Posamezne številke« Navadne Din 1’—« ob nedeljah Din 2*—. »TABOR* izhaja vaak dan, raare* oedelje i« praznikov, ob 18. ari » datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po pošti D 18**—* za ino-tema Ivo D 26' —, dostavljen na dom D 19*—, aa izkaznice DT8*~% ‘maerati p* dogovoru. Naroča >e pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva «Hea Štev« 4 Poštnina plačana vlibsdvihi Cenalda&iašnie štšv-1 mi TABO Posamezno številke« Navadno Din ob nedeljah Din 2*—v UREDNIŠTVO »c nahaja v Mari« toni, Jurčičeva uL št. 4, I. nad* stropje. Telefon interurb- St 278*. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici St 4, pritličje, desno- Telo* Fon St 24 — SHS p oshročekovni račun Štev. 11.787. Na earočila bre-i denarja #e na ozira. — Rokopisi te ne vračajo. Naslov: e Tit. Knjižnica lic bjubljan V Češkoslovaška in jugo-slovensko-italijanska pogodba. Maribor, 28. maja. Pred nekaj dnevi sta italijanski ml-ffiistrski predsednik Benito Mussolini in češkoslovaškši zunanji minister dr. Be-neš sklenila zavezniško pogodbo. Nova pogodba je istega značaja kot jugoslov.-italijanska pogodba. S tem je tudi Češkoslovaška. stopila v ožjo zvezo z Italijo. Še pred enim letom ni bilo misliti, da se bosta Jugoslavija in Češkoslovaška našli na eni zunanjepolitični liniji z Italijo. Takrat so bile vesti o italijan-sko-jugoslov.-češkoslovaški zvezi fantastične kombinacije. Danes jih vsa javnost sprejema ravnodušno, če ne z zadoščenjem. Reči je treba, da je Češkoslovaška tudi v tem primeru boljše odrezala kot naša država. Ima enako pogodbo z Italijo kot nad, a žrtvovala ni ničesar. No mislimo terltorijalnih žrtev; to bo kljub vsem diplomatskim pogodbam ostalo posebno poglavje jugoslov.-italijanskih etikov. Mislimo gospodarske ugodnosti. Ni še natančno znano, kaj vse je dosegel g. da*. Beneš v Italiji. Znano je, da je Italija privolila v znatno znižanje češko-elov. dolgov. Važnega pomena so posebne tarifne ugodnosti, ki jih bo Italija nudila čsl. trgovini in obratno. Za gospodarsko življenje Cehoslovakov je zelo pomembna, ureditev češke cone v tržaški luki. Nesporno je čsl.-italijanska pogodba uspeh češke zunanje politike in Bicer ne samo diplomatski, ampak tudi gospodarski. Ob naši pogodbi z Italijo 'je težko govoriti o kakem drugem u-spehu kot o političnem. Cela vrsta vprašanj še čaka rešitve. Naše manjšinsko vprašanje ne more ostati na sedanji točki, kor j© zavezništvo te vrste slaba igra, ki se je kmalu obe strani raveliča-ta. Kakor hitro bo utrjen naš notranji položaj, bo morala Italija resno mislit! na ureditev položaja naše manjšine. Da se doslej to vprašanje ni že bolj razčistilo, jo kriva naša notranja razdvojenost. Italijanska vlada je imela in ima še danes ugodnejši položaj nego jugoslovanska vlada; fo pa je nsibnloško-moralni moment, ki ima pri podobnih pogajanjih važno besedo. Z druge strani pa so gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Italijo še vedno neurejeni, čc je res.' da smo v gospodarskem oziru navezani drug na drugega, je treba, da dobe naše gospodarske sile pravilno in Pravično relacijo. Češkoslovaška in Italija tekmujeta na naših tržiščih. Politična "veza, ki je bila sklenjena med torni 3 državami, mora dobiM konsekvence tudi na gospodarskem poiju. /d! so -nam, da je tu — tn v takih stvareh so ljudje najmanj zakrinkani —• zveza dnleko manj idealna, češkoslovaški kapital, češkoslovaška industrija iu trgovina bodo slejkoprej iskali Pota v Jugoslavijo, ker so tu nudi precej izgloda, na uspeh. Mi smo odločno za to, ds so dajj Čehom orvenstvo, vendar pa bodo v gospodarskih rečeh redno merodajni gospodarski interesi in poleg nem-Ških gospodarskih činitedjev se bodo skušali pri nas spoprijeti! s češkimi gospodarskimi činitelji tudi zavezniški italijanski. Treba pp je uvaževati, da so Italijani in Nemci bližjo in j*> zategadelj kvarno, da bo zavezništvo z Italijo iz- IVIaribor, petek 23. mala 1924. Skupščina bo sklicana za 3. junija. Takojšnja odgoditev do BEOGRAD. 22. majnika. (Izv.) V smislu sklepa včerajšnje seje ministrskega sveta je danes poselil Pašic predsednika narodne skupščine, Ljubo Jovanoviča ter je imel ž njimi daljšo konference, glede sklicanja prihodnja seje narodne skupščine. Iz poučenih krogov se dozna-va, da odločitev v teni vprašanju še ni padla. Splošno se sodi, da bo sklicana jesenskega zasedanja. Šele za 3. junija, nakar bo skupščina s kraljevimi ukazom odgodena do jesenskega zasedanja, BEOGRAD, 22. majnika. (Izv.) Po konferenci z Ljubo Jovanoviče^? je odšel Pnšič na dvor, kjer je poročal kralju o rezultatih konference glede sklicanja skupščine. Opozicijonalni blok se krha. Skupnega manifesta ne ho. —• Zeml jo rudniki ga niso podpisali. — Tudi Davi- Ne zaupajo več drug drugemu. mandatov večino v parlamentu. Opozicijo nalci se sicer delajo še zelo bojevi- dovic se beji skupnega proglasa. — BEOGRAD, 82. majnika. (Izv.) Po konferenci med Pašičem in Jovanovičem je poseti! predsednika narodne te, vendar pa vlada v njihovih vrstah skupščine dr. Korošec, ki se je informi- velika razdvojenost, ki se očituja tudi v tem, da opozicijonalni blok ne bo izdal skupnega, proglasa, kakor se je prvotno ral glede sklicanja skupščine. Opozicijo- nalci hočejo vedeti točni termin, da Iah- ______________ ,___|V „„„„„ ko gredo na agitacijo. Vladna koalicija zatrjevalo, temveč bo vsaka skupina iz-ima popolno zaupanje v sedanjo vlado dala lasten proglas, da se opere pred in računajo, da se bo s časom še bolj svojimi volilci, kajti srbski demokratje ©ja©1 la, Opozicijonalni krogi širijo ve- bi težko verjeli proglasu, na katerem bi sti, da se namerava Pnšič pogajati v se poleg Davidoviča blestelo tudi Radi Nemci in džemi jetovci, da bi jih pri do- čevo ime. ZemI joradniki tudi včeraj- bil za vlado. Opozicijonalci se boje, da šnjega k-r n -„ opo7i^jo niso pod- bo vlada s tem toliko pridobila, da bi pisali, imela po verifikaciji vseh rndičevskih PRIPRAVE ZA OTVORITEV TTALI- družb glede ureditve letošnjega progra- JANSKEGA PARLAMENTA. Pepolarei ostanejo v opoziciji. RIM, 22. majnika. (Izv.) V ministrskem svetu je včeraj poročal Mussolini o zunanji politiki ter zlasti podčrtaval važnost sporazuma s Češkoslovaško, ka mn za sezono S posebnim ozirom na državne subvencijo, ki je v proračunu določena na 400 milijonov dinarjev. NOVE TELEFONSKE ZVEZE. NOVI SAD. 22. majnika. Danes je bila otvorjena direktna telefonska zveza j.„rrirrm , — -ia oi.vor.iena aireKtna toieronska zveza reremu pnpisune velik pomen za ohra- , . uitev miru v Sr*dn4. ir-cri-nn; L ™.d Budimpešto m Novim sadom ter ni te v miru v Srednji Evropi. Nato je bil sestavljen tekst prestolnega govora ter določen za predsednika zbornice fa-šistovski poslanec Rocco. RIM, 22. majnika. (Izv.) Vodstvo po-polarcev je na svoji sinočnji seji skle- Subotico in Celebijo. Dela pri zgradbi nove subotiške proge se pospešujejo in bodo kmalu dovršena. Vila prestolonaslednika Petra. BEOGRAD. 22. majnika. Kralj je da- I, ""dalie V °- cdg^ DeKnje,kjer bo prisostv" poziciji napram sedanji vladi. SEZONSKI PROGRAM ZA PARO-PLOVNE DRUŽBE. BEOGRAD, 22. majnika. V prometnem ministrstvu se vrši te dni konfe- val položitvi temeljnega kamna za vilo, ki bo nosila ime prestolonaslednika Petra, Radič zopet postavljen na laž. SOFIJA, 22. majnika. (Izv.) Bolgar- renca z zastopniki naših paroplovnth ska brzojavna agentura objavlja urad- Leto: V. — Številka: 118« no, da so vesti, ki jih je podal Radič nekemu dunajskemu list o tajnem sestanku z bolgarskim1 ministrskim predsednikom ter o tajni pogodbi % Italijo glede solunskega pristanišča, popolnoma neresnične in Izmišljene. (Radič, zaveznik klerikalcev in' g. Davidoviča, je zopet enkrat postavljen na laž! Op, ur.), j Albanska kenstituanta odgodena. R BEOGRAD, 22. majnika. »Vreme« poroča, da namerava albanska vlada rad! obstrukcije opozicije odgoditi konstitu-anto za nedoločen čas. Admiral Tirpitz — nemŠId kancelar? BERLIN, 22. majnika. (Izv.) Presbiro' objavlja kandidatno listo bodoče vlade s Tirpitzom kot državnim1 kancelarjenS. PARIZ, 22. majnika. (Tzv.) »Matin« poroča iz Berlina, iz političnih' krogov! Izvirajočo vest. da je angleški poslanik' lord d’Abermm podvzem diskretne kora ke pri naci jonalistističnih voditeljih ter jih opozoril, da bi vlada z admiralom! Tirpitzom na čelu izzvala v Angliji in v Ameriki za Nemčijo skrajno neugoden utis. Velikanski gozdni požar pri Vladivostoku. BERLIN, 22. majnika. »LokaTanzet-ger« doznava iz Moskve, da so velikanski gozdni kompleksi v vzhodni Sibiriji v plamenih. Vladivostok je od vseh" strani obkrožen od gorečih gozdov In popolnoma odrezan' od ostalega sveta* Prebivalstvo je v silnem strahu in 'sl na vso moč prizadeva, da reči vsaj mesto pred naraščajočo nevarnostjo. j BORZA. OURIIT, 22. maja. (Izv.) Predborza* Pariz 31.45, Beograd G.95, London 24.63, Praga 16.70, Milan 25.05, Newyork 564.50 Dunaj 0.007960. ZAGREB, 22. maja. Pariz 455—460, Švica 1435—1445, London 352.50—355.50, Dunaj 0.1132—0.1152, Praga 238.90—241.90, Milan 358.70-361.70, Newyork 80.50—81.50, BEOGRAD, 22. maja. Pariz 452—455, Švica 1437.50—1438, London 354—35415, Dunaj 0.1148—0.1150, Praga 241—241.25, Milan 360.30—360.35, Newyork 81.05—81.15 Budimpešta 0.110—0.1110, Bukarešta 37.50 -38. . . -j. podrl val o praktične sadove zaveništva s Češkoslovaško. V praksi bodo tedaj zavezniški odnosi med Italijo, Češkoslova-ško in Jugoslavijo manj idealni: tekma mod češkoslovaško in italijansko industrijo na jugoslov, tleh bo poslej večja in v nji bo imela Italija za toliko več šans, za kolikor je bližja in v kolikor si bo znala, prikrojiti tarife. V političnem oziru jo češkoslovaški sporazum z Italijo tudi -n nas plus. Naše politično težnje, izražene predvsem v ohranitvi status enoja, v Srednji Evropi, dobijo s pristopom Italije novo, vsega u-važevanja vredno oporo. Madžarske i struje, i delajo v a izprcmemho sedanjo-! ga stanja in ki so vplivale tudi na1 smernico oficlelne madžarsko politike, Je zdaj že v drugič zadel smrtonosen I nirtvoud. Tudi proti pan germanizmu je Postavljen trdnejši jez, tembolj, kor je treba pomisliti,.da bi- izpolnitev veliko-nenSkih ciljev zbližala Italijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško tudi v skupni o-brambi Trsta in severne Adrije sploh. Politične vesti. Zn Pribičcvlčcvo politiko so se iz-' rekli demokrati v Nišu. V Srbiji raste nerazpoložen je. med demokrati proti Dav. vidovičevi politiki od dne do dne. Da-I vidovtč ne upa niti shodov prirejati v notranjosti Srbje. Prihodnje volitve bo-do pokazale, kako bridko se je zmotil. ; i ^ _* Radič se zopet seli... Kakor poročajo dunajski listi, namerava Radič za-• pustiti Dunaj, kjer mu postajajo tla prevroča, ter se preseliti zopet v London. : Zadnja izjava Mac Donaida, da je naklonjen malim narodom, je navdala Rr-'Bča zopet z novo korajžo in novimi upi. Upa, da bo tokrat imel v Londonu več sreče, kot zadnjič. Tam misli tudi sklicati konferenco narodnih manjšin. ! * Če stopiš tnački na rep! Te dni je' prišlo iz Beograda poročilo, da je poseben odsek izdelal načrt za interkon-fesijonalni zakon. V tem zakonu bo tudi določba, da se kaznuje z zaporom vsakdo, ki bi v cerkvi rvanja.1 politiko s tem, da 1 pri cerkvenem opravilu (v pridigah itd.) napadal ali hvalil kako politično stranko. To bi bila le logična izpopolnitev ustavne določbe, ki govori •' o tem, da se cerkev n« sme zlorabljati v politične svrhe. Seveda bi ta zakon veljal za pripadnike vseli v državi priznanih ver. Normalen človek bi mi lil; to je vendar popolnoma v redu, saj je cerkev za utrjevanje vere tu in ne za nojitiepo propagando. Ne t-“ka naši rikalci. Ze je zatulil »Slovenec« in pravi« da se »Pašič igra z usodo Jugoslavije, kakor da je njegova last, vendar bo pogubil le sebe in tiste, ki so z njim in zal njim1.« Nedvomno mu bodo z enakimi je-remijadami sledili tudi klerikalni listi. Hudo bo, če se bo vzelo naši politikujočl duhovščini iz rok možnost izrabljati cerkev v strankarske svrhe. Pa neizogifr no, prijatelji, in trebalo bo se temu pri« vaditi! * Iztreznenjc? Veliko pozornost P©-svečajo naši politični in diplomatski! krogi nedavnemu govoru bivšega bolgarskega niin. predsednika v bolgarskem narodnem sobranju povodom delale o bolgarski zunanji politiki gleda '.red!Ivo odnošajev mnd Bolgarsko in našo kraljevino. Ta govor pomeni iskreno in trezno razumevanje razmerja med obema narodoma. Danev so je najprej spominjal bratskih vezi med obema narodoma za časa kneza Mihajla v borbi za narodno osvobojen je. Sedaj po polomu Avstro-Ogrske, ki je bila vedno edina težka ovira in intrigahtka proti bratskemu sporazumu med Srbi in Bolgari, smatra Danev za ugoden trenutek, da so pričo,-t odkrita in razumna akcija za sporazum. -Q—* Dnevna kronika. r: — RAZPIS OBČINSKIH VOLITEV lV MARIBORSKI OBLASTI. Maribor-ski veliki župan je razpisal občinske volitve v mariborski oblasti za 1. in 14. junija 1924. — Direkten promet med Jugoslavijo in Romunijo. S 1. junijem se uvede med našo državo in Rumunijo direkten o-sebni ]n tovorni železniški promet. — Stavka učiteljev. Iz Kragujevca poročajo, da je celokupni učiteljski zbor tamošnjega učiteljišča, stopil v stavko, ker kljub ponovnim prošnjam' in urgencam,1 niso bile izplačane nagrade za nadure od aprila; 1923 naprej. — V procesu Čaru ga se je zadnje dni vršilo zasliševanje njegovih pajdašev Šulentiča, Drezgiča in Šikiča. Vsi so izpovedali zelo obremenilno za Čarugo, zlasti glede umora nadgozdarja Pirkmajerja v Tompojevcih. Umesten opomin. Fašistovske organizacijo in italijanske oblasti so v zadnjem času začelo pritiskati na slovenske občino v Julijski Išrajini, naj imenujejo Mussolinija svojim častnim občanom1. Poslanec dr. Wilfan je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri ga o tem obvešča ter dostavlja, kako neumestno je, zahtevati od Slovencev, naj imenujejo svojim častnim članom ljudi, ki so jih oropali materinega jezika in najpri-mitivnejših narodnih pravic. — Smrt vodilnega angleškega diplomata. Dne 21. majnika je umrl v Londonu sir Gcshen, bivši angleški poslanik v Berlinu, ki je leta 1914 izročil Nemčiji ultimat Anglije. — Samomorilna manija v Budimpešti. V zadnjem času je zlasti po večjih mestih opažati vedrin večje naraščanje števila samomorov. Pri nas se to opaža zlasti v Zagrebu. Motivi so najrazličnejši in se ne more reči, da bi bila beda glavni vzrok gaahtomorov', kakor se splošno domneva. Enako poročflj-o tudi iz Budimpešte, kjer dela oblastem nara- Magda se ne gane in strmi zamišljena predse). Torej mi pri sto ja, ker molčiš... (obleče suknjič, ki ga vzame iz mize). Veš, zares bi bilo prav, da bi šla, ljuba Magda. Magda: (žalostno in užaljeno). Kako se ti mudi, da me tako podiš! Vlak odhaja šele ob šestih in zdaj niti polu-petih ni... Modi cin e c: Kaj vlak! (Začne zlagati knjige in drugo v kovčeg). Moja gospodinja bi te lahko slišala! Kaj bi si mislila o meni! Magda: Ali si pozabil, kako si sc smejal tisto jutro, ko si bil prvič pri meni in sem1 se tresla od strahu, ua bi te moja gospa no videla, ko si odhajal? M o d i c i n e c: To je vse drugo, če som prišel jaz k tebi, kakor da si prišla ti k meni. Magda: (bridko) To mi očitaš? Kako brezsrčen si! Modi cin ec: Nič brezsrčen... Vso to je je šala, zabava, mlada kri, ljubezen, čo hočeš... Vsega dobrega je enkrat konce in tudi ta najina neumnost no more trpeti večno... Magda: Pavel, povej mi za božjo voljo, ali ti je bilo vse to le šala? M e d ici n c c: (preneha skladati svoje stvari v kovčeg, kor mu je vprašanje neprijetno, gre k oknu in se zagleda skozi šipe v megleno jutro). Magda: (ki čaka zaman par hipov na odgovor). Vem, da nisi tak in da je tudi tebi težko, da se morava ločiti, (gre k njemu in sc ga oklene). Saj ne bo z.a vedno! Da ti bo slovo lažje, te spremim na postajo. Medi cin c c: Ni mogoče. Daj si dopovedati, Magda! Ali naj vsakdo vidi in ve, da si moja ljubica? ■ a 'da: Vikala to bom’, kovčeg ti pom. .-iu iu go-pod doktor ti.porečem, da ščanje 'samomorov velike preglavice. — Minulo nedeljo .ie bilo samo v mestnem področju prijavljenih IG samomorov in 8 samomorilnih poizkusov. — Pred novim izbruhom Vezuva. Vezuv je postal glasom poročil italijanskih listov v zadnjih dneh 7.0not »nemiren«. Iz žrela se dvigajo slikovito pisani oblaki dima, iz notranjosti pa j- slišati votlo grmenje, ki navadno napoveduje nov izbruh. Krasni prizori, ki se nudijo ob takih prilikah, so privabili ogromne množico turistov. Strokovnjaki napove-' dajejo novo erupcijo Vezuva. — Kuga v Carigradu. Najnovejši brzojavi angleških listov poročajo iz Carigrada, da je bilo tani v zadnjih dneh zabeleženih več slučajev kolere, ki so vsi končali s smrtnim izidom. Oblasti so podvzele mere, da preprečijo nadaljno širenje epidemije. Dopisi. Nova cerkev pri Ptuju. Pretečeno nedeljo dne 11. tm. smo imeli tudi pri nas zaupni sestanek ,TBS, katerega se je udeležilo lepo število mož in mladeničev, ki so z velikim1 zanimanjem! poslušali besedo go vernikov, ki sta (nam obširno podala sliko sedanjega položaja ter v mnogih prilikah in v dokazih razkrinkala klerikalno politiko. Z veseljem smo pozdravili misel, da si polagoma o-snujefrib krajevtno organizacijo, ki naj bi bila temelj dela naše demokratske stranke v našem okolišu. Pozdravljamo Pa tudi g, oblastnega tajnika V. Špindlerja in g. ar. ŠalamUna ier upamo, da nas zopet kaj obiščeta. — Udeleženci. Iz, Zavrča. V torek 20. tm. se je ponesrečila rejenka Antonija Budj®, tukajšnjega gostilničarja Tomaža Markoviča, pri vožnji čez naraslo Dravo. Ker ni bila popolnoma vešča veslanja, je prišla v deroči tok Drave; vsi e d slabega krc-tanja je zgubila veslo in drog. V obupu se je prijela v sredi Drave nakopičenega grmovja, a voda je izpod nje odnesla čoln. V zadnjem trenutku sta prišla na pomoč tukajšnji gostilničar Barlič Anion .in poštar Jeguš Franc ter rešila že popolnoma nezavestno Budjo. Ker je vodo izbruhnila, je upanje, da okrova. Zavrč. Že dalje časa me tukajšnji dopisnik »Slov. Gospodarja« iz osebnega sovraštva napada in v enem zadnjih dopisov celo natolcuje, da sem1 zapravil za zvonove nabrani denar ter kliče državno pravdništvo na pomoč. Vsemi dopi- bodo ljudje mislili, da sem1 tvoja služkinja. M c d i c i n e e: (se nestrpno oprosti iz njenega, objema) Čemu vse to! Neumnost... (pogleda nestrpno na uro). Moja gospodinja zgodaj vstaja. Pojdi, lepoto prosim', Magda! Magda: Saj grem, saj grem. Toda, Pavel, vsaj na postaji te smem počakati, da te še enkrat pozdravim? Medi c i n e e: Odpraviva to ra jši traka i! Veš, moj prijatelj, ki je prevče-rajšnjem obenem z menoj promoviral, me čaka pri vlaku. Neljubo bi mi bilo, da bi naju on videl... Magda; Grozno! Ti me hočeš zapustiti za vedno, me zavreči, Pavel! Tema se mi dela pred očrni... Medicin ec: Kaj jaz vem! Sicer ti bom pisal... Ali ne vidiš, kako nestrpen semi? (Začne zopet spravljati svojo stvari v kovčeg). Magda: Pavel, ali je to slovo od mene, ki sem te tako presrčno ljubila? Medici n c c: Saj ti pravim: pisal ti bom. Samo pojdi vendar. Magd a: Ne ga.ne.in sc, dokler mi ne poveš, kaj nameravaš. Medi cin o c: Odpeljati se nameravam, vidiš, stopiti v službo v kako bolnico in začeti s prakso. Potem bomo že videli. To nameravam... Drugega ti rte . morem povedati. M a g d a; Obljubljal si mi’, da bom tvoja žena. Prisegla bi bila na tvojo besede. In zdaj ta strašna resnica! M e d i c i n e č: Saj veš, kakšno so take obljube! ,Taz nimam nič, ti nimaš nič. Ali naj*se poročiva na vse to, ki jo dvakrat nič? Kjo so šo tisti časi, fco se bom jaz ženil! Morda se nikoli no bom1, Magd-a: Zakaj si mi potom obetal nebesa, zakaj me rotit in mamil z obljubami, da sem se vsa zavarovala .vate? ^ som sem odgovoril s tožbami, katere senj vložil potom svojega zastopnika na o-krožno sodišče v Mariboru. Dopisnika pa tem potom poživljam, naj se podpiše ali pa naj napravi ovadbo na državno pravdništvo, da se bova potem mogla pri sodniji natančno pomeniti. — Zavrč dne 20. maja 1924. — Josip Troha, posestnik im župan. CeJisfce vesti.. Smrtna:kosa. V celjski javni bolnici je umrla po dolgem težkem trpljenju v cvetu mladosti 18 let gdč. Anica Šteta novic, dijakinja VII. gimu. razr. Sirola brez stari še v je iskala zdravja v Topol-ščici in v celjski bolnici a jo našla prerani. grob v slovenski zemlji. Celjske di/ jakinje so jo spremile v torek, dno 21. t m. k večnemu počitku na celjsko mestne pokopališče. Koncert mariborske Glasbene Matic« v Celju je preložen na nedoločen čas, ker je baje celjska Orjuna uprizorila gojijo proti prireditvi'- koncerta v Unionu. Ukinitev prepovedi radi Škrlatice v Celju. Fo predlogu sanitarne oblasti je ukinjena prepoved gledaliških predstav shodov, koncertov, sejmov in drugo. V porniči jek, dne .19. tm. .se je pričel tud) redni pouk po vseh celjskih šolah. Omejitev obrata v bolnici v Celju. V smislu navodil inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani se bodo sprejemali' v celjsko bolnico do preklic s le oni bolniki, ki 'so v domači oskrbi alf ambulatorno absolutno ne morejo 5 uspehom zdraviti. Tudi domov se bodo odpustili le taki bolniki, ki ne rabijo ne-obhodno bolniško oskrbe. Upoštevale sc bodo pri odpuščanju tudi socijalne raz mere. Vsled pomanjkanja finančni! sredstev! se mora obrat v hotnici zmanjšati . Ne bodo pa tudi odslej vrata bolnice zaprta res težko bolnim1. K občinskim volitvam v celjski okolici. Industri jalca Pin.tor in. Veber v Za gradu, ki sta na nomški '»nepolitični1 go-»podarskr listi« kot kandidata, Izjavlja ta., da sta prišla na to listo lo vsi o d na pačnih informacij ter da sta storila vse korake, da so črtata z liste, s katoro Tte četa imeti opravka Upamo, da jam; sledi še drugi zapeljanci. Ne pozabite naročnšne! M o d T e i w e c: Ne bodi sitna! Kaj t pa manjka? S Petrom! se sprijazni in bi vse prav. On te bo še vodno rad poročil 1 Magda: (kakor bi bila preslišali njegove besede). Saj to no more biti: res nica, no more.,. Da hi jaz mogla, poza biti tvoj glas, tvojo oči, tvojo lice, tvoji roko! Ne, nc, to ne more biti... (zdrkni ob njem1 na kolena). Usmili se me, Pavel! Povej mi, kam' pojdeš, da priden) za tabo in te bom' mogla vsa j videti! Ni moreni te pustiti i.n če bi v grobu ležala bi sc vračala ,k tebi Medi cin e-c. Konec’, Magda!' Ne kleči pred mano! Vstani in’ idi! Čo ne greš ti, pojdem! jaz! (Je zložil vse stvari v ikovčeg in ga zapre). Magda: (vstane, kakor v omotici), Tako si me tedaj: zavrgel... Medicinee: (pomirujoče). Saj ni-sem jaz edini na svetu! Če ti ni: za Petra; poišči si drugega! Klin s klinom', ljubezen z ljubeznijo! Poslušaj ta moj nasvet in čez teden dni se boš smejala teni solzam. Saj si lepa in .moških bog imela na izb pr o, ki te bodo tolažili... Magda: Ne, ne.. Meni ni več pomoči... Zame si samo ti na svetu. Modi cine c: (pogleda na uro). Prosim te, Magda; ali res ne maraš iti? Magda: (zatre V sebi vso bridkost in izpregovori odločno, globoko bridko) Grom! Naj te ^ poljubim še enkrat na čelo! (stopi k njemu in ga poljubi na čelo). Bodi srečen! Sami Bog naj ti odpusti, kar si storil z menoj! (zaihti in odhaja na levo). McdieineS: (stopa tiho za njo). Po prstih stopaj, Magda. (Po ulicah mri ne joči, da te kdo ne vpraša, kaj ti jed Vse to ni vredno no ©nega vzdihljaj« ne ene solzčc... j:! [V Mariboru, drio 28. -maja 1924. »T ARO H«. 5£r*a a Mariborske nesti. 'iaiibor, 22. maja 1924. M| Himen. Dno 20. Im. se je poročil g. Vjekoslav Golubovič, zasebni uradnik v Mariboru, z srde. Doro Javoršek, mag. ofieijantko. Obilo sreče! in! Družabni večer gospodarskega in ' političnega društva za kolodvorski o-kraj. Gospodarsko in politično društvo Sta kolodvorski okraj je priredilo sinoči rv. gostilni VIahovič’na' Aleksandrovi cesti svoj tretji družabni večer, ki je bil kljub nezanesljivemu vremenu izredno dobro obiskanj Po nagovoru predsednika g. Pinterja. je poročni <}. dr. Boštjančič o razvoju političnih dogodkov v zadnji dobi, na kar .je spregovoril še predsednik oblastno organizacije JDS g. dr. Lipold o političnem' položaju in nalogah nacijonalno-hapredne javnosti. G. Ivan Kravos jo refe riral nato o gospodarski konferenci v Skoplju, nakar je sledilo vseskozi zanimivo predavanje dr. Pivka p gibanju in politiki jugčslovenskih, c-mi.grantov za časa svetovne vojne. V svojem' znano slikovitem predavanji! se jo dotaknil raznih zadev, o katerih vlada v 'šir.Ši javnosti še popolna nejasnost. : 25« svoja zanimiva izvajanju, ki jih bo •nadaljeval, na prihodnjem! večeru, je žel vsestransko priznavanj '. Mod posameznimi predavanji je oviral društveni •orkester, vmes pa so zapeli pevci, par čednih pesmic, tako, da jo bil večer vseskozi prijeten, noučeu in zabaven. Kolodvorsko društvo'krasno napreduje in na vsakem' družabnem večeru, se množi šte-- vilo somišljenikov.' "• " m Pevski irjetl ki ga je privadilo društvo »Modrini« pretečpno nedelj^ na Sv. »Urbana in Sp. »v. Kungoto, je ob udeležbi okrog' 150' izletnikov prav lepo u-fepcl. Izleta .se je • udeležilo /tudi: naše .narodno kolesarsko; društvo sjPei;uns„.]d •:jo prišlo nasproti izletnikom!. do Kungote. Društveni pevski zbor.-pod:, izbornimi vodstvom povovadje ,g> Daha je predvajal neumorno razno narodne skladbe in to tako precizno,- da zasluzi popolno priznanje. .Glasovni materija! j c. naravnost izborom. V gostilni g. Prana vi-Sp. sv. Kungoti srnje ob dobri postrežbi razvila prijetna zabava, kjer je tlruštveni predsednik g. Detela v naeijo-nalno zamišljenem! govoru .obrazložil ■po m c m pevskih izletov na našo severno tnejo, poživljajoč na trezno in.smolr.cno barddnrt delo. Društvo bo, kakor čnjo-_ faio. dosledno izvajalo svoj program izletov ter ponajšalo jugoslovansko pe-«emi.na našo granico, da .ondi okrepu j e narodno zavest. M Državno žensko učiteljišče. Na dc-tnunoi.iankiki, napad v zadnji »Straži« nami poroča ravnateljstvo žavoda, da so 'se vršile, pevsko vaje vsako sredo in [vsako soboto, kakor je to' bilo od vsega Začetka v urniku- določeno, in sicer 2 meseca za cerkveno potje, potem Pa za 5>o.svetno. Od mtoseca marca so se vršile (vrije tudi ob nedeljah po maši. Nikdar (pa niso pevske vaje vzele komu druge-»1111 učnih ur, najmanj pa, v IV. letniku, M ga hoče dopisnik v »Straži« neposredno, pred maturo plašiti. Dekleta mu 'bodo s svojimi znanjem1 že dalo primeren odgovor. m1 Prva matura na mariborskem1 drž. (ženskem Učiteljišču se vrši letos. Pisme-jna jc pričela no. tm. Zrelostni izpit pola-vga £5 gojenk. m' inšpekcija dela. Kje si? Minister Izda odredbo, da morajo vsa podjetja jvočigled vedno večji brezposelnosti čim-tprej odpustiti vse one inozenieo, ki niso •u c ob ho dno potrebni oziroma nenadomestljivi. Kako nasai podjetja in celo .naše oblasti, zlasti P:; tildi celo odlični ;predstavite!ji Trgovsko in obrno zbornice spoštujejo ministrsko naredbe, smo dokazali nedavno na slučaju tvornleo 1 'dušika v Rušah, kjer drži. nad okrog So inozemskimi •nastavljene!, ki so nadomestljivi, svojo roko odličen Slovenec, 'inšpekcija rada se ne gane — dobro vemo, zn kaj, in borno to ob priliki tudi .brez usmiljenja razkrinkali. Te dni se i nam1 javlja nov slučaj: V neki raairi-’borSki tovarni je zaposlenih med .11 na-jihcščenci 6 inozemoev (S Avstrijci, 1 Tla-lijan, 1 Švicar in t Poljak). In 'kaj se jo zgodilo? Zadnje dni j0 bila enemu nameščencu od pove d An .a služba, pa ne mor- ravnost kakor v zasmeh odredbi ministra trgovine in industri je! Tako so pri nas briskirajo odredbe in zakoni! Inšpektor rada pa molči in se ne gane in sploh ne vemo, da ga imamo. Ali naj vrši svojo dolžnost in ščiti odredbe vlade, ali pa naj gre. To je naša odločna zahteva, katero bolno vedeli uveljaviti z vso energijo' tudi na pristojnem mestu. ni! Izjava. Izjavljam1, da nisem' inden-tičen niti v sorodu z nekim Dragotinom! Reja, ki je bil pred par dnevi aretiran od policije radi razgrajanja. — Slavko Reja, upravnik »Tabora«. m Študijska knjižnica. Vsem, ki sc zanimajo za znanstveno literaturo, za starejšo slovensko slovstvo itd., priporočamo Študijsko knjižnico v kazinskem poslopju. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 9.—12. in od 3.-6. utre. m Čsl.-jiig. Liga. V četrtek dne 22. tm. ob C. uri zvečer v kapelici Grajske kleti odborova. seja. Udeležba nujna! m1 Mariborsko številko »OsJ.-jugoslov. Lige«, ki je prinesla zanimive prispevke 0 Mariboru, je dobiti tudi v našem uredništvu. Izvod stane 3 D. ni! Hugo Hugo, najpopularnejši hr-vatski ‘ko mak ar, od: IG. maja naprej v klubrbnru. , 1771 m Tujci v Maribcru. Dne 22. maja je bilo prijavi jenih 53 tujcev in sicer: Moran 17, Privalim tol 5, Zamero .11, Zlati konj G, Orni orel 4, Pri grozdu 4, Zokaly 3, Kosovo,2 in Halbividl 1. ni Po treh mesecih najden mrtev. Prod tremi meseci je izginil iz Maribora -sprevodnik Ivan Kopic. Vso poizvedovanje po njem! je ostalo brezuspešno. Še le sedaj, po pretoku treh mesecev so pobegnili njegovo truplo 3 km1 pod Ptujem' iz Drave. Pri njeni so našli legitimacijo, uro in nekaj denarja. Ni še dognano,-ali 'jo izvršil samomor, ali pa se. jo morda nqrd:c.'Iej nepojasn jen, način .poposrečil. ir* Policijsko prijave. Od srede na četrtek so Rili prijavljeni policiji sledeči .slučaji:, 4 aretacije radi kalen j a nočnega miru, 1 radi potepuštva,- .1. goljufija, 1 lahka .telesna poškodba, 1. radi pijanosti, 8 radi prekoračenja Čestno-pplicij-skega reda, 1 radi prekoračenja pravil- ,5De3ožac5je“„ Z ozirom1 na članek pod gornjimi naslovom, kateri je v »Taboru« dne 13. maja 1924 izšel, nami poroča stanovanjski urad mestnega magistrata: ! ’ L ilika izvozš'kov, t. poškodba javnih nasadov, I prekoračenje pol. avtomobilskega reda, 1 prekoračenje policijsko ure, 1 .radi kršenja pasjega zapora, 1 radi neoznačenih cen, 1 radi nevarne grožnje, 2 izgubljena predmeta, 1 najden predmet in 2 radi tihotapstva, skupaj 28 prijav., ' . gjledtaBšfe. HEPEBTOIRE: Četrtek, '22. maja. »Kamela skozi uho šivanke«. Ab. D. Petek, 23. maja. Zaprto. Sobota, 24. maja. »Magda«. Ab. A. »Magda«. V soboto 24. maja so vrši proniijera izvirna slovenske novitete AL Reinoa »Magda«. »Magda« je tragedija ubogega dekleta, ki pretrpi vse od služkinje do izgubljenko na cesti. V Magdi-no ubogo življenje sc vmešava kakor u-«oda: anedioincc, detektiv, policijski komisar, trgovski agent, zvodnik, pesnik, zdravnik: — vse te osebe so v bistvu la ena in ista oseba v Mngdini ljubezni, ki se vleče kot rdeča nit. skozi innkapolne trenotke življenja. (Igra g.' Bratina). Kot tretja oseba nastopa Peaer, mizar-f-ki pomočnik, ki ljubi Magdo do konca. (Igra g. Kovič). Delo kot tako je idejno zelo zanimivo posebno orijcntalna pa je tudi tehnična stran te najnovejše slovenske drame. Režija in inscenacija jc v rokah g. V. Bratine. rim. Grajski kino. Danes, četrtek, začne »Dve sirote v strašni burji života«, prekrasna drama iz časa francoske revolu-oijo z izborno vsebino, krasnimi slikami in izredno dobro režijo in igro. Življenje francoskih velikašev, francoska revolucija v celi grozoti, delo. guillotine, vodi-tolji revolucije: Danton, Robcrspierre, pred iu za časa revolucije so momenti, i ki vplivajo na gledalca tako, da se sam1 da inczenicu, ampak domačinu, ki je pq-i uživi v ono čase, ki so*v grozoti in raz-Trh še dobro izobražen. Na-, košju .uresogali svotoyiuo vojno. Stanovanje Antona Zentnerja v*Gledališki ul. št. 2, bilo je v seji tukajšnjega stanovanjskega oblastva dne 1. febr. 1924 dodeljeno Jitografu mestnega, magistrata Viljemu H-ochivaldu in sicer iz razloga, ker jc njegovo dosedanje stanovanje na temeljili spričevala uradnega zdravnika bilo skrajno nezdravo in škodljivo za slabokrvnega in bolehnega Hoclnvalda, ter njegovo na pljučih bolno ženo in njegovega.otroka. V to stanovali je, katero je Zentiner že dne 8. januarja 1924. dal stanovanjskemu uradu na razpolago, Še jo vselil dne 13. januarja 1924 pekovski mojster Ludvik Poš s svojo ženo, baje kot podnajemnik, v resnici pa v svrho, d h pride potom kupčije, oziroma plateža odkupnine v znesku 3000 D. vanje. Za dodelitev gornjega stanovanja zaprosil je izrnedi ostalih tudi Ludovik Poš. Pritožbe Antona Zentnerja in Lu dovika Poša in še drugih prositeljev za to stanovanje pa so bile z odločbo stano vanjskega sodišča v Ljubljani z dne 29. februarja 1824 zavrnjene in bila jo gori imenovana tuuradna odločba potrjena. O tem je bil Ludovik Poš obveščen dne 8. marca 1924. Ker so pa Poš in Zentner — poslednji se je spet v stanovanje vrnil dno IG. februarja 1924, ko se isto .ni dodelilo Pcšu — nista hotela prostovoljno stanovanja izseliti, bila je v smislu predpisa čl. 38. stanovanjskega pravilnika, s tu uradno odločbo z dne U. marea 1924. odrejena prisilna izpraznitev stanovanja Poša in Zentnerja za slučaj, a ko ista stanovanja. me izpraznita prostovoljno do 17. marca 1924, 13. marca 1924. predložil je tuuradno Liidovik Poš zdravniško spričevalo’ privatnega zdravnika glede bolezni svoje žene, ter jo zaprosil, da se ne izvrši prisilna izpraznitev stanovanja, dokler je njegova žena bolna. Ker je iz tega, zdravniškega spričevala izhajalo, da je žena. Poša dne 9. februarja 1924. porodila in da jo ta čas dela nezmožna, se odrejena prisilna izpraznitev dne 17. marca 1824, ni izvršila, temveč odložila. Anton Zentner jc med tem predal tožbo na, Upravno sodišče v Celju, ter je istočasno zaprosil, da se do rešen ja te tožbe odgodi izvršitev tuuradne pravomočne odločbe z dne 1. februarja 1924. oziroma odločbe stanovanjskega sodišča v Ljubljani z dne 29. februarja 1924. Stanovanjsko sodišče v Ljubljani pa z odločbo z dno 28. marca 1824 tej prošnji ni ugodilo. Ker je med teni1 od strani uradnega zdravnika bilo dne 9. aprila 1924. ugotovljeno, da je sicer žena Poša po porodu zelo oslabela, da je pa njeno stanje tako, da so moro izseliti iz sedan jega stanovanja,*) bilo je s tuuradno odločbo z dne 12. aprila 1924 odrejeno, da se z odločbo z dne U. marca 1921 odrejena prisilna izpraznitev izvrši, o čemur sta bila Poš in Zontu er obveščena. Kor jo Zentner dne 15. aprila 19-4. spet. predal prošnjo za obnovitev postopanja, bilo je z Izvršitvo prisilne izpraznitve stanovanja Poša in Zentnerja spet počakano do rešitve te prošnje. Z odločbo stanovanjskega so dišča v Ljubljani z dno 25. aprila 1924, bila je pa zaprošena obnova, postopanja odklonjena. Vsled toga in kor se Poš in Zentner nista prostovoljno ■ do 7. maja 1924. iz stanovanja izselila, čeprav sta bila na to po tukajšnjem1 izvršilnem organu dne 4. maja 1924. pozvana, bila jc dno 7. maja 1924. obavljena prisilna izpraznitev tozadevnega stanovanja in sicer s policijsko asistenco, ker sta se strarihi protivlli stanova -je. ptostovolj no izprazniti, temveč ste ga od znotraj zaprli, v svrho, da zapvečita uradovali j c. Pri priliki izvrševanja prisilne izpraznitve stanovanja, javil jo tuuradno izvršilni organ, da jc žena Poša, katera je šc bila istega dno zjutraj v kuhinji zaposlena in je z izvršilnim1 organom govorila, legla v posteljo, razburjena vsled deložacijo, tor, da je tudi eden privatni zdravnik interveniral radi tega, da ec deložacija žene Poša radi njene bolezni 1 ne izvrši. Vsled tega je bilo tuuradno odrejeno, da se žena Poša preišče po u-radnem zdravniku, ter vgotovi, ali je ros v takem! stanju, da se ne bi mogla izvršiti odrejena deložacija. S'preiskavo Neže Poš po uradnem! zdravniku je bilo dognano, da njeno zdravstveno stanje dopušča deložacijo, Vsled tega je bila tudi njena deložacija dne 8. maja 1924. izvršena. Ni tora.j resnično, da bi žena Poša pri deložaciji »zblaznela« in, da bi. se njo kot »težko bolno« deložiralo. Celo postopanje v tej zadevi je bilo toraj provede-no popolnoma v smislu predpisov stanovanjskega zakona in pravilnika. Gospod župan .je v tej zadevi samo toliko interveniral, da je odredil uradnega zdravnika za preiskavo žene Poša. Končno se pripomni, da se Ludviku! Pošu do sedaj ni moglo dodeliti zaprošenega družinskega stanovanja, z ozirom! na splošno pomanjkanje stanovanj, ter z ozirom! na to, da isti v smislu čl. 14 odstavek 4. stanovanjskega pravilnika nima prvenstvene pravice do stanovanja v obče. Tuuradno je ostalo še koncem leta 1923, 256 prositeljev za družinska stanovanja, katerim pripada v smislu gori imenovanega predpisa prvenstvena pravica. do istega, a v tem' letu je tudi že 66 novih takih prositeljev. 1 n. - , ; . r . Glede ostalih deložacij pa se! Mora. pred vsem naglasiti, da Iste k sreči mistf »številne in skoraj na dnevnem redu«, temveč k večjemu eden ali dva slučaja mesečno. Te deložacije so pa povzročene po strankah samih, ker se vselijo v izpraznjena stanovanja brez dovoljenja stanovanjskega oblastva, ali ker so r*e izselijo kot' podnajemniki iz stanovanja, katera so bila drugim strankam pravo-mbčno dodeljena. Tudi v teh slučajih po-stopa stanovanjsko oblast.vo, kakor je njegova dolžnost, vedno sam'o v1. ■ smislu! tozadevnih striktnih1 predpisih stanovanjskega zakona in pravilnika!. Neopravičeno jo toraj, da se stanovanjskemu oblastvu predbacuje, »da jaha na mrtvih črkah zakona«, da izvaja stanovanjski zakon »balkansko«, da jej mrtev »mehanizem!« in njegovo postopali jemasprotujo »duhu zakona«, , ^ / | (Op. ur.: Gornji dopis nas.ni'khogel), prav nič prepričati. Nasprotno nami celot potrjuje naravnost nečuveno dejstvo, dat! so vsak mesec.po eno ali dve rodbini po-i sadi na cesto, no da bi so jim nakazala!1 druga stanovanja. To je mogoča po pojmovanju stanovanjskega' urada! v duhu ' zakona, po našem ne, zakaj na tak način! bomo tekom let imeli celo garnizijo brez-' stanovan jcev na cestah iu ulicah, goto vrt ne v ta namen, da vzbujamo rešpekt pred tujci, ki prihajajo v, naše mesto). . -1 Šport *) Seveda na cesto, a kam s ceste i otroci? s Op. ur. : MO. V nedeljo 25. maja tl. oh 9. url so vršijo sodniški; izpiti po TSSK Mariboru, SV Rapidu in SK Ptuju prijavljenih sodniških pripravnikov. K tem izpitom’ morata, postaviti ISSK Maribor im SV Rupij po eno moštvo, kateri morata biti ob 9. uri pripravljeni na igrišču ISSK Maribora. Izprašovalno komisijo tvorijo člani MO in izprašani sodniki. —1 Tajnik. : ISSK Maribor postavi ob' priliki1' izpitov nogometnih sodnikov v nedeljo 25. tm. sledeči team: Senica, Sever, 'Fišer,-Vauda, Marusig, Stauber, Marinič, Kirbiš, Uršičič, Herščak, Brumjak; rezerve: Lorber, Bizjak, LazniSka. —1 Navedeni! igralci imajo biti ob pol deveti uri vi! oblačil nici, ker se prične tekma točno ob1 9. uri dopoldne. : ISSK Maribor : SK Čakovec. Tekma, sc vrši v nedeljo dne 25. tm. popoldne v Čakovcu. j : Kolesarski klub »Peru«« poživljat vse svoje člane, da so udeleže korpora-' livnega odhoda na dirkališče na' Tezno dne 25. tm. Odhod z dirkači na čelu toč-1 no ob % 13. popoldne iz Narodnega doma/ — Odbor. : SK Celje : Ilirija. V nedeljo 25. tiri. nastopi proti komb. moštvu Ilirije SKj1 Celje, somifiualist za prvenstvo Slovenije. Tekma se prične ob 18. uri. Siv Coljo se nahaja momentano v dobri formi, ken jc dobil letos več novih moči. W2nru s«: aabMM» iV $?arit>Cru, 3ne 23. Ušaja l&j Orjuna. Družabni večer Orjunc Maribor -Studenci se vrši dne 24. maja ob 20. uri v restavraciji »Jadran« (Maglica) Rotovški trg, "Vse brate in sestro vabimo k udeležbi! Člani, ki imajo kroj, naj pridejo v kroju. ; i • ' Sokolstvo. POZIV!' Podelohorske, ki ga jo prosil, da mu na- Konjska dirka Ha CVC- piše kaj za kroniko. (Masaryk je bil dol- ■* župe). ga leta član omenjene sokolske Pismo se glasi: »Brat kroničar, želiš majhno spomin- SlaviS, Grabe) 4.19. 6. Oran, 41etni konj (A. Jurša, Gor. Radgona) 4.30. Gospodarstva g Novosadska blagovna borza 21. tm. Pšenica baška 310. Turščica: baška 217.5 nu pri Ljutomeru. Društvo za konjske dirke v Ljutomeru »D rat ur ume ar, zeii» majuuu čico na moje bivanje v malostranskem je preteklo nedeljo priredilo na Cvenu Sokolu. Prav rad ti ustrežem, uverjen ! Pri Ljutomeru svojo prvo letošnjo konj- pa sem, da se boš zadovoljil z res maj-j sko dirko, ki je prav dobro uspe a. Uc e- ja j 230-235; za junij hno spominčico. Najprej sem telovadil; lezba je bila zelo veliko, zalibog pa j 225—227.5. Moka: »5« 370, »fi« 345, »7« 297. v praškem Sokolu. Ko sem se preselil iz ■ bila Proga slaba, ker je preveč s travo otrobi; ba_ki gSi.s. Tendenca nadalje Vinohradov na Malo stran, sem poiskal poraščena. j nesf,anovitna. Promet: 78 vagonov (Hr- Izidi so nastopni: | 13 pg^ce, i otrob in 9 »Mrke. I Prvenstvena enovprežna dirkaSpomenica slovenski« industrljceV triletne konje. Daljava 2100 m. 1 Vesna, o ^ -ndus{r|1e> Zyeza sloven. 3 letna žrebica (lastnik ^e Vavpotič ^ industr-jcev v Ljubijani je pred-Losaici) 4.1.., -. ; a ma. e na zre i a, j0g.ja mjnjStni trgovine in industrije ob- 4>lui O« y, “ sokolsko telovadnico pod Petrinem. Tam sem telovadil toliko časa, da mi je zdrav- _ „ ... , v. nik prepovedal skok in močno gibanje; Dne 29. maja tl. se vrši v Gusta j lej nisem veg tel0vadil pri vas. tem-odkritje spomenika pokojnemu Sokolu-, ye„ ^ ^ h konju. Toda proste junaku Malgaju Poživljamo vsa brat- vsak daQ> ^ ko vstanem. (Marko Slavič, Kljdcarovci), a. spomenico 0 ^čiti slovensko inska društva, osobito Pa ona ki leže ob ^ telovadbe, brez tega ali Egon. 3 letni žrebec (F. Galunder Ver- « progi, da se te proslave v cobkor no- ^ ne morfi p0 mojom mnenju goce velikem številu udeleže. Vožnja je , _ u goce velikem številu uueieze.^vožnja je 61ovek, ki ho?e biti zdrav - ali polovična. Vsako _društvo naj potrebno Pozdravljam bra- ! Egon. 3 letni žrebec (*. Gama««* ver- dustrije -n Q vladni podpori, da se indu že j) 4.29, 4. Lina, o letna zrebica (Martin; ... ok , j - število legitimacij zahteva od društva v Guštanju. Telovadci naj si vzamejo seboj svoj telovadni kroj, telovadke naj se slavnosti udeleže v telovadnem1 kroju. Ob blnkoštnih dneh se vrši v Ljubljani polaganje temeljnih kamnov v novo zgradbo na Taboru. Ljubljana L nas k tej slavnosti prisrčno vabi. Vožnja P^ Vsaj ne bi smel živeti. Pozdravljam brate. — T. G. Masaryk«, o Bratje telovadci! Vaditeljski zbor opozarja vse telovadce, da so telovadne ure za člane vsak pondeljek, sredo in petek od 20. do 22. ure v realČni telovadnici, vhod iz Krekove ulice št. 1. Ker .o. icj Dio.iivr,.! ....... x-- vaonici, vnou iz i\reiwjvc uucc si. ». železnici polovična. Legitimacije dobe jc prvj javnj telovadni nastop že pred društva direktno pri društvu Ljubija- v,ra,ti, se bratje telovadci nujno pozi. liana I. ) jo, da se do nastopa redno udeležujejo Makovec, Orlava), 4.44. II. Glavna enovprežna dirka (za 4—10 letne konje): Daljava 2100 m: 1 Sokol 4 letni žrebec (Alojzij Slavic, Banovci) 3.36, 2. Koketka 5 letna kobila (Ivan Buderl, Veržej), 3.42, 3. Poldek, 4 letni , žrebec (Anton Slavič, Grabo) 3.53 4. Buf-fa, 4 letna žrebica (Marko Slavič, Klju-čarovci) 3.54, 5. čila, 5 letna kobila (Fr. Vavpotič (Lokavci) 4.15. j atrija pri nas še bolj okrepi in razvije. 1 Spomenica predlaga, da naj vlada pri državnih dobavah vpoštova v prvi vrsti slovensko industrijo in jo povsod protežira. g Pred veliko revizijo Izvozne carinske tarifo. Da se olajša toška kriza našega gospodarstva in ojači izvoz, je znprosil minister trgovine od ministra financ, da se takoj revidira izvozna carinska tari- fa. V tem pogledu se vršijo to dni kon-III.' Dvovprežna dirka za triletne In’ fCTence med ministri gg. dr. Krizmanoni starejše konje. Daljava 2800 m 1. Nadi- in dr Stojadinovičem z eksperti obeh »t vi1 i -• c • 'J,0, c,a Uf? nasi°pa rcano uuciczujvic 3letna žrebica, Buffa, 4 letna žrebica m(nistrstov. Minister trgovine dr. Kriz- Na Vidov dan sc vrsi v Sarajevu po- telovadbe, da čim dostojnejše in sijaj- > .J7. „ .. , „ 0 p , numnuBrev. . . krajinski zlet. Društva, ki nam niso še ncfšc pro lavimo 10-lctaico razvitja na- MartoSlavič, Kljucarovci), 5.31,2 Pol-; man zahteva,_da .e vobco ukinejo carine poslala svojih prijav, naj jih nemudoma gcga prapora. _ Odbor. _ Uradne ure « f « **■ 40 3 BorT, M vpošljejo. Na po 1. juniju došle prijave sokolskega društva v Mariboru so vsa-t 1 a -- 1 °” " a 1 ’ T n,irPs’ Bcr^ci) ;,a;|Ca.J1 , e 8 lvo r a s® se ne bodemo ozirali. Vožnja Po železni- ko nedeljo od pol H. do pol 12. ure in 1 g, 4 letni žrebec (Franc Buves Bor e,), pdovico zn.za izvozna carina za živino. či polovična, za telovadce samo četrtin-! sredo od 18. do 19. ure v društveni sobi i Egon . 3 letni žrebce (F Galunder, Ver-. vge pobfike pridelke in proizvode šumar- feka. Telovadci in telovadke nastopijo viv Narod. domu. Članstvo se poživlja, daj Sej). 6-0. 4. 3, esna, 3 letna žreb ion (F. &ko industrije. skupini z Zagrebčani s prostimi vaja-1 ob navedenih urah poravna zaostalo £la-; V a/v poti A Rokavci), Zink. 4 letna žre lca; ? promet v sušažki luk!. V snšaški lu-mi, predpisanimi za pokrajinski zlet v narino. Zdravo! ! (-T- Vavpotič. Lukavci^6.25, 5. - _an, • ki s0 nabaja italijanski parobrod »Tda« Zagrebu. Navežbati je tre-ba vse 4 se-* o Češkoslovaške-jugoslovenskl sokol- letni konj (A. Žnidarič. Grabe), Leon, 3 ^ tovora, ki ukrcava 500 kv. m stave. ! ski savez. Dne 15. tm. se je vršila v Pra-: letni žrebec (Lovro Novak, Ključarovci) lesa )z Hrvatske za Bnonos-Aires. Paro- Župa Sušak vabi na Vidov dan član- gi seja načelstva češk oslov.-jugosl oven. 3.10. j bro(j »Ju gosi ovcn I (4000 ton) ukrea etvo na svoj župni zlet ob priliki pro- sokolskega saveza. Na dnevnem redu jy. Galopna dirka za konje vsake sta- - 20O0 kvadrat, metr. leSa za Mesnino, Kaši ave osvoboditve Sušaka izpod laškega je bilo vprašanje vseslovanskega sokol-, rosti. Daljava 1400 m. I. Pozor, 5 letni tanijo in Alžir. Italijanski parobrod jarma. Vožnja polovična. Udeleženci skega saveza, nadalje sklicanje zboro-' žrebp,c (M. Filipič, Staranovavns) 2.09, »Mnlpero« (2000 ton) ukrcava 1700 kv. mi naj se radi legitimacij javijo direktno vanja vseh jugoslo venskih in češkoslo- 2, Milena, 8 letna kobila (A. Žnidarič, za Alžir. Parobrod »VaTc nkrcn c e- h?___________________-m« CnUnlrn v.nSViH tm.lr.ol kVi‘1i vil T). zborovanje Knl O IH H Pnolicn 1Vrvh lin. i. Cfnlu T> encn£Vl župnemu starešinstvu na Sušaku Zdravo! Starešinstvo Mariborske Sokolske Župe. L -O- Prezident Masaryk o sokolski telovadbi. 1 Češki »Vestnik sokolsky« prinaša v 20. številki pismo, ki ga je poslal prezi-dent Masaryk kroničarju sokolske župe Z. S.: „Komunist“. (Dalje.) IV. vaujet »»->^1.1. *** -— ^ io iuiicua, o lema avi/uc* vaških sokolskih žup. To zborovanje Grabe), 2.13, 3. Fuchsa, 14letna kobila (I, sokolski sabor — se bo vršilo letos o pri-. Makovec, Lokavci) 2.30. liki otvoritve Tyrševega doma. Na sa- y Enovprcjna dirka Gornja Radgo-boru so bo razpravljalo o organizacij-’ na j>a]java 210O m. 1. Nadina, 3 letna skih vprašanjih. Po seji so se delegatjo xrpb!C_ (\r " ' ~ „1.1 ll: Jml 1t-ii irononv ' -. _ lesa za Alžir. Parobrod »Val« ukrcn cement za Split. Razontega je v snšaški luki 5 italijanskih jadrnic in to: »Nuo-vo Guerrlno«, »Bruno II.«, »Quatro fra-telll«, »Fironoo« ta »Giovar-i^a Bella«, ------------ - — * - - - IIa. vn, -L. uuui«, ^ ' p skih vprašanjih. Po seji so se delegatjo (m. Slavič, Ključarovci) 3.57, 2. ■ ki nalagajo hrastove tramove za Italijo poklonili predsedniku Masaryku, zvečer Sokol j 4 ]etni žrebec (A. Slavič, Ba-' in Grško. T 1 hrvatskih jadernic izlova- 1 2«___Xnr+ CPAol A Tl C ITI m P- .v X .1 » 1 1 1 I •! /Tl ! . Vv • 1 » . Wli • pa se je vršil na čast jugoslovanskim delegatom banket. Pristopajte k CMD! novci) 3.59, 3. Čila, 5 letna kobila (F. va vino za Hrvatsko. Vavpotič, Lokavci) 4.15. 4. Dragolina, 4 ■ letna žrebica (Alojzij Jurša, Gor. Radgona), 4.18, 5. Poldek, 4 letni žrebec, (A. Podpirajte Juq. Matico! ji je Krivčevka povezala Andrejčkovo obleko v culo, poklicala An-drejčka in mu dejala: »Poglej, AndiTcjček, Hriberska teta so prišli prosit, da bi šel k njim. Na Hribu imajo vsega dosti: jabolk, orehov, hrušk , . . ■ in krhljev, potic in kolačev. Vsak dan Bilo je nekaj tednoM po Leninem P°' | bo§ imel vsega zadosti. Ali hočeš iti s ®rebu. ^ _ Iteto?« Krivčcvka m Hriberska Liza sta sc s yes sre2cn je prikimal Andrejček, V (vračali iz trga od maše. Pogo^^or je na-} nijsbb se jg ,ye mastil z vsemi dobrotami, ‘Jetel tudi na Lenko m otroka. Kr.včevka ( kj mu ^ rla^e]a Krivčevka, da so je hvalila fanitka, da je■ jako ;p zato so ga zavidali fa dra. 5' . . v , * , . . žili z gorskim rejencem. Ko je doma vprašala moža, kaj meni L , „ ... . , . o 'tem, se je nekaj časa protivil, češ, da; .akth slučajih jc zardel v i;ce, kane sme kaj takega storiti, ker je obljubil kor sk(>r3a rženega kruha, ki ga je dobil Lenki na smrtni'postelji, da bo skrbel i vsak t a,n za kosiIo> ker *c imcl Predaleč za otroka, kakor za svojega. v 5oIo> st«snri udmrii, kamoir je pri- »Ne bodi no tako neumen!« je dejala: ,cieJo- Polagoma so se ga začeli fanta-žena, kje se mu pa more boljše goditi, kni in v riifU- kakor na Hribu. Ženski sta sami, radi) Med šolo in pašo edine kravice po ga imata, pri nas pa imamo tako svojih j sozdu mu je minila šolska doba. dosti.* Sc Lenka v nebesih sc 1» vese- Začelo se je delo. Hodil je na dnin-o, sekat Tes, vozit splave, delal je sploh vse od kraja. Mala oznanila. Pohištvo lastnih izdelkeT z« ip&la« i* ]•- ailn« sob« najttneje t zaUgi Šetoer ia drag. Maribor, Tatrinjaka alica it«v. 2. 104 IVAN LEGAT, I. špecijalna popravljalnica za plsalr.o, računske, kopirne stroje ter dmg« pisarnitk« »troj«. Najboijti barmi traki t«r ogl-n papir itd. Čarajte Vake pisalne stroje ter obrnite s« aamo na izkušenega strokovnjaka IVAN LEGAT, taias Vrazova ulica 4, od 15 maja Vetrinjska ulica 30, kavarna Ž:gart, telefon 434. ustanovljeno 1919. 982 i —7 Inteligentne mlade somož-ne delavke za t.ste in mirno Jelo ilie za takoj ,Yolta“ d. d., Maribor. 97} Popelnomn r,ev glk po ceni na prodaj. Mlinaka ulica 30. 1097 5—1 Gospod čni se odda portelia. Jezdarska u’.i'-* 5/L vrata 6. 1039 Zamenja se lepo atanovasj« (5 sob, kahinja, kopalnica in predsoba ter ostale pritikline) v sredini m e* ta tik Glavnega trpra za v»aj enake veliko v bližini parka, s vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod ,,Zamana* sa spravo .Tabora*. , Stanovanje * ali 3 »ob s pri, tiklinami v novozgradbi i»i« zaseben uradnik. Ponudbe na upravo lista pod „Viioka najemnina*. » 5—4 Kolje cepano, žtpano, okroglo in 2 aaeternko prodaja po naj-nižjih cenah tvrtka Gnillek, Maribor, Kazlageva ulica 25, 1073 5—3 tOHOH. B0HB0H11KUKRO TALMONE najbolj! ♦ Glavno zastupstvo za Kraljevina SHS: RA3£ KUNDIČ, ZAGREB Kadulktva ul. 4 pri*. lila, ko bo videla svojega otroka tako dobro preskrbljenega.« Mož jc uvidel, da govori Zena resnico, ter se naposled udal. Ko je drug večer prišla Liza v vas, | Posor! Pozor! i Ogrejte sl ttešo Iziolho Maribor, AieSc*»ndr°wa cesla 19, (Dalje prihodnjič) kjer so stalno razstavljeni novi In atari svtcmobilljivetcvnlh znamk Isto-tam so aa prodaj tudi motorna kolesa, radloaparatl, pisalni stroji 1.1. d. Teoretičen ln praktičen pouk v vožnji z avtomobili. Izvoženi, toda dobro ohranjeni avtomobili se v komlsljonclno prodajo. Strogo rcelna, solidna in toCna postrežba. A. stoinschegg. r. pelikan Maribor Aleksandrova cesta 13 97G ________________________________________________________ BBBBaBBBBaBBSBBBBBBBBBBBSBBBBBBBa»BKBB«SnBBBBBBB*BBBBBBBaBII Lastnik ia i»d*ktajj: Konoi\dj »Tabora Glavni in odgovorjjl urednik: VcktPiav Snindier. — Tisk«: Mariborska tlikaiiua d. 4