delih te fronte brezpomembni boji med poizvedovalnimi oddelki v predozemlju. Z ostalih front se ne poroča nič pomembnega Boji v Dariurju. CARIGRAD. 5. (Kor.) Po semkaj dospelih verodostojnih vesteh je darfurski imsam proglasil sveto vojno proti Angležem ter koraka s svojimi četami in 8000 velblodi proti severnemu Sudanu ter goni v divjem begu pred seboj Angleže, ki jih srečava na svojem-pohodu. Namerava prodirati v zvezi s Senusiji. V proglasu angleškega vrhovnega poveljnika 5. aprila se nahajajoča vest, da so Angleži potolkli imamove čete, je napačna, pač pa se Angleži, divje beže, umikajo proti Nilu, odkar imamove čete nadaljujejo prodiranje proti severu. Boji ob sueškem prekopu. LONDON, 5. (Kor.) »Times« govore o nerazveseljivih vesteh o bojih vzhodno sueškega prekopa, ki da jih je treba presojati s skrbjo. V bojih pri Katiji se zdi, da je udeležena skoraj vsa yeomanrijska brigada, a vendar ne more držati Katije. Članek zaključuje: O pripravah na vzhodnem bregu prekopa se je podalo toliko samodopadnih izjav, da javnost z začudenjem doznava, da stoji konjiška brigada ali nje deli trideset milj od Port Saida proti sovražni premoči in nI bila potol-čena. ___ Mernika nota In Amerika. LONDON 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Neuradno besedilo nemškega odgovora na amerikansko noto predsednik Wilson m kabinet presojata kar najskrbneje. Posebno tvore predmet pretresanja flovi ukazi poveljnikom nemških pomorskih bojnih sil. Ne poda se pa nikakršna izjava o stališču vlade, preden se Wilson ne odloči o sprejemljivosti nemške note. To se najbrž ne zgodi, dokler ne dospe uradno besedilo. Henrika javnost o nemJkem odgovoru na ameriknnsko noto. BEROLIN, 5. (Kor.) Odogvor na amerikansko noto se je doznal opoldne in časopisje ga je razširilo s posebnimi izdajami. Listi zasedaj poudarjajo trdni in dostojanstveni ton note, ki dokazuje odkritosrčno željo Nemčije, da se izogne pre-trganja odnošajev z Ameriko. »Vossische Zeitung« pravi, da bo po noti začrtan sporazum trajen, de poide po želji in volji Nemčije. »Lokalanzeiger« podčrtava koncesijo, da se mednarodno orožje, ki ga še ni bilo, ko so se sklenile določbe o pomorski vojni, prilagodi tem določbam, in upa, da odgovor zadovolji, če ne predsednika, pa vsaj amerikanski narod in njegovi parlamentarni zastopstvi. »Berli-ner Tageblatt« pritrjuje vladi, ko izjavlja, da bi se vojna iped Ameriko in Nemčijo ne dala opravičiti. »Tagliche Rund- schau« poudarja dolžnost nemškega naroda, da se siožno postavi za odločitev vlade, in želi, da bi Nemčija korakala do končne zmage po poti, ki si jo je izvolila vlada. List poudarja, da Je po koncesiji glede ravnanja s trgovinskimi ladjami trgovinska vojna s podvodniki proti Angleški takorekoč odpravljena ali pa omejena do neučinkovitosti, ter meni, da bo ravnanje amerikanskega naroda po odgovoru merodajna kritika note. »Post« označa noto za spretno sredstvo, ki napoti amerikansko vlado, da odkrito prizna svojo Angleški prijazno politiko ali pa se umakne. Obe konservativni glasili, »Kreutzzeltung« in »Deutsche Tages-zeitung«, ne razpravljata o noti in opozarjate na svoje znano stališče v tem vprašanju. MONAKDVO, 6. (Kor.) »MUnchener Neueste Nachrichten« pišejo: Prvikrat je v dolgi izmenjavi not z Ameriko, da se j*e postavilo vračilo kot pogoj in aa smo izjavili izrecno in svečano, aa je naša privolitev odvisna od določenega koraka amerikanske vlade. Smatrati se sme, da je Amerika že dala spoznati svojo pripravljenost da izpolni z nemške strani postavljeno pogodbo in da bo tako sodelovala pri vzpostavi mednarodnega pTava, kar bi obenem pomenjalo tudi pripravo za mir. _ Po zadušitvi vstale na Irskem. LONDON, 5. (Kor.) Neko poročilo iz Dublina javlja: Štirje sinn-finci so bili obsojeni na smrt in ustreljeni. Pri 15 drugih vstaših se je smrtna kazen izpreme-nila v desetletno ječo, pri enem pa v osemletno. Dva sta bila obsojena v desetletno ječo. Nadaljni procesi se še vrše. LONDON, 5. (Kor.) »Times« poročajo o srditem spopadu med irskim orožništvom in veliko tolpo oboroženih vstašev. Orož-ništvo so zvabili v zasedo in izgubilo je 10 mrtvih in 18 ranjenih. Nemški državni zbor. BEROLIN, 5. (Kor.) Proračunski odsek je ves dan posvetil zaupoii razpravi o zunanjem položaju. Državni kancelar je prisostvoval razpravi do konca. Pešlć v Petrogriidu, PETROGRAD, 5. (Petrograjska brzojavna agencija. — Kor.) Minister zunanjih stvari, Sazonov, je v čast srbskemu ministrskemu predsedniku Pašiću priredil zajtrk, ki so se ga udeležili ministrski predsednik Stiirmer ter predsednik dume in državnega sveta. Suhomlinov aretiran. PETROGRAD, 5. (Kor.) Po pobudi Senatorja Sogorodskega, ki dolži bivšega vojnega ministra Suhomlinovega zlorabe uradne oblasti, zločinske malomarnosti, zakrivanja resnice v njegovih poročilih in veleizdaje, je bil Suhomlinov aretiran in interniran v petropavlovski trdnjavi. Nordijski državi proti ententi. KRISTIJANIJA, 5. (Kor.) V noti norveške vlade na angleško-francosko spomenico glede zaplenjevania ladijske pošte na morju, zastopa norveška vlada slej-koprej stališče, da ne more priznati pravilnosti razlage haaške konvencije iz leta 1907. po angleški in francoski vladi in je zato prisiljena, da se pritožuje proti ustavljanju in zaplembi predmetov v pisemskih in poštnih vrečah. STOCKHOLM, 6. (Kor.) Pravkar je izšla pod naslovom »Švedska pred odločitvijo« brošura generala Rape, bivšega švedskega vojnega ministra in načelnika generalnega štaba, ki se je leta 1870./71. boril na francoski strani. Brošura izhaja od namena Angleške, da bi uničila Nemčijo, in kaže, da bi se obkoljevalni obroč moral na severu skleniti preko Švedske. Utrjeno Alandsko otočje je glavno sredstvo, da bi se vsa Švedska podvrgla volji entente. Rape zahteva zato takojšnjo nev-tralizacijo otokov. Sedaj da je prišel trenutek, da se vzdrže pravice dežele, ki stoji pred odločitvijo za vso prihodnjost. Romunsko državno posojilo. BUKAREŠT, 5. (Kor.) Včerajšnji prvi dan -odpisovanja nacijonalnega posojila je dosegel v vsej deželi znesek 150 milijonov lejev. Najnižji znesek je torej že dosežen. __ Nemci internirani na Španskem. CADIZ, 5. (Kor.) 700 Nemcev, ki so iz Kameruna prestopili na španska tla, je prišlo semkaj. Odpravili so jih v svrho interniranja v notranjost dežele. Bolgarski parlamentarci z Dunaja odpotovali v D raž dane. DUNAJ, 5. (Kor.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh Je priredil v Čast članom bolgarskega sobranja zajtrk v hotelu »Bristol«, h kateremu so bili poleg članov odposlanstva in gospodov bolgarske misije tudi povabljeni: nemški veleposlanik pl. Tschirschky, turški veleposlanik Husein Hllmi paša, bavarski poslanik baron Tucher, saksonski zastopnik baron Beschnitz, člani skupne in avstrijske vla- [de ter ogrski minister na najvišjem dvoru, baron Roszner in druge ličnosti. Tekom zajtrka ie pozdravil ministrski predsednik goste v daljšem govoril, v katerem je proslavljal uspeh zaveznih armad na raznih bojiščih in posebej uspehe bolgarske armade ter poudarjal bodoče gospo-' darsko skupno delovanje Bolgarske s podonavsko monarhijo. Izpraznil je kozarec na zdrarje carja Ferdinanda in bolgarskega naroda. Odgovarjajoč na govor mi-, nistrskega predsednika grofa Sturrkha se Je podpredsednik sobranja in voditelj odposlanstva bolgarskega sobranja, Mom-čilov, zahvaljevat na prisrčnem sprejemu na Dunaju in je izražal prepričanje, da se bo gospodarsko skupno delovanje po vojni, za katero naj se delajo priprave že sedaj, vedno bolj zoževalo med zavezniki. Končno sta govorila še Kosta Kalčev in domobranski minister baron Georgl. DRAŽDANE, 6. (Kor.) Zastopniki bolgarskega sobranja so davi z Dunaja prispeli na tukalšnji glavni kolodvor, kjer so jih sprejeli zastopniki oblasti, trgov-stva, industrije in časopisja. Glavne ulice so v zastavah. SOFIJA, 6. (Kor.) Vladno glasilo »Narodni Prava« piše k sprejemu bolgarskih poslancev v Budimpešti in na Dunaju f Vsak dan nam prinaša nove dokaze za utrjevanje prijateljskih odnošajev napram, podonavski monarhiji. Skupaj prelita kri tvori najtrdnejšo podlago za bodoče prisrčne odnošaje, obenem pa tudi nepretf*-žno vez med narodi obeh držav. Smatramo Se srečni, da moramo tolmačiti čustva radosti, ki navdajajo bolgarski narod zaradi odličnega sprejema poslancev, v Budimpešti in na Dunaju. Za člane bolniških blaga jen. ki so brez zaslužka. DUNAJ, 6. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja naredbo ministrstva notranjih stvari sporazumno s trgovinskim ministrstvom, izdano 1. dne majnika 1916, tičočo se skrbi za člane bolniških blagajen, ki so izgubili zaslužek. Ogenj v dunajskem vojaškem oskrbo-vallšču. ' DUNAJ, 6. (Kor.) Davi jQ v podstrešju vojaškega oskrbovališča izbruhnil požar, ki pa ni napravil Škode na zalogah živil. Vojaštvo je moko, ki se nahaja tain v ogromnih množinah, rešilo pravočasno. Po dveurnem gašenju je bil požar takorekoč pogašen. Obrat v oskrbovališču vsled požaria ni zastal. Velik mlin pogorel. BUDIMPEŠTA, 5. (Ogr. kor.) V arad-skem Szechenyjevem umetnem mlinu, enem največjih v provinci, je davi ob 3 izbruhnil požar, ki še traja. Ves mlin s postranskimi poslopji je v plamenu. Zaloge žita in moke so popolnoma uničene. Človeških žrtev ni. Velikost škode še ni ugotovljena._ Položaj. 6. maja. Nemški odgovor Zedinjenim državam je izročen. Je to diploinatičen spis, izdelan s skrajno skrbnostjo in vestnostjo, podajajoč miren in stvaren odgovor na vse rekriminacije ameriške vlade glede po A-meriki inkriminirani!! metod podvodniške vojne od strani Nemčije. Pred vsem pa je ta odgovor znamenit po priprostosti in poljudnosti besede. Brez diplomatskih in stilističnih fines, fint in zvijanj. Rekli bi Skoraj unikum diplomatsko - polemične koncepcije in taktike, zlasti pa in pred vsem po svoji odkritosti. Nota prehaja takoj in medias res in sicer na torpediranje ameriške ladje »Sussex«, ker se je na ta slučaj ameriška nota posebno opirala. Pridržujoč si sicer, da končno besedo glede tega tragičnega dogodka izreče po zaključenih poizvedovanjih, vendar priznava kar naravnost možnost, da je bila rečena ladja torpedirana po kakem nemškem podvodniku, ob-žaljuje ga in zagotovlja sanacijo. Odločno pa odklanja poizkus ameriške vlade, da bi na tem slučaju na sploh kazala in obsojala metodo nemškega vojevanja, češ. da ni naperjeno samo proti sovražnikom, ampak da ogroža tudi nevtralce. Nemška vlada gre celo dalje in priznava možnost še drugih zmot, ali naglaša, da so taki slučaji v tako srditi pomorski borbi neizogibni, posebno pa proti sovražnikom, ki se poslužujejo vseh zvijač. Ameriška nota se je s posebnim pov-darkom postavila na stališče človečnosti. In tu mora nemška nota naravnost imponirati: kar na kratko pritrja temu stališču, zahteva pa, naj Amerika izvaja ta^princip tudi napram državam entente — naj bo torej res nevtralna! Potem dokazuje nemška nota na podlagi konkretnih dejstev, kako vse drugače, direktno nasprotno, postopa Amerika n. pr. napram Angliji. Mari je poizkus izstradanja nemške države — torej milijonov nedolžnih prebivalcev — manje nečlovekoljuben, nego pa torpediranje kakega parnika?! In ta poizkus podpira ista Amerika v vseli oblikah. $ (ran IT. „EDINOST* štev. 127. V Trstu, dne "7, velikega tra\na 1916. Tako je nemška nota pritisnila vlado Zedinjenih drfav ob zid, postavivši jo pred: ali — ali! Nemčija pravi: tudi jaz sem za to, da se v vojni spoštujejo Člove-canski principi in mednarodno pravo; fudi jaz sem za to, da se ne potapljajo trgovske ladje fyrez poprejšnjega posvarila; ali principe človečnosti in določbe mednarodnega prava moraš izvajati tudi ti, Amerika, oziroma zahtevati enako od yseh držav, naj Jih spoštujejo, in da ne flelaŠ Še nadalje tako, kakor si delala doslej, ko si se napram Angliji tudi v najbolj kričečih slučajih zadovoljevala s pisanimi protesti, in — preskrbljala moje sovražnike z vojnimi sredstvi — dočim meni, Nemčiji, groziš kar s prekinjenjem diplomatskih odnošajev in zahtevaš, da se Odrečem orožja, ki se ga ne morem odreči in ki sem se ga začela posluževati le v najskrajnejem silobranu. Vendar je nemška vlada pripravljena sodelovati z ameriško vlado za vzpostavo svobode na morju in za uveljavljenje načel človečno-nosti pri vseh vojujočih narodih. Ako se Ameriki to ne posreči, bo stala Nemčija pred novim stvarnim položajem, za katerega si pridržuje polno svobodo odločevala! Kar zahteva Nemčija, bi označil naš kmet prav po domače in neizpodbitno veljavno: tudi za Ameriko morajo biti vsi božji, ali vsi vragovi! Nemčija ne dovoJJuje Ameriki, da bi nje} propovedo-vala vodo zmernosti, drugim pa točila vino brezmejne samovolje v nasilju! Amerika je pritisnjena ob zid in postavljena pred'aut-aut! Ali ugodi zahtevam nemške note, ali pade nanjo pred vsem svetom odgovornost za nadaljevanje pod-vodniške vojne tudi na škodo in v nevarnost nevtralcev! Vsa hvala gre nemški noti, da prinaša, kar je ves svet, ki že pod sedanjim vojnim stanjem neizmerno trpi, pričakoval od nje: ne podira mostov do mirnega spo-razu ma, hoče odvrniti še huje komplikacije in vabi Ameriko na pot mirnega sporazuma. In tej poti se Amerika enostavno ne more izogniti po prepozicijah Nemčije. Nastopiti jo mora in jo tudi nastopi, ako ni pri Ameriki že pred sestav ljenjem nje note obstajal trden in neomajen sklep za — konflikt!! Na vsak način je Nemčija odvrnila od sebe vsako odgovornost za vse, kar se bo moglo zgoditi v tem slučaju! Na Ameriki bremeni velikanska odgovornost pred svetom, pred Človeštvom, pred civilizacijo in večno in pravično soditeljico — zgodovino. Haloga RđsčGšn Križa u uojnl In miru. Spisal vladni svetnik A. Schmid. V vseh vojskujočih državah se stavljajo do društev Rdečega kriza zahteve, ki daleč presegajo priprave iz dolgega mirnega časa. Društva Raečega križa imajo v smislu ženevske konvencije dolžnost, da izpopolnjujejo delo države za ranjene in na bojišču obolele vojake in da preko mere Je državne oskrbe po možnosti izboljšu-lejo oskrbovanje ranjencev in bolnikov. Tem nalogam je avstrijska družba Rdečega križa zadoščala se svojimi deželnimi podružniškimi društvi v etapnem prostoru: z ustanovljanjem vojnih bolnišnic, dobrodelnih sanitetnih oddelkov, polnočnih štacij na kolodvorih, mobilnih e-lidemskih bolnišnic itd. itd. Tudi pri asanaciji c. in kr. upravnega območja v ruski Poljski je družba izdatno sodelovala. Na Bolgarsko ie odposlala večje sanitetne pomočne ekspedicije. V zaledju so deželna in podružniška društva Rdečega križa ustanovila skoro 900 rezervnih bolnišnic in hiš za rekonvalescente z nad 100.000 postelj, urediia lokalno prevažanje bolnikov, okrepčevalno j službo na kolodvorih, pralne in šivalne j centrale, glavne in materijalne zaloge, pre-! skrbovanje z mineralno vodo. Preskrblja-Ja in opremljala so izvežbane bolniške po-j strežnice ter ustanovljala poučne kurze za vojake-rekonvalescente. Posebno delo se izvršuje v pisarnah za poizvedovanja o ranjenih, pogrešanih ali padlih vojaških osebah v skupni centralni izkazni pisarni in v poizvedovalnici o vojnih ujetnikih. Vse te naprave pa bi mogle še hitreje In veliko bolje funkcifonirati, če bi bilo delovanje Rdečega križa v Času miru intenzivneje, nego je bilo doslej. Zelo pa bi bilo obžalovati, ako bi se v mnogočem velikanska organizacija, množine materijala, sedaj obstoječe, s trdim delom in velikimi troški priborjene in izkušene na-' prave ne mogle uporabljati v času miru i na korist vsega ljudstva. Vojskujoči na- j rodi bodo morali po tej veliki borbi vse! zastaviti, da Število ljudstva povečajo, i ljudsko moč ojačijo in vsakega poedinca: ohranijo domovini. Društva Rdečega križa morajo prevzeti tudi velike mirovne1 naloge, s Čimer morejo veliko bolje ustrezati svojim vojnim nalogam ter svoje vojne izdatke in opreme zopet staviti v službo ljudstva. Petero velikih in važnih polj je, ki potrebujejo najintenzivnejega mirovnega dela Rdečega križa. V svrho koristnega Izrabljanja v zavodih Rdečega križa sedaj obstoječih naprav In sanitetnih voz naj bi družba z deželnimi društvi tudi v času miru pred vsem vzdrževala v vsaki deželi vsaj po eno stabilno bolnišnico, s čemer bi se mogel odpraviti ne-dostatek, ki se je občutil tudi v času miru. V teh bolnišnicah bi se mogli zdravniki vežbati v rešilni in vojni službi. Z bolnišnicami naj bi bile spojene uzorne šole za bolniške postrežnice, v katerih bi se vzgajalo v vojni in v miru potrebno po-strežniško osebje za Rdeči križ. V vseh večjih krajih monarhije bi mogel Rdeči križ ob podpori od strani gasilskih in telovadnih društev izvesti organizacijo za prvo pomoč in prevažanje bolnikov. V ta namen bi se mogli sanitetni vozovi in sanitetni avtomobili stavljati velikim občinam na razpolago proti obvezi trajnega vzdrževanja v dobrem stanu. S tem bi bilo rešeno vprašanje potrebnih depotov za velikanski materijal sanitetnih voz in bi bila pridobljena zaželjena porazdelitev na vsa območja države. Ob nastopu epidemij more Rdeči križ pošiljati v dotične kraje prevozne epidemske bolnišnice in laboratorije in vršiti dragoceno mirovno delo. Velike zasluge bi si mogla društva Rdečega križa pridobiti z organizacijo poučnih kurzov za ranjence ali take osebe, ki so po kaki nezgodi postale nezmožne za zaslužek. V interesu ljudske moči in ljudskega števila naj bi Rdeči križ tudi v miru trajno deloval kot zavod za ljudsko higijeno v najširšem delokrogu; in sicer s prirejanjem predavanj, izdajanjem poljudnih publikacij, dajanjem nasvetov, podajanjem mnenj, dovoljevanjem subvencij za higi-jenične naprave ali odredbe, in s podpiranjem znanstvenih riziskavanj na tem polju in njihovega praktičnega izkoriščanja. Potem zadobi Rdeči križ tudi v času miru pri ljudstvu pravo čislauje in bo mogel računati na največje pospeševanje in podporo. Zanimanje članov bi ostajalo vedno živo, vse organizacije, funkcijonarji in naprave, kakor tudi ves materijal Rdečega križa bi bil s tem vsikdar in takoj v največji rneri sposoben za akcijo in Rdeči križ bi tudi v miru zadobival tisto visoko pripoznanje in podporo, ki je v sedanji vojni zaslužuje v polni meri. Sredstva za tako razsežno in nad vse blago-nosno delovanje bi se gotovo mogla nabrati po članih, darovih velikodušnih človekoljubov in prirejanjih darilnega dneva v vseh kradli države, ako bi velik del dela vršile — kakor doslej — dobrovoljne, neplačane moči. Naj bi v sedanjem tednu Rdečega križa vsa dobičkonosna podjetja, imoviti in v sedanji vojni do premoženja došli prebivalci drŽave prednjačili s primernimi darovi, da bodo mogla društva Rdečega križa do konca vojne razvijati svoje humanitarno-patrijotično delovanje ter pripravljati razsežno mirovno delovanje na korist vseskupnega prebivalstva. Srbske stvari. V nemškem časopisju v Avstriji in Nemčiji so se zadnje dni pojavili zelo zanimivi glasovi o razmerah v Srbiji pred vojno, med vojno in po vojni. V naslednjem naj citiramo neka} teh dopisov. Petkova »Arbeiter Zeitung« citira nedeljski »Berliner Tageblatt«, v katerem piše nemški državni poslanec Hermanu VVende! tako-le: »Frankobrod ob Menu, 28. aprila 1916., Roseggerstr. 21. Velece-njeno uredništvo! Ze odneKdaj je pametni, žilavi in napredni srbski narod polagal veliko važnost na izobraževalno delo; nekaj desetletij je že, kar je Laveley odkril Srbijo kot deželo, kjer je malo cerkva in veliko šol; in dvajset let, preden se je v Nemčiji sploh pričel prepir o dopustitvi žena k Študijam, so na srbskih klinikah že delovale zdravnice in so imele razsežno zasebno prakso. Poleg vseučilišča in 40 gimnazij je imela Srbija pred izbruhom prve balkanske vojne 1296 ljudskih šol, v katerih je 2548 učiteljev in učiteljic poučevalo okoli 138.000 otrok. Odkar je bil leta 1904. sprejet ljudskošolski zakon, pozna Srbija šolsko obveznost. Učno osobje je v semeniščih v Aleksincu, Jagodini in Negotinu dobivalo izborno izobrazbo. V ljudskih šolah se dajejo ubožnim otrokom učna sredstva in celo obleka zastonj. Potemtakem so zapadnejše države, ki na polju šolstva daleč zaostajajo za »analfa-betsko« deželo Srbijo. Z odličnim spoštovanjem Hermann Wendel, član državnega zbora.« Verjamemo gospodu nemškemu državnemu poslancu, da je bilo v Srbiji tako pred prvo balkansko vojno, a prav tako resnična pa je gotovo tudi trditev . , j, . ^ da le že med prvo balkansko vojno zastalo šolsko izobraževalno delo in popolnoma prenehalo v sedanji vojni, ko je Srbija poklicala na bojišče gotovo vse, kar je bilo sposobnega za orožje, torej tudi učiteljstvo. Naše mnenje je, w kako veliko nesrečo si je nakopala Srbija, ko se je zakopala v sedanjo vojno. In kaj sedaj ? Kakor poročajo iz Curiha, Je prejel »Bund« pod naslovom »Zadnja armada« naslednji dopis iz Rusije: »Ko se ententne države pogajajo z Grško za prehod srbske armade, se oglašajo v srbskem časopisju glasovi, ki se v interesu bodočnosti Srbije zelo odločno izrekajo proti porabi ostankov srbske armade na balkanskem bojišču. Predsednik srbske skupščine piše: Na Krfu iznova sestavljeno armado je treba čuvati, če se sploh še hoče govoriti o bodočnosti Srbije. Kaj se zgodi s Srbijo, če se pogube ostanki moškega prebivalstva? Predsednik skupščine primerja nameravano uporabo novosestavljene srbske vojske z iztrebljenjem srbskega naroda. To mnenje zastopa tudi srbski publicist Pešič v moskovskem listu »Ruskije Vje-domosti«, kjer piše pod naslovom: »čuvajte zadnje Srbe«: Mi Srbi smo ob dva-milijonskem številu prebivalstva leta 1912 postavili 400.000 vojakov na bojišče. Odtlej niso prenehali nadaljni poklici. Bojevali smo se, obkoljeni po sovražnikih. Do zadnje kaplje krvi smo se borili, lakoto trpeč, na vse strani. Srbija je sedaj, kot Belgija, zasedena po sovražniku, obenem pa nima skoraj več moškega prebivalstva. Del moškega prebivalstva je padel, drugi del je ujet, tretji je pobegnil v Albanijo, kjer je poginil. 38.000 mladeničev, ki so bili pred poklicem, so naše umikajoče se čete odpravile v Albanijo, a niti 10.000 jih ni prišlo na Krf, ostali pa so poginili na snežnih poljanah albanskih in ob meji utrjenega valonskega taborišča, kamor niso pustili Srbov, ker so se bali, da bi zanesli kolero v taborišče. Tako je poginil cvet srbske mladine obenem z veterani treh vojen, in samo. boren ostanek so končno odpravili na Krf in v Bizerto. Sanjali smo o Veliki Srbiji, in sedaj? V trditvi, da srbski narod umira, ni pretiravanja. Veliko stotisoč jih ie padlo v bojih proti Turkom, Bolgarjem, Avstrijcem, Nemcem in zopet Bolgarjem, kar je ostalo, je poginilo za kolero, pegastim legarjem in na snežnih poljanah albanskih. Ce bi se tudi ustanovila Velika Srbija, bi obstajala iz samih žena in otrok ter neobdelanih polj. Mi, ki smo ostali živi, pa se vprašujemo, kako naj bi se izvršil preporod srbskega naroda? Čemu je treba Velike Srbije, če ni več Srbov? Čuvati je treba zadnje srbske može, da ne bo srbski narod popolnoma izgubljen svoji bodočnosti!« Bridkejšega spoznanja si je pač težko misliti, kot je to. Le škoda, da je prišlo tako pozno, da te resnice ni spoznala srbska vlada pred vojno, ko bi si lahko zavarovala in ohranila svojemu narodu tisie lepe razmere v deželi, kakor jih tako pohvalno ocrtava nemški državni poslanec Hermann Wendel. In kakor je videti, je noče spoznati te resnice niti sedaj, ker hoče žrtvovati še zadnje ostanke srbskih mož nenasitnemu ententnemu vojnemu molohu. , ^ - _ *. srbski narod, bi bil v odkritosrčnih prijateljskih odnošajih z našo monarhijo irnel tako krasne pogoje za najlepši in najsrečnejši kulturni in gospodarski razvoj! P OPUSTE K Prima donna. Iz italijanskega llvljenja. — Spisal Avgust Šenoa. Kakor da mu je sedaj soince zasvetilo pred očmi. Sto in sto sveč je obsevalo starobeneško razkošje. Divno družbo je zbrala danes gospodinja — markiza Tiepolo, a ta družba se je shajala vsak teden po enkrat, ker je markiza ljubila umetnost. Odlični plemenitaški umetniki so drage volje tu kazali Svetu svojo veščino v markezinih salonih. Vsakdo ie strmel, da je prišel v njeno družbo. In kako nel — Kajti vse, kar Je bilo v Benetkah krasnega, plemenitega, bogatega, vse se je gnetlo okolo markeze. Nje salon je bil shajališče vsega beneš-ki se ie nekoliko časa sem vedno bolj odtezalo javnosti in se niti najmanje vmešavalo v novi politični red. Oko starega gospoda je hitro obletelo vso sijajno družbo, dokler se ni ustavilo na gospodinji sami, ki je vsa blestela v žlahtnem kamenju. Oospa, vitka, tankega stasa, finega, aristokratičnega lica, Je v hipu opazila došleca ter mu namignila, naj pristopi. Gospod je stopil k njej. Tu Je nekaj za-iecljal, opravičujoč se, ker se Je nekoliko zakasnil. »Jaz bi se morala jeziti na vas, Carlatti,« mu je odgovorila markiza, »dve točki programa naše male akademije ste Že zvršeni, a vas ni bilo! Ne želim, da se ločite od Benetk, ne da bi se uverilf, da je tudi pri nas glasbene strune. No, še ste prišli ob pravem času, ^ ker dika moje družbe šele sedaj nastopi. Žal, bi mi bilo da bi je ne čuli, maestro med največjimi veščaki v glas- tli. cesarska Visokost nadoojuodlnla Marija Jožefa med slovenskimi begunci v Braku o. L (Dopis.) Ob priliki slavnostne posvetitve cerkve v begunskem taborišču v Bruku o. L. je dne 27. aprila počastil« s svojim obiskom slovenske begunce iz Primorja Nj. cesarska Visokost gospa nadvojvodinja Marija Jožefa, mati našega prestolona-siednika Vse taborišče se Je odelo ta dan v praznični kine, v prvi vrstf pa naia begun- bi med Italijani! Rada bi čula vašo sodbo o tej naši divni pevki. Stari debeluhar se je zahvalil markizi, poklonivši se jej. »Oospa markiza!« je odgovoril smehljaje se, »fiovek, ki ie gledališki ravnatelj, kakor iem Jaz, lahko zgreši, ako sodi o vrlini kakfe pevke, ako ne odgovarja popolnoma njegovemu podjetju. Verujte mi — a to vam moram izpovedati na svojo sramoto — v meni sta dva Slove ka — eden Je praktičen podjetnik, a druži poln navdušenja za umetnost. Ta dva človeka se v meni neprestano borita, pak premaguje — žal — navadno praktična stranka«. »O, lepa grofica Julija ne fzzove v vaši podjetni duSi take borbe,« Je spregovorila markiza v smehu, »pa pojva, aa vas predstavim grofici«. Izgovorivši tp, Je grofica obrnila gfaso-virju, stoječemu sredrdvorane, hrbet, pak ska lesena cerkev, ki je bila odeta vsa v zelenje in v zastavice, da tako tudi na zunaj na dostojen način sprejme pod svojo streho pokroviteljico beguncev z juga. Zjutraj ob 10. uri se je pred vhodom v taborišče vršil slavnostni sprejem. Pri njem so bili v prvi vrsti navzoči duhovniki iz taborišča, to so g. dekan Berlot, g. kurat Vuga in g. kaplan Cernigoj z g. proštom dr. Al. Faiduttijem na čelu ter ravnateljem gimnazijskega begunskega konvikta v Gradcu, g. Nanutom; zraven je bil tudi g. dekan iz Bruka o. L., Ge-bauer. Obenem so bili tudi prisotni zastopniki krajnih vojaških in civilnih oblasti ter vsi uradniki c. kr. uprave taborišča. Z vlakom ob 10. uri zjutraj je visoka gospa prišla na postajo Kiralyhida-Bruk, kjer sta jo v imenu političnega okraja Bruk. o. L. in v imenu slovenskih beguncev sprejela gospoda dr. vitez Raab, o-krajni glavar v Bruku, in okrajni komisar Evgen Zupančič, naš novi predstojnik begunskega taborišča. V spremstvu omenjenih gospodov ter grofice in grofa Salin kakor tudi grofice in grofa Harrach, se je nadvojvodinja pripeljala pred vhod v taborišče, kjer je poleg gori omenjenih gospodov tvorilo Špalir 60 v primorsko narodno nošo oblečenih begunskih deklet pod vodstvom gdč. učiteljice Milke Gulili. Na sredi tega špalirja sta stala dva malč-ka-begunca s krasnim šopkom cvetlic, namenjenim visoki gospe. Štiri v narodno nošo oblečena dekleta so čakala nadvoj-vodinje z lepo okrašenim baldahinom. Po mnsgr. dr* Faiduttiju je bila najprej predstavljena vsa duhovščina, s kojo se je visoka gospa prijazno pogovarjala. Nato so bili po okrajnem glavarju predstavljeni lokalni zastopniki vojaških in civilnih o-blasti, na kar je g. Evg. Zupančič, predstojnik taborišča, predstavil visoki gospe uradnike c. kr. uprave: g. inženirja Fr. Grogerja, računskega asistenta Em. Kri-scha, upravitelja Kunstadta in tajnika Jos. Godniča. Po končanem predstavljanju sla pozdravila visoko gospo v imenu beguncev dva v narodno nošo oblečena otro-čiča: 13Ietni deček s slovensko pesmico in 11 letna deklica z nemškim nagovorom, kjer sta izrazila nad prihodom veselje in izrekla željo, da bi Vsemogočni kmalu poslal oni dan, ko bodo vsi begunci na svojih domaČih tleh slavili svojega Boga in svojega cesarja. ^ V spremstvu vseh navzočih gospodov pod cvetličnim baldahinom in spremljana po onih 60 dekletih v narodm noši, je nadvojvodinja med živahnimi »2ivio«-klici in vihtenjem malih zastavic po šolski mladini, ki je pod vodstvom učiteljstva tvorila skrajni špalir, odšla na krasno ozaljšano estrado pred cerkvijo, kjer ie prisostvovala svečani posvetitvi cerkvenega zunanjega ozemlja. Pred pričetkom tega posvečenja je visoka gospa blagovolila poklicati pred se voditeljico onih 60 deklet gdč. Milko Gu-lin, ki jo je nadvojvodinji predstavil predstojnik taborišča. V pogovoru žnjo je pokazala svoje izredno dopadajenje nad primorsko narodno nošo in obenem vprašala, ali nosijo Primorke vsak dan tako lepo narodno nošo, na kar je gdč. Gulin odgovorila, da je prišlo to sedaj iz navade in da se taka obleka nosi samo še ob priliki kake velike slovesnosti. Nato so se pričeli slavnostni obredi v cerkvi pod vodstvom g. prosta in dež. glavarja dr. Faiduttija z asistenco vse navzoče duhovščine. Po posvečeniu je sledila tiha sv. maša s slovenskim petjem. Te sv. mase se je s svojo znano po-božnostjo udeležila tudi nadvojvodinja. ki ie med celo mašo z molkom v roki dajala vsem navzočim beguncem zgled prave pobožnosti. Nekaj izredno lepega pa je bilo, ko so vsa dekleta, ki so pred in po maši visoko gospo ob strani spremljala, pristopila k mizi Gospodovi. Ta lepa pobožnost je visoko gospo do solz genila; izjavila je. da bi sama neizrečeno rada pristopila v krogu teh nedolžnih deklet k mizi Gospodovi, če bi bila le to poprej vedela. Med mašo je pel naš mešani begunski pevski zbor poti vodstvom g. Cerni-goia. Tej tihi maši je sledilo ogledovanje taborišča. Po vsem potu so tvorili šolski otroci Špalir pod vodstvom učiteljstva. Pri tem ogledovanju taborišča je visoka gospa pokazala izredno veliko zanimanje za naše slovenske primorske begunce, ki so Jo medpotoma povsod pozdravljali. Najprej je obiskala šolo; tu je stopila v naslednje razrede: v prvi razred h gdč. Poldinci Justin, v tretji razred h gdč. Mariji Srebrnič, v četrti h g. voditelju Iv. Ivančiču ter v šesti razred h g. nadučite-Iju Fr. Uršiču. Z vsemi temi učiteljskimi močmi, katere so bile nadvojvodinji tudi predstavljene, se je na prav prijazen način pogovarjala ter se informirala o otro- ni opazila, da je mlada gospa stala pri glasovir ju. Po dvorani je odmeval šum. Markeza Je obrnila glavo. »Ah!«, je rekla lepa gospodinja debeluhu, »maestro« vi ste v vsem počasen človek. Prekrasno je. Naša dika je že pri glasovir Ju.« »A, to je grofica?« je pripomnil Carlatti, motreč po. strani divno gospo. — »Hm, kakor da jo je Bog ustvaril za gledališče. Plemenita, ponosna je, kakor pač mora biti Norma«. »Vidim, vidim, dragi moj«, ie izprego-vorila markeza porogljivo, »da ste impre-sarijo z dušo fn telesom, odkar ste zapustili Firenco.« »E, kaj hoCemo, gospa markeza?« je zganil maestro z ramami, »človek poklica sodi vse po poklicu«. Gospa poleg glasovirja je bila lepota žene. Vitka, visoka, stroka, fina, plemenitega obraza, temnili žarkih oči, ie z vsa- cih. V šestem razredu so golarčki visoki gospe v pozdrav zapeli nekaj naših lepih narodnih pesmi, ob kateri priliki se je visoka gospa z laskavimi besedami izrazila o blagoglasju in lepo:i slovenske narodne pesmi. Ravno tako je tudi pohvalila cerkveni pevski zbor. Iz Šole je odšla nadvojvodinja v bolnišnico. Tu v bolnišnici, kjer je res koncentrirana vsa telesna in duševna bol naših beguncev, Je pokazala visoka gospa svoje globoko sočutje in ljubezen do naših beguncev. Z žalostjo je posebno pri otroc/k opomnila, da ji ie žaK ker ft nt mogoče pokazati svojega sočutja tudi v besedah materinega jezika slovenskih beguncev, ker bi posebno z otroci rada kramljala v slovenskem jeziku. V bolnišnici so ji bili predstavljeni Šef-zdravnik Dr. Halpern, taboriščni zdravnik dr. Weixel in pa gospodični medicinki AHce Zipper in Ludn.-vika Mund, nakar si je natančno ogledala vse bolnike v bolnišničnih sobah. Posebno za dva slučaja se je visoka gospa zanimala: za usodo Ane Tuta iz Tolmina, katera je v Tolminu po sovražni granati prišla ob svojo desno nogo, in pa za usodo bolne lOIetne deklice Antonije Blažič iz Deskel, koje bolezen ji je segala tako do srca, da je takoj na svoje stroške odredila prevoz deklice v sanatorij. »Kako veliko bolečin, je dodala, je sedaj na svetu in kako človeka boli, da ne more povsod pomagati, kakor bi sicer hotel.« Na poti iz bolnišnice do ženskih obrtnih tečajev je obiskala visoka gospa nekaj begunskih sob; tu se je tudi na prav prijazen način pogovarjala z našimi bejjunci in si natančno ogledala opravo v sobi in pri pogledu na železni mali štedilnik z veseljem opomnila, da ta pripomore pr«*v gotovo veliko k omiljenju begunske usode, ker je s tem beguncem v malem omogočeno, da se kot doma še vedno zbirajo okoli svojega ognjišča. V ženski obrtni šoli jc visoka gospa v vseh štirih oddelkih, to je v kurzu za izdelovanje ženskih oblek, v oddelku za šivanje perila in v oddelkih za klekljanje in mreženje izrazila svojo zadovoljnost nad uspehom sedemtedenskih tečajev. Tu so bile nadvojvodinji predstavljene dične: voditeljica Ema Arko, Mara Ko-rnavli, Vehar in Podobnik. Z vsemi se ie visoka gospa lepo razgovarjala, se dala informirati o učenkah in o obisku šole. V tečaju za klekljanje je z vidnim občudovanjem opazovala deklice pri delu in pripomnila, da zahteva to delo veliko truda in časa. V oddelku za mreženje je z velikim zanimanjem ogledala vse razstavljene izdelke in s pozornostjo opazovala, kako z lahkoto deklice zmagujejo svoje delo. V obrtni šoli je bil v imenu učenk izročen Ni. Visokosti majhen namigni prt, krasno delo klekljanja in mreženja v lepem etuiju s spominsko srebrno ploščico na vrhu, kar je preskrbela c. kr. uprava taborišča. Takoj na mestu je visoka go-sna izrekla svojo iskreno zahvalo za podeljeni dar. Svojo materinsko skrb za nesrečne begunce pa je visoka gospa pokazala v centralni kuhinji, kjer se beguncem pripravlja hrana. Ukazala si je pokazati vsako malenkost, se natančno informirala o načinu kuhanja in o vsakdanji hrani beguncev. Ker je bilo ravno poldne prošlo, je ukazala, da se z razdelitvijo takoj pred njo začne, na kar je sama dlie časa nadzorovala in natančno štela, da le ne dobi kak begunec premalo. Z izrednim zadoščenjem je tudi pohvalila hrano, ki jo begunci uživajo. Uspeh tega celotnega ogledovanja ie bil skrajno ugoden in sicer obojestransko. Nj. Visokost nadvojvodinja je pokazala povsod in pri vsaki malenkosti tako zanimanje in tako skrb kot pokroviteljica beguncev z juga, da so dobili vsi begunci najboljši vtis o Ijudomilosti in požrtvovalni ljubezni za naše revne begunce. To so ji tudi na zunaj pokazali, ko so jo povsod pozdravljali kot svojo pokroviteljico z resno, beguncem primerno svečanostjo. A tudi Nj. Visokost sama jc bila o uspeli u tega ogledovanja izredno zadovoljna, kar je sama večkrat izrazila gospodu predstojniku taborišča. Povsod, kamor je prišla, najsibo v šoli, v bolnišnici, v obrtni šoli, v centralni kuhinji je dala izraza svojemu zadovoljstvu in naročila vedno jo spremljajočemu gospodu predstojniku. da naj takoj na mestu pove ljudem, kako jo veseli in zadovoljuje vse to, kar vidi in kar se dela za begunce. Imponirala ji je posebno tudi disciplina in ona prej omenjena resna svečanost beguncev. Kako je bila nadvojvodinja res od vsega, kar ie videla in slišala ta dan med slovenskimi begunci, zadovoljna, nam svedoči njeno priznanje, da je bil ta dan, ki ga je preživela med slovenskimi begunci, njen pravi častni dan. ko kretnjo, z vsakim pogledom boli in bolj razvijala svojo divoto. Mlad gospod JO je sprovel k glasovirju. Grofica je prijela list, gospa je sedla za glasovir, vse je utihnilo. Markiza je sela na svoje mesto, pak namignila impresariju, naj sede poleg nje. Gospod je začel prebirati na glasovirju uvod arije Rossinijeve »Semiramide-. Julija je začela peti. Kot srebrn zvonec jej je zazvenel glas, zvoki so jej plavaj kot skladne strune, pesem se jej je trcsia kot živ vihar. Očarala, osveiila je s pesmijo cel svet, omamila vsako glavo, vznesla vsako dušo. Znala je svoj glas mojsterski prilagodili, da je sedaj vzplamtel v svoji čarobni sil i, sedaj se zopet izgubljal v bajno milino, da bi človek rekel, da tu ne peva umrjoča ženska — marveč da šepeče zlat knlatec nebeški. ... ... , (ualjc.) V Trstu, dne 7. velikega travna 1916. »EDINOST« štev. 127. Siraji III. Po zavžitem kosilu se je vršilo slovo, ^a koncu špalirja, kojega so tvorile spet dekleta z narodno nošo, se je postavil ženski pevski zbor, tudi ves v narodni noši, ti zapel Vinko Vodopivčevo * Pogled v (ledolžno oko«. Ta pesem, peta tako dovršeno ter sama na sebi tako blagoglasna, Je učinkovala na poslavljajočo se nadvoj-vodinjo do ganutja. Naročila je, da se pred njo izroči pevskemu zboru njeno iskreno Zalivalo za lepi užitek, ki ga je imela pri tej pesmi. Nato se je med živahnimi *Zivio«-klici v slovo cesarska Visokost nadvojvodinja Marija Jožefa poslovila od slovenskih beguncev v Bruku o. L.__-__ Aprevizmffle stvari. Kaj dobimo prihodnji teden 7 Prihodiji teden, od 8. do 14. t. m. (37. teden) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije, in sicer na en odmerek izkaznice za živila: I. Y> kg testenin po K 1'32 kilogram. Bil Mj kg jajčnih testenin (za stare ljudi, bolnike In otroke) po K 1'64 kilogram, II. Vi kg fižola po K 0*96 kilogram. Bela moka. Od srede, 10. t. m., do nedelje, 14. t. m., se bo dobivala bela moka na krušne izkaznice (veljavne od 1. do 14. t. m.); Izkazati se je treba z izkaznico za živila. Olje. Na izkaznice za olje (sive barve), ki se Izdajo tekom zgoraj omenjenega 37. tedna, se bo moglo dobivati olje od ponedeljka, 8. t. m., do nedelje, 21. t. m., do 11 dopcl&ie. Slanina in mast. Z rdečimi nakaznicami za slanino in mast (3. izdaja), ki se razdele v kratkem, $e bosta mogli dobivati slanina in mast v vseh že naznanjen1!! prodajalnah od ponedeljka, 8. t. m., do dneva, ki se določi. Krompir. Dokler bo zadostovala razpoložljiva Emo2ina, se bo krompir prodajal brez iz-aznic. Jajca. Jajca se prodajajo do nove odredbe tudi brez izkggiic.___ umu pesti. Prošnje za poljedelske dopuste. C. kr. korespondenčni urad nam sporoča: Za dovolitev poljedelskih dopustov morajo v vojaški službi se nahajajoče osebe prositi osebno pri raportu. Zato se ne morejo upoštevati prošnje družinskih članov pri vojnem ministrstvu, oz. pri ministrstvu za deželno brambo. Tudi vlaganje takih prošenj na poveljništvo nadomestnega oddelka (zavoda itd.) ni potrebno, ker, kakor že omenjeno, zadostuje prošnja pri raportu; nasprotno se z vlaganjem takih prošenj pri nadomestnem oddelku rešitev večinoma samo zavlačuje. • 4 * Upamo, da bo s tem pojasnilom vendar enkrat nekoliko ponehali ona »supliko-manijas med našim prebivalstvom, ki je postala za nekatere pisarne že pravcata nadloga. Nočemo reči s tem, da se ne bi delale in vlagale razne prošnje. Nasprotno, kjer je prošnja na mestu in je le količkaj upanja, da se s pismeno prošnjo kaj doseže, se naredi in je vsak človekoljub gotovo radevolje pripravljen, da gre prebivalstvu kolikor le mogoče na roko. Tako JL pr. prošnje za podelitev, oziroma povišanje redne podpore, prošnje za izredne podpore itd. Za naše prebivalstvo v Trstu fn okolici siuži v ta namen predvsem vojno pomožni urad političnega društva »Edinost«, ki ima s prošnjami za podpore beležiti prav lepe uspehe in ki naj se ga naši ljudje le poslužujejo, kolikor morejo. Da pa tisto brezmiselno bombardiranje vojaških oblasti s prošnjami za dopuste, ako 6C ne more navesti prav tehtnih razlogov, nima smisla in da prej škoduje, nego pa koristi, se je pa žalibog zaman pripovedovalo premnogim ljudem. Kdor hoče torej na dopust, naj se ne zanaša na brezkoristne »suplike«, temveč naj se pobriga zanj na pristojnem mestu. Odlikovanja. Njegovo Veličanstvo je v priznanje hrabrosti in požrtvovalnosti pred sovražnikom v izvrševanju svojega poklica pred sovražnikom padlemu župniku v Sv. Luciji Jožefu Fabianu, podelilo viteški križec Franc Jožefovega reda pa traku vojaškega zaslužnega križca, kaplanu Alojziju Makucu v Tolminu zlat zaslužni križ s krono na traku hrabrostne svetinje, dalje v priznanje odličnega službovanja pred sovražnikom bogoslovcema Četrtoletnikoma nadškofijskega osrednjega semenišča v Gorici Ivanu Brašii m Francu Kanduču, oba v bolnišnici Rde-Bega križa v Gorici, zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje in redovnici rv. Kajetana, Juliti Leonardi v goriški olpišnici Rdečega križa srebrnKzasluzni rlžec s krono na traku hrabrostne svetinje. Izredno povišanje. Kakor nam poročajo, le bil bivši vodnjanski sodnik g. Evgen MarkoVič, od enoletnega prostovoljca povišan v nadporočnlka-avditorja Avstrijskim potresnim opazovalcem. Ravnateljstvo c. kr. osrednjega zavoda za meteorologijo in geodinamiko naproša tem potom najvljudneje potresne opazovalce, da naj za Časa veljavnosti »poletnega časa« opazujejo po tem času in za-belcžujejo to izrecno v vseh svojih zaznambah. Za meleorologiske opazovalce veljajo po posebni okrožnici sporočeni predpisi. Goriška slovenska gimnazija. Pred nekoliko dnevi smo čitali v ljubljanskem * Slovencu" vest, da |e vse poskrbljeno za to, da se zopet otvori goriška slovenska gimnazija in sicer v — Kromerlžu! — Prepričani smo, da 90 odstotkov slovenskih staršev, ki bi radi Izročili svoje sinove v izobrazbo temu zavodu, niti od daleč ne vedo, kje se nahaja ta Kromeriž. Le-tem in vsem drugim naj torej povemo, da je mesto Kromeriž na Moravskem, kakih 760 kilometrov oddaljeno od Primorske, od Gorice. Če se povprašujemo, kak vzrok je neki mogla imeti vlada, da namerava otvoriti goriško slovensko gimnazijo v moravskem Kromerižu, pač ne najdemo drugega, kot da se nahaja nekaj tisoč goriških slovenskih beguncev r.a Moravskem in da želi tako nuditi slovenski begunski mladini gimnazijsko izobrazbo v njenem materinem slovenskem jeziku. Priznavamo, da je to hvalevreden namen, a pravtako pa vprašujemo, kaj bo z onimi slovenskimi starši na Primorskem, ki so ostali v deželi in tudi žele svoji mladini gimnazijske izobrazbe v slovenskem jeziku? Ali naj tudi ti pošljejo svojo mladino v — Kromeriž? Že večkrat smo poudarjali v našem listu, da se da vprašanje goriške slovenske gimnazije rešiti na tako preprost, tako lahko izvedljiv način, da se moramo naravnost čuditi, zakaj se iščejo mesta po vsej Avstriji, ko je mes'.o, ki bi lahko nudilo slovenski goriški gimnaziji najudobnejše zavetišče, vendar tako blizu. Zakaj vendar ne premesti vlada slovenske goriške gimnazije v Trst? V Trstu je dovolj prostora za ta zavod, saj se je zaprlo več šol in če ni nevarnosti za vse one tisoče tržaške mladine, ki obiskuje danes tržaške šole, bi je tudi ne bilo za onih par razredov slovenske goriške gimnazije. Na tržaške nemške srednje šole slovenski otrok s slovensko ljudsko šolo ne more, ker ni dovolj zmožen nemškega učnega jezika; da bi iz Primorja pošiljali svojo deco na Kranjsko ali Še kam dalje, je pa izključeno zaradi prevelikih stroškov. Slovenska goriška gimnazija v Trstu pa bi vendar odpo-mogla vsemu temu, in prepričani smo, da bi koristi, ki bi jih imelo slovensko primorsko prebivalstvo od takega zavoda v Trstu, daleč presegale vso ono „škodo", ki bi jo trpeli naši slovenski goriški begunci na Moravskem, če jim vlada ne premesti slovenske gimnazije v Kromeriž in bi tako morali pošiljati svojo mladino v kako — češko gimnazijo, kjer se v par tednih toliko priuči češkemu učnemu jeziku, da more brez težave slediti pouku. Ponavljamo torej še enkrat, da je edino pravo mesto za začasni sedež slovenske goriške gimnazije Ie Trsti Za pomnožltev kozarstva. Uradno smo prejeli z Dunaja. K odredbam, ki se v sedanjih razmerah zde umestne, da se pride v okom vedno bolj občutnemu pomanjkanju mleka, spada tudi pomnožitev reje kozel. Za to jo je — v kolikor ni v zvezi z oškodovanjem gozdnih kultur — nujno priporočati. V tem pogledu je kozarstvo tudi zelo do-bičkanosno, ker koza daja v razmerju s težo telesa še enkrat toliko mleka, nego krava. Neprijetni sookus kozjega mleka moremo odpraviti z zračenjem hlevov, z molženjem na prostem, čistostjo in skrbnim hranjeva-njem mleko. Kar dela držanje koz ravno za malega gospodarja posebno priporočljivo, so izredno male zahteve koze glede krmila, Najmanje in najmalovredneje množine krme, ki bi sicer ostale ne porabljene, se morejo za kozo porabiti. Posebno sedaj, ob sveži zelenjadi, ne dela krmljenje koz nikakih težav. Koza se zadovoljuje tudi s kislo travo in drevesnim listjem. Tudi na najhujših strminah je najti še hrane, in marsikateri, še ne izrabljeni odpadki se morejo porabiti za krmljenje koze. Seveda ne dovoljuje sedanj težki časi, da bi zasledovali kake določene cilje reje, tako smotrene delovanje bodi prepuščeno času mira! Sedaj gre le za to, da se dano števiio koz po možnosti pomnoži, da se čim prej doseže primerna [korist. Od poljedeljskiii korporacij in tistih društev, ki so si pospeševanje reje koz stavila kot posebno nalogo, je pač zanesljivo pričakovati, da bodo sodelovala za dosego tega namena z razvijanjem podbujevalnega in organizujočega delovanja in posredovanja pri oddajanju mladičev, kakor tudi koz in kozlov. Poštne nakaznice za Bolgarsko se od 1. dne majnika 1916 ne izpolnjujejo več v frankih in centimih, marveč v levih in stotinkah. Kot najvišji znesek je začasno določen 500 levov. Preračunjevalni kurz se bode od časa do časa brzojavnim potom naznanjal poštnim uradom, ki so pri-puščeni poštnonakazniškemu prometu z inozemstvom. V ostalih določbah glede poštnonakazniškega prometa z Bolgarsko ni nikake izpremembe. MALI OGLASI. HlUlrfN se 016 straši debela knjiga „Die Fran rruuu als Hauearztin". Naslov; Marija Danev, S. Martiri 2$, pritličje.__260 Pomorski kapitan, prosim one gospodične ali rcfoVe, ki so poslale fismeno pomiabo, da se oglasijo osebno ▼ uradu ns. odd. Edinosti, ulica Sv. FranfciŠka AsiSkega g t. 20, pritličje od 11—1 in od 7—8 pop. 261 j Vojaš ojaška oprema. Volno cenah. Edica^lii prva slovenska tvnfka em ln plafcam po najvišjih ______ _________Ji prva slovenj" omejene stroke. Kuret, Sette fontane 1 267 ItatoAlfAlllI in °ynate Prazne sode knpnjem v rcUUiJKvt vsaki množini. Kuret, Settefon- tane 1. 266 111 domafe milo, sivo, belo IlUlUu^lUJ In zeleno, čistilo se Čevlje In sardine v veliki množini ne razpolago. Skladište ulice Vienite 4, vogel ulice Carinila. 264 AftftA 2lTO za rftst^ne in škropljenje trt se dobi HfllU v zalogi oglja in drv. Rudolf Knkovich. ni. S. Anastasio 9 (blizu ul. Belvedere). 256 Nahrbtniki.....K Miline sklede.. „ totare.......h Popolna ledll. oprava „ Električne soetlljke „ Baterije ftatnAMrtC Anton Jarki u posluje zopet v svojem tmmi ateljeju v Trstu. Via delle Poste 10. _ babica sprejme noseče nA dom. — Ulica Cbiozza 59, pritličje. 258 Rte izkušena 5.90 1.45 1.90 Z-2.90 -.63 Žepni noži;......—.95 vojne dopisnice, (Feldpost), svinčniki „Penkala" In peresa. • • • • • e 9f Kozarci Iz aluminija K —.70 Vojaški noži 6 rezal „ 3— Dokolenice....... 4— Robci '!» ducata.. „ 1.75 Ho^aulce, potni robec „ 1.50 Toiletnamilajlym" „ —.45 Krtače za obleko, glavo, čevlje, zobe In roke po vsakovrstni ceni 1.1, d. 1.1, d. Ivan Krlžmančlč tt sala K 2-80. cipro K 2 80. crema maršala K 2 80. Amaro Ietria K 2*80, pelikovac K 2-80, tropinoveo navaden K 2 60, tropinovec fini K 4, alivovic K 3 60, brin)evec K 3'60, konjak K 3 60 liter, refoSk v steklenicah K 2, moikat v steklenicah 1-80. 12 £ Usu hiSijenlčna in medicinama mila. Vsakovrstne trgovcem fn ilav. občinstvu Fr. CER AR, tovarna v Stob poŠta Domžale pri Ljubljani. 77 velika zaloga papirtaJft fiic lastne tovarne. in velikosti Cene zmerne. Trst, Via dei Gelsi 16. titke, papirnatih vre-Valtki raznih barv — Gastone Dollinar 159 Denarni zavod rs. odd. Edinosti. i&če sposobnega arhivarja. Ponuabe pod „Arhivar" na 253 (lin A kulu naravno Ima na prodaj Go-Vino UHU rlško vinarsko društvo sedaj v Prvačinl in v Kobdllju po zmernih cenah. 138 Ha debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne »vetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robei, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" - LEVI. ulica S. »Ujelo 82 g in drugo prodaja JAKOB štev. 10. IfimniniM žaklje vsake vrste po najvišjih cenah. KUPUjem J. Stebel Trst, ul. Torre9te 86. 175 ki je služboval v odvetniški ^i- Strojepisec, sarni se takoj spiejme. Kimovec, Piazra Caserma 5. VII Ml fAm Žak;je vsake vrste. Jakob M argon, Kupujem algolitario it. 21 (pri mestni bolnišnici) Prva slovenska trgovina. 250 ZAHVALA. Za izkazano sočutje in izražena sožalja za. preobilno udeležbo pri pogrebu preč. mons. S.OHL TRST — Corso šfv. 16 onj£. naši. TRST Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sin, brat in stric EMIL KUR&T c. in kr. porotnik . pp. štev. ^ v 22. letu svoje dobe dne 5. aprila t. I., zadet v srce, junaške smiti pri Schluderbachu na Tirolskem izdahnll svojo blago dušo. Kat. Jul. vdova Kuret, učiteljica v pokoju, mati. Oskar, bančni uradnik, Vladko, c. kr. potov, učitelj in vladni komisar, Milan, fcSplan, Marij, dijak, Boris, dijak, Albin, dijak — bratje. Olgft, c. kr. uradnica, sestra. — Emilija roj. Antonac, svakinja. Oskar, Nada, Adele in Emil, nečaki. - .7v - • . -i*-: iV.i'. tfirodiiftlca Nova MODEMA Trst, ulica Ponterosso štev. 5 Bogata zaloga dišav, krtač, predmetov za toiletto in za umetnosti. Hotel šn restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe^— Največja čistost. — Cene zmerne. izrekajo podpisani preč. p. n. duhovščini, velespo-štovanemu učiteljstvu c. kr. nemške deške in dekliške šole in vsem drugim osebam svojo najsrč-nejo zahvalo. žalujoči ostali. IGNAZIO POTOCNIG TRST Ulica Riborgo štev. 28, vogal uSece Beccherie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. -Specijaliteta: suknje alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter. ■ Cene zmerne. — Iz&era blaga za moške obleke. NOVO CORSO 47 (pri trgu della Lesna) TeleJon 10-02). Prevoz ittrilcev v tu- in inozemstvo. VrSi vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zalaga vseh mrtvaških predmetov. - Nofna inšpekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa štev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov: Na Opčinah, v Nabrelini pri Orehu (Nosbere.) - To?na postrežba. Cene zmerne. Podjetnik in upravitelj H. STVBIEL. i CESKO - BUDJEViSKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzoi na češk» gostiln* v Trstu) se nahaja v ulici del I o Poste Stev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski Jedilnt listi. OBRunuMM NALOŽITE obr^tnamera svoje malo ali sktra nit itobičkanosne prihranke v vlsohe obresti ln vsoko varnost nudeče četrto avstriisko volno posolilo. Prijave sprejema in daje pojasnila Živnostenska banka, podružnica v Trstu Via Marla Teresa 20. Lastna palaia. Od 9-12 V. in od 3-5, SlROLINuRoche Se cfobJ ¥ „ vseh iekdrr&b » M.V.- Prsne bolezni« oslovski kaseti, naduha^, influenca Kdo nai jemlje Sirottn f fjnom kUlju. . I * 31ro,ln V**fcO t Vsak. _ lažje I* X Osebe s ki s Sf Stran IV. »EDINOST« štev. 127. V Trstu, dfte 7. velikega travna 1016. Poštni urad v Logu (politični okruj Tol-j čakati, da se krivda tudi resnično dokaže, in) se zopet otvori 10. malnika t. 1. Ta Cesto se mora izvesti aretacija takoj, tli poštni urad, ki bo imel zvezo s poštpim omrežjem po dnevno enkratni peš-pošti do poštnega urada v Rablju na Koroškem, bo za sedaj sprejemal in oddajal navadne in priporočene pisemske pošiljke in takozvane potrebne zavitke ter oskrboval po-Miio-nakaznično in poštno - hranilnično službo (vplačila in izplačila) z začasno omejitvijo do 300 kron. Globoko sožalje z bojnega polja izrekajo podpisani družinam nesrečnih žrtev zadnjega zračnega napada z bombami v Skednju. > Odrešeniki« so prinesli bombe nad naš lepi Trst — nad nedolžne ljudi! Menda v dokaz visokega razvoja njihove — kulture. Vest o tem strašnem napadu nas je pretresla tem bolj, ko smo doznali, da so žrtve naše krvi! Nu. pokazati hočemo temu sovražniku, da smo dubro zavarovani tudi pred največjimi predno nastane nevarnost bega, ali podobnega. Skoro redno pa se govori o špijo-naži, četudi ni dokazana, ali sploh ne gre zanjo. Proti aretiranim duhovnikom je uvedeno postopanje samo radi motenja javnega miru. a, dokler ni postopanje dovršeno, se ne izreče o stvari nikaka definitivna sodba. V vsem so obtoženi samo trije duhovniki, kar je neznatna manjšina napram vsemu duhovskemu stanu, ki si je ravno v tej vojni pridobil največjih zaslug za domovino in prebivalstvo, ki je zvesto cesarju. — C. in kr. vojno poveljstvo je dalo s to objavo naši duhovščini najlepše in zasluženo zadoščenje. Ali tudi našemi! narodu. A to ne le z izrecnim priznanjem njegove zvestobe, ampak tudi z ozirom na važni pomen duhovščine v vsem življenju in snovanju našega naroda. Zavrnjena so žnjo vsa sumničenia naših narodnih strem-g anatami. Prišel je" prav do roba "svojega iienj! To zadoščenje, došlo od tako važne propada. Naprej mu sinrdi, nazaj ne more. Kriči, da so to terre nostre, avanti Savoia — ali doslej inu je še vsaka \z-pciletela. Stojimo kot levi v jarkih — ne-premagani in nepremagljivi. Naše sožalje naj odmeva povsod, kjer prebiva slovenski rod, v protest proti zavratnemu sovražniku. Z doberdobske planote: Josip Babic, Ivan Klobučar. Kari Deželak. Ivan Tul, Anton Breznik. Martin Teka-vec, Fran Petan, Fran Skrgat, Ive Siro-tić, Ive Brimnjak. Danes bo, če Ie ne bo deževalo, na vrtu ».Narodnega doma« pri Sv. Ivanu otroška prireditev. Nadejamo se, da jo občinstvo poseti v največjem številu ter tako pripomore s svojim darom do lepega uspeha, saj zrno do zrna pogača. — Začetek ob 5. Vstop prost, darovi se pa bodo s hvaležnostjo sprejemali. Iz zdravstvenih vzrokov se za vse operacijsko in etapno območje od 1. dne majnika do 1. dne oktobra 1.1, prepoveduje izkopavanje in prevoz trupel padlih ter za boleznimi in ranami ^ umrlih pripadnikov oborožene sile. Že dovoljeni izkopi, oziroma prevozi se smejo še izvršiti tekom meseca majnika. Na novo došle prošnje se vojaške oblasti ne bodo ozirale. Enako odredbo so izdale tudi nemške in bolgarske oblasti. Poslovilni večer letnika 1898. se bo vršit v torek, 9. t. m. ob 6 zvečer v dvorani »Del. konsumnega društva« pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve). Na sporedu so razen burke enodejanke še solopetje. deklamacije, klavirske točke itd. Po končanem sporedu domača zabava s šaljivo pošto itd. Vstop prost. Blagohotni prispevki se hvaležno sprejemajo v blago-delne namene. strani, izpopolnjujejo pa ^ — nemški listi na Koroškem s svojimi pripombami k rečeni objavi. »Ereie Stimmen« pripominjajo n. pr.: »Uradna razjašnjenja naj bi naj-izdatneje delovala proti govoricam, ki se povečavajo do neizmernosti in ki se ne tičejo samo duhovščine!! (Torej: koga tudi?!) Tudi listi bi mogli delovati proti vznemirjajočlm govoricam in zlohotnim pretiranostim. BmvL Za hrabre branitelje naše primorske meje so darovali: G.a Ivanka Mikelič: 1 brač in 1 bisernico, g.a Marija Ražem 8 knjig in več » Edinosti«, g.a Frančiška Berlot 35 knjig, N. N. J rjuhe, g. Jurij Zabukovec 27 knjig. g.a Antonija vd. Tornič. g.a Marija Pregelj, g.a Frančiška Bratoš in g.ca Ant. Trnovec 32 knjig. Vodstvu CM šole v Kopru je došla svota 37 K, katere so darovali: odvetnik dr. Kimovec iz neke kazenske poravnave 10 K, pri g. Sancinu v Boljuncu zbrani gostje ob priliki krsta njegove hfierke Darinke 12 K. vesela družba v BorŠtu 10 K, neimenovani profesor 5 K. Nebo naj blagoslovi blage darovatelje! Darovi došli ces. komisarju, Za teden Rdečega križa: družine Tjschler & Lichten-steiger K 500, kom. dr. Scipione de Sandi-nelli in soproga K 50, Josip Costa K 30, Anton Radoničič K 30, Don Bassich K 30, uprava lista „Lavoratore" K 250, tvrdka F. Fenderl & C. K 100, paropiovna družba Ge-rolimich & C. K 100, Julij Lonschar K 5. iti Aleksander Sambo K 5, Učiteljsko osobje slovenshe občinske ljudske šole na Vrdeli K 23, za vdove in sirote padlih vojakov. Ga. deli' Adami K 20, za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo I. mestne ljudske šole v ulici deU' Istria K 17, nabranih med učenci v mesecu aprilu, v korist Osrednjemu uradu za varstvo otrok in mladinsko oskrbo. Tvrdka Savel D. Modiano K 860.70, in sicer K 608-70 v poravnavo zneskov, izplačanih njenim delavcem iz sKlada za brezposelne od 11. do 30. aprila S. L in K 252 kot dar istemu skladu. Ivan Sldouec činstvu, da je odprl btojo lastno trgovino lestvin Novi dohodi KRIL bluz, oblek, lahkih plaščev iz alpagasa, svile, ćtamlne i. t. d. i. t. d. Conforfti - Trst, ul. CampaniCe 21. Fratelli Rauber TRST, Via Torrente itv. 14, TRST Zaloga ustrojenih ko 2 Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potreSfln za sedlarje. r* S >9 ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čertnak se ie preselil in ordinira sedaj Iv Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zcMz boMioe. Plahimi?. ^ UMETNI ZOBJE. Podružnica c. kr. pri v. Avstrijskega Mnesa zavodu za trgovino in obrt TR5T, Piana Maria Taresa 2 Dunaj VII. Zollergasse 2 Od 17. aprila do 15. maja se podpisuje IV. Avstrijsko vojno posojilo obstoječe I z a) amortizacijskega, davka prostega 57«% državnega posojila po 93 — •/• z odbitkom Vi°/t bonifikacije 92.50% natto. b) davka prostih 57,% zakladnic vrnljivih dne 1. junija 1923 po 95.50% z odbitkom 7.% bonifikacije — 93.—% netto. Kreditni zavod sprejema podpisovanja z vsem mogočim olajšanjem in daj* na željo razna pojasnita. m top! Postrežba točn*. 2206 apt a A am Trat, vi a -Torrente 30, L n. Damska • iUb3Wl krojačnica. — Izdeluje vsakovrstne obleke po angleSkem in Crancoftkem kroj ti, plesne kc po angleSkem in francoskem kroju, pl ke, obleke za poroka, bluze za gledališči . po oble Cene zmerne. Itd. 337 Zabavni večer v purist vdovam padlih h bojiščih, priredi gostil- juijakqtv na vse nicarsko društvo, danes* j. t. m. Podpisi na IV. vojno po$ojfl0. Xxl, izkaz. Samuel Oblath (nadaljen podpis) K 6000; Hekt. Pollich K 50.000; Leopold Feiner (razen že objavil 30,000) in in Karel Hoffman po 25.000; družine LIchtensteiger in Leopold Brunner po 20.000; uradnihi tovarne za linolej, Societ& triestina di sconto e credito (razen že objailj. K 10.000), A. Oppenheimer, Zgur & Popatnik in Anton Vouk (razen že objavlj. K 5.000 po K 10.000; Matija Millonlg. Iv. Wiegele & C., M. Fra-nasovich, dr. Jos. GJuarantotto, Comitato del-v le unite Ccmpagnie di assicurazioni maritti društ veni gostilni, ul. Lazaretto Vechio 31 me ana i. Sezione del L!oyd austriaco in ..: Al.'tnmi) M« cnrti-ri^n in ivMw\lnnm9 k t Kt _ - cnnA . :__a i r___'4 r______ i_ Angel ______ _, _______ ______ K ob;! i udeležbi vabi najvljudneje odber. (nadaljen podpis) dr. Viktor Cominotti (na-Družaonl sestanek priredi katinairska daljen podpis), N. N. in N. N. po 3000 ; šoia djnes, 7. t. m. ojb 5 popoldne v dvorani Konsumnega društva v Lonjerju pri pogrnjenih mizah. Na sporedu je petje, godba, deklamacije in srečolov. Vstopnina za odrastle 40 vin., za otroke 20 vin. Otroci imajo vstop le v spremstvu star-v:v ali dru^e odrastle osebe. Sodelujejo Iz prijaznosti tudi nekateri člani sveto-fvanske M lahko ju) eno kroai. * ODDAJA jncroSANiLsafpifSićE). regEs3r&vana sadrtsga ž omejahlm poroiivom TRST ■ Pi2Z73 Cacsrraa 2, i. nad. - THSTj (v lasir.l (juiiH) vhod v^-mjJi sicpr.jira^. Poštno-Kranilsučni rar.ua 1B004. 'lEGEFON^frt^&ttT ima varnostne celice (saie depoaitd) 2« Khr«sxb«> vrednostnih listin, dokumotitOT in rastnih dmgih rr&Jnot, ^^pslnonta vame proti ulomn in pož&rtL, arejeno po najnoreifle^ načinu ter jc oddaja strankam v najem po nslnl2j?ft" VL^S Id MI^SiONOV SSOH. irriai ri S jI U is ji 3 is 5 u iils^ii«) misi j srai