Juj^i^. ^I^iff IT m m "O^TTTTnC HluCUnv f Leto XXI.. št. 178 Ljubljana, petek g. avgusta I940 Cena 2 Din Upravmštvo. ujuDljana, tinaiijeva 5 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126. I Inserauu oouelek: LJubljana. Selen-burgova ul — Tet 3r. i m 3392 Podružnica Miri bor: Grajski trg •t- ?. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon 9t_ 190. Računi on pošt. ček. zavodih: Ljubljana «t. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 26 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Nove proračunske dvanajstine Ekspoze Molotova Včeraj je sovjetski komisar za zunanje zadeve poročal na seji parlamenta o mednarodnem položaju in odnošajih Rusije do ostalih držav Z velikim zanimanjem je v sredo zvečer jugoslovenska javnost prisluhnila ekspozeju finančnega ministra g. dr. Šuteja o novih proračunskih dvanajsti-nah. Včeraj so stopile te dvanajstine v veljavo in ker se nanašajo na osem mescev državnega gospodarstva, je s tem urejeno celo proračunsko leto 1940/41. Govor g. ministra ni zadovoljil vseh, ker so mnogi pričakovali, da bo naša javnost čula iz najkompetentnejših ust tudi napovedi o velikih gospodarskih reformah, o katerih se toliko govori m piše. Toda razočaranju ni kriv g. minister. Od vsega početka je bilo namreč z njegove strani poudarjeno, da bo podal pojasnila le o vprašanjih našega tekočega državnega gospodarstva. Vendar pa smemo reči, da so njegova izvajanja ipak dala nekaj več kakor samo to. Minister je predvsem naznanil, da je že podpisana uredba o posebnih draginj-skih dokladah za državne nameščence vseh kategorij tja do vključno pete skupine. Ti prispevki res niso bogati, ako-ravno v svoji celokupnosti obsegajo spoštovanja vredno vsoto 700 milijonov dinarjev, toda nedvomno bodo značili za mnoge in mnoge državne uslužbence vendarle nekaj dobrodošlega olajšanja v današnjih težkih časih. Njihova prednost je tudi v tem, da bodo izplačevani brez vsakih odbitkov in da ne bodo obremenjeni z nobenimi dajatvami. Rodbine s številnimi otroci bodo svoji deci nekoliko lažje rezale vsakdanji kruh. Gosp. minister je pri tej priliki pravilno poudaril, da ne sme ostati samo pri dovolitvi draginjskih doklad. Ako naj se s lcenami življenjskih potrebščin ne iztrga državnemu nameščencu iz rok listih par skromnih dinarjev, še preden jih je mogel spraviti v svojo borno denarnico, potem se moramo potruditi še na drugem polju. Stabilizacija cen je predpogoj za uspeh povišanja uradniških prejemkov. Razume se po sebi, da bodo morale tudi banovine in samouprave, ki imajo svoje nameščenske plače izenačene z državnimi, slediti zgledu države. To ni tako težak problem, saj so dohodki banovin in tudi občin, ki so v glavnem naslonjeni na državne neposredne davke, vsled povišanja davčnih osnov znatno narasli, daleč preko postavk, predvidenih v njihovih rednih proračunih za tekoče leto. Finančni minister je v svojem pregledu spojil proračunske dvanajstine za prve štiri mesce z dvanajstinami za naslednjih osem mescev, torej do konca marca 1941, ter je na ta način mogel podati celotno številčno sliko proračuna za tekoče leto. Napram proračunu za leto 1939/40 je letošnji večji za 2380 milijonov dinarjev in znaša 14 milijard 708 milijonov. Kakor ie naravno, odpade velik del tega poviška na potrebe naše državne obrambe, a tudi v drugih resorih. zlasti v gospodarskih, predvsem v železniškem, so nastale nove velike potrebe. Znatno povišanje je tudi v razdelku vrhovne državne uprave, v katerem se nahajajo pokojnine in invalidnine. Povišek je povzročen na eni strani z regulacijo pokojnin, ki je bila nedavno v gotovem obsegu izvršena, in pa z pospešenim reševanjem invalidskih vprašanj, ki še zmerom tvorijo bolečo rano naše3a narodnega življenja. Zanimivo je, da je razpust narodne skupščine prištedil državi 33 milijonov dinarjev, pač pa so ostali milijonski krediti za senatorske dnevnice in upravo senata ter za razooložnino senatskega predsedstva, akoravno se senat, kakor znano, ne sestaja in se tudi ne more sestati. Veliki izdatek za nove uradniške prispevke v proračunskih dva-najstinah ni obsežen, temveč ga bo minister kril s prihranki ter iz sredstev, ki jih pričakuje preko predvidenega donosa iz letos uveljavljenih novih davčnih določb. Finančna uredba je tokrat v resnici samo finančni zakon, to je pooblastilni in izvršni zakon k samemu proračunu. Minister je izpregel stari »omnibus«, ki je dvajset let z neštetimi določbami in paragrafi z vseh polj zakonodajstva ropotal skozi finančne zakone naše države. To zaslužno delo je bilo seveda mogoče le, ker ima vlada na podlagi čl. 116. ustave generalno zakonodajno pooblastilo in lahko vsako vprašanje kratkim potom reši s posebno zakonsko uredbo brez dolgotrajne parlamentarne procedure. Že nekaj let sem je pri nas uveden poseben sistem proračunske štednje. Krediti za materijelne izdatke so se smeli od kompetentnih naredbodavcev izrabljati le do 90 odstotkov, za ostanek desetih procentov pa je bilo potrebno posebno dovoljenje finančnega ministra. Tokrat je svobodno razpolaganje z predvidenimi materij alnimi krediti za naredbodavca omejeno na 80 odstotkov, za ostalo petino pa je potreben pristanek finančnega ministra. To je v današnjih časih, ko so vsi računi tako re- Moskva, 1. avg. AA. (DNB) Danes ob 14. se je v Kremlju začelo sedmo zasedanje vrhovnega sovjeta zveze sovjetskih socialističnih republik. Najprej se je sestal širši odbor vrhovnega sovjeta. Navzoč je bil tudi Molotov. Potem ko so v širši odbor vrhovnega sovjeta prišli tudi novoizvoljeni poslanci karelsko-finske zvezne republike, je skupščina prešla na dnevni red, ki je naslednji: 1) Poročilo o zunanji politiki. 2) Ustanovitev moldavske republike. S priključitvijo Besarabije avtonomni mol-davski republiki bodo severna Bukovina ter besarabska okrožja Kotin (severna Be-sarabija). Ismail in Akerman (južna Be-sarabija) priključeni ukrajinski zvezni republiki. 3) Razprava o prošnji za priključitev baltiških držav sovjetski zvezi. 4) Potrditev zakonov, ki so bili izdani po šestem zasedanju vrhovnega sovjeta. Moskva, 1. avg. b. Na današnjem sedmem zasedanju vrhovnega sovjeta, je podal komisar za zunanje zadeve Molotov daljši ekspoze. Posebej se je dotaknil tudi sovjetskih interesov na Balkanu ter se prisrčno spomnil vzpostavitve odnošajev med Sovjetsko unijo in Jugoslavijo. Po razpravljanju o sovjetskih odnošajih z Bolgarijo, je prešel nato, na odnošaje do Turčije, kjer je na dolgo citiral dokumente iz poslednje nemške Bele knjige, ki so se nanašali na zavezniške načrte proti Rusiji z izrabo Turčije. Ti dokumenti, je dejal, dokazujejo pravilnost sovjetske politike, da mora tudi na svojih južnih mejah biti v stalni čuječnosti. Poraz Francije Od letošnje pomladi dalje so se vojni dogodki razvijali zelo naglo. Med vsemi temi dogodki je najvažnejši poraz in kapitulacija Francije. V poldrugem mescu je nemška armada zlomila ne samo francoski odpor, marveč prisilila Francijo tudi k podpisu premirja, po katerem so večino francoskega ozemlja, vključno Pariz, zasedle nemške čete. Francija je sicer dobila s tem primirje, vendar pa še nebonega miru. Mirovni pogoji še sploh niso znani. Od vseh zaveznikov, ki so se borili proti Nemčiji in Italiji, je ostala sedaj samo Anglija, ki je odločena nadaljevati vojno, prt čemer se opira na pomoč ameriških Zedinjenih držav. Francija je pokazala izredno slabost. Jasno je, da ne gre zgolj za slabo vojaško pripravljenost, dasi je tudi ta vzrok važen in splošno znan. Nič manjše vloge pa ne igra okolnost, da so vladujoči krogi v Franciji v nasprotju z Nemčijo prezirali vlogo Sovjetske Rusije v evropskih zadevah. Dogodki zadnjih mescev pa so tudi dokazali, da vladajoči krogi v Franciji niso bili povezani z narodom, da se niso opirali na narod, marveč so se svojega lastnega naroda bali, ki je po svojih tradicijah po vsej pravici užival sloves najbolj svobodoljubnega naroda. To je naj-resnejši 5n najvažnejši vzrok slabosti Francije. Francoski narod je postavljen sedaj pred izredno težko nalogo, da na eni strani zaceli hude rane, ki mu jih je zadala vojna, na drugi strani pa da izvede pre-potreben preporod. To so naloge, ki jih nI mogoče rešiti s starimi metodami. Nadaljevanje vojne Nemčija je dosegla v dosedanjem razvoju vojne velike uspehe, toda ni še dosegla svojega glavnega cilja, da bi končala vojno tako, kakor si to sama želL 19. junija je kancelar Hitler naslovil na Anglijo apel za sklenitev miru, toda angleška vlada je ta apel zavrnila. Hitler je zahteval kapitulacijo Anglije, toda Anglija je odgovorila, da bo nadaljevala borbo z vsemi sredstvi do kraja. To pomeni, da se Anglija ne misli odreči svojim pozicijam in svoji vlogi in da hoče nadaljevati borbo za svetovno nadoblast, čeravno bo ta borba po porazu Francije in z vstopom Italije v vojno na strani Nemčije za Anglijo mnogo težja. Kakšen bo konec te vojne in kdaj je bo konec, tega še nI videti. Verjetno je, da se nahajamo pred novim razdobjem skrajne poostritve borbe med Nemčijo ln Italijo na eni ter Anglijo na drugi strani, pri čemer podpirajo Anglijo Zedinjene države. koč zidani na pesku, koristna in, kakor upamo, tudi uspešna določba Na drugi strani pa uvaja finančna uredba načelo, ki se navidezno bije z ravnokar poudarjenim principom. Ministri smejo s pristankom finančnega ministra proračunske kredite tudi prekoračiti. Dr. Šutej je utemeljeval to pooblastilo z načelno gotovo pravilnim naziranjem, da se za naloge, ki so posebnega pomena za našo državo in narodno življenje, morajo vedno najti tudi sredstva in da izgovor »nema kredita« ne more biti opravičilo za opustitve, ki bi značile občutno škodo za občestvo. Sredstva za povišane izdatke iz novih proračunskih dvanajstim bo dobil finančni minister s pomočjo ukrepov, ki so že uvedeni v svrho povečanja fiskalnih dajatev, dohodkov od monopola in državnega gospodarstva. Minister je prepričan, da bodo ti dohodki še dokaj večji nego je računsko dosedaj predvideno. Zato je pač smatrati, da v tekočem proračunskem letu ne bo več novih finančnih ukrepov in finančni zakon tudi takih ukrepov ne predvideva. Se- Odnošaji z velesilami Vsi ti dogodki pa niso dovedli do nobene spremembe sovjetske zunanje politike. Sovjetska Rusija hoče ostati zvesta svoji dosedanji politiki miru in nevtralnosti. Naši odnošaji do Nemčije, ki so bili urejeni pred dobrim letom, odgovarjajo slej ko prej sklenjenemu dogovoru. Z naše strani smo ta dogovor dosledno izvajali in s tem odstranili vsako možnost trenja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Razvoj dogodkov v Evropi tega dogovora ni omajal. V zadnjem času si je sicer izvestni tuji, zlasti angleški tisk prizadeval in špekuliral na možnost nesporazumov med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, toda vsi ti poskusi so bili tako z naše kakor z nemške strani odločno zavrnjeni. Ugotoviti moram, da so se tudi naši odnošaji do Italije v zadnjem času izboljšali. Izmenjava misli z Italijo je pokazala, da obstoja vsa možnost, da pride na področju zunanje politike med obema državama do sporazuma. Sovjetsko-angleški odnošaji se niso v nobenem pogledu spremenili. Priznati moram, da je po vseh akcijah, ki so bile vprizorjene s strani Anglije proti Sovjetski Rusiji in o katerih je bilo že ponovno govora, težko pričakovati boljši razvoj odnošajev, čeravno moramo smatrati imenovanje Crippsa za angleškega poslanika v Moskvi kot izraz angleške želje, da bi se njeni odnošaji do Sovjetske Rusije izboljšali. Molotov je nato obširno govoril o zo-petni priključitvi Besarabije in severne Bukovine ter orisal razvoj dogodkov, ki so dovedli do izprememb in do priključitve baltskih držav Sovjetski uniji. Obnova stikov z Jugoslavijo Kar se tiče balkanskih držav, m°ram predvsem omeniti razveseljiv in važen dogodek, ki ga predstavlja obnova rednih diplomatskih odnošajev z Jugoslavijo. Po prvotni obnovi trgovinskih odnošajev &o bili pod vtisom splošnega mednarodnega r®zvoja sedaj obnovljeni tudi diplomatski odnošaji in upravično lahko upamo, da bo prišlo do tesnih prijateljskih vezi s to vodilno balkansko državo. Nato je omenil odnošaje s Finsko in poudaril, da je nadaljnji razvoj dobrih in prijateljskih odnošajev odvisen v prvi vrsti od finske vlade. Kar se tiče skandinavskih držav, je položaj Norveške še nejasen, s švedsko pa vežejo Sovjetsko Rusijo skupni interesi, zlasti na gospodarskem področju, kar je prišlo do izraza tudi v pravkar sklenjeni trgovinski pogodbi. Besede na račun Japonske in USA Govoreč o odnošajih z Japonsko, je poudaril, da sestava nove vlade na Japonskem ne nudi še nobenega jamstva za jasnost japonskih ciljev glede sovjetsko-ja-ponskih odnošajev. Vsiljuje se misel, da hoče Japonska izrabiti sedanje homatije v Evropi za svojo ekspanzijo na jug. Evropski dogodki dajejo mnogo možnosti za japonsko politiko v tej smeri, toda načrti sedanje Konojeve vlade za Rusijo ne pomenijo nobene jasnosti. Govoreč o Zedinjenih državah je bil Molotov zelo oster. Izjavil je takoj v začetku, da bi prav za prav ne imel dolžnosti mnogo govoriti o odnošajih Rusije z Zedinjenimi državami, ker v tem pogledu nima povedati ničesar dobrega. Kritiziral je stališče Zedinjenih držav do baltiških držav in osobito njih nenaklonjenost napram Sovjetski uniji. V ostalem je Zedinjenim državam v zvezi z evropsko vojno pripisal čisto imperialne težnje, zaradi katerih mora biti Rusija stalno in budno na straži. Ob koncu svojega govora je Molotov še posebej opozoril na odredbe Stalina, da bo morala Rusija odslej biti v popolnem mobilizacijskem stanju, da bo morala podvojiti vse svoje napore -a notranjo utrditev, za vsestransko oborožitev in popolno pripravljenost na napad s strani katerega koli sovražnika. Pesimistični politični opazovalci v Londonu pričakujejo celo, da bo v kratkem objavljen nov nemško-sovjetski dogovor, Id bo razčistil med obema državama razna v zadnjem času nastala in še neurejena vprašanja. Na splošno se navzlic deloma dokaj pesimističnemu razpoloženju še zmerom poudarja, da bo Anglija tudi kljub morebitnemu novemu ojačenju nemško-ruske fronte vojno nadaljevala do končne zmage. Stalinova politika Stockholm, 1. avg. j. V švedskih političnih krogih, ki so v primeri z drugimi državami Evrope še zmerom v dokaj tesnih zvezah z odgovarjajočimi krogi v Angliji, se zadnje dni ponovno izraža misel, da je razmerje sil v Evropi prišlo na tisto točko, ki zahteva v najkrajšem času razši-ščenje odnosov med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. To mnenje švedskih političnih krogov zastopa tudi list »Svenska Dagbladet«, ki v svojem zadnjem uvodniku ugotavlja, da je zgolj plod enostranskega gledanja, ako se trdi, da je napredovanje Rusije ob obali Vzhodnega morja ter v jugovzhodni Evropi zaneslo motnje v odnošaje med Moskvo in Berlin. Ruski zunanji minister Molotov si prav brez težave lahko naslika položaj — pravi švedski list, ki bi nastal v primeru, ako bi Anglija podlegla v sedanji vojni. V tem primeru bi bila moskovska politika na Daljnem vzhodu potrebna prav temeljite revizije. Možnost poraza Anglije mora Rusijo nujno prisiliti, da položaj temeljito pretehta. In prav zaradi tega se ni prav nič čuditi, ako se je šele sedaj zvedelo, da je imel angleški poslanik Cripps 11. julija v Moskvi tri ure trajajoč razgovor s Stalinom. Prav ta razgovor pa dokazuje, kako dobro v Moskvi čutijo, da je treba nekje dobiti neko protiutež, ako hočejo tudi še vnaprej nadaljevati svojo sedanjo politiko ravnotežja. Z veliko zanesljivostjo se lahko sodi, da se je razgovor med angleškim poslanikom in Stalinom v enaki meri tikal Azije, kakor Evrope. Kmalu po tem razgovoru je angleška vlada sporočila turški vladi v Ankari, da Rusija prej ko slej goji prijateljsko razpoloženje napram Turčiji, navzlic dozdevnemu ohlajenju, ki so ga neki krogi že dalj časa hoteli opažati. Od Crippsovega razgovora dne 11. julija dalje vlada med Londonom in Moskvo razmerje, ki ga sicer nI mogoče imenovati sodelovanje, pač pa nekakšen bolj intimen stik. Jasno je, da v primeru angleškega poraza Moskva ugodno občutila svoje dobre odnošaje z Nemčijo v okviru veljavnega nemško-ruskega dogovora. Ako pa bi se Angliji posrečilo dvigniti se z novimi močmi iz sedanjega viharja, potem bi seveda Sovjetska Rusija prav tako vztrajala v svoji sedanji poziciji, samo da bi jo morda še celo poskusila utrditi s primernim angleško-ruskim dogovorom. Kakor vidimo — zaključuje švedski list, vodi Rusija temeljito premišljeno politiko. vijali v poslednjih dneh V Wiesbadenu so že pričeli s pripravljalnimi deli za priče-tek mirovnih pogajanj med Nemčijo in Francijo. Položaj v Franciji je namreč izredno težaven, posebno v produkcijskem in prometnem pogledu. Problem prehrane prebivalstva povzroča odgovornim činite-ljem v Vichvju največje skrbi, ker bo treba računati, da bo v bližnji zimi nastalo največje pomanjkanje vseh življenjskih potrebščin, predvsem pa živil. Zato se v Vi-chyju zavzem. za čimprejšnjo reorganizacijo vsega prehranjevalnega sistema v državi Francoski prehranjevalni sistem naj bi se uredil po nemškem zgledu, toda Nemčija bi morala pri tem Franciji pomagati, da bi naglo m uspešno rešila to vprašanje. 10 milijonov francoskih beguncev je daleč od svojih domačih krajev. Za njihov povratek bi bilo potrebnih 5.000 vlakov. V sedanjem stanju pa ni mogoče niti misliti, da bi francoske že'eznice zmogle tak množestven prevoz ljudi Promet je sploh zelo težaven Privatni avtomobilski promet je docella ukinjen, a tudi za javni avtomobilski promet so že pričeli vporabljati lesni plin, ker primanjkuje bencina. Potres v Anatoliji Carigrad, 1. avgusta. AA. (DNB.) Se vedno ni mogoče dobiti točnih podatkov o številu žrtev, ki jih je zahteval potres v Anatoliji. Področje, ki ga je zadel potres v srednji Anatoliji, ima slabe prometne zveze in zato ni bilo mogoče ugotoviti, v koliko so bili prvi podatki o številu žrtev točni. Vsak dan pa prihajajo poročila o odkopavanju novih trupel. Turške civilne in vojaške oblasti so poslale pomožne oddelke v prizadeto pokrajino. Tja so poslali tudi zdravnike, življenjske potrebščine in šotore. Potresni sunki se od časa do časa ponavljajo. Notranji minister je poročal predsedniku republike v Carigradu o ukrepih, ki sc bili izdani za pomoč prizadetemu ljudstvu. Vesti, da je potres zahteval nad tisoč žrtev, dozdaj še niso potrjene. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Anglija In Rusija Po Švedskih vesteh je v kratkem pričakovati pobude angleške vlade za zboljšanje odnosov z Moskvo Stockholm, L avg. j. Kakor poroča londonski dopisnik švedskega lista »Dagens Nyheter«, ki velja za zelo zanesljivega tolmača angleških prilik, je treba pričakovati, da bo angleška vlada v kratkem dala pobudo za zboljšanje odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Verjetno je, da je bilo vprašanje rusko-angleških odnosov eden glavnih predmetov, ki so se obravnavali na torkovi tajni seji angleškega parlamenta. Kakšni praktični koraki bodo v tej smeri storjeni, je zaenkrat še popolnoma zavito v temo. Po gotovih londonskih virih sodeč, Je zadnji čas v odnošajih med Moskvo in Londonom nastopilo dokajšnje o hlajenje. Ne- ki londonski krogi zatrjujejo, da zavlačevanje razgovorov v raznih trgovskih vprašanjih med Rusijo in Anglijo nikakor ne gre pripisovati na krivdo Anglije, pač pa je delovanje angleškega poslanika v Moskvi zelo otežkočeno zaradi tega, ker je Molotov — kakor zatrjujejo — preveč zaposlen, da bi mogel sprejeti zastopnika Anglije. Isti dopisnik poroča nadalje iz Londona, da je po zatrjevanju nekaterih dobro poučenih angleških krogov dobila finska vlada lz Berlina migljaj, da Finska ne sme računati na kako nemško zaslombo v primeru, da bi Moskva predložila kake nove zahteve. Francija bo krenila še bolj na desno švicarski list o notranjepolitičnih zmešnjavah v Franciji — Pripravlja se ustanovitev enotne stranke pod vodstvom Marcela Deata Bern, 1. avg. j. (DNB) Bivši pariški dopisnik švicarskega lista »Berner Tagwacht ki se je pravkar vrnil iz Francije, prinaša naslednje podrobnosti o najnovejšem razvoju notranje-pohtičnega položaja v Franciji: Pri francoski vladi v Vlchyju akreditirani tuji diplomatski zastopniki z vsem poudarkom zatrjujejo, da mora ▼ Franciji že ▼ najkrajšem času priti do ponovne preosnove vlade in sicer v tem smislu, da bo desničarski kurz še bolj poudarjen kot veda pa nikdo ne more prezreti, da živimo v izrednih časih, ki često preko noči postavljajo na dnevni red nove naloge in potrebe, katerim se država in narod izogniti ne moreta. Naš proračun je torej urejen. Gosp. minister je poudaril, da je to vojni proračun, in ima v tem prav. Evropska ■vojna, ki se je mi ne udeležujemo, je navzlic temu postavila tudi Jugoslavijo pred težke go^nodarske in finančne probleme. Akoravno pa je ta proračun vojni proračun, nima vendar v drugem oziru nič izrednega na sebi ter ureja le tekoča vprašanja našega državnega gospodarstva in se ne dotika problemov, ki jih današnja doba vedno nujnejše in vedno boij neodložljivo postavlja tudi pred nas. To so problemi naše gospodarske notranje preobrazbe, vprašanje novega gospodarskega sistema in preureditve naših gospodarskih in socialnih odnošajev. TI problemi seveda ne morejo biti predmet običajnega proračuna, a na dnevni red so postavljeni in jih brez rešitve ni mogoče več z njega odstaviti. J je bdi doslej. Govori se o tem, da je pologi žaj zunanjega ministra Baudoina omajan, i Razen tega se za kulisami razpleta zagrizena borba reakcionarnih krogov proti onim ministrom in visokim državnim uradnikom, ki veljajo za prostozidarje oziroma vsaj za njih pristaše. Tako se govori, da bodo ti krogi izsilili tudi odstopitev notranjega ministra Marqueta, ki je na veliko nezadovoljstvo desničarjev ponovno izročil vodstvo nad francosko varnostno policijo svojim prostozidarskim prijateljem. Za nezaželjeno osebnot velja v teh krogih tudi sedanji finančni minister Bouthillier, ki ga razen framazonstva dol-že tudi sdmpatiziranja z bivšim ministrskim predsednikom Reynaudom. Tudi njegov položaj zaradi tega ni več gotov. Hkrati s temi zakulisnimi borbami se vodijo na vse strani pogajanja za ustanovitev enotne francoske stranke, kot katere bodoči generalni tajnik se imenuje novi glavni urednik lista »L'Oeuvre« Marcel Deat, ki je še 1. 1934 kot »neosocialist« veljal za simpatizerja nacionalnega socializma oziroma njemu sorodnih struj. Od 1. 1938 je Deat veljal med levičarji za enega glavnih zagovornikov tiste francoske politične struje, ki se je zavzemala za sporazum s totalitarnima državama. Vodstvo snujoče se enotne stranke naj' bi prevzel poseben sedemčlanski komite, v katerem bi bila zastopana tudi Francois Doriot, bivši vodja francoske ljudske stranke in znani pacifist Bergery, ki prav tako velja za enega najbolj znanih eksponentov spo-razumaške politike z Nemčijo. Vstop novega ministra za industrijsko proizvodnjo Reneea Belina v sedanjo vlado je dvignila v francoskem socialističnem tisku vihar ogorčenja in protestnih izjav. Moskva, 1 avgusta, p. Tukajšnja radijska postaja je danes podafla pregled dogodkov v zapadni Evropi, kakor so se raz- 1 Vojna z Anglijo zahteva posebno strategijo Francoska In nemška ugibanja o nemških pripravah za veliki napad na Anglijo ženeva. 1. avg. j. (A. R.) V francoskem listu »Pariš Soir« komentira znani publicist Henry Bidou razne napovedi o nemških pripravah za napad na Anglijo, ki jih vedno iznova objavlja vse evropsko in izvenevropsko časopisje. Komentator je mnenja, da vse vesti o nemških pripravah za napad presenečajo po tem, ker navajajo razne podrobnosti, odkod in kako bo napad izveden. Vsi ti podatki so naravno v popolnem protislovju z osnovnimi načeli vseh vojnih priprav. Skrivnost vsakega vojnega uspeha je ravno v tem, da se nasprotnika iznenadL Tudi v primeru pričakovanega nemškega napada na Anglijo bo uspeh v prvi vrsti odvisen od te-fem, ali bo nemški napad izveden iznenada ln z zadostno močjo. Glavno je, da ostanejo nasprotniku skrite poslednje priprave hi ura, ki je za napad določena. Kolikor poznamo doslej nemške vojne metode, pravi poročevalec, »Pariš Soira«, bi smeli sklepati, da bo napad na Anglijo izveden kolikor mogoče decentralizirano, to se pravi, da bodo imele v napadu udeležene formacije čim večjo svobodo gibanja, da bodo torej lahko svoje načrte od prilike čim lažje izpreminjale ter se pustile voditi od trenotnlh okoliščin. V napadu ne bo nič okostenelega, marveč bo šlo vse za tem, da se izkoristijo s kar največjo prilagodljivostjo vsi ugodni momenti. Nemci so se v tem načinu vojevanja tekom svojega pohoda na Francijo izurili do naravnost virtuozne spretnosti. Dosedanja taktika nemškega vodstva Berlin, 1. avgusta. AA. (DNB) Odkar je bila končana vojna v Franciji, so se strogo vojaške zadeve umaknile politiki, ki je zopet v ospredju. Kakor razlagajo vojaški krogi, bi nastal lahko zaradi tega vtis, da Nemčija vodi vojno proti Angliji samo s polovično močjo, vendar bi bilp tako tolmačenje napačno. Nemčija vodi vojno proti Angliji enako energično in z istim zaupanjem v zmago kakor jo je vodila proti Poljski in Franciji. Vse vojaške operacije proti Angliji slone na bremenih nekaj tisoč ljudi in posadkah podmornic ter hitrih čolnov in letal. Vojskovanje proti Angliji je drugačno kot je bilo proti Franciji, kjer je stopila v akcijo milijonska armada. Sredstva, ki se sedaj uporabljajo v borbi proti Angliji dovoljujejo zaradi posebne vrste orožja uporabo samo omejenega števila borcev. Na vprašanje, kdaj bo končno Nemčija udarila, se lahko reče, da udarja že pet tednov, od dneva premirja vsak dan in vsako uro. Vsak dan prinaša nove uspehe podmornic, uspehe napadov nemških hitrih borbenih čolnov, napadov letal in uspešne zračne borbe nemških lovcev nad Rokav-skim prelivom in nad angleško obalo. Vse te akcije zahtevajo od udeležencev junaštvo in požrtvovanje v največji meri. Te akcije so občutno zadele Anglijo. Na osnovi sporočil vrhovnega poveljnl-štva so nemške pomorske enote od 25. junija do 31. julija potopile 936.000 ton angleških trgovinskih ladij, kar odgovarja povprečni tedenski izgubi 187.000 ton. Nemške zračne sile so sporočile istočasno potopitev 334.000 ton, tako da je bilo skupno v omenjenem času potopljenih 1,270.000 ton. Anglija izgubi 250.000 ton tedensko ne bi mogla dolgo prenašati. Razen tega gre tu samo za minimalne številke, ker niso obsežene številne trgovinske) ladje, ki so bile zaradi bombardiranja hudo poškodovane. Istočasno je Anglija izgubila do 370 letal. Stvarne izgube v letalih pa se lahko cenijo mnogo višje, ker mnoga zadeta letala niso več za porabo. nemškega poveljstva Berlin, 1. avgusta. AA (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Udejstvovanje letalstva je bilo včeraj znatno omejeno zaradi neugodnih vremenskih razmer. V Rokav-skem prelivu in na morju zapadno cd angleškega otoka Scilly so bile napadene posamezne sovražne trgovske ladje. Preteklo noč so manjše letalske sile izvedle napade na sovražne pristaniške naprave in reflek-torske oddelke. Slišale so se eksplozije in videli tudi požari. Proti večeru je prišlo v širini Dovera do letalskega spopada med britanskimi letali vrste Spitfire in nemškimi Messerschmitti. Sestreljenih je bilo pet britanskih letal in dva balona, dočim so se naša letala brez izgub vrnila v svoja oporišča. Od britanskih bombnikov, ki so včeraj letali nad Norveško, Holandijo in Dansko, so bila sestreljeni trije. Sovražna letala, ki so preteklo noč metala bombe nad severno in zapadno Nemčijo, so povzročila le malo škode. Ene sovražno letalo, ki je letelo zelo visokoi, je vrglo nekai bomb na središče mesta Hamnover, kjer daleč naokoli ni nobenega vojaškega objekta. Nekaj hiš je bilo težko poškodovanih. Ubitih je bilo gotovo število ljudi, nekaj pa je bilo tudi ranjenih. Sovražnik je včeraj čez dan in ponoči izgubil skupno osem aparatov. Dve naši letali sta izginili. Goering: čakamo samo na ukaz vodje Čutih, 1. avgusta, o. »Neue Zurcher Zeitung« poroča o razgovoru, ki ga je imel nemški maršal Gdring z ameriškim novinarjem Wiegandom. Med drugim je Go-ring ameriškemu novinarju dejal, da so nemške letalske vojne sile sedaj popolnoma pripravljene za veliki napad na Anglijo. Nemško letalstvo samo čaka na ukaz vodje. V Angliji računajo na napad še ta teden Beograd, 1. avg. p. Današnji tisk in posebej »Times« razpravlja o zaupnih informacijah iz Nemčije, po katerih naj bi se veliki nemški napad na Veliko Britanijo pričel na vsak način še ta teden. Listi ugotavljajo, da je Velika Britanija pripravljena na napad. Tudi Nemci so se nanj pripravili. V okupiranih delih Fran- cije je položaj sedaj prav tak, kakor je bil zadnje dni pred pričetkom nemškega napada na Belgijo in Nizozemsko v obmejnih nemških pokrajinah. Civilistom ni več na razpolago ne telefon, ne kaka druga poštna naprava. V zasedeni Franciji se strogo kontrolira tudi vsako poslušanje tujih radijskih oddaj. Nemci so si pripravili od španske meje do Emdena okrog 40 letališč, ki jih bodo uporabljali kot oporišča za svoje akcije proti Veliki Britaniji. Letalski podvigi London, 1. avgusta. AA. (Reuter). Angleški bombniki so vršili ves včerajšnji dan izvidniške polete nad vojaškimi objekti v Severni Franciji in Nizozemski. Poškodovane so bile železniške proge pri Ostendeu ter letala, ki so bila na letališču v bližini Cherbourga, kakor tudi več hangarjev v bližini Boulognea. Letala obalskega poveljništva so v toku ogledni-ških poletov napadla baterije ob norveški obali in ladje pri Haugesundu severno od Stavangerja. Napadew> ie bflo tudi pomorsko oporišče Emden. Pogrešamo eno našo letalo. Zaradi slabega vremena so bili nočni leti omejeni, vendar so naša letala kljub temu napadla rafinerije v Po-rurju ter več tovornih postaj. Za časa teh operacij nismo izgubili nobenega letala. London, 1. avgusta. AA. (Reuter). Ministrstvo za državno obrambo sporoča: V toku minule noči so sovražna letala metala bombe na nekatere kraje ob ustju Temze in Bristolskega kanala. Ni bilo nobene človeške žrtve, več poslopij pa ie bilo laže poškodovanih. Spopad v južnem Atlantiku London, 1. avg. j. (Reuter) Kakor se je naknadno izvedelo, je prišlo do že objavljenega spopada med angleško vojno ladjo »Alcantara« ter nemško pomožno vojno ladjo v bližini otoka Trlnidad. Angleška vojna ladja, ki je bila v spopadu neznatno poškodovana, je sedaj na poti v Rio de Janeiro, kjer jo v najkrajšem času pričakujejo. Rio de Janeiro, 1. avg. j. (Reuter) Angleška križarka »Alcantara«, ki je pravkar prispela semkaj, bo v luki Rio de Janeiro potegnjena v plavajoči dok, kjer bodo popravljene poškodbe, ki jih je dobila pri spopadu z nemško pomožno vojno ladjo pri Trinidadu. Ker popravila ne bodo mogla biti končana v 24 urah, kolikor se sme vojna ladja muditi v nevtralnih vodah, bo poskušalo angleško poslaništvo doseči pri brazilski vladi podaljšanje roka na 4 dni. Amerika organizira svojo obrambo Priprave za uvedbo vojaške obveznosti — Milijardni krediti za vojsko, mornarico in letalstvo litični krogi računajo, da bo tudi senat sprejel zakonski predlog z ogromno ve- Washington, 1. avgusta. AA. (DNB). Vojni minister Stimson je na včerajšnji seji vojnega odbora predstavniškega doma zagovarjal obvezno vojaško službo ter izjavil med drugim: Zedinjene države imajo sedaj 220.000 vojakov redne vojske in 243.000 vojakov nacionalne garde. Znano je, da je Nizozemska imela za vsako miljo svoje meje na razpolago 1300 vojakov, Belgija pa 510, in to vojakov, izvežbanih za obrambo proti napadom. Zedinjene države bi imele za primer, da bi morale braniti svojo mejo, na razpolago samo 47 vojakov za vsako miljo. Kar se tiče nevarnosti, ki bi lahko nastala za Ameriko, mora vsak uvideven politik računati tudi s tem, da bi bila Anglija lahko zasedena po 30 dnevih borbe in da bi bila angleška mornarica naenkrat pod kontrolo sovražnika. Poleg tega je na drugi strani Tihega oceana Japonska, ki jo veže močno prijateljstvo z Italijo in Nemčijo. Na osnovi vsega tega moramo popolnoma revidirati svoje stališče glede naše prve obrambne črte. če bi Nemčija premagala Anglijo, bi imela močnejšo mornarico kot Amerika. Razen tega je treba vpo-števatl, da v Nemčiji gradijo šestkrat več ladij kot v Ameriki. Vojni odbor senata je spremenil načrt o obvezni vojaški službi v toliko, da bodo podvrženi novačenja moški od 21. do 31. leta starosti in ne od 18. do 64. leta starosti kakor je predvideval prvotni načrt. Washington, 1. avgusta. AA. (DNB). Po razpravi, ki je trajala tri ure, je predstavniški dom sprejel z vsemi proti enemu glasu nove dopolnilne kredite za državno obrambo v znesku 7.496 milijonov dolarjev. To je največji kredit, ki je bil kdaj koli odobren z enim samim zakonom. Načrt določa med drugimi gradnjo okoli 200 vojnih ladij raznih vrst ter nabavo orožja in opreme za 1,200.000 mož kakor tudi rezervne opreme za 800.000 mož, dalje zgraditev 19.000 letal vseh vrst ter kredite ameriški industriji za razširjenje posameznih tovarn, ki proizvajajo orožje in vojni materijal. S temi naknadnimi krediti je proračun vojske zvišan na 4.7 milijard, proračun mornarice na 3,2 milijarde dolarjev. Zakon daje vladi pooblastilo, da lahko še v mirnem času prevzame v svojo upravo industrijska podjetja, ki so važna za državno obrambo. Zakon je bil takoj po izglasovanju v predstavniškem domu poslan senatu. Po- čino. HuU zadovoljen New York, 1. avg. j. (A. R.). Na svojem povratnem potovanju iz Havane v Washington je ameriški zunanji minister Hull naglasil, da bo mandatni načrt za upravo evropskih kolonialnih posestev v Ameriki v najkrajšem času predložen ameriškemu senatu v ratifikacijo. Prav tako bo senatu predložena v razpravo še vrsta drugih vprašanj, katerih ureditev je postala sedaj po tesnejšem sodelovanju med ameriškimi državami dosti lažja, kakor je bila poprej. Hull je naglasil, da mora biti vsa Amerika z rezultati, ki so bili doseženi v Havani, zelo zadovoljna, ker so daleč prekosili vsa pričakovanja. Nova Gvineja pod avstralsko zaščito Canberra, 1. avg. j. (Reuter). S posebnim dekretom angleške vlade je bilo angleško mandatno področje Nova Gvineja podrejeno po vojaški administraciji v avstralski obrambeni pas. Avstralija je po tej odredbi obvezana nuditi Novi Gvineji ter nekaterim v njeno upravno področje spadajočim sosednim otočjem vso svojo vojaško pomoč. Sovjetski pr&test v Washingtonu Washington, 1. avgusta. A A. (DNB). Namestnik zunanjega ministra Sumner VVelles je sporočil predstavnikom tiska, da je sovjetska Rusija vložila pri ameriški vladi protest, ker je proglasila terjatve treh baltiških držav za zamrznjene. Amerika do sedaj še ni odgovorila na protest. Visoke osebnosti na poti v Ameriko Lizbona, 1. avgusta. AA. (Reuter). Na listi oseb. ki potujejo z ameriško 'ladjo »Excaliber« v Zedinjene države, se nahajajo imena ameriškega veleposlanika pri poljski vladi Bidlea ter ameriškega poslanika v Rimu Phillipsa. Vojvoda in vojvodinja Windsorska potujeta pod imenom ka-petan in gospa Wood. Ostali potniki so večina begunci raznih narodnosti. Vojne operacije v Afriki Prodiranje italijanskih afriških čet v južnem Sudanu Rim, 1. avgusta. AA. (DNB). Z zasedbo Kurmuka so Italijani prodrli sedaj iz Abe-sinije v zgornji del nilske pokraiine. Po zavzetju Kasale je italijansko bojišče razširjeno na južni del Sudana. Zasedbo Kurmuka so Italijani dolgo in skrbno pripravljali. Angleži so mesto utrdili m pripravili tam velike količine streliva in živil. Kurmuk obvlada rečne pokrajine Belega in Modrega Nila. ki imata za Sudan in Egipt velik pomen. Italijanske čete so zasedle mesto po srditih berbah. Pri tem so se posebno odlikovale čete Askariiev in plemena Dubat. Askari so se v zadnjih dneh navzlic deževju stalno bližali Kur-muku. Ko so prešli v napad, je stopila v akcijo tudi eskadrila italijanskih bombnikov. Po večurni borbi se ie Italijanom posrečilo zasesti utrdbo in vkorakati v mesto. Angleške čete so se kakor brez glave umaknile v begu proti zapadu. Z zasedbo Kurmuka ie italijanskim četam odprta pot proti Belemu Nilu. Smer napada gre sedaj proti Belemu Nilu. da bi se zasedla nato južnoželezniška sudan-ska proga, ki vodi od Ranada čez Senaro proti glavnemu mestu Sudana. Kartumu. Uradno italijansko vojno poročilo Nekje v Italiji. 1. avgusta. AA. (Štefani). Uradno poročilo št. 53 vrhovnega poveljstva državne oborožene sil* pravi: Pri letalskem napadu, ki so ga izvedla naša vojna letala dne 28. julija na sovražna pomorska oporišča v vzhodnem delu Sredozemskega morja, je bd potopljen en britanski rušilec Pri ogledniškem pcletu nad Malto je skupina naših lovskih letal stopila v boj z močnejšim sovražnikom. Pri spopadu sta bili sestreljeni dve britanski letali. Eno naše letalo se ni vrnilo. V vzhodni Afriki smo z bombami težkega kalibra poškodovali tri letala na letališču Buna. Sovražnik je izvedel letalski napad na vojašnice. Prizadejal je le neznatno škodo. Letalski spopad nad Malto Nekje v Italiji, 1. avgusta. AA. (Štefani) Posebni dopisnik agencije Štefani navaja naslednje podrobnosti o letalskem boju. ki se je odigral o priliki zadnjih italijanskih ogledniških poletov nad Malto: Boj se je začel ob 10.30 med formacijami lovskih letal, ki jih ie spremljalo ita- lijansko ogledniško trimotorno letalo, ter močnejšimi skupinami britanskih lovskih letal tipa Gloucester in sicer: v višini 6 do 7.000 m. Angleška letala so izkoristila prednost, da so letela višje in so izvedla napad na italijansko formacijo, ki je odgovorila z izdatnim ognjem Pri spopadu je bilo eno sovražno lovsko letalo sestreljeno. medtem ko se je letalec skušal rešiti s padalom. Neko drugo letalo je zaiel strojniški ogenj italijanskih letal ter se je že v zraku vžgalo. Zaradi tega se je tudi zaman poskušalo dvigniti višje. Vsa italijanska letala razen enega so se vrnila v svoia oporišča. Kljub sovražnemu odooru je italijansko ogledniško letalo v celoti izvedlo svoio nalogo. Angleški rušilec potopljen London, 1. avgusta. AA. (Reuter). Angleška admiraliteta ie izdala naslednje sporočilo: Tajnik admiralitete z obžalovanjem objavlja. da je bil rušilec »Delite* ob priliki sovražnega letalskega naoada tako zelo poškodovan, da se ie potopil. Število človeških žrtev ie majhno. Rušilec »Delite« ie bil zgrajen na osnovi pomorskega načrta iz leta 1930. Ladja je imela 1375 ton. Razvijala je hitrost 36 milj. Posadka ie štela v normalnem času 145 častnikov in mož. Bombe na Gibraltar Madrid, 1. avgusta. AA. (DNB). V sredo zvečer ie bil Gibraltar ponovno napaden. Letala so navzlic močnemu streljanju protiletalskega topništva vrgla veliko število bomb težkeffa kalibra. Nov italijanski poslanik v Madridu Rim, 1. avg. j. (Štefani). Namesto dosedanjega italijanskega veleposlanika v Madridu generala Gambare. ki ie nedavno prevzel eno izmed vodilnih mest v italijanskem vrhovnem vojnem oovelistvu. ie bil imenovan opolnomočeni poslanik Fran-cesco Lequio. Novi veleposlanik bo nemudoma odpotoval na svoje novo službeno mesto. Nova navodila o varčevanju z življenjskimi potrebščinami Beograd. 1. avgusta. AA. V zvezi z uredbo o varčevanju z življenskimi potrebščinami je minister za trgovino in industrijo dal naslednja navodila: Določbe ČL 1 uredbe o varčevanju z življenskimi potrebščinami, po katerih ie v brezmesnih dnevih v sredo, četrtek in v petek prepovedana vsaka proda ia svežega telečjega, govejega in sviniskega mesa na drobno, se ne nanašaio na klanje živine v omenjenih dneh. v kolikor klanje ne spada pod določbe čl. 3 uredbe, ki prepoveduje klanje telic in junic pod enim letom starosti. Prav tako uredba ne prepoveduie držati v brezmesnih dneh meso v mesarskih in gostinskih obratih zaradi ohrane. 2. V kolikor ie v posameznih gostinskih obratih pripravljanje mesa v surovem sta-{ nju v petek za soboto potrebno ali v navadi. ie to dovoljeno, vendar mora lastnik obrata stvar prijaviti pristojni nadzorstveni oblasti. V kolikor ie pripravljanje svežega mesa v petkih po omenjenih obratih potrebno, da se meso ohrani v svežem nska za novi red ftH Dalfnem vzhodu Popolna preusmeritev japonske notranje, zunanje in gospodarske politike Tokio, 1. avgusta. AA. (DNB). Japonska Vlada je objavila danes izjavo, v kateri najprej omenja, da je danes svet na zgodovinskem razpotju in da se pojavljajo no- ve oblike vladavine, prava in kulture. Japonska stoji pred nalogo, kakršne dozdaj ni imela. Nove smernice v razvoju svetovne zgodovine se morajo sprejeti in čimprej izvesti temeljna obnova ter izpopolniti državna organizacija za potrebo narodne obrambe. Formulirana so naslednja temeljna načela državne politike: 1. Prizadevati si je treba, da se zagotovi svetovni miT in novi red v Veliki Aziji na podlagi solidarnosti Japonske. Mandžurije in Kitajske. V ta namen je treba zastaviti vse narodne sile. 2. Kar se tiče obrambe države in zunanje politike, je treba upoštevati razvoj razmer na Japonskem in v zunanjem svetu. Japonska zunanja politika, katere izhodiščna točka je novi red na Daljnem vzhodu, stremi v prvi vrsti za tem. da se konča spor s Kitajsko. 3. Za obnovitev notranje državne strukture je potrebna popolna obnova celotne uprave. Sem spada v prvi vrsti organizacija državljanov, da služijo državi Vzporedno s tem je treba opustiti vsa prizadevanja, ki gredo za osebno materialno koristjo. Nova politična struktura m nadzorovanje vseh vladnih poslov bo omogočilo sodelovanje med vlado in ljudstvom. Parlament mora postati organ, ki bo podpirali narod, bo pa reorganiziran. Končno so postavljene smernice za narodno vojno gospodarstvo, ki gredo za tem, da se razvije avtonomno gospodarstvo Mandžurije in Kitajske pod vodstvom Japonske. Vlada bo delala na to, da orga- nizira gospodarski pas, v katerem bodo Japonska, Mandžurija in Kitajska tvorile gospodarsko celoto Država bo izvajala načrtno gospodarstvo in bo nadzorovala proizvodnjo, razdelitev in porabo najvažnejših proizvodov Nadzorstvo bo poostreno. Zunanja trgovina bo v skladu z novim svetovnim položajem. Razne panoge industrije, prometa in kmetijstva bodo uživale vso podporo in bodo ožileve, splošni življenjski standard ljudskih Slojev pa se bo prilagodil razmeram. Slava pešpolka kraljeve garde Beograd, 1. avg. p. Danes je imel peša-dijski polk kraljeve garde svojo slavo v spomin na dan, ko se je pred 21. leti ustanovil. Pri slavi je kralja zastopal njegov prvi adjutant general Hristič, prišlo pa je tudi več članov vlade, med njimi vojni minister general Nedič, minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavlje-vič in minister za telesno vzgojo naroda Dušan Pantič. Nadalje je bilo prisotnih več generalov, med njimi tudi načelnik glavnega generalnega štaba general Kostič. Slave so se udeležili tudi zastopniki raznih nacionalnih in patriotskih organizacij. Ob pričetku proslave sta kraljev zastopnik general Hristič in vojni minister general Nedič pregledala v čete razvrščeni polk. Duhovniki vseh treh veroizpovedi so nato opravili cerkvene obrede. Svečani govor je imel poveljnik polka polkovnik Peter Si-mič. Polk je nato defiliral v sijajnem nastopu pred zbranimi gosti. V letnem paviljonu kraljeve garde so bili nato oficirji in gostje pogoščeni. stanju, je to treba celo priporočati dotič-nim obratom. 3. Po določbah uredbe o spremembah in dopolnilih od 2. julija 1940. t. j. uredbe o varčevanju z življenskimi potrebščinami, je prepovedano v sredo, četrtek in pstek servirati jedila s telečjim, govejim in svinjskim mesom po gostinskih obratih. Z ozirom na to ie v četrtkih prepovedana -ro-daja zaklanih prašičev in njih mesa. kakor tudi poraba tega mesa po gostinskih obratih. Zaklane prašiče in njihovo meso je dovoljeno prodajati in uživati v gostinskih obratih edino ob nedeljah. 4. Pod prepoved prodaje in porabe v smislu uredbe o varčevanju z živili ne spadajo živalski deli. ki se smatrajo za meso v ožjem smislu besede. Ker se živalska glava in noge ne morejo smatrati kot meso v omenjenem smislu, je dovoljena njihova prodaja v mesarskih prodajalnah kakor tudi poraba v gostinskih obratih tudi v brezmesnih dneh. Med Nemčijo in Anglijo Zakaj še ni bilo nemškega napada — Razlogi angleškega zaupanja v sebe — 'Nemške informacije o angleških načrtih v Sredozemlju švicarski list »Journal de Geneve« objavlja na uvodnem mestu pregled mednarodnih dogodkov, v katerem se najprej dotika vprašanja nemškega napada na Anglijo ter piše v tej zvezi: »Hitler še ni sprožil svojega velikega napada na Anglijo. Iz tega sklepajo v Londonu, da se pomišlja prevzeti tveganja tako negotove akcije. To pa je po našem mnenju napačno, kakor so se takšna predvidevanja izkazala že doslej neštetokrat za napačna. Stvar je ta, da doslej atmosferske prilike niso bile ugodne za napad in izkušnja nam dokazuje, da Hitler sproži svoje velike ofenzive, kakor na primer na Poljskem ali kasneje v Franciji, ko mu njegovi vremenski znanstveniki jamčijo dovolj dolgo dobo lepega vremena. Hitler, res je, tvega, toda šele. ko se zde pogoji uspeha že v naprej zagotovljeni... V pričakovanju te ofenzive velikega stila pa vodja rajha ne izgublja svojega časa: sedaj skuša zavarovati evropski jugovzhod proti morebitnemu vzplamtenju za primer, ko bo pognal svoje strele proti zapadu.« ★ »Basler Nachrichten« objavlja uvodnik o angleškem zaupanju vase Po angleških listih navajajo nekai zanimivih podatkov o angleškem vojnem proračunu, o organizaciji matične zemlje in vsega imperija v obrambne namene, o finančnem položaju. ki ga med drugim označuje dejstvo, da podpišejo Angleži na teden do 10 milijonov funtov (2.5 miliarde din) vojnega posojila. Zelo resno poglavje angleškega vojnega vodstva pa predstavila oskrba z življenjskimi potrebščinami. Minister za prehrano Robert Boothlv ie v svojem poslednjem po ročilu Okušal ublažiti bojazen prebivalstva, ko ie dejal, da ie Anglija preskrbljena z živežem za več mescev in da tudi ni pričakovati nobenega zvišanja cesi. V ostalem pričakujejo Angleži tako rekoč vsak dan napad. Obenem angleški listi zatrjujejo, da Angležev počasna živčna vojna z razbijanjem luk. volne industrije in bombardiranjem mest ne more streti. Glavni razlog angleške1?* zauo^nia vase pa je v tem. da ie angleško gospod-stvo na morju še vedno nezrušeno in da Italija s svoio mornarico ne more priskočiti Nemčiji z brodovjem na pomoč Pri napadu na angleški otok. Razen tega zatrjujejo Angleži, da stalno narašča števi- 1 lo njihovih letal. Vendar pa se v pogledu nevarnosti, ki prete Angliji, noben Anglež danes ne udaja kakršnikoli utvari. * Kakor poroča narodnosocialistični organ »Volkischer Beobachter«. pripravlia angleška vlada uradno izjavo, v kateri bo poudarila, da smatra severnoafriške kolonije Francije za sovražno ozemlie. Istočasno naj bi angleška mornarica izvršila napad na poedina oporišča v francoskem Maroku in Tunisu. V Londonu poudarjajo, piše vodilni nemški list. da so ta francoska ozemlja v Afriki za Anglijo prav tako velikega strateškega pomena kakor pred kratkim Nizozemska in Belgija. Pa tudi v vzhodnem Sredozemlju pripravlja baje Anglija presenečenja. Tako je sedaj znano, piše »V. B.«. da sta Chur-chillova posebna odposlanca Duff Cooper in lord Gort. ki sta nedavno obiskala Al-žir. pristala sedaj v Palestini, od koder bosta verjetno odšla še v Transiordaniio. Glede Duffa Cooipera pa se doznava. da ima še posebno misijo in se bo najbrž podal tudi v Damask in Beirut. kjer namerava stopiti v srtike z vrhovnim komisarjem francoskega mandata v Siriji Puau-xom. V odgovornih francoskih krogih pa izjavljajo, da se bodo Cooperovemu obisku v Siriji uprli. Vohunske afere na Japonskem Tokio, 1. avgusta, j. (Domei). V zvezi z aretacijo angleških državljanov, ki so osumljeni, da so bili zaposleni v vohunski službi, so bila japonska oblastva prisiljena aretirati in zaslišati tudi zastopnika poročevalske agencije Associated Press, ki je o tej aferi pošiljal svoji centrali napačna poročila. Po zaslišanju in zagotovljenem popravku je bil dopisnik spet izpuščen na svobodo. London. 1. avgusta, j. (Reuter) Šesterica izmed angleških državljanov, ki so bili aretirani na Japonskem, je bila po zaslišanju spet izpuščena na svobodo. Vremenska napoved Zemunska: Delno oblačno skoro po vsej državi, razen v Primorju in v južnih krajih, kjer bo prevladovalo precej jasno vreme. Ponekod bo nalahno deževalo. Toplina se bo počasi dvigala Naši kraji in Bjudje Ob preranem grobu mladega letalca Smrtno se je ponesrečil komaj 18-letni pilot Peter Kralj iz Hrastnika Kruta smrt nam je spet ugrabila mlado žrtev. Nenadomestljiva vrzel zija v naših letalskih in jadralskih vrstah, odkar ni več med nami pilota Petra Kralja. Postal je žrtev letalske nesreče. Pokojni Peter Kralj se je rodil 29. julija 1922 v Hrastniku, že kot deček je kazal mnogo zanimanja in smisla za letalstvo. Kot tretješolec se je pričel baviti z gradnjo letalskih modelov in je po svojih sposobnostih in veliki ljubezni do tega lepega športa postal naslednje leto modelarski učitelj. Toda šel je strumno dalje. Lansko leto je položil jadralni izpit »A« in »Bi bo Severinu Kamenščku lahka slovenska zemlja. za katero ie delal in trpel, da mu ie bilo to kratko življenje en sam trd. neprekinjen delovni dan! Dve smrtni nesreči Murska Sobota, 1. avgusta V sredo 30 julija se je zgodila v Rakičanu blizu Murske Sobote pri mlačvi huda nesreča. Ko je strojnik Janez Sedonja te Rakičana stoje na visokih kolesih lofcomo-bille nalival olje. ga je za obleko zgrabilo veliko kolo lokomobile. S silno hitrostjo ga je potem nekajkrat zavrtelo, doki« ni strgalo z njega obleke. Pn tem mu je zmečkalo prsni koš V murskosoboski bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, je kmailu nato umrl. Strežnik v murskosoboški bolnišnici Ivan Vučko se je pred dnevi vrnil z orožnih vaj. Ker je dobili v bolnišnici dopust za nekaj dni, je obiskal svojo ženo, ki je doma v Bistrici blizu Mure. Poletna vročina ga je zvabila v hladne Murine va'ove. Komaj je začel plavati, ga .ie že prijel krč, da se je brez moči prepustil valovom. Pogreb je bil preteklo nedeljo ob veliki udeležbi ljudstva, zdravnikov tn ostalih uslužbencev bolnišnice. 33 let domžalskega Sokola Društvo si je v najtežjih časih borbe proti tujerodcem postavilo mogočen, spoštovanja vreden dom Domžale, 1 avgusta V nedeljo 4. avgusta bo domžalski Sokol praznoval 35-letnico svojega obstoja. Proslavo bo izvršil skromno, ker čas zahteva od nas Sokolov več dela kakor pa glavnih prireditev. Domžallski Sokol se je porodil v 1. 1905. iz narodnih borb, ki so se bile tedaj posebno hude tudi v našem prijaznem kraju. V Domžalah so se tedaj močno repenčili tujerodci. ki so hoteli dati kraju nemški pečat in v njem čisto zadušiti slovenski živelj. Naselili so se v Domžalah, prevzeli vodstvo in lastništvo »lamnikarskih tvor-nic in tako domačine gospodarsko delno zasužnili, kar je trajalo vse do osvoboditve. Neznosno vzdušje je vladalo tedaj v našem kraju Že pred letom 1905. se je često pojavila misel, da bi se v Domžalah ustanovil Sokol, ki naj bi bil nekako težišče narodnega izživljanja, da bi se tak<. paraliziralo delovanje takratnih Nemcev in odpadnikov. Kako sc ted^j skušali ustrahovati Slovence, nam zgovorno pričajo poteki sej tedanjih občinskih uprav. V letu 1905 so bile najhujše borbe. Dne 1 junija 1905 naj bi nemško Pevsko društvo »Andreas Hofer« razvilo svojo zastavo. Zavedni Slovenci pa so v noči pred tem dnem nalepilli po vsem kamniškem okraju pozive, da bo isti dan slovenski koncert na Kuharjevem vrtu. Tako se je zbralo ta dan v Domžalah mnogo rodoljubov, ki so z demonstracijami rešili narodni ponos. Vse to je pospešilo ustanovitev Sokola, ki je takoj po ustanovitvi začel telovadbo na Kuharjevem vrtu in pozneje v sobi Kuharjeve gostilne, dokler se društvo ni 1. 1911. preselilo v lastni dom. Br. Slokar Andrej, zet br. Kuharja, je biil duša vsega narodnega in sokolskega gibanja ob tistem času v Domžalah. Ustanovni zbor je bil 1. 1905. in na njem je bili br. Slokar izvoljen za starosto ter je vodil društvo z očetovsko skrbnostjo vse dotlej, dokler mu ni bolezen odvzela moči. Umrl je 23. novembra 1926 Prvi močni stebri Sokola so bili bratje SlckaT Drenik, Bre-ceiljnik Franjo, Trojanšek, Majzelj, Kralj Ivan, Gašperim Jože in Skok Anton. Ga-šperina smatramo za najboljšega našega načelnika, ki m bil samo dober tehničar in telovadec, temveč tudi idejni vodnik. Seme, ki so ga vsadili ti bratje, je najbolje izklilo. Naša sokolska družina je bila na zavidljivi višini in njih delo se kaže še danes. Kmalu po ustanovitvi so se pričeli baviti z mislijo zgraditve lastnega doma. Ta zamisel se je uresničila že 1. 1911. V odboru za postavitev doma so bili bratje Ravnikar Franc, Slokar, Skok, Kuhar, Majzelj, Jenčič Milan, Petrovec, Adamič in Javor-šek. Kako veliko dello so izvršili omenjeni bratje, se kaže v mogočni stavbi sokolskega doma, še bolj pa v tem, da se je ta dom zgradil v času naše narodne sužnosti. Svetovna vojna je marljivo delovanje našega društ. prekinila. Po vojni pa je delo spet oživello Kot načelnik je vod-l društvo br. Gašperin in je v hudih prilikah razvilo mnogo delavnosti ne samo doma, temveč tudi v okolici. Tako je prišlo do ustanovitve sokolskih odsekov v Moravčah, V vsej povojni dobi je dedovalo društvo z menjajočo sc vnemo, vendar pa ga je prištevati med najagilnejša sokolska društva kamniškega okrožja. Trdno smo prepričani, da se bodo naši sokolski bratje iz kamniškega okrožja in iz Ljubljane udeležili naše prosllave 4. avgusta popoldne v velikem številu in s tem dali priznanja našemu sokolskemu delu. —ost— Sokol Mežvode vab! k razvitja? dečjega prapora Medvode. 1. avgusta V nedeljo ob 16 bo naš Sokol na letnem telovadišču poleg Sokolskega doma v okviru Petrove petletnice razvil tretji prapor. Najmlajši pripadniki Sokola bodo ta dan stopili za svoje lastno zastavo, ki jim bo odslej kazala pot k sokolskim ciljem in delu. Marljiva in številna je naša deca. Veselje jo je gledati, kako prihaja v telovadnico iz najbolj oddaljenih krajev, da si bistri duha in krepi telo. da bo znalo, ko dorase. pravilno pojmovati in ceniti veličino Tyrševe ideje Ta dan bo za naše društvo tem pomembnejši, ker bo praporu k urno val eden naših najvestnejših, brat Leopold Fertin. Dolga so leta od ustanovitve našega društva. Mnogo je bilo dela, mnogo veseliti, pa tudi žalostnih dni za našega brata Poldeta. Velik je krog njegovih prijateljev in znancev in vsi ga imajo radi, kar v polni meri tudi zasluži. Vedrega čela. veselega srca in dobrih misli deluje pri Sokolu že 21 let. Bil nam je prvi starosta, zatem pa je prevzel mesto blagajnika, ki ga z vso vestnostjo še danes vrši. Po razvitju prapora bo na istem prostoru javni telovadni nastop vseh oddelkov s sodelovanjem okoliških društev Med drugim bodo izvajali domači naraščajniki pod vodstvom br. inž. Pibernika Murnikov telovadni sestav »Carmen«, član' ljubljanskega Sokola pa »Solonezo«. Pod vodstvom J. Slaparjeve pa bodo nastopile na orodju tudi naše marljive sestre članice. Pri prireditvi bo sodelovala priznana domača godba »Sora«. Vabimo vse prijatelje in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da nas ta dan obiščejo in z nami prežive nekaj bratskih ur. Zveze z vtlaki so v obe smeri zelo ugodne. V primeru slabega vremena se bo vršila celokupna prireditev prihodnjo nedeljo. Zdravo! Dva Pilata ftodivjanca sta demdlrsla gostilno Železniki, 1. avgusta V torek 30. julija okoli 21. ure sta se znašla v gostilni, ki jo vodi ga. Franca Be-nedičičeva iz Češnjic, dva mladeniča: šofer Vinko Naglic, doma iz Žirov v Poljanski dolini, in Peter Veber iz Jesenovca pri Železnikih Slednji je baš prišel na kratek vojaški dopust. Kar na lepem brez vsakršnega povoda sta začela mladeniča razbijati gostilniške steklenice ne glede na to, ali so bile polne ali prazne. Natakarica Fanika ju je vsa prestrašena začela miriti in prositi, naj vendar nehata razbijati in Dobu in na Brdu. Prva dva sta se pozneje i naj plačata že storjeno škodo. FtamCnt minister dr« Jure) fiuti] Minister dr. Butaj failnil V ekspoze, ki je bil razdeljen novinarjem, Je treba Se naknadno vnesti nekatere korekturo £ A ŠHf^" m J Gosp. minister v razgovora z našim gospodarskim urednikom zarci so začeli frčati po gostilni* vmes »ta razbijala stole, mize in sploh vse, kar jima je prišlo pod roke. To sta počela kako uro Razbiti so poleg steklenine vsi stoli in mize, vse iz trdega lesa. Razbita 90 vrata od sobe in točilna miza. Udarci se poznajo po zidu in lesenih delih stavbe. Trpela je tudi peč. Pecivo, ki ga je imela natakarica v omari, je vse poškodovano od raznih alkoholnih pijač. Celo križ s Kristusom, ki je bil pritrjen v kotu hiše, sta zdrobila na kose. razvila v samostojni društvi, ki tudi še danes uspešno delujeta. Na njene besede pa se je šele začelo pravo razbijanje po gostilni Steklenice in ko- Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabe »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Natakarica Fanika in njena pomočnica sita se morali skriti v kuhinjo tudi tja sta prišla ter polila kuhinjo z vodo. Vse to sta delala trezna. Naglič je prišel iz službe, a Veber Peter od avtobusne postaje, da bi šel domov. Škoda na pohištvu, vraitih, steklenim m drugem je ocenjena na okoli 3000 dinarjev. železničar patentiral m«ske. Ko vozi vlak skozi predore, opozori strojevodja potnike, da zapro okna, sam pa mora na odprti lokomotivi voziti in vdihati dim in slabi zrak predora. Izpostavljen je strupenim plinom, ki se razvijajo pod zemljo, posebno zloglasni metan. Mnogo železničarjev, ki vozijo skozi dolge predore, si je že nakopalo težke bolezni, včasih tudd smrt Da bi temu zlu odpomogel, je upokojeni višji revizor lokomotiv Stevo Peiu-rač skupaj z inž. Gustavom Jurmanom izumil posebno železno masko za strojevodje, ld vozijo skozi predore, ki bi po mnenju izumitelja lahko dobro služila tudi v rudnikih. Maska je že patentirana. [ifrfi^m^pB Naša dramatika Dramatska literatura je bolj kakor poezija in lepa proza združena z okoljem, v katerem nastaja, z njegovim socialnim stanjem, z vsemi tokovi njegovega duhovnega življenja. To daie dramatiki socialni značaj v najširšem in najboljšem pomenu besede. Grška tragedija, prav kakor srednjeveški misteriji. Shakespearove stvaritve, Molierova komedija, Gogoljeva drama tska dela. Ibsenove drame — vse to ie v neposrednem odnosu z družbo, z narodom, z okoljem in časom posameznega dramatika. Lirika je lahko stvaritev osamljenega genija, njegov osebni krik v večnost. tudi roman in povest sta lahko oiod pisateljeve čisto osebne volje, da zadosti svoji stvarjalni potrebi, da ostvari svoie privide in sanje, da se izpove v tujih usodah in zajame samo zase svoje doživetje življenja, čeprav je sicer njegovo delo v ogromni večini primerov namenjeno drugim čitateljem. torej tak sto socialno. Dramatik pa mora imeti pred očmi že od samega začetka občinstvo, če hoče biti dramatik v polnem pomenu bes da Dramatikova beseda ie nameniena onemu ki io bo neke a dne govoril, nieeovi liki dosežeo šele takrat svoi Dravi namen ko bodo v igralčevi osebi postali meso in kr; Igralec pa ne igra zase. marveč za one. ki sprejemajo njegovo igro. Tako je izmed v eh umetnosti dramatska umetnost najbolj zvezana z d.-užbo in lahko tudi naiboli neposredno učinkuje nanjo Od družbe sprejema snov in izpodbudo. družbi daje neke življenjske spoznave in etične imrvilze, najsi ima zlasti tragedija očiščujoči učinek predvsem na posameznika. Te posebno tesne vezi med dramatiko in družbo se moramo spomniti vselej, kadar govorimo o pomenu dramatike za kakšen narod. Dramatska umetnost, najsi gre za literarno ali za reproduktivno. je posebno značilna za socialno rast in za kolektivne duševne lastnosti tega naroda, za njegov narodni značaj, za njegova duhovna stremljenja. Zakaj, vse kar je lahko v poeziji in lepi prozi prepuščeno igri fantazije in se lahko zlasti še v lirik, giblje v nekem nadstvarnem prostoru in kolikor je sploh mogoče, izven časa. vse to se mora v dramatiki prilagoditi konkretnosti. Mora se zgostiti v plastiko, ki narekuje do neke mere celo slog dramatskega jezika, mora se izživeti v dimenzijah stvarnega odrskega prostora. Medtem ko je lirika podobna muziki in epika slikarstvu, je dramatika najbližja arhitekturi in plastiki; prav za prav ie to živa plastika psihično in fizično živečih likov, zaiet"1 v konstrukcijo dramatskega prosto a Zato ima dramatika v duhovnem življenju slehernega naroda čisto posebno funkciio in zato se njena zrela samoniklost pojavlja v narodu šele tedaj ko so dan: zanjo tudi neki socialni pogoji Razvoi dramatike v določenem narodu nam torej lahko pokaže marsikatere značilnosti tega naroda. Stenje njegovega gledališča ni malega pomena za vrednotenje splošnega duhovno kul- turnega stanja vsega naroda. Zato se pojavlja debra in res izvirna dramatika pri posameznih narodih pozneje kakor dobra lirika. Stremljenje po dobrem, z narodom in njegovim duhovnim življenjem povezanem gledališču je tem očitnejše in tem močnejše, čimbolj čuti ta narod potrebo uveljavljanja samega sebe. umetniškega preč;ščenja svoje soc-alne stvarnosti in spoznave svojega narodnega karakterja. S tega zrelišča bi bilo zanimivo odgovoriti na vprašanje, kaj je dala slovenska dramatika Slovencem in s čim lahko pokaže svetu dramatsko codebo našega narodnega bitja odnosno podobo tega. kako se v njem odražajo vplivi mednarodnih gibanj. teženj in izieodbud? Odgovor na tako vprašanje ne bi bil lahak Slovenska dramatika razvojno še n: na tist: višini, kakor lirika in Dripovedna proza Iskanje našega dramatskega izraza in našega od ;k*ga stila ie še vedno eden izmed znači'n:.h ro-iavov slovenskega kulturnega življenja Dejstvo, da vzlic mnogim boli aH manj uspelim pciskus~m še vedn^ nimajo ne komedije in ne tragedije, ki bi da1' nekako sintetično dramatsko podobo tip:čno slovenskem okoiio in človeka to dejstva ie reišnii časi tak dramatičen talent, če ga :mamo. Vprpšanip o končnem ra^iltatu d^seda-->ie?a razvoja slovenske dr^motike in z rinile <=trani spl^h ^sega slovenskega gledališča stavimo z večjo pravico kakor sicer v zvezi z lanskim jubilejem slovenskega gledališča. Sto in petdeseta obletnica prve slovenske predstave. Linhartove »Zupanove Micke«, je dala slovenski javnosti najlepšo priliko, da se je poklonila domači gledališki tradiciji. Nemara so največ krive nevšečne splošne razmere, da ta jubilei slovenske drame ni bil dovoli izkoriščan. V zvezi s to, za mali narod še prav posebno častno obletnico so izšli nekateri članki in študije o vstopu Slovencev v dramatsko literaturo, o začetku uveljavljanja našega jezika na odru itd. Vse to pa je bilo preskromno za vrzeL ki jo že dolgo čutimo v naši literaturi. Ta vrzel je v tem. da Se nimamo zgodovine slovenske dramatike in gledališča. Imamo pač dokai lepo razvito znanstveno in strokovno književnost, posebej še njeno kulturno zgodovinsko panogo. zato je tembolj presenetljivo, da imamo prav o slovenskem gledališkem delu v preteklosti samo fragmentarne spise. Dokler ni smotrno zbrano gradivo, ni mogoča bilanca: dokler ni opravljena metodična razporeditev in ocena vseaa dosedanjega dela na področju dramatike in njene reproduktivne umetnosti, ni moeoče nekako filozofsko vrednotenje dosedanjih izsledkov. ni mogoč pravilen odgovor na vprašanje, kakšne narodne značilnosti so se pokazale v celotnem dramatsko tvornem in reproduktivnem prizadevanju Slovencev od začetkov do danes? Že Anton Trstenjak. pisec knjige »Slovensko gledališče« (Ljubljana 1892). je čutil potrebo zgodovine slovenskega gledališča in ie skušal po svojih močeh prispevati nekai uoorabnega gradiva. V povojnem času G. 1925) je izšla v Bratislavi za-ietna češka knjiga o slovenski drami. Franka Wollmana »Slovinskč drama«, ki vsaj glede cbdelave gradiva prekaša vse. kar je bilo dotlej spisano o slovenski dra- mi cel6 v našem jeziku. Prof. Wollman je L 1930. strnil rezultate svojih raziskovanj o dramatiki vsega slovanskega juga v knjigo »Dramatika slovanskeho jihu«. V češkem zborniku »Současne divadlo u Slovani« (Praga 1932) je obdelal jugoslovansko gledališče z nekoliko preveč vnanjimi potezami naš znani dramatski umetnik Zvonimir Rogoz. Mnogo gradiva ie raztresenega v revijah; tu so zlasti pomenljive nedavne študije Vladimirja Pavšiča o povojni slovenski drami (izšle v »Ljubljanskem Zvonu«). Pavel Debevec ie izdal manjšo knjižico o ljubljanski drami, ki upošteva samo povojne pojave in ima le aktualno informativno vrednost. Prav tako imamo skromno publikacijo o povojnem delu mariborskega gledališča. Teoretično se ie največ bavil z našimi gledališkima vprašanji režiser Ciril Debevec. ki je izdal podnetno knjižico »Gledaliških zapiskov«. Marsikje se je dotaknil problemov naše dramatike režiser in dramatik Brata«) Kreft. Mnogo gradiva leži v priložnostnih spisih in ocenah prominentnejših gledaliških kritikov, zlasti prof. Koblarja. Frana Albrechta in še nekaterih. Ves material, ki sta ga nanosili na tem področju zadnji dve desetletji, je celo bibliografsko nepregleden Sinteza stocet-desetletnega dela za slovensko dramo še čaka svojega oblikovalca, prav kakor navzlic vsemu trudu naših gledaliških praktikov še vedno nimamo teorije tipično slovenskega gledališča, nimamo niti enega večjega poizkusa naše dramaturgi je. Zdi se, da zlasti mlada generacija išče tudi teoretična pota k temu: o tem bi med drugim pričevala sicer še prilično nesamostojna knjižica Joža Borka »Osvobojeno gledališče«. (Iz predavanja v Nacionalni uri radia). " —* Domače vesti * Nova pohorska cesta v ljubljanskem radiu. Zanimivo turistično predavanje o novi cesti Reda — Sv. Areh. ki bo prometu slovesno izročena v nedeljo 4. t m., bo v ljubljanskem radiu danes ob 14.10 v okviru tedenskega turističnega pregleda tujskoprometne zveze. * Himen. Včeraj sta se poročila g. Boris Preželi, dipl. jurist. uradnik v tovarni Motvoz & platno« v Grosuplju, in gdč. Ml-či Šarbova, bivša ženinova koleginja na univerzi, hči splošno znane eomjegraiske rodbine. Obilo sreče! * Kako je letos na J»dr«nu. Minil je prvi poletni mesec. Ob tem času je bilo običajno na Jadranu največ gostov. Letos so mnoga kopališča prazna, druga slabo obiskana — renamirana jadranska kopališča preživljajo svojo krizo v turizmu in beležijo težke izgube. Inozemskih turistov ni, domači pa so itak redki gostje v Dalmaciji. Vendar slika ni povsod enako temna. Crikvenica na primer je polna: konec julija 1.708 gostov! Samo za 389 manj kakor lani ob tem času. Tudi Novi, Selce in Kraljeviča so kljub vojni sezoni dobro obiskani, a Crikvenica je letos nekakšna oaza turizma v ceh Evropi. Preproge Zavese Tapetno blago LINOLEJ MANTJFAKTURA ' SOUVAN LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 * Nova socialna davščina na bogate Zagrebčane. V proračunu mestne občine zagrebške je določena vsota 12 milijonov za potrebe socialno-političnega oddelka. Ta znesek pa je za pobijanje siromaščine v glavnem mestu banovine Hrvatske dosti premajhen. Mestnemu svetu je zdaj stavljen predlog, naj se uvede poseben socialni davek na bogatejše Zagrebčane za podpiranje najbednejših. * Potovanje od Splita do Kotora po zniža ni ceni. Izvršni odbor Jadranske straže v Splitu organizira letos nekaj krajših, potovanj od Splita do Kotora in nazaj z udobnim pa mikom Jadranske plovidbe »Kosovo«, da članom omogoči potovanje po naši obali po izredno ugodnih cenah. Jadranska ploviaba je za skupine po najmanj 10 članov odobrila za to progo naslednje pavšalne cene: 450 din za osebo v kabini s 3 ali 4 posteljami, 600 din v- kabini z 2 in 700 din z 1 posteljo. V tej ceni je všteta vozovnica, kabina in vsa hrana na parniku. Potovanje traja tri dni. Par-nik odhaja iz Splita vsak petek ob 5. vrača pa se iz Kotora v nedeljo ob 19.30. Na tej poti pristaja na naslednjih krajih: Hvar, Omiš, Makarska, Trpanj, Korčula, Orebič, Trstenik, Dubrovnik, Hercegnovi, Tivat in Kotar. Potnik ima skoraj v vseh teh mestih priliko, da si ogleda kraj ali da se kopa. Kopa in sonči pa se lahko tudi na parniku. Prijave sprejema izvršni odbor Jadranske straže v Splitu. Gregoričev »Borosan« ubija duh po potu. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova. * Vsi zdravniki koprivniške bolnišnice razrešeni. Z ozirorn na vesti, o nerednem poslovanju mestne bolnišnice v Koprivnici je banska oblast v Zagrebu pred dobrimi tremi tedni naložila posebni komisiji, ki ji je načeloval predstojnik oddelka za narodno zdravje dr. Kosanovič. da zadavo preišče. Komisija je ugotovila, da se poslovanje bolnišnice ne vrši po predpisih zakonov. Banska oblast je odredila, naj mestno poglavarstvo razreši vse dosedanje zdravnike te bolnišnice, nakar bodo strokovnjaki, ki jih bo imenovala banska oblast, izvedli potrebno reorganizacijo zavoda. Ravnateli bolnišnice in mestni fizik dr. Kasumovič je bil upokojen. k:riu„ primarij dr. Vedriš je dobil 6mesečni dopust in je dodeljen mestnemu fizikatu, kontraktualnima zdravnikoma dr. Sulima-noviču in dr. Miholiču je bila služba odpovedana z rokom 30 din, mestni okrajni zdravnik dr. Široki, ki je doslej vršil službo tudi v bolnišnici, pa bo poslej vršil samo posle okrajnega zdravnika. • Dom na Polževem vabi izletnike, av-tomobiliste in motociklistične izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora 1. (—) * Orkan nad Hrvatskim Zagorjem. V torek popoldne je divjal nad Hrvatskim Zagorjem in Medjimurjem strahovit orkan. Mestoma je padala toča, ki je uničevala vinograde in setve. V Duibravi je udarila strela v hlev Slavka Vitkoviča ter usmrtila kravo in dva telička, hlev pa je do tal pogorel, še večja nesreča se je zgodila v vasi Dunjikovec, kjer je strela ubila 581etnega Matijo Evačiča, ki je na travniku kosil. idter- DROGERIJE RflNC tlDOVSU VL LJUBLJANA MARIBOR * Dež preprečil, da ni Izgorela cela vas. V torek popoldne sta začeli goreti dve hiši v Novakovcu blizu Varaždina. Požar je prizadejal 10 kmetov s 50 družinskimi člani. Do temeljev sta pogoreli dve hiši z vsemi gospodarskimi poslopji in orodjem, z vsem letošnjim pridelkom. Ogenj se je pojavil na dvorišču kmeta Mije Gruje, kjer so mlatili žito. Takoj so začeli gasiti požar, ki pa se je t vetru naglo razširil preko vsega gospodarskega poslopja ter zajel tudi sosedovo hišo. Takoj je prihitelo preko 200 gasilcev iz okoliških vasi. Pretila je nevarnost, da bo zaradi vetra pogorela vsa vas. Ljudem, ki so delali z nadčloveškimi močmi, je priskočila na pomoč narava — vlil se je močan dež, ki je kmalu omejil požar. Ogenj je zanetila iskra iz mlatilnega stroja, škodo cenijo na preko 400.000 din, a posestva niso bila zavarovana. Zgorela je tudi mlatilnica v vrednosti 50.000 din. ZVOČNE OJAČEVALNE NAPRAVE za javne prireditve izposoja najugodnejše: Radiotehnik Setina, Ljubljana, Domobranska 27 — tel. 32-64. * Strašno smrt pod vlakoim je našel v torek zvečer zavirač Sava Radič, oče treh otrok. Sava je s tovariši sedel na zavoro tovornega vlaka, ki je vozil železno rudo iz Ljubi je v Prljedor. Naenkrat je padel z zavore med tovorne vagone, ki so ga razkosali. Najbrž je med vožnjo zadremal. Vlacet kis za vlaganje sočivja priznano dober liter Din 4.— prodaja drogerija Kane, Ljubljana, židovska ul. * Kmetje linčaii človeka, ki je težko ranil Soseda. Do krvavega pretepa je prišlo v Krčedinu blizu Stare Pazove. Sprla sta se bila Nestor Jovanovič iz Krčedina in ži-vojin Lukič iz Novega Sada, ki je prišel na ofbdsk k svojemu tastu. Lukič se je preveč napil in začel razgrajati ter potegnil nož iz žepa. Težko je ranil kmeta, ki je skušal pomiriti pijanca. Ko so kmetje izvedeli za dogodek, se je zbralo nekaj mladih fantov in so šli nad Lukiča, ga dohiteli zunaj vasi in ga linčaii. * Pretepel mater in se obesil. V sredo zjutraj se je v vasi pri Subotici obesil Bela Sabik, star 18 let. V torek popoldne se je pijan vrnil domov. Ko mu je mati očitala čezmerno pijačo, jo je pretepel ter izjavil, da se bo obesil. Besedo je naslednje jutro tudi izpolnil. * Deček stavil, da bo ustavil vlak. Ko je v torek popoldne privozil potniški vlak proti esiješki postaji, je strojevodja opazil dečka, ki je sedel na tračnicah in se ni hotel premakniti. Strojevodja je moral vlak ustaviti, ker je mislil, da gre za samomor, ko pa je stopil z lokomotive, je deček skočil, se nasmehnil in pobegnil. Policija je ugotovila ime dečka, ki je v bližini s svojimi tovariši igral nogomet, in stavil ž njimi, da bo zaustavil vlak. * Pastir padel v 100 m globok prep»d. V neposredni bližini Jajca je v 100 m globokem prepadu izgubil življenje lOletni pastir Rajko Martinovič. Rajko je pasel ovce 'n koze, ki so odšle do pečine, ob kateri je globok prepad. Rajko jih je hotel zavrniti z nevarnega mesta, pri tem pa se je spotaknil in padel v prepad, kjer je obležal mrtev. * Ukradena je bila zlata cK>za in 28.000 dinlftrjev iz pisarne zavarovalnega društva »Rosia Foncier« v Subotici. Tatovi so ime- li ponarejen ključ, g katerim ao odklenili predsobo pisarne, in prav tako s ponarejenim ključem odprli blagajno ter odnesli iz nje ves denar ln zlato dozo direktorja Gomboša, ki je odšel pred dnevi na počitnice in dozo shranil v blagajni . Iz Ljubljane u— Seznami davčnih osnov » ljubljanske gostilne, kavarne, delikatese in vino-toče. za branj arije in za trgovine s starino so od danes do prihodnjega četrtka razgrnjeni na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. u— Predavanje o povrtoinl priredi drevi ob 20. v salonu Mrakove gostilne na Rimski cesti vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Predaval bo nadzornik g. Josip Štrekelj o vzgoji paradižnikov, kumar in drugih vrtnih plodnic. Vabljeni člani in nečlani! u— Bolničarji ln bolničarke Rdečega križa v LJubljani, vsi. ki so položili izpit bolničarskega tečaja in želijo vršiti prakso v bolnišnici, naj se takoj javijo v pisarni RK, Gosposvetska cesta št. 2/II. Uradne ure od 16. do 19. Načelstvo. u— Potujočemu občinstvu so zelo ustregli. Z zopetno uvedbo brzih vlakov št. 9 in 10, tako zvanih sezonskih brzovlakov na progi Ljubljana—Beograd in nazaj, je generalna direkcija zadostila v veliki meri želji potujočega občinstva, ki si je predvsem želela kasnejšega odhoda lz Ljubljane ali pa prejšnjega prihoda v Ljubljano. Ta brzovlak odgovarja zlasti potreban trgovskega tn sploh gospodarskega sveta, saj lahko pred odhodom zvečer še opravi vse posle in povečerja. pri povratku pa je labko zjutraj ob osmih že v pisarni. Prav posebno je pa ustreženo potnikom, ki pridejo z zadnjimi vlaki v Ljubljano s podeželja, saj ima brzovlak št. 9, ki odhaja iz Ljubljane ob 22.10 res ugodne zveze. Dolenjski zadnji vlak prihaja v Ljubljano ob delavnikih ob 20.21, Gorenjci lahko pride- POZOB! POZOR! Prvi film o DOGODKIH IZ VOJNE 1939 40 ki prikazuje vojne dogodke začenši od vojne na Poljskem, zavzetjem Danske, Norveške, Nizozemske in Belgije do premirja v Compiegneu. Blagajna je odprta za predprodajo od 11. do 12. ure ln od 15. ure dalje! Predstave ob 16., 19. ln 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 Zaradi velikega zanimanja predvajamo Se vedno tudi barvani modni film. I Trije legionarji - trije mušketirji, U. del | vlakom ob 21.50, iz Kamnika je zad- . cerkvijo sv. Krištofa Tam se je zalete! jo z . — ., nji vlak ob 21. uri, z Vrhnike pa zadnji vlak ob nedeljah ob 21.30. Tega vlaka se bodo gotovo posluževali potniki proti Osi-jeku, saj traja njih postanek na postaji Striživojna—Vrpolje le 6 minut. Nadalje je ta vlak najprimernejši za potnike za Vojvodino, ker ima za Novi Sad zvezo v Stari Pazovi s postankom 30 minut. Tudi potniki, ki potujejo preko Beograda dalje proti jugu se bodo posluževali tega vlaka, ker je na ta način čakanje v Beogradu skrajšano le na dobri dve uri. Radi manjše frekvence je ta brzovlak tudi mnogo udobnejši, z njim potuješ v primernejšem času in brez gneče. Brzovlak št. 10, ki odhaja iz Beograda ob 20.58 in prihaja v Ljubljano že ob 7.40, ima pa tudi dobre zveze s slovenskim podeželjem, tako na Gorenjsko ob 8.00, na Dolenjsko ob 7.50, v Kamnik ob 8.10 ter na Vrhniko ob 7.45. u— V nedeljo s Putnikom v Medijske Toplice. (—) u— Izlet na Jezersko s kombiniranimi izleti na planine priredi 25. avgusta Združenje žel. uradnikov. Pojasnila in prijave sprejema do 14. t m. združenje, Ljubljana, Masarykova cesta, od 18. do 19. ure. (—) Brat Viktor Šenica odhaja Dol. Logatec, 31. julija T ni večin! organiziraj kot mravlja neutrud- _ - ■ « v « 1 c+dfAcffll Pfvlp-o teč* ie bil odličen re- Doilenji Logatec je že nekaj časa deležen te usode, da ga zapuščajo najboljši in naj-idealnejŠ sokoflski delavci. Odšli so že bratje Anžiček, Vrbovšek, Slekovec, Mis-lej, Jereb, nadvse agilni in požrtvovalni Blažon, te dni pa odhaja najvrednejši med njimi br. starosta Viktor Šenica. Vrzol, ki bo v naših vrstah ostala za njim, bo nenadomestljiva in se bo društvu poznala leta in leta, saj ni panoge, kjer bi ne bil zapustil sledi svojega dela. Odličen starosta, vaditelj dece, aktiven telovadec, idealist, prekaljen v sokolski ko-vačnici značajev, odkritosrčen, odločen in dosleden, poleg vsega pa izboren organizator odhaja z njim. Kar se drugim, vestnim m marljivim delavcem v desetletjih ni posrečilo, je on izvršil v nekaj letih. Saniral je naš dom, nad katerim je že visel Damokilejev meč, napravil prizidek, uredil in ogradil letno telovadišče, sezidal nove slačilnice, novo vežo, opremil telovadnico z vsem telovadnim orodjem. Pod njegovim sta rost ova n j em je društvo prišlo do naraščaj nega in dečjega prapora, a oskrbel je še nešteto drugih stvari, brez katerih si ne moremo misliti sokolskega napredka. Kdo po vsej domovini ne pozna naših lepih prireditev, ki jih je v pretež- Ijivi starosta! Poleg tega je bil odličen režiser in igralec. On in njegova soproga, sestra Pavla, ki je tudi pridno sodelovala povsod, kjer je bilo treba, sta na našem odru podaJla nešteta odličnih prijetnih in zabavnih večerov. Pri vsem tem ogromnem delu pa je bil br Senica vedno skromen in nesebičen ter je svoje zasluge rad pripisoval drugim Razumljivo je, da je bil nadvse priljubljen nele v svoji sokolski edinici, temveč v vsej napredni javnosti Notranjske, a kot moža značaja so ga spoštovali tudi v vseh krogih, ki pripadajo drugim svetovnim nazorom. Br. Viko, zahvaljujemo se ti za ogromno delo, ki si ga izvršil v Dol Logatcu, in ti želimo v beli Ljubljani vse najboljše. Hkratu čestitamo novi edinici ki bo dobila v svojo sredo tako idealnega in požrtvovalnega Sokola. Tebe in vse tvoje sokolske družinice ne bemo nikdar pozabili Sokoli in z nami ves Logatec. In prepričani smo, da nas tudi ne boš pozabili, da boš vedno tako naš, kakor bomo tvoji mL Br. Viko, zdravo! Sokoisko društvo v Dol. Logatcu obvešča svoje članstvo, da bo odhodnica sestre in brata Ženice jutri, v soboto no kinematografski predstavi. Članstvo in po članstvu uvedeni prijatelji društva vabljeni Tri prometne nesreče v Ljubljani Najrazburljivejša je bila v Prešernovi ulici, kjer Je tramvaj podrl kolesarja Ljubljana, 1. avgusta Danes malo pred 14. uro je pred Mestno hranilnico, odnosno pred Gregoričevo drogerijo v Prešernovi ulici prišlo do razburljivega dogodka, ki pa se k sreči ni končal tragično. V omenjenem času se je peljal po Prešernovi ulici proti Marijinemu trgu 18-letni služitelljev sin Branko Prhne, stanujoč pri starših v Hrenovi ulici 11, ter je na omenjenem mestu krenil pred tramvajem, prihajajočim od Marijinega trga, na desno stran Očitno pa mladenič ni vedel, da je hitel za njim drugi tramvaj v njegovi smeri, zakaj v tistem trenutku je zadel ta tramvaj vanj in ga vrgel pred seboj na tla, kjer je obležal Sprevodnik je vozilo hitro ustavili, tako da se ni zgodila najhujša nesreča. Prhneta so reševalci močno krvavečega na glavi, kjer je dobil glavne poškodbe, prepeljali v reševalnim avtomobilu v bolnišnico. Mladi ponesrečenec je bil pri zavesti, kar priča, da poškodbe niso nevarne. Morda bolj kakor ponesre- čenec sam so se razburili ljudje, ki so videli ves prizor in že mislili, da bo tramvajski voz povozil kolesarja. Nedvomno je bil mladi kolesar nekoliko lahkomiseln, ko se je po zelo prometni ozki ulici tako neprevidno vozil. Le duševni prisotnosti tramvajskega voznika se mora mladi poškodovanec zahvaliti, da nesreča ni bila usodnejša. Sodimo, da bi se moralo v tem zelo prometnem, a za promet zelo tesnem delu mesta okrog pošte glede kolesarjev nekaj ukreniti. Kolesarjev se na tem mestu boje tako pešci kakor avtomobilisti Morda bi se vožnja kolesarjev po Aleksandrovi cesti mimo glavne pošte in dalje po Prešernovi ulic: sploh zabranila. Nedvomno bi bila taka zabrana velika olajšava za promet na nevarnem križišču pred glavno pošto. — Kakor nam poročajo, je ponesrečenec že v domači oskrbi. * * * Druga nesreča pa se je prepetila na zelo prometni Tyrševi cesti ob 15.40 pred Zapiski SLOVENSKA JEZIKOVNA IN GOSPODARSKA VPRAŠANJA V »MISLI IN DELU« Pravkar je izšla 7. številka kulturne in socialne revije »Misel in delo«. Na uvodnem mestu prinaša članek sodnika našega najvišjega sodišča in skladatelja Antona L a j o v c a »Jezik in pravo«. Pisec opozarja v svojem sestavku na nekatere jezikovne pojave v pravu, ki kažejo, da je toč-nejše poznanje jezika in njegove strukture ne samo lahko koristno, marveč celo odločilno važno tudi za praktičnega pravnika. Pisec se pri tem naslanja na analitično pojmovanje jezika, ki uči, da je pravilno razumevanje mogoče le tedaj, če jemljemo celoto vsega tega, kar je kdo za izraz svojega doživetja kot adekvatno izrekel. Zato je na primer v pravu zgrešeno, če se pri tolmačenju zakona suženjsko oklepaš te ali one besede, marveč je važno v prvi in odločilni vrsti to, kar so doslej mnogi smatrali samo za ultima ratio, namreč, da imamo pred očmi celotno vsebino vsega pravnega sistema in predvsem temeljne ideje, na katerih je zgrajen ta sistem, če hočemo, da bomo v posameznem drobnem primeru zadeli res tisto, kar je pravno pravilno in pravično obenem. Dr. inž. Črtomir Nago de nadaljuje svojo razpravo »Gospodarstvo Slovencev v jugoslovanski državi pa v slovenski banovini«. že prvi del razprave je opozoril nase s svojo metodično obdelano tvarino, ki sodi med temeljna vprašanja slovenskega narodnega življenja. V drugem delu razpravlja pisec o gibanju prebivalstva, in sicer o množinskem in kakovostnem pomnože-vanju, o agrarni kolonizaciji, o urbanizaciji, o sezonskih preseljevanjih in izselje- vanju v tujino. Ta del svoje razprave, ki je statistično trdno podprta in opremljena z grafičnimi skicami, sklepa pisec z utemeljeno sodbo, da je »vsako zaviranje svobodnega pretakanja duševne in fizične sile jugoslovanskega in posebno slovenskega prebivalstva po državi nezdravo, ker je nasprotno naravnim težnjam izenačevanja kakovostnih in množinskih populacijskih pritiskov«. Primarij dr. Mirko C e r n i č je zastopan s člankom »Za čast slovenščine«. Kakor se bavi pisec prvega članka v tem zvezku z važnostjo jezika za praktičnega pravnika, tako poudarja dr. černič splošno važnost jezika v strokovnem slovstvu, posebej še v medicini in tehniki. Tudi v širši javnosti so že vzbudili pozornost jezikoslovni prispevki, ki jih objavlja dr. černič v »Zdravniškem vestniku«, kjer že nekaj časa veja slovenščino medicinskih knjig in razprav. V članku »Za čast slovenščine« pravi, da je naša strokovna slovenščina iz tira in da v medicini in tehniki maličijo njene osnove. Vsekako značilna in resna trditev, ki je tem večjega pomena, ker imamo že 20 let univerzo in sedaj tudi Akademijo znanosti in umetnosti. Akademija se pač še ni mogla uveljaviti na področju, kjer bo predvsem poklicana k delu in kjer bo naša javnost najprej zahtevala njenih dejanj, namreč na področju jezika in avtoritativne odločitve v vseh spornih vprašanjih našega besedja in izrazja. Drži pa obtožba, ki jo je dr. Černič že večkrat izrekel zlasti z zrelišča medicinske književnosti, da naša univerza ni samo zanemarila važnih vprašanj strokovnega jezika, marveč je celo zanesla vanj zmedo. Pisec se bavi v tem članku z anatomičnim besed jem in izrazjem v neki poljudni medicinski knjigi, ki je »sad književnika in medlcinca« in ki zopet kaže, da v tej vrsti strokovne književnosti jezikovno nazadujemo, v nemali meri po krivdi jezikovnega eksperimentiranja, ki označuje prireditelja znanega slovenskega repetiterija anatomije. V Obzorniku je daljši zunanjepolitični pregled »Pred tretjo fazo vojne«, ki ga je spisal s svojo že znano razgledanostjo in publicistično veščino dr. Branko Vrčon. Kakor v vseh svojih pregledih, tako razglablja pisec tudi v tem potek usodnih dogodkov z zrelišča ideoloških borb in z zre-liša dejstev. — številko zaključuje članek P. P. »Mimobežni pogledi na atlantski proster«, ki glosira izvajanja neznanega ljubljanskega dopisnika nemške revije »Geopolitik« in odmeve njegovega dopisa. Vsebinsko zajemljivi zvezek »Misli in dela« priporočamo pozornosti či.ajoeega občinstva. Francoski umetnostni zakladi. Kdor pozna Francijo, zlasti pa Pariz, je bil v skrbeh zaradi ogromnih umetnostnih zakladov, ki so zbrani v francoskih muzejih, med njimi predvsem v pariškem Louvru. Vesti, ki prihajajo v zadnjem času iz Francije, ne opravičujejo te bojazni in kažejo, da bodo Franciji ostali ohranjeni njeni umetnostni zakladi. Zaradi možnosti obstreljevanja Pariza so bile najznamenitejše umetnine in starine iz njegovih muzejev tn galerij že pred meseci spravljene na varno v nekatere gradove notranje in južne Francije. Tako so na primer slovečo mi-lonsko Venero in Niko iz Samothrake prepeljali v departement Indre, da Vincijeva »Mona Lisa« pa čaka skupaj z nekaterimi drugimi znamenitostmi mirnejih časov v južnozapadni Franciji. Listi poročajo, da so nemške vojaške oblasti v zasedenem ozemlju Francije posvetile posebno pozornost varnosti umetnostnih spomenikov in muzejev. Ravnatelju francoskih državnih muzejev Jacquesu Jaujardu je dal general okupacijske vojske posebna zagotovila, da ostanejo umetnine na svojem mestu. Vojne operacije so prizanesle tudi znamenitim katedralam v Reimsu in v Amiensu. Petdesetletnice smrti slikarja Vincenta van Gogha se je kljub vojnim razmeram spomnil te dni znaten del evropskega tiska in tudi nemški listi so posvetili spominu tega genialnega, a nesrečnega predstavi-telja sodobnega slikarstva znatno pozornost. Slovenskemu občinstvu je Vincenta van Gogha najbolj približal prevod življe-njepisnega romana Irvinga Stonea »Sla po življenju«, ki ga je izdala Modra ptica. Vincent van Gogh se je rodil leta 1853. v Grot Zundert v brabantski deželi in je preživel burna in nesrečna leta, preden se je razvil njegov umetniški talent, a tudi kot slikar je le životaril ob milosti drugih, predvsem pa s podporo svojega dobrega brata Thea, dokler ni, duševno in telesno zlomljen, 29. julija 1890 prostovoljno zapustil sveta. V kratkem času svoje umetniške zrelosti je ustvaril vprav ogromno število podob: krajin, tihožitij in portretov, ki pod videzom naravnih oblik odkrivajo novo življenjsko silo in dajejo globokim duševnim doživetjem originalno umetniško formo. Njegove najznamenitejše slike, ki za umetnikovega življenja sploh niso našle kupcev ln Id danes štejejo med dragocene umetnine, so motivi iz Arlčsa in njegove krajine, zlasti »Ciprese«, »Sončnice« in »L'Arlč-sienne«. motociklist v nasproti prihajajoči avtomobil. Bil je to 30-1 etni Anton Reš. pisarniški uslužbenec v kurilnici državnih železnic. Zadel je vanj s takšno siio, da ga je vrglo več metrov vstran in se je hudo poškodoval na glavi. Pretrgalo pa mu je tudi kite na nogah, tako da so njegove poškodbe precej resne. Reševalci so ponesrečenca, okrog katerega se je. zbrala množica radovednežev, nemudno prepoljali v splošno bolnišnico. * * * Hrenova ulica je menda izmed vseh ljubljanskih ulic in cest najbolj nerodno tlakovana, saj vsepovsod štrli kamenje iz tlaka. Za vešče in nevešče kolesarje je takšna »kaldrma« kaj huda preizkušnja in so kolesarske nesreče v tej uličici ze'o pogoste. Danes je padel s kolesa Jože Kocijan, 29-letni pomožni sluga pri sreskem načelstvu, in se na kamenju močno potolkel po vsem telesu, zlasti na glavi. Mora! je iskati pomoči v splošni bolnišnici. Iz življenja na deželi DOBJE PRI PLANINI. Požrtvovalno članstvo mlade, gasilske čete priredi v nedeljo 4. avgusta popoldne tombolo z veselico. katere dohodek ie namenjen nabavi prepotrebne gasilne brizgalne. Tcmbol-ske karte so po dva din. kar ie malenkostna vsota za krasne dobitke. Sicer je pa težavno življenje naših liudi v pragozdu, kakor imenujemo ta del kozjanskega sodnega okraja. Slabo vreme zadržuje dela na polju. Pa tudi pomanjkanja delovnih moči ie občutno. Letošnji pridelek bo skromen, kar navdaja prebivalstvo s strahom. ker so morali tudi v dobrih letih po veliki večini dokupovati prehrano za družine. Oddaljeni smo od prometnih zvez. v okolišu ni nikake industrije, a tudi ni večjih javnih del. ki bi dajala ljudem možnost zaslužka za vzdrževanje mnogoštevilnih družin. Poleg tega so bile mnogim prosilcem občine Planine kateri ie bila po komasaciji priključena bivša občina Dobie. odbite vojaške Dodnore Posebno hudo ie bila prizadeta Vodiškova družina v Slatini pri Dobju. od katere so bili odsotni oče in trije sinovi, ker ie postna žrtev strele njihova marljiva kom ni 18-letna Nežika. Posetili bomo v kolikor mogoče velikem številu gasilsko prireditev v Dobju. da podpremo tamošnie prebivalstvo pri njegovem človekoljubnem delu. Iz Novega mesta n— Veliko zborovanje trgovcev. Trgovci iz vse naše banovine bodo imeli 15. avgusta svoje zborovanje v Novem mestu Predzborovan j e bo že 14. avgusta v veliki dvorani Sokolskega doma. kier bo nato družabni večer. Na praznik 15. avgusta doopldne bo redna skupščina. n— Draga kurjava. Hhratu z ostalimi potrebščinami so se podražila tudi drva. Prodajalci že zdai zahtevajo za kubični meter drv 100 do 120 din. Do zime pa se bodo še močno podražila, če oblastveni ukrepi ne bodo zavrli dvig cen. Iz Prekmurja pro— Smrtna kosa. V Murski Soboti je umrLa po kratki zavratni bolezni 12-letna Nadica Samčeva, hčerka veterinarja g. Jožefa Samca. Priljubljeno sestrico so spremili na zadnji poti tudi njeni sokolski bratje in sestre. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! SOKOL Sokol v Smartnem ob Paki. v nedeljo zvečer se je zbralo članstvo tukajšnjega Sokola v svoji telovadnici, da se poslovi od br. Šetine Franja. železniškega uradnika, ki je na lastno prošnjo premeščen v Pesnico pri Mariboru. Z njim nas zapušča tudi njegova vrla soproga s. Marica, učiteljica na tukajšni šoli. Br. Ševina Frani o je marljiv narodni delavec. Leta 1919. je bil med borci za koroško zemljo. Za hrabrost je bil odlikovan. Ko je prišel 1. 1933. v Šmartno, je bila njegova prva pot. da ie obiskal društvenega tajnika in mu dejal: »Sokol sem. doslej sem bil član društva za Muto-Vuzenico. vpišite me v društvo z vso mojo družino!« Te besede dovolj označujejo njegovo vnemo. V vrstah našega Sokola ie nastala z odhodom br. Šetine in njegove družine velika vrzel, ki se bo le težko nadomestila. Narodno zavedni družini želimo vso srečo na njenem novem mestu! RADI Petek 2. avgusta Ljubljana 7: Jutrni pozdrav, napovedi poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Po naših stezicah (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13 02: Koncert jugoslovenskih skladb (Radijski orkester). — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled. — 19: Napovedi, porečila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20.10: Za planince. — 20.10: O ženi in zadružništvu (ga. A. Vode). — 20.30: Koncert Radijskega orkestra, vmes samospevi ge. Gordane Gojkovič. pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kmečki trio. Beograd 19.40: Narodna glasba. —2010: Simfonična glasba s plošč — 22: Muzika za ples. — Zagreb 17.45: Ruske romance. — 20: Hrvatska književnost. — 22.30: Ura ruske glasbe (plošče). — Praga 19.15: Pester glasbeni spored. — 20.30: Češke igre. — 22: Koncert češke glasbe. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored — 21.15: Koncert orkestra in solistov. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 17.15: Koncert solistov. — 19: Komorna glasba. — 20.30: Pesmi in naipevi. — 21.30: Simfonični koncert. — 22.30: Lahka in plesna muzika. Iz Celja e— Sokolska gozdna šola v Mozirju za- ključi v ponedeljek 5. t m. mladinsko ta-boi-jenje. Na to sledi tritedenski prednja-ški tečaj članic in višjega ženskega naraščaja. Za zaključek priredi sokolska mladina v nedeljo popoldne ob 15. javni nastop na tabornem prostoru. Zadnjo nedeljo je kljub slabemu vremenu bilo v taboru mnogo obiskov, zato pričakujemo, da bo tudi to nedeljo prihitelo med našo mladino poleg staršev še mnogo njenih prijateljev. e— Tujski promet ln umrljivost, v juliju je obiskalo Celje 1216 tujcev (1158 Ju-goslovenov in 58 inozemcev s skupno 1744 prenočninami) nasproti 914 v juniju in 1188 v lanskem juliju. V preteklem mescu je umrlo v Celju 34 oseb, in sicer 9 y mestu in 25 v javni bolnišnici. e —Na državni dvorazredni trgovski goli v Celju je treba izpopolniti mesto komercialista. Prednost imajo prosilci, ki so sposobni poučevati tudi stenografijo ali strojepis. Zadevne prošnje, naslovljene na ministrstvo za trgovino in industrijo, je treba predložiti ravnatelju šole do 15. t. m. «3— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice «e bo sestalo v četrtek 8. t. m. ob 16. pri Vodeniku v Petrovčah. Na pobudo mariborskih tovarišev upokojencev se bomo pomenili, kje in kdaj se bomo z njimi sestali. e— Sokol Celje-matica je na letošnjih okrožnih tekmah dece v Celju pokazal, kakšne uspehe morejo najmlajši pripadniki doseči, ako marljivo in redno obiskujejo telovadbo. Tako je bilo pri tekmah višje ženske dece pet vrst, od teh štiri iz Celja matice. Razvrščene so bile po zaporednih številkah in je dosegla četrta vrsta prvo mesto s 248.75, prva vrsta drugo mesto z 215.75 in tretja vrsta tretje mesto z 212.10 tečke. Kot posameznice so bile: I. Višner-jeva Neva (40 točk), II. Mahkovčeva Ru-ža in Rožičeva Nada (obe 39.75 točke), III. Siterjeva Ida (39.50 točke). Od nižje dece je tekmovala le ena vrsta, in sicer iz našega društva, najboljša je bila Marta Kcdelova, sledili sta ji z enakim številom točk Tatjana Krautova in Mila Zalaščkova. Višja moška deca je tekmovala v 8 vrstah, od teh so pripadale Celju-matici 4 vrste. Iz te skupine sta bili zavzeti prvi dve mesti z 257.6 in 259 točkami. Kot posamezniki so bili: I. Roš, n. Drolc in Kovačič z enakim številom točk, III. Cvahte. Nižje moške dece je bilo za 4 vrste in so dosegli največ Četina (43.6), Štiglic (38.8) in ščuka (37 točk), vsi iz Celja-matice. Naši najmlajši tekmovalci in tekmovalke so se dobro obnesli in se bo iz njih, ko bodo dorasli, izluščil še marsikateri dober tekmovalec, s katerim ne bo imelo veselje le domače društvo, temveč tudi župa in zveza. e— Tri vlome .je izvršil v ©ni noči. V četrtek ob 2. zjutraj je bil v Celju aretiran 331etni poročeni ključavničar Josip H. iz Maribora, ki je znan kot nevaren vlomilec. Pri njem so našli sveženj ključev in razno vlomilsko orodje. Ugotovili so, da je H. izvršil v sredo zvečer tri vlome v Celju. Tako je vlomil v pisarno odvetnika dr. Rakuna na Dečkovem trgu ter odnesel več kolkov in nekaj gotovine. Nato je vlomil v slaščičarno g. Zimška na Glavnem trgu in ukradel nekaj bonbonjer. Vlomil je tudi v pisarno družbe za izdelovanje ognja varnih predmetov na Cankarjevi cesti 10 ir: o nesel iz pisarne 500 din vreden star cekin na črnem obesku, last lastnika pisarne g. Vorsberga iz šmartnega ob Paki. Aretlranca bodo po zaključku policijske preiskave izročili okrožnemu sodišču v Celju. V neilsljo z avtobusom na Pohorje Da bo kolikor mogoče ustreženo Občinstvu, ki se želi udeležiti slavnostne otvoritve in blagoslovitve ceste Reka—Sv. Areh, v nedeljo 4. avgusta bodo avtobusi mestnih podjetij Maribor vozili izven običajnih rednih voženj po razpoložljivih avtobusih še posebej, kakor sledi: V soboto dne 3. t, m. bodo odpeljali avtobusi ob 6. zvečer z Glavnega trga do Sv. Arelia na Pob-, če bo dovolj potnikov za te vožnje. V nedelj0, dne 4. t. m. bodo pa vozili avtobusi z Glavnega trga do Sv. Areha vsake pol ure, in sicer prvi avtobus ofb 5. zjutraj. zadnji pa ob 8., tako da bodo lahko vsi še pravočasno prispeli k slovesnosti. V nedeljo popoldne bodo avtobusi vozili od Sv. Areha v Maribor od 3. popoldne. En avtobus bo vozil od Sv. Areha v nedeljo ob 11. dopoldne. Vozna cena za vse avtobuse, ki vozijo izven voznega reda kot posebne vožnje, ostane ista, kakor za običajne redne vožnje. ne veljajo pa popusti. Vsa natančnejša navodila se dobijo v pisarni Osrednje avtobusne postaje na Glavnem trgu v Mariboru, telefon 22-75. a— »Planinka« dograjena. Kakor znano, je v minili zimi zgorela »Planinka« pri Ruški koči. Podravska podružnica SPD. katere last je bila ta planinska koča na Pohorju, je zbrala potrebna sredstva in zgradila novo »Planinko«. V soboto 3. t. m. jo bodo na slovesen način blagoslovili in izročili svojemu namena a— Iz malega Beograda. Sokoisko gledališče v Rušah se vneto pripravlja na uprizoritev »Matije Gubca«, ki bo v nedeljo 18. avgusta na letnem sokolskem gedališču v Rušah. Predstava se bo začela ob 20. uri. V vrstah ljubiteljev gledališke umetnosti se opaža za to predstavo izredno veliko zanimanje. a— Spet en balonček najden. V Bukovcih je našel lovski paznik Blaž Toplak nemški meteorološki balonček, ki ga je izročil sreskemu načelstvu. Meteorološki balonček je izpustila meteorološka postaja v Lindenbergu v Nemčiji. a— Študijska knjižnica. Dne 3. avgusta začne Študijska knjižnica spet izposojati knjige. Izposojala jih bo do 10. septembra po dvakrat na teden: vsako sredo od osmih do pol enih, vsako soboto od osmih do dva^aj"tih. a— Kriza v tekstilni industriji zavzema vedno večji obseg. Poročali smo že, da je tekstilna tvornica Hutter & drug v nekaterih oddelkih skrajšala obratovanje na tri dni na teden. Zdaj pa je nastalo tudi v tekstilni tvornici g. Rosnerja hudo pomanjkanje sirovin, zaradi česar je bilo okoli 80 delavcev in delavk odpuščeno. obratovanje pa je ne nekaterih obratih skrajšano na pet dni tedensko. a— Policijska naredba za čas naborov. Predstojničtvo mestne policije v Mariboru razglaša: Na osnovi zakona o notranji upravi se zaradi preprečenja pijančevanja in izgredov vojaških nabornikov dne 5. 6., 7. in 10. avgusta izdaja tale naredba: V času ko traja nabor, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje ln prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Prepovedano je v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne prijače, jih zanje kupovati in nositi. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali z globo 10 do 500 din, odnosno ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od enega do 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekruti ali njih spremljevalci. Naredba stopi v veljavo 5. avgusta in velja do vštetega 10. avgusta. a— zaključek šolskega leta na državni nižji gozdarski šoli v Mariboru je bil 30. julija. Sklepni izpiti so bili v času od 22. do 29. julija. Dne 30. julija so bila gojencem razdeljena izpričevala sklepnih izpitov. Ob tej priliki sta imela predsednik izpitne komisije svetnik banske uprave g. Franc Sulgaj kot zastopnik banske uprave in ravnatelj šole g. inž. Zmago Ziernfeld poslovilne nagovore. Sklepne izpite so napravili nastopni gojenci z naslednjimi ocenami, in sicer: Boška Henrik (dobro), Zvonko Bu-torac (dobro), čurič Zlatan (prav dobro), Dolinšek Matija (prav dobro), Fajdiga Mirko (dobro), Fajht Anton (dobro). Golob Otmar (dobro), Gregorc Stanko (prav dobro), Ivanjšič Milan (prav dobro), Ko-lundžija Djuro (prav dobro), Kralj Jože (prav dobro), Kremsar MIlan (dobro), Križman Anton (dobro), Markovič Kristijan (prav dobro), MrakovlC Janko (dobro), Muller Hubert (prav dobro), Novak Bogomir (dobro), Rajšič Stevan (dobro), Skvarča Vladimir (odlično), Turk Janez (dobro), Zamljen Franc (prav dobro), Zo-rojevič Dušan (prav dobro). a>—■ V °sebni avto Se je T^letei "llctnl delavec drž. žel. Ivan Kotnik iz Radvanja. Obležal je z zlomljenimi rebri ln hudimi notranjimi poškodbami. Zdravi se v mariborski splošni bolnišnici. a— Strel v 0*0. v betnavskem gozdu je po nesrečnem naključju neki moški ustrelil 2Uetnega Aleksandra Denkoviča s slepo municijo v oko. Denkoviča so nemudno J odpravili v bolnišnico, kjer so ga operirali. j Njegovo zdravstveno stanje je kritično, i a— Dobro si bo zapomnil. Mali kazenski i senat mariborskega okrožnega sodišča je j obsodil 391etnega kamnoseka Nikolaja • Krapčenka iz Maribora na leto in šest me-; scev robije, na 300 din denarne kazni in I na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, ker je 12. decembra lani v Mariboru hudo razžalil policijskega stražnika. Krapčenko je bil tudi obtožen, da je štirim osebam v Mariboru ukradel razne predmete za okoli 400 din. a— Fantova smrt pod tovornim avtom. Na državni cesti med Mariborom in Ma-renbergom, in sicer pri kilometrskem kamnu 32, je neki tovorni avto iz Ma-renberga povozil 91etnega posestnikovega sina Franca Kolarja, ki se je peljal na kolesu. Ubogi fant je obležal pod kolesjem tovornega avtomobila z razbito lobanjo mrtev. Na kraj tragične nesreče se je napotila sodna komisija in ugotovila dejanski stan. a— Vandalizem. Neznani zlikovci so razbili izložbeno šipo kina »Uniona« in »Esplanade« na vogalu Gosposke in Volk-majerjeve ulice. Lastnik g. Valjak trpi precejšnjo škodo. a— Pokopališke hijene. Na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju se dogajajo v zadnjem času številne tatvine. Kradejo prav vse, kar se zdi zlikovcem količkaj vredno. Zdaj so se spravili celo na železne in bronaste dele nagrobnih spomenikov. Očitno prodajajo tatovi ukradene železne in bronaste predmete kot staro kovino. Prav bi bilo, ako bi oblastva ukrenila nekaj, kar bi te tatvine or emogočilo. arst¥® Priprave za ustanovitev tvornice za umetna tekstilna vlakna v Novem mestu Že včeraj smo poročali, da namerava tvrdka »Novobor«, splošna industrijska d. d. v Ljubljani preurediti svojo parno žago v Novem mestu v tvornico za predelavo vegetabilnih surovin (lesa slame) in živalskih surovin (mleka) v umetna tekstilna vlakna in ostale derivatne izdelke. Na prošnjo tvrdke za odobritev preureditve je banska uprava že odredila komisijski ogled in obravnavo na kraju samem. O potrebi ustanovitve industrije umetnih tekstilnih vlaken se pri nas razpravlja že vrsto let, zlasti odkar je pričel naglo naraščati naš uvoz umetne svile, ki se je povzpel od 308 ton v letu 1927. na 3040 ton v lanskem letu, letos v prvem polletju pa smo uvozili že 2172 ton (lani 1489) umetnih tekstilnih vlaken v vrednosti preko sto milijonov din. V naši državi imamo vse naravne pogoje za tako industrijo, ki potrebuje kot glavno surovino les odnosno celulozo. V inozemstvu je industrija umetnih tekstilnih vlaken zabeležila v zadnjih letih nov polet, zlasti odkar se je pričela naglo dvigati produkcija celulozne volne (Zelllwolle, fiocco), ki se izdeluje na podoben način, kakor umetna svila. Res je sicer, da se je v nekaterih državah industrija celulozne volne v zadnjih letih razvijala z izredno naglico predvsem v okviru av- tarkičnih tendenc zaradi osamosvojitve pri oskrbi tekstilne industrije s surovinami, vendar se uporaba celulozne volne dviga tudi v državah, ki imajo na razpolago dovolj naravnih tekstilnih vlaken. Že pred leti so se pojavili v naši državi načrti za ustanovitev take industrije, ven-daT doslej ni prišlo do realizacije teh načrtov. Znova se je o tem pričelo razpravljati v zadnjem času spričo težkoč naše tekstilne industrije pn oskrbi z naravnimi tekstilnimi surovinami Družba »Novobor«, ki ima v bližini kolodvora v Novem mestu svojo žago in vrhu tega v Luknji pti Novem mestu majhno hidrocentralo s 150 ks ter v samem Novem mestu kalorično centralo s 100 ks, je že leta 1937. zaprosila za koncesijo za tvornico umetnih tekstilnih vlaken. Koncesija pa je bila odobrena šele lani. Izbruh vejne v Evropi pa je preprečil izvršitev načrta. Kakor doznavamo je predvideno, da bo imela tvornica dnevno kapaciteto 5.000 kg umetne svile ali umetne volne. Predvideno je tudi, da se poleg že obstoječe hidrocentra-le v Luknji pri Novem mestu zgradi nova za 1000 ks. Stroški za gradnjo tvornice so predvideni na okrog 10 milijonov din, ki jih bo dal na razpolago domači kapitaL Letošnji položaj našega hmeljarstva Ker se obetajo letos za naše hmeljarje težki časi, je sklicala Kmetijska zbornica v Ljubljani za 31. julija posebno konferenco. Udeležili so se konference poleg predstavnikov KZ tudi zastopniki banske uprave Zbornice za TOI, hmeljarskih organizacij in še nekateri drugi strokovnjaki in inte-resentje. Prejšnja leta smo prodajali naš hmelj s posredovanjem Nemčije, zadnja leta pa tudi neposredno v Ameriko. Ravno zato nam je povzročila sedanja vojna velike težave. Eventualno ba prišel preko Amerike v poštev še japonski trg. Ker je hmelj za naše hmeljarske okoliše edini dohodek, bi izpadek izvoza povzročil pravo katastrofo. Možnost izvoza M bila preko Sušaka v Ameriko vendar še podana, če bi država pritisnila na naše paroplovne družbe da se tega posla lotijo, in če se naši izvozniki v ta namen združijo. Ako se pa politični položaj na Sredozemskem morju poostri, potem bi zaradi prevelikega rizika seveda ne bilo izgledov. Tu bi nastopilo vprašanje, kdo naj pomaga našim hmeljarjem iz te krize. Zborovalci so v intenzivni tn stvarni debati ugotovili, da bi bilo treba s poviša- njem uvozne carine na hmelj prisiliti naše pivovarne, da porabljajo domač hmelj, čeprav je ta poraba le neznatna. Vlada naj bi opozorila naša paroplovna podjetja, da stavijo svoje ladje na razpolago za prevoz našega hmelja v Ameriko, prometno ministrstvo pa naj bi poskrbelo, da bo v sezoni za prevoz hmelja do luke na razpolago dovolj vagonov. Za financiranje izvoza v Ameriko bi bili izvoznikom potrebni izdatnejši krediti, da bi se hmeljarjem za prodano blago že pri prevzemu izplačalo kakih 20 din od kilograma, kolikor znašajo .produkcijski stroški za hmelj. Ostanek pa bi se izplačal potem, ko pride blago na svoje mesto. Izvozniki bi dobili kredit pri denarnih zavodih le proti popolnemu jamstvu, ki ga pa zaradi izrednih razmer danes ne morejo dati. Zato je potrebno, da prevzame banovina ah pa država garancije, slično, kakor jo je dala že v drugih primerih. Potrebno pa je, da se tudi izvozniki čim prej združijo in s tem olajšajo izvoz. Sklenjeno je bilo, naj Kmetijska zbornica in Zbornica za TOI ukreneta vse korake, da se izvrše sklepi konference. štiridesetletnica Vzajemne zavarovalnice Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je obhajala včeraj 401etnieo svojega obstoja. Pričela je poslovati 1. avgusta leta 1900 v skromni pisarni na Dunajski cesti št 17, priprave za ustanovitev pa segajo v zadnje desetletje prejšnjega stoletja. Prvotno je obstojal namen osamosvojiti slovensko zavarovalstvo z ustanovitvijo velike deželne zavarovalnice. Predlog pa je kranjski deželni zbor leta 1896 odklonil. Zato so iniciatorji prišli na misel ustanoviti zasebno zavarovalnico na zadružni podlagi. Priprave za ustanovitev je vodil upokojeni sodni svetnik, odvetnik in državni poslanec Ivan Vencajz, najtesnejši njegovi sodelavci pa so bili kanoniki Ivan Suš-nik in Josip Šiška, veleposestnik Josip Jarc ter industrijec Karel Pollak. Ustanovni občni zbor je bil 5. julija 1900, poslovati pa je zavod pričel 1. avgusta v Medijatovi hiši, kjer so ostali poslovni prostori do preselitve v novo palačo leta 1930. Ustanovni sklad v znesku 100.000 kron so podpisali najvidnejši predstavniki slovenskega javnega življenja nadškof dr. Anton B. Jeglič pa je dal na razpolago potrebna gotovinska sredstva v znesku 100.000 K za izvedbo organizacije in pri-četek poslovanja. Do svetovne vojne se je Vzajemna zavarovalnica razširila kljub nasprotovanju konkurence in rovarenju številnih nasprotnikov skoro do zadnje vasi in segla ponekod še dalje na Zgornje Štajersko in Solnograško. Mirovne pogodbe so utesnile njen obdelani teritorij, ustanovitev narodne države pa ji je istočasno na stežaj odprla vrata za delovanje po vsem ozemlju Jugoslavije. Danes skoraj ni večjega kraja v državi, kjer ne bi imela razpredene svoje organizacije, najbolj pa je seveda udomačena v Sloveniji. V teku časa je Vzajemna zavarovalnica uvedla skoro vse elementarne panoge, prav tako izvaja življenjsko zavarovanje v vseh kombinacijah, ki so preizkušene na zavarovalniškem trgu. Obstoječih zavarovalnih pogodb je danes skoro 150.000. Ciste premije elementarnih zavarovanj izkazuje bilanca za 1. 1939 blizu 13 milijonov, v življenjskih oddelkih pa skoro 15 in pol milijona. Zavarovalna vsota življenjskih zavarovanj znaša 318 milijonov in je tako Vzajemna zavarovalnica med domačimi v Jugoslaviji posluj očimi zavarovalnicami na drugem mestu, dočim se v elementarnih panogah krepko drži na četrtem mestu. V Sloveniji pa zavzema nesporno prvo mesto. Del premijske rezerve in poslovnih skladov je Vzajemna zavarovalnica investirala razen v denarne zavode, hipotečna posojila in lastna policna posojila tudi v reprezentančne zgradbe v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19 in 17, Poljanski c. 18 ter .Gledališka št. 4, v Zagrebu v ogromno palačo na Zrinjevcu ter v lepo veliko stavbo v čaničevi ulici; razen tega je L 1931-32 zgradila v Ljubljani za Stadionom 16 enodružinskih vil v strnjenem sistemu, namenjenih v prvi vrsti za stanovanja zavodovim uradnikom. V poslovnih prostrih zavoda je bila včeraj slavnostna seja, ki jo je vodil zavodov podpredsednik prof Janko Mlakar. Pozdravil je navzočega bana dr. Natlačena, divi-zionarja g. Stefanoviča, Škota dr. Rozmana, župana dar. Adlesiča ter številne druge odlične goste. Z zborovanja so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Podpredsednik prof. Mlakar je nato preči-tal številne brzojavne čestitke. V svojem slavnostnem govoru je dr. Ad-lešič opisal razvoj zavoda v 40 letih, vse borbe in težave in velik napredek, končno pa je prikazal gospodarsko, kulturno in socialno deflo zavoda Sporočil je, da bo zavod v proslavo 40-letnice obstoja podaril vsako leto po 10 štipendij po 3000 din za šolanje srednješolskih dijakov, pri čemer bodo imeli prvenstvo siromašni sinovi zavarovancev. Dr. Adlešič se je spomnil tudi vseh pokojnih sodelavcev in ustanoviteljev. V znak hvaležnosti je nadzorstveni odbor skleni!, da bo za\od omogočil svojim nameščencem na lastne stroške dopolnilno pokojninsko zavarovan te. vsem zunanjim zastopnikom pa je zagotovil starostno preskrbo. Svoje čestitke je izrekel tudi ban dr. Natlačen, kj je izročil predsedniku zavoda kanoniku Josipu Sušniku red sv. Save III. razreda, generainemu ravnatelju Pehaniju red Jugoslovenske krone IV. razreda in dolgoletnemu uradniku Ignaciju Novaku red sv. Save V razreda številni uradniki in zastopniki pa so prejeli zlate medalje za državljanske zasluge. Vsem se je za čestitke zahvalil predsednik zavoda kanonik Josip Sušnik ki je prosil g. bana, naj tolmači izraze hvaležnosti na najvišjem mestu. Gospodarske vesti = Deblokiranje bombažnih poš'ljk, namenjenih za našo državo, ki leže v italijanskih lukah. Iz Beograda poročajo, da so italijanska pristojna mesta obvestila našo vlado, da je ukinjena prepoved za določeno količino surovega bombaža, ki je ležal blokiran v italijanskih lukah odnosno carinskih skladiščih. Po dobljenih informacijah gre za 3100 bal bombaža v teži po 280 do 345 kg. V celoti gre za približno 1 milijon kilogram bombaža, ki pripada naslednjim tvrdkam: Glanzmann in Gassner —Tržič, Jugobruna—Kranj, Intex—Kranj ter Hutter ln drug—Maribor. — Nadalje poročajo iz Beograda, da je prišel z italijanske strani predlog, naj bi se v prvi polovici avgusta pričela službena pogajanja glede omogočenja uvoza italijanske bombažne preje. Pogajanja so predvidena v Milanu. Pričakovati je, da bo po neuspelih pogajanjih med našimi in italijanskimi in-dustrijci na Bledu prišlo pri teh službenih pogajanjih do sporazuma, v tej zvezi se doznava. da dobavlja Italija bombažno prejo Madžarski in Rumuniji po ceni 20 do 25 lir za kilogram. = V soboto bo podpisan prvi trgovinski in plačilni Sporazum s Slovaško. Iz Beograda poročajo, da trgovinska pogajanja s Slovaško povoljno potekajo. Pogajanja so bila v sredo zaključena, kar se tiče trgovinske pogodbe ter plačilnega in turističnega sporazuma. Pogajanja se vršijo samo še o obsegu kontingentov. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo trgovinski promet s Slovaško na podlagi nove pogodbe prav znaten. Ta prva trgovinska in plačilna pogodba s Slovaško bo podpisana v soboto, 3. t. m. = Uredba o proračunskih dvanajstln^h objavljen11. »Službene Novine« so včeraj v svojem dodatku objavile uredbo o proračunu dvanajstin za mesce avgust 1940 marc 1941 in o naknadnih ter izrednih kreditih k tem dvanajstinam in finančni del k uredbi. = Maksimalne odkupne cene sa drva v Beogradu. Upravnik mesta Beograda je na osnovi uredbe o kontroli cen in znane odločbe urada za kontrolo cen odredil maksimalne cene za drva v Beogradu. Maksimalna cena za prvovrstna bukova drva znaša franko železniška postaja ali franke pristanišče 151.50 din, franko skladišče ob Savi 192 din, franko skladišče v mestu pa 201 din za kubični meter. Za bukova drva slabše kakovosti so določena nižje cene. Pra vtako so za ostala dr-Vo določene maksimalne cene. Za žagana drva se lahko zahteva 8 din več, za cepljena drva pa 43 do 48.50 din več. Te cene veljajo za prodajo neposredno potrošnikom. "=» Specialna pristojbina za uvozna potrdila, ki jih izdaja direkcija za zunanjo trgovino. Trgovinski minister dr. Andres je v soglasju z gospodarsko-finančnim odborom ministrov izdal odlok o specialnih pristojbinah za izvozna potrdila, ki jih Izdaja direkcija za zunanjo trgovino. Za potrdila za izvoz v naslednjem navedenih proizvodov v vse države brez razlike bo direkcija pobirala naslednje pristojbine: sveže sladkovodne ribe 12 din za metrski stot, sveže morske ribe 20 din, ribje konzerve 40 din, osoljene ribe 6 din, raki morski in sladkovodni 20 din, polži 5 din, pijavke 30 din, puh od gosi in rac 150 din, perje od gosi in rac 70 din ,dolgo perje 15 din, perje od kokoši in puranov 5 din, suhe surove kože konjske 12 din, goveje 15 din, svinjske 10 din, telečje 25 din, ovčje in kozje 30 din, kože od jagnjet 40 din, kože od divjačine 100 din, strojene kože 50 din, rogovi, parklji in kopita 3 din, živalske dlake (razen svinjskih ščetin) 10 din, svinjske ščetine 200 din, volna 30 din pri metrskem stotu. Gornje pristojbine se plačajo s specialnimi markica-mi, ki se morajo nalepiti in uničiti na potrdilih v smislu določb 61. 3 uredbe o računovodstvu direkcije za zunanjo trgovino. S to odločbo se spreminja odločba od 20. decembra 1938, kolikor se nanaša na gornje predmete. Nove pristojbine se pobirajo že od 1. julija t. L = Kompetenca glede ureditve in higiene lokalov. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo podpisal uredbo o spremembi točke 4 § 126 obrtnega zakona. Po tej uredbi se pristojnost za izdajanje pravilnikov, navodil in odredb o ureditvi in higieni lokalov prenaša v pristojnost ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki bo izdajal omenjene predpise v soglasju z ministrom za trgovino in industrijo. = Ponovno povišanje odkupne cen« z® rioinus in laneno seme. Trgovinski minister je izdal odlok, da se poviša odkupna cena za laneno in ricinusovo seme. To je že tretje povišanje cene v teku enega leta. Odkupna cena za ricinusovo seme je določena na 500 din za 100 kg oluščenega semena, odkupna cena za laneno seme pa na 440 din za 100 kg. Te nove cene bo moral dobiti proizvajalec. Borze 1. avgusta Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 40. prav tako v Beogradu. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču ie bila tendenca bolj mlačna in 1e bila Voina škoda zaključena po 442 (v Beogradu po 440 — 441). Promet je bil samo še v delnicah Trboveljske po 300. UfcVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 169.02 — 172.22, New York 4425 — 4485. Curih 1008.06 — 1018 06. Tečaji na svobodnem trmi: London 209.05 — 212.25. New York 5480 — 5520, Curih 1245.70 — 1255.70. LJUBLJANA TAVČARJEVA 7 Curih. Beograd 10. Pariz 9.70 (bankovci 6.90). London 17.50 (bankovci 11.50). New York 4.40 (bankovci 4.57), Milan 22.20, Madrid 40. Berlin 175.62 (registermarke 51.50) Sofija 5.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 440 — 443 (442). 4% severne agrarne 50.50 den., 6% begluške 77 — 78.50. 6®/o dalm. agrarne 70.50 — 71.50. 60/o šumske 69 den.. 7°/o invest. 96 den.. 7% Blair 93 den.. 8% Blair 97.50 den.; delnice: PAB 192 bi.. Trboveljska 300 — 303 (300). Gutmann 45 — 51. Sečerana Osijek 245 — 250. Osiječka ljevaonica 165 den.. Isis 32 den.. Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 439 — 441 (440 — 441). 4% Severne agrarne 51.50—52.50 6% begluška 76.75 — 77.50. 6% dalm. agrarne 69.50 — 70.50 (70). 7°/n invest. 97.50—98.50, 7% Seligman 100 den.. Narodna banka 7900 bi.. PAB 192 — 194 (192). Blagovna tržišča ŽITO "4- Chicago, 1. avg. Začetni tečaji- pšenica: za sept. 75.75, za dec. 76.625; koruza: za sept. 62, za dec. 58.50. + Novosadska blagovna borza (1. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenica: baska, baranjska in banaška 78 kg. 2«'». 242; sremska in slavonska 78 kg, 2o/o, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t. m.) Rt: baška in banatska 220 — 222.50. •fečmfi*: ttri&i in sremski 212 — 215. Ovars jriRti, sremski in slavonski 238 — M Koruza; bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Mok®: baška in banatska »Og« in »Ogg« 400 — 410; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; >6« 302.50 — 312.50: »7« 272.50 — 282.50; >8« 175 — 180. Otrobi; baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol; baški in sremski beli brez vreč 440 — 450. Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikazu ie samo še danes ob 9. madžarski film »Kočijaž milijonar«. Iz Zagorja z— Dva sveža grobova. Koliko znancev in prijateljev je imel pokojni Martin Fink, rudniški nameščenec v p., je v torek pokazala velika udeležba na pogrebu. Ko je duhovščina pred hišo žalosti opravila obrede, se je razvrstil dolg žalni sprevod z rudarsko godbo na čelu. Zastopana so bila razna društva in korporacije, veliko je bilo število stanovskih tovarišev in strojnega delavstva. Na župnem pokopališču je pogrebne slovesnosti zmotil nenaden dež, a mnogi so vztrajali ob novem grobu, ki so ga vsega zasuli z venci in cvetjem. — Dobro uro kasneje je bil lep, žalosten pogreb ponesrečenega kretničarja Jura Jeriča. Sprevod je otvorila železničarska godba »Sloge« iz Trbovelj, a poleg godbenikov je prišlo tudi mnogo železničarjev iz Trbovelj, Hrastnika in od drugod Krsto je nosilo 8 železničarjev iz Trbovelj in Zagorja, ki so se zaradi dolge poti do pokopališča menjavali. Presunljiv je bil pogled na pokojnikovo ženo, ki je skrušena z otroki stopala za krsto dragega moža in hranilca. Žalost ob Jeričevi smrti je bila toliko večja, ker se je pravkaT pripravljal, da stopi v pokoj, pa je kruta useda posegla vmes. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika poslovila šef postaje g. Markič in zastopnik železničarske strokovne organizacije. z— Zaradi zadnje povodnji je še zmerom zaprt promet na cesti proti Jelovici in Zno-jilam. Posestniki tod okrog imajo mnogo voženj lesa prodanega zagorskemu rudniku, zdaj pa so zaradi razdrte ceste brez dela. Most na Jescnovcm in pot na Tez-nem pod Gamberkom bi se z malo dobre volje že daila popraviti, da promet ne bi trpel. Mnogi pričakuiejo, da bodo z obljubljeno podporo lahko izvršili rsaj najbolj nujna popravila, a pravijo, da ni denarja. Mnogim posestnikom je voda odnesla precej desk in drugega lesa ki so ga sosedje v nižjih krajih polovili Neki oškodovanec se je hotel zanimati, ali ie pri enem takem sosodu kaj njegovega. Prišel je pogledat. pa je odšel praznih rok. Ko se je vrnil in še enkrat malo bolj natačno pogledal, pa je našel precej svojih desk, skritih za kupom drv. Na žalost moramo ugotoviti, da nekateri ljudje Ie niso tako pošteni, kakor jih hvalijo neke vrste ljudje. it Moderni način utrjevanja ljubljanskih cest si ogledajo člani Društva inže-njerjev v Ljubljani v ponedeljek 5. avgusta s sestankom udeležencev ob 16. pred dramskim gledališčem. Ogledala se bodo dela na Erjavčevi cesti in v Gajevi ulicL V primeru slabega vremena se ogled odloži K obiska i—Mfctt državnikov v Mna Dover, onkraj Rokavskega preliva Tuji kmetje v francoskih vaseh V poročilih o letalskih napadih ln spopadih se vedno znova omenja Rotterdam, veliko liolandsko pristaniško mesto. Prej je bil privlačna točka za akcije nemških padalcev, sedaj ga napadajo skoraj vsako noč zavoljo njegovih velikih skladišč bencina angleška letala Sprejem obeh državnikov ob prihoda v Italijansko prestolnico. Spredaj g. Gigurtu, sa njim Manoilescu in grof Ciano Odpoved zavoljo »sodnega dne« Konec sveta je hotel WmH Bdward Brant je imel dobro mesto i T neba banki y Kansas Cityju. Opravljaj je I ovoje delo z največjo vestnostjo in zato je dobro napredoval. Bil je pravi vzor korektnosti, zato »o ga njegovi višji nad vse cenili. Nihče pa ni slutil, da je mladi mož pristaš fiksne ideje. Kakor je bil hladen in trezen v svojem poklicu, tako je bil romantičen in podvržen vsakovrstnim fantazijam ▼ svojem zasebnem življenju. Vtepel si je Ml v glavo, da bo 10. jul. t. L konec sveta s sodnim dnem. Ker pa je bil tako korekten, je 14 dni pred tem dogodkom stopil k svojemu predstojniku in odpovedal službo učakati v brezdelju na določen rok »zavoljo dogodka, ki prihaja«. Seveda je ravnatelj mislil, da si je resni mladi mož izjemoma privoščil šalo in se Je smejal. Toda z mirnimi besedami mu Je mister Brant razložil, da zares odpoveduje službo. Točno ob določeni uri je zapustil pisarno, potem ko je v redu opravil svoje delo. 10. julij je prišel in kakor smo vsi videli, sodnega dne nI bilo. Tedaj se je Edward Brant zopet prijavil za službo. Izjavil je ravnateljstvu, da odslej tudi v svojem zasebnem življenju ne bo gojil več fantazij in tako so ga nastavili. Mož, ki je umrl na »lastnih nogah« Starostna meja za francoske častnike Francosko vojno ministrstvo je sporočilo, da bo treba starostno mejo poklicnih francoskih častnikov po vsej priliki znižati. To je v zvezi z določbami pogodbe o premirju, zavoljo katerih bo treba odslovi-! ti in upokojiti mnogo častnikov. Med tem ko gospodarimo v Evropi malo previdneje s kavo, je imajo v Braziliji toliko, da ne vedo, kam ž njo. Odločili so se, da jo bodo pretežno — pokurili, ker je ne morejo nikamor izvažati »Roke kvišku! In pred vsem: nobenega ropota!« (Tidens Tegn) Iz ženeve poročajo nemški listi: Prisilne razdelitve poljedelskih obratov v korist dedičem, nazadovanje porodov in beg s podeželja so krivi, da so v Franciji ne samo poedini kmečki dvori, temveč cele vasi ostale prazne. To je prizadelo posebno pokrajine, ki se odlikujejo z veliko rodovitnostqo ln ugodnim podnebjem. S tem je razlagati nazadovanje francoske poljedelske produkcije. Da bi se to nazadovanje ustavilo, so dosedanje francoske vlade izvajale tako zvano »kolonizacijo« Izumrlih vasi. Tuji priseljenci, zlasti Poljaki in Čehi, poleg teh tudi barvnopolti Francozi vseh mogočih odtenkov iz francoskih kolonij so dobivali zapuščene poljedelske obrate. L. 1938. je bilo v Franciji, če ne upoštevamo tujih manjšin, ki so živele v strnjenih ozemljih, že več nego 1000 občin, ki so jih uradno navajali kot »kolonizirane«. V 105 teh občin je znašalo število tujcev te več nego 50 odstotkov francoskega prebivalstva, a v 39 občinah Je število tujcev deloma že znatno prekašalo Francoze. M ona Lisa Ledna doba v Antarktidi — 5000 pedi debela ledna plast, pod njo pa priče nekdanjega tropskega podnebja Japonci in gledališče Gledališča v Tokiju in drugih japonskih velemestih ne zadostujejo za vse, ki bi si radi ogledali predstave. To ne velja samo za klasično japonsko gledališče, ki je pri vseh ljudskih slojih še vedno priljubljeno, temveč tudi za moderno gledališče, ki je svojevrstna mešanica japonskega in za-padnega odra. V Tokiju nameravajo zgraditi novo narodno gledališče, ki bo najmodernejše na Daljnem Vzhodu. Mnogo let so potovali japonski strokovnjaki po Zedinjenih državah in Evropi, da bi proučevali najnovejše tehnične odrske pridobitve. Svoje izkušnje bodo uporabili pri gradnji novega gledališča v Tokiju. A navzlic svoji moderni zunanjosti bo namenjeno v prvi vrsti uprizoritvam klasičnih japonskih del. VSAK DAN ENA Byrdova dognanja na Južnem tečaju Admiral Byrd je prispel v Santiago v čileju in je ob tej priliki izjavil, da se je na podlagi svojih dvanajstletnih raziskav v Antarktidi prepričal, da je bila ta dežela nekoč tropska dežela. Ali je tedaj na njej živel človek, si še ni dalo ugotoviti. Po njegovem mnenju bo nekoč pripravna za naselitev, če ne bo nastala kakšna nova ledna doba, toda tisti čas je še daleč, kajti njeno ledovje tako počasi nazaduje, da je to mogoče ugotoviti le z naboljšimi precizijskimi instrumenti. »Ko sem leta 1928. letel nad Antarkti-do«, pripoveduje Byrd, »sem spoznal, da ima ta dežela danes svojo ledno dobo. Toda led se taja. Na tečaju je njegova plast sicer še vedno 5000 pedi debela in ob obalah 1000 do 4000 pedi, vendar polagoma nazaduje. Našli smo dokaze, da je bilo leda nekoč še dosti več. Da bi se ves stajal, je treba seveda sto tisoče let. V ostalem pa mislim, da postaja tudi podnebje Argentine in čileja toplejše. Brodarji iz južnega čiieja so mi povedali, da so njih gore dosti manj zasnežene in zaledenele, nego so bile pied kakšnim človeškim življenjem. Kakor ob Južnem tečaju led nazaduje, tako se temperatura v stoletjih dviga in mogoče je, da bo Humboldtov morski tok, ki prinaša subtropskim ozemljem Čileja m Peruja hlad. nekoč topel. V Pal-merjevi deželi, ki jo Angleži imenujejo Grahamoto. Tega sklada se tako dolgo niso dotaknili, dokler niso njegove obresti dosegle višino, ki omogoča vsako leto celi vrsti deklet poroko. in to po zaslugi moža. ki je ostal vse življenje samec. V |? »f T % Carica Katarina Velika je v Carskem selu nekoč vstala nenavadno rano in se šla sprehajat po vrtu. Pri tem je opazila, da dvorna služinčad v vsej hitrici naklada velik voz z živili, ki jih nosijo iz carske jedilne shrambe. Carica je dolgo opazovala početje svojih slug, naposlled pa je zakričala nanje in poklicala k sebi enega izmed njih. »Kaj pa to pomeni?« ga je vprašala. Sluga se ji je v strahu zvalil pred noge in jo jokaje p-rosiH oproščenja »No,« je dejala nato carica, »naj bo to zadnjič. Sedaj pa le hitTO odpeljite nakradeno, da vas ne zaloti dvorn> maršal. Ta bi vas ne pustili kar tako « Tatinska služinčad je ja-drno pognaila konja in se izgubila vladarici izpred oči. MICHEL ZftVACO: uOMAN »Mislil sem, sire, da ni kralju nič nemogočega...« »Da, ali daj si dopovedati; v tem primeru ne gre za kralja ... marveč za zaljubljenca. Sicer pa,« je Franc I. smeje še dodal, »zaljubljenec in kralj se lahko vzajemno podpreta ... « »Sire, ne razumem povsem . .. « Loraydan je bil bled kakor zid Zdelo se mu je, da je sleherna kraljeva beseda sramotni žig za Beranžerko. »Takoj boš razumel,« je nadaljeval Franc I. »Zaljubljenec se spotika ob razne ovire. H'ša je dobro zastražena, služabniki so nepodkupljivi, izvzemši neko Medardo. ki pa sama nič ne prpmore In razen tega bedi oderuh kakor Cerber. Tu poseže vmes kralj. Recimo, ko bi bilo iz policijskih poročil razvidno, da se oderuh, dozdevni zlatar, ponoči ukvaria s čudnim delom Kralja bi obšel sum, da je vrli zlatar navaden conareialec denarja. Aha, vzdrhtel si! Torei se ti svita, moj vrli Loravdan?« »Razumem, sire,« je z mirnim glasom rekel Lo-raydan. »Kralj da ponarejalca prijeti... « »In z njim vred služabnike, ki so očitno sokrivci. Hiša je prazna. Zala Beranžerka tarna in joče v svoji zapuščenosti. Tedai nastopi zaljubljenec in jo tolaži; obljubi ji, da pojde do kralja ter izposlu- je oderuhovo izpustitev... Kakšen se ti zdi moj načrt?« Loraydana je streslo od glave do nog Boles en vzdih mu je dvignil prsi. »Če trenem, če mi glas zadrhti, če moje oči kaj izdajo,« je pomislil, »sem izgubljen. Pogum, Loray-dan! Drži se! Kakšen naj bi se mi zdel?« je rekel na glas, in beseda mu ni trepetala, smehljaj mu ni izginil z obraza. »Načrt vašega veličanstva je tako spreten, da sem kar zmeden. Uspeh mu je že naprej zagotovljen ... « »Da,« je otožno vzdihnil kralj. »Spreten, prav praviš. Svoje dni, Loraydan, mi ni bilo treba spretnosti. Zmagoval sem zgolj z močjo ljubezni Zdaj, ko je že tako... rabim orožje, ki mi ostane.« Stresel je glavo in se bučno zasmejal »Pojdi, Loraydan. Teden dni imaš. da urediš svojo ženitev z lepo Leonoro. Misli na svoje ljubezenske zadeve, jaz bom pa mislil na svoje. Cez tri ali štiri dni bo oderuh pod ključem in zala, prezala Beranžerka v moji oblasti.« »Eh, sire,« je veselo dejal Loraydan. »Cez tri ali štiri dni! Pokaj bi odlagali? Zakaj ne jutri, zakaj ne že drevi? ... « »Državni posli mi ne dado,« je resno odvrnil Franc I. »Z mirnim duhom hočem iti na delo « »Torej bo vrli oderuh še tri dni užival svobodo?« je dejal Loraydan, kakor da mu je stvar v neznansko veselje. »Da,« je smehoma odvrnil Franc I. »Daj. prijatelj, pripravi se za pot v Flandrijo, ki jo nastopiš takoj po poroki.« »Na dan poroke, sire!... « »Idi... čas je ... « Loraydan se je zdrznil. Pogledal je kralja. Toda kralj se je smehljal. Beseda je bila izgovorjena brez namena. In tudi . kako bi bil mogel vedeti?. Loraydan je odšel, vzel svojega konja iz louvr-skih konjušnic, ga zajahal in v skok zdrevil skozi Pariz, ne meneč se za vpitje žensk in preklinjanje ljudi, ki so mu za las uhajali izpod kopit. »Kralj se bo uštel,« je mislil sam pri sebi. »Da bi uspel, bi se moral lotiti dejanja nocoj... kaj morali prijeti mene in me vreči v ječo. Cez tri pravim? ... še ta trenutek ... In najprej, sire. bi dni! Preden mine ura, bo Turquand obveščen... Razjahal je na dvorišču svojega dvorca Brisard, ki je priskočil da bi mu držal stremen, ga je pozdravil z besedami: »Cas je, gospod ... « Loraydana so te besede tako izpreletele in obraz se mu je tako nenadoma spačil, da je vrglo Bri-sarda nazaj. »Kaj praviš? Kaj praviš?« je zasopel Loraydan. »Prisežem vam. gospod, da ni moja krivda. Čas je, pravim — to je vse.« Brisard se je še vedno odmikal. nehote škileč v tisti kot. kier so visele stremenice. »Boj Bog,« je otožno pomislil, »enkrat jih je treba začeti rabiti, do konca mojih dni ne morejo ostati nove!« »Semkaj!« je zarjovel grof. »Semkaj, grdoba nemarna! Bliže! Tako. Ponovi... « »Čas je!« je dejal Brisard in priporočil svojo dušo Bogu, kajti zdelo se mu je, da ga čaka nekaj hujšega od stremenic. In zamežal je, da bi laže prenesel, kar pride. Ko je odprl oči, je videl gospodarjevo roko iztegnjeno, njeno dlan odprto in na dlani tucat zlatih pištol. Brisardu se je kar zableščalo, vendar se ni upal treniti. »Vzemi!« je velel Loraydan. »Ali je to vse, kar je rekla ženska?« »Ne, gospod. Še tole je dejala: drevi... « Loraydan je planil iz dvorca. Ves dan je bil pred njim, da pretehta, kaj mu je zvečer storiti. Za ljubezen je bilo torej dovolj časa. Vse bolj se je mudilo sovraštvu Loraydan se je napotil v Temple. »To je najsrečnejši dan mojega življenja,« je mislil sam pri sebi. »O!« je vzkliknil Guialens, ko ga je zagledal. »Obraz vam kar sije, dragi grof.« »Kralj me je tako milostno sprejel... Nate njegov ukaz, gospod poveljnik, da me spustite v celico plemiča Ponthuškega.« »A kaj, vraga, bi radi govorili s tem lopovom?« je Guitalens nevedoma ponovil kraljevo vprašanje. »Pha! Neka gospica mi je zaupala nalogo... saj razumete, takšne reči so tajne. Stopiva, stopiva, čas je!« je končal Loraydan in se zasmejal. »Da,« je začudeno dejal Guitalens. »Čas je. Ali naj grem z vami?« »Ni treba. Odklenejo naj mi, drugega ne potrebujem. Upam, da jetnik ne bo izkušal pobegniti?« »Nemogoče. Saj boste videli.« Pismo iz Nemčije Berlin v znamenju zmagoslavnega povratka vodje Hitlerja s francoskega bojišča Berlin, ob koncu julija Berlin je v teku zadnjega pol leta postal važno središče mednarodne politike in diplomacije. Kot prestolnica velesile je seveda v tem pogledu vedno igral veliko vlogo, vendar se njegova važnost nikoli ni občutila tako zelo kakor v zadnjih mesecih. Ne samo pogosti obiski tujih odgovornih diplomatskih in političnih činiteljev ampak tudi razni dogodki nemškega notranjega življenja dajejo mestu svoje posebno obeležje. Kdor ima časa dovolj, da bi se lahko ves posvečal dnevnim zanimivostim. bi mu bil dan gotovo prekratek, ako bi hotel prisostvovati vsem sprejemom in videti vse znamenite goste, ki prihajajo v prestolnico tretjega carstva. Najvažnejši dogodek zadnjih tednov je bil nedvomno zmagoslavni povratek kancelarja iz Francije. Človek si ne more prav predstavljati stotisočev. ki so sprejeli vodjo nemškega naroda na anhaltskenv kolodvoru in onega krika navdušenih množic, ki ga je spremljal na njegovem potu od kolodvora do kancelarske palače. Vse več-mil i jonsko mesto je prišlo v valovanje, vse hiše. ulice in vsi trgi so bili zaviti v zastave s kljukastim križem, vsa pot. po kateri se je vil sprevod kancelarja in njegovega spremstva ter čet, vračajočih se z bojišča, je bila posuta s cvetjem in zelenjem. Takega sprejema Berlin nedvomno še nikoli ni bil videl. Krik množic je popolnoma zaglušil zvonjenje vseh berlinskih cerkva in vzkliki množic so se zlivali v neprestano bučanje. Naslednji dan so radovedneži zopet pri-Sli na svoj račun, ko je italijanski zunanji minister grof Ciano posetil prestolnico in se naselil kot gost v prelepem gradu Bellevue. Ulice in ceste so že od prejšnjega dne ohranile svoj slavnostni okras in ljudstvo je zopet v neštevilnih množicah prihitelo, da pozdravi odličnega gosta. Medtem so bile zastave zvite in shranjene, zelenje in cvetje je izpolnilo svojo nalogo in bilo odstranjeno. Kmalu se je razvedelo, da je na potu nova senzacija. To pot sicer ni šlo za sprejem kakega gosta, vendar se je ljudska radovednost stopnjevala do skrajne napetosti: iz Francije se je pripeljal kot dragocena trofeja oni znameniti železniški voz iz Compie-gnea. v katerem so nemški odposlanci 1. 1013 podpisali premirje po Fochovem dik-tatu. in v katerem se je letos vršil enak prizor le z zamenjanimi vlogami po Hitlerjevem diktatu. Voz stoji na tovorni postaji anhaltske-ga kolodvora, na onem tiru. kjer ima običajno svoje mesto posebni vlak vodje nemškega naroda, kadar ni v rabi in prometu. Zdaj še ni dostopen javnosti, le s posebnim dovoljenjem si ga lahko ogledajo redki posamezniki. Nosi napis »Voi-ture-Restaurant« in je pred svetovno vojno vozil na progi Pariz—Monakovo-Cari-grad. To je jedilni voz št. 2419 D, last mednarodne družbe spalnih vozov; bil je že pred vojno često v popravilu. L. 1914 je bil ravno v Parizu in rekvirirali so ga, da je služil svrham francoskega generalnega štaba. Doletela ga je 1. 1918 čast, da je tvoril del one kompozicije, ki je 7. novembra odšla iz Pariza in je nje strojevodja šele v zadnjem trenutku zvedel, da mora peljati posebni vlak v Sen-lis, kjer je bil nastanjen francoski generalni štab. Tu sta v vlak vstopila maršal Foch in general Weygand in vozovi so oddrdrali proti Compiegneu. V tem jedilnem vozu je francosko poveljstvo izročilo nemškim odposlancem pogoje premirja in stari voz je postal zgodovinska znamenitost. Doslužil je, poslali so ga nazaj v Pariz ter ga postavili na dvorišču Doma invalidov kot nemo pričo zmage I 1918. Poleg njega je stalo manjše in skromnejše vozilo: avtobus, ki je v gla-sovito bitko na Marni prepeljal celih pet bataljonov pehote in se tako obnesel v prav znatni meri. Vendar pa vagon ni ostal dolgo v Parizu. Odpeljali so ga v Compiegne, ga postavili na isto mesto, kjer je stal, ko so se Nemcem izročali pogoji premirja. Kazalo je, da bo vozilo stalo tam do konca svojih dni. Toda prišlo je drugače. Zopet je bilo priča enakega zgodovinskega prizora. Vojna sreča je opoteča. ... -x Tako se je stari voz proslavil ze drugič in vodja nemškega naroda si ga je izgovoril kot vidno znamenje svoje zmage. Francozi so ga oddali in oddrdral je proti Berlinu, kjer zdaj čaka na tovorni postaji anhaltskega kolodvora, dokler se mu ne odloči mesto, ki bo primerno njegovemu činu in njegovi zgodovinski važnosti. Kakor prehaja zmaga iz enih rok v druge, tako prehaja tudi priča teh dogodkov iz rok premaganca v roke zmagovalca. Berlinsko prebivalstvo že komaj čaka, da si bo smelo ogledati ta voz, o katerem pravijo Nemci, da je bil priča njihovega največjega ponižanja, pa tudi njihovega po-veličanja. ^ Zl Predsednik vlade v Kuplncu Kakor smo že poročali, se je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v torek popoldne na poti z Bleda v Beograd ustavil v Zagrebu. V sredo je imel dopoldne daljši razgovor z banom dr. šubašičem in podpredsednikom vlade dr. Mačkom, popoldne pa se Je odpravil v Rogaško SlBtiao, Ssjae se je mivi:; že včeraj dspokfette. Včeraj popoldne pa, jc krenil z avtomobilom nazaj v Zagreb in dalje v Kupinee na obisk k dr. Mačku. Imela sta tam vnovič zelo dolg razgovor. O razgovorih obeh vodilnih odgovornih politikov ni bilo mogoče izvedeti nikakih podrobnosti, vendar je ministrski pred-sečnik zagrebškim novinarjem kratko izjav :i. da je še ta teden računati z važnimi dogodki, ki pa se ne bodo nanašali na sestavo vlade, temveč na napovedane reforme. Te dni izidejo prve sreSormatorske uredbe 2'agreb:ke »Novosti« poročajo, da je predsednik vlade, ki se je v sredo nahajal v Zagrebu, odgovoril novinarjem na vprašanje, če bo kaj novega: »Bo. prihodnje dni. Bo, toda ne sprememba vlade.« V tej zvezi pravi list. da se nahajamo neposredno pred prvimi gospodarskimi in socialnimi reformami. Javnost glede teh reform sicer ni složna in čim dalie traja razprava, tem bolj se vidijo razlike v gledanju posameznih strank in skupin na te reforme. Vendar prevladuje mnenje, da so merodajni činitelji našli skupne formulo, ki bi mogla vsaj v osnovi zadovoljiti vse nasprotujoče si skupine. Gre za celo novo organizacijo našega jx>litičnega, gospodarskega in socialnega življenja. Izgleda, da nismo daleč od časa, ko se bodo pričele objavljati prve odredbe ali. kakor nekateri govorijo, reforme. Toda oni. ki pričakujejo. da bodo že te prve odredbe pokazale jasno sliko nove družabne in politične ureditve države, se motiio. Take dalekose-žne reforme se ne izvajajo preko noči, temveč šele z vztrajnim raziskovanjem in postopno izgraditvijo. »Novosti« zaključujejo: »Zagotavljajo nam, da bodo reforme izdane postopno, da bodo uvedle nove in boljše pogoje za življenje delovnega ljudstva, da bodo vsem omogočile delo, da bo dela dovolj za vse in ne samo za one ki imajo srečo. Pričakujejo se velika javna dela, pričakuje se;po-državljenje Narodne bimke itd Te dni bodo objavljene prve uredbe, na katere narod in zlasti delovni svet, že tako čaka.« Stari „ Obzor" o mladih ljudeh »Obzor« opozarja v svojem uvodniku na pomanjkljivosti gesla o potrebi novih ljudi, ki ga je čuti posebno zadnje čase zopet prav pogosto v raznih naših političnih diskusijah. Med drugim piše: »Pri nas je treba ugotoviti, da za sedaj še nikjer ne vidimo novih ljudi, ki naj bi bili poklicani, da vodijo neko novo politiko Kdo naj bi nastopil danes pri nas na politični pozornici iz vrst mladega poko-ienja in imel pri tem vsaj malo avtoritete'' V Srbiji ni med mlado generacijo nobene politične avtoritete. Srbska mladina je prilično politično tako usmerjena kakor njeni očetje. Najmočnejši so med nji-m; levičarji, ki obsegajo del demokratov, z< mljoradnikov in marksiste. V Sloveniji s.&di mladina v glavnem dr. Korošču, dr. Kramerju in marksistom. Tudi med slovensko mladino ni nobenih večjih političnih avtoritet ter govorijo v njenem imenu starejši politiki. Na Hrvatskem je mladina v glavnem razdoiier.a med nristaše dr. Mačka, frankovie in marksiste. Gotovo pa je, da je hrvatska mladina nacionalno bolj enostransko v hrvatskem duhu orientirana kakor pa srbska ali slovenska v srbskem in slovenskem duhu.« Vilderjeve konference v Beogradu Po daljšem bivanju v Beogradu se je vrnil v Zagreb predsednik izvršnega odbora SDS g. Večeslav Vilder. V Beogradu se je g. Vilder razgovarjal z mnogimi odličnimi političnimi ljudmi. Po povratku v Zagreb je izjavil, da je bilo pri teh razgovorih soglasno ugotovljeno, kako resni so današnji časi, in poudarjena je bila potreba splošne solidarnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nikakšne spremembe, ki bi se izvršile, ne bodo dosegle zaželenega uspeha, ako ne bodo izvršene v duhu te solidarnosti. V razgovorih je bila ugotovljena tudi potreba, da pridejo do izraza vse konstruktivne sile. V tem pravcu so bile dane tudi razne sugestije. Velika težkoča srbskega političnega življenja je, da v današnjih časih Srbi nimajo politične avtoritete, ki bi bila splošno priznana, in so vsled tega njihove sile razdrobljene. Sarajevski »Jugoslovenski list« javlja iz Novega Sada, da je g. Vilder informiral svoje vojvodinske prijatelje, da je bila svrha njegovega bivanja v Beogradu ta, da vidi, ali je mogoča široka koncentracija. Ali je g. Vilder v tem ozira Imel kake konkretne predloge ali pa se je samo informiral in ali je imel tudi od drugih skupin odobrenje za take razgovore ter kakšne rezultate je dosegel, o tem poročevalec sarajevskega lista ni mogel nič zanesljivega izvedeti. Upokojitev referenta za osnovno šolstvo »Hrvatski dnevnik« poroča, da ie bil upokojen personalni referent za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete Nikola Ra-dakovič. »Hrvatski dnevnik« očita Rada-koviču. da je bil v vodstvu svojih poslov povsem enostranski in da ie spravljal na dobre položaje predvsem svoie priiatelie pristaše režima. Glavno glasilo HSS zahteva. da se tudi drugi krivci v tem ministrstvu izročijo zaslužni kazni. Prva objava članov masonskih lož Zagrebške »Novosti« poročajo, da so netočne vesti o razpustu in prepovedi masonskih lož v Jugoslaviji, pač pa bodo lože same ustavile svoie delovanje. • kakor so to že storile v nekaterih drugih državah. Zagrebška »Hrvatska straža« ie pričela z obiavo imen članov zagrebških svobod-nozidarskih lož. Kot prvo si ie izbrala posebno židovsko ložo. ki poleg splošne obstoji v Zagrebu in ki ie menda bila ustanovljena 1. 1927. »Hrvatska straža« navaja 47 članov lože. ki so advokati, zdravniki. večinoma pa industrijalci in podjetniki. Med njimi ie tudi prvi mecen slovenske Akademije znanosti in umetnosti, mariborski veleindustrijalec a. Marko Ros-n er. Hrvatski načrt za razdelitev Suzorja Kakor poročajo zagrebški listi, je banska oblast v Zagrebu izdelala načrt za razdelitev premoženja Osrednjega urada za Zavarovanje delavcev (Suzorja) terga izročila ministrstvu. Ministrstvo dosedaj na ta načrt ni odgovorilo. Načrt določa: Za banovino Hrvatsko se osnuje samostojni nosilec socijalnega zavarovanja, ki spada pod kompetenco banske oblasti. Premoženje Suzorja se mora razdeliti po stanju konec onega meseca, v katerem bo uredba o razdelitvi proglašena. Premoženje se deli za vse stroke zavarovanja posebej m posebej za pokojninski fond nameščencev Suzorja. Premoženje in obveze v stroki bolezenskega zavarovanja se naj razdele v razmerju članov, zavarovanih 1. 1939 na sedanjem teritoriju banovine Hrvatske in članov Suzorja na ostalih področjih države. Pri prevzemanju pokritja za rente naj banska oblast prevzame vse rent-nike, naše državljane, ki stalno prebivajo na področju Hrvatske, od tujih državljanov pa one, ki so utrpeli nezgodo na področju Hrvatske. Vse nepremičnine na področju Hrvatske (torej tudi palača Suzorja v Zagrebu), naj pripadejo hrvatskemu samostojnemu zavodu. Kar se tiče posojil, naj pripadejo na banovino Hrvatsko samo ona, ki so bila podeljena ustanovam, katere imajo svoje centrale na Hrvatskem. Od po3ojil, podeljenih državi, prevzame Hrvatska samo one vsote, ki so investirane na področju Hrvatske. Isto velja tudi za dolgove in obveznosti Suzorja. Od inventarja prevzame Hrvatska samo oni del, ki se nahaja pri organih Suzorja na hrvatskem področju in v osrednjem uradu. Kar se tiče premoženja in obvez pokojninskega fonda nameščencev Suzorja, prevzame bodoči samostojni hrvatski osrednji zavarovalni urad samo aktivne nameščence okrožnih uradov v Dubrovniku, v Kan lovcu. Osijeku, Sušaku in Zagrebu, kakor tudi nameščence bolniške blagajne društva Merkur v Zagrebu, ako so po očetu ali materi pripadniki Hrvatske. (!) Razdelitev naj izvede posebni odbor s sodelovanjem strokovnjakov. Na dan, ko bo proglašena uredba o razdelitvi, ima Su-zor izročiti odgovarjajoči del svoje gotovine, vrednostnih papirjev in vlog pri denarnih zavodih samostojnemu nosilcu socialnega zavarovanja na Hrvatskem. Kolonizacija preseljenih Nemcev i Velika akcija za naselitev onih Nemcev, ki so zapustili svoje dosedanje postojanke v Galiciji in Voliniji ob zasedbi tega ozemlja po ruskih četah, ie sedaj domala že končana. Vsi ti nemški prešel i enci. ki štejejo do 18.000 družin, so dobili nova zemljišča v poljskem ozemlju reke Warte (Wartheland). Kakor poroča »Volkischer Beobachter«. je v Povartiu doslej že preko 10.000 družin, celotna naselitev pa bo končana do srede avgusta. Poljski prebivalci tega ozemlja so si morali poiskati nova bivališča dalje na vzhodu v področju varšavskega generalnega guvernementa. Enajst kilometrov z zaprtim padalom Prvak ruskih padalcev major Karaha-nov je nedavno izvršil svoj 590. skok s padalom iz letala. To pot ie postavil nov rekord in ie skočil iz višine 12.443 m. Pri prostem skoku je letel z zaprtim padalom 11.800 m ter se mu je aparat odprl šele v višini 643 m. Pri svojem skciku ie major Karahanov padal skozi ozračje, katerega začetna in kočna temperatura ie pokazala razliko 70 stoipnj. S tem skokom ie ruski major pobil rekord francoskega padalca Williamsa, ki je v prostem padu preletel 10.800 m, za celih 1000 metrov. Marquet: ,,Na počila je ura resnice" Francoski notranji minister Marquet, eden izmed najožjih Petainovih sodelavcev, je imel te dni govor po radiu na francoski narod, v katerem je dejal med drugim: »Francozi! Govorniki so vas spravljali v zmoto. Vi ste morali živeti v svetu laži. Napočila pa je sedaj ura resnice. Moja dolžnost je, da vam povem resnico. Ako me boste razumeli, nam bo uspelo ohraniti državo. Ako pa boste ostali gluhi in slepi, potem bom imel vsaj zavest, da sem storil svojo dolžnost.« Marquet je nato svaril francosko javnost pred tem, da bi 3e sedaj spustila v medsebojne obdolžitve v iskanju krivcev. Vse medsebojne obdolžitve predstavljajo le samoprevaro. Ob napadu nemških čet se niso zrušili poedinci, temveč država kot celota: »Mi stojimo na razvalinah kapitalističnega, liberalnega in parlamentarnega sistema. Najbolj prizadeti so begunci. Oni mislijo na tiste, ki nosijo direktno odgovornost za njihove bolečine, ki so pahnili našo državo v vojno, ne da bi bila pripravljena, borbo vzdržati Na dan procesa proti krivcem bodo na tožitelj-ski klopi sedeli naši mrtvi. V imenu krivice bodo odgovorni kaznovani, toda ne smemo pozabiti, da bo treba popraviti tudi posledice zločina.« Marquet je zaključil svoj govor s pozivom na vse Francoze, naj pomagajo Petainovi vladi pri njenem težkem obnovitvenem delu, ki danes edino lahko reši Francijo. • Gibanje prebivalstva na češkem in Moravskem Kakor poročajo iz Berlina, se priključitev čeških dežel k tretjemu rajhu kaže tudi v ugodnih populacijskih številkah in v rastočem številu sklenjenih zakonov. Državni statistični urad Velike Nemčije izkazuje v svojih podatkih, da je bilo v čeških deželah že lani sklenjeno za 21.785 zakonskih zvez več nego L 1938, ali za 37.6%. Število sklenjenih zakonov se je v deželah protektorata zvišalo od 8.3 iz 1. 1938 na 11.5 v L 1939 na 1000 oseb. Tudi v prvem četrtletju 1940 je znašalo število zakonskih zvez za 4572 ali za 31.4% več nego v istem razdobju lanskega leta. Tendenca je tedaj povsod rastoča. Obenem se je v deželah protektorata zvišala tudi številka rodnosti. V prvem četrtletju 1940 se je število živorojenih zvišalo za 5120 ali za 18.1% v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Na 1000 prebivalcev je v prvem četrtletju 1940 odpadlo 18 živorojenih otrok, v istem razdobju lanskega leta pa 15. Statistični podatki ne navajajo, koliko živoroienih odpade na Nemce in koliko na Cehe. Uredba o izrednih dokladah državnih nameščencev, delavcev in upokojencev Beograd, 1. avg. p. Danes je izšla uredba o izrednih dokladah za državne uslužbence in upokojence, ki jo je napovedal včeraj finančni minister v svojem ekspoze-ju o proračunskih dvanajstinah. Uredba določa: čl. 1: Aktivnim državnim uslužbencem, za katere veljata zakon o uradnikih in zakon o državnem prometnem osebju, pripadajo poleg rednih prejemkov naslednje izredne osebne doklade: 1. uradnikom od 8. do vključno 5. pol. skup. 2. uradnikom v 9. in 10. pol. skup. 3. uradn. pripravnikom, ne glede na šolsko kvalifikacijo 4. zvaničnikom 5. služiteljem 6. pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem, dnevničarjem, cestarjem in stalnim cestnim delavcem a) z mesečno bruto dohodki do 1000 din b) z mesečnimi bruto dohodki 1001 do 1400 din c) z mesečno bruto dohodki 1401 do 2600 din 1 n HI mesečno din 150 120 80 200 120 100 150 120 80 120 100 70 100 80 50 100 120 150 80 100 120 50 70 80 Določbe prednjega odstavka ne veljajo za uslužbence finančne kontrole. 2.: Izredna doklada pripada tudi vojnim uradnikom, ki po uredbi ministrskega sveta iz septembra 1939 nimajo pravice do doklade na osnovi svoje kvalifi- kacije, kakor tudi uslužbencem direkcije rečne plovbe, državnega posestva Belja in državne sladkorne tovarne na čuka-rici, in sicer: 1. nižjim vojnim uradnikom 4. razr. 2. nižjim vojnim uradnikom 3., 2. in 1. rezr. ter višjim vojnim uradnikom 4. razr. 3. uslužbencem direkcije rečne plovbe, državnih posestev na Belju in državne sladkorne tovarne na Cukarici a) uradnikom, pogodbenim uradnikom in honorarnim služiteljem s skupnimi mesečnimi dohodki do 1650 din, ne uračunajoč rodbinske doklade b) uradnikom, kontraktualnim uradnikom, honorarnim uradnikom s skupnimi mesečnimi dohodki 1651 do 2600 din, ne uračunajoč rodbinskih doklad c) uradniškim pripravnikom brez ozira na šolsko kvalifikacijo d) zvaničnikom d) služiteljem f) dnevničarjem z mesečnimi bruto-nagradami do 1000 din g) dnevničarjem z mesečnimi bruto-nagradami 1001 do 1400 h) dnevničarjem z mesečnimi bruto-nagradami 1401 do 2600 din v draginjskem razredu I H IH mesečno din 200 160 100 150 120 80 200 160 100 150 120 80 150 120 80 120 100 70 100 80 50 100 80 50 120 100 70 150 120 80 Špansko-portugalSki sporazum Lizbon«, 1. avgusta. AA. (Štefani) Sporazum, ki je bil podpisan med Portugalsko in Španijo, je portugalsko časopisje sprejelo z vidnim zadovoljstvom. Portugalski listi poudarjajo, da ti dve državi tvorita resničen most med vojskujočimi in nevtralnimi državami, med ameriško celino in Evropo, ter da pomeni snorazum novo poroštvo svobode - : in Ameriko. čl. 3: Vsem aktivnim državnim uradnikom, zvaničnikom, služiteljem. pogodbe- I nim uradnikom, honorarnim uslužbencem in dnevničarjem v službi države, aktivnim oficirjem, vojnim uradnikom, podoficirjem in pogodbenikom v vojski in mornarici, aktivnim orožniškim podoficirjem, kaplar-jem in redovom graničarskih čet, cestarjem in stalnim cestnim delavcem pripadajo na vsakega otroka rojenega v postavnem zakonu, pozakonjenega ali adoptira-nega, izredna rodbina doklada po 50 din mesečno. Ta doklada pritiče, dokler otrok ni prekoračil 16. leta starosti. Po dovršenem 16. letu starosti pripada samo otrokom, ki se redno šolajo, a to najdalje do dovršenega 23. leta starosti, če sta mož in žena v državni službi, pripada doklada samo enemu izmed njiju. Določbe prednjega odstavka veljajo tudi za one, ki so v aktivni službi direkcije rečne plovbe, državnega posestva na Belju in državne sladkorne tovarne na Cukarici, kakor tudi za upokojence in osebe, navedene v 11. čl. uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev iz januarja 1940. čl. 4: Izredne osebne in rodbinske dokla- de po tej uredbi se bodo pričele plačevati s 1. septembrom 1940. Kdaj bodo ukinile, bo določil finančni minister v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta. čl. 5: Izredne doklade po tej uredbi niso sestavni del rednih dohodkov, nego posebni prejemki začasnega značaja, tako da se ne vštejejo v osnovo za določitev pokojninskih prejemkov, ter se bodo izplačevale brez vsakih odtegljajev za davke, izredni prispevek, verski davek, prispevek za fond narodne obrambe, prispevek za uradniški in pokojninski fond, prispevek za podporni fond pomožnega osebja v državni službi itd. čl. 6: V pogledu ureditve izrednih osebnih in rodbinskih doklad delavcev in dnev-aičarjev, zaposlenih pri državnih uradih, ustanovah in podjetjih, bodo v skladu z določbami te uredbe izdali resorni ministri v svojem kompetenčnem območju potrebne odredbe, kolikor se to že ni zgodilo. Čl. 7: Izplačevanje doklad se bo vršilo iz presežkov v okviru državnega proračuna za leto 1940/41. čl 8.: Uredba bo uveljavljena, ko bo objavljena v »Službenih novinah«. Likvidacija masonskih lož v Jugoslaviji Beograd, 1. avgusta, p. Nocoj je bil objavljen naslednji komunike: Predsednik ministrskega sveta in zastopnik ministra za notranje zadeve je odredil z aktom 1. br. 32911 z dne 30. julija t. 1., da se naredba notranjega ministra L br. 14.515 z dne 17. januarja t. 1. glede prepovedi zborovanj in shodov najstrožje izvaja napram ložam svobodnih zidarjev. V zvezi s tem se je velika loža Jugoslavija odločila, da preneha s slehernim delovanjem in preide v likvidacijo enako kakor tudi ostale lože na vsem ozemlju drža- Odpor v Rumuniji proti okmitvi države Bukarešta, 1. avg. j. (Reuter.) Videti je, da razgovori rumunskih ministrov v Ober-salzbergu in v Rimu še niso odstranili velikih težkoč, s katerimi se mora zadnji čas boriti Rumunija. Glede na te ovire, za katerih odstranitev se v merodajnih rumunskih krogih predlagajo različne solucije, je zelo verjetno, da bo že v najbližji bodočnosti prišlo v rumunski vladi do nove krize. Po zatrjevanju poučenih krogov je Nemčija nasvetovala Rumuniji, naj čim prej uredi vprašanje Transilvanije, in da so bili tako v Berlinu kakor tudi v Rimu formuiirani točni pogoji, pod katerimi se mora to vprašanje urediti, ter celo precizno zarisane province, ki jih mora Rumunija odstopiti Madžarski Proti tej rešitvi se je pojavil odpor v Transilvaniji sami. Politični vodje transilvanskega prebivalstva so dali baje vladi v Bukarešti razumeti, da prebivalstvo ne soglaša s priključenjem k Madžarski in da se bo z lastnimi silami uprlo sleherni odstopitvi transilvanskih pokrajin Madžarski. K temu nezadovoljstvu Transilvanije se pridružuje še nerazpoloženje, ki gg je povzročila med prebivalstvom izredno slaba letina, ki bo nujno zahtevala državne pomoči. Zaradi tega so gospodarski strokovnjaki rumunski vladi nasveto-vali, naj ne zanemarja Transilvanije, računajoč z odstopitvijo, marveč naj nemudoma bednemu prebivalstvu priskoči na pomoč. Stiska je tako huda, da se je del prebivalstva je pričel izseljevati v notranjost Rumunije. Jasno je, da temu ni kriva samo gospodarska stiska, ampak tudi napovedana odstopitev, s katero se prebivalstvo ne more sprijazniti. Večje število transilvanskega prebivalstva je že zapustilo svoje domove ter se seli proti Ukrajini in BesarabijL Nad 30.000 rumunskih delavcev je zapustilo pristanišče Ga-lac in skuša priti v Sovjetsko Rusijo. Po podatkih iz Besarabije je 160 teh izseljencev že prestopilo rumunsko-rusko mejo. tNSEBIRAJTE V „JUTRU"! BEGfBI Narodno načelo je jamstvo Jugoslavije Ob priliki razčiščavanja odnošajev med Madžarsko, Bolgarijo in Rumunijo objavlja »Hrvatski dnevnik« uvodnik, v katerem opozarja, da gre tu predvsem za narodno načelo, ne pa za koncesije strategičmm in sličnim momentom. »Hrvatski dnevnik« smatra, da računa Nemčija s» tem, da bodo po njeni zmagi vojne na Bailkanu izključene in zaradi tega strategični razlogi ne morejo prihajati v obzir v oni meri, kakor se je to dosedaj dogajalo. »Hrvati smo v srečnem položaju — pravi »Hrvatski dnevnik« dalje — da na področju naše banovine ni niiti pedi zemlje, kamor bi mogel seči revizionizem z nacionalnega stališča. Kar se tiče Jugoslavije v cefloti, je njen položaj tudi jasen. V nekih njenih pokrajinah je sicer prebivalstvo mešano, toda slovanski element ima tudi tam absolutno aili vsaj relativno večino in stvar modre politike je, da se vse narodne skupine zadovoljijo. Objektiven opazovalec bo rad priznal, da je položai neslovanskih narodnih manjšin z nacionalnega stališča v Jugoslaviji boljši nego v katerikoli drugi državi, ki ima narodne manjšine, in sigurno boljši nego položaj naše narodne skupine izven naše državne zajedmice. Dane*, ko gre Jugoslavija svojemu notranjemu preporodu nasproti, bo prišlo tudi do izboljšanja stanja njenih manjšin. Zato upravičeno lahko zahteva, da se načela o položaju narodnih skupin enako izvršujejo v vseh državah brez razlike.« »V dobi, ko se pripravljajo spremembe geografske karte na Balkanu, je važno poudariti, da je s strani Jugoslavije storjeno vse, da se sporna vprašanja rešijo po mirnem potu. Posredniška vloga Jugoslavije je billa vsekakor koris+na za stvar miru, njeno prijateljstvo z Bolgarijo pa je jamstvo, da bo po rešitvi vseh vprašanj na Balkanu še bolj pojačano sodelovanje balkanskih držav. Nacionalni princip, ki je bil merodajen pri ustanovitvi Jugoslavije, se danes ponovno poudarja kot pot, ki naj Balkan in Podunavje izvede iz krize. Jugoslavija globoko spoštuje ta princip in še posebej ga spoštuje hrvatski narod, ki niti v času svoje največje borbe ni postavljal vprašanja državnih meja temveč samo vprašanje svojega položaja znotraj teh mej. V tem dejstvu je treba videti tudi razloge, zakaj pri nas tako mirno in objektivno gledamo na revizioristična stremljenja in zakaj z zadovoljstvom sprejemamo vse, kar more doprinesti k sodelovanju in prijateljstvu balkanskih narodov Ko se bodo vsa ta vprašanja rešila pravično v skladu z nacionalnim principom, bo imel Balkan za dolgo dobo zagotovljen mir, ki mu je tako nujno potreben.« \ HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hišnik, vajen vrtnarstva, se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik — vrtnar«. 18823-1 Kuharico prvovrstno ln res popolnoma samostojno, sprejme večja gostilna. Nastop takoj. Plača dobra. Res samo prvovTst-ne moči naj se ponudijo pod »Samostojna kuharica« na ogl. odd. Jutra. _19277-1 Samostojno gospodinjo za ves hišni posel išče neoženjen Industrijalec pri Požarevcu za 2 mlajša g06poda. Ponudbe poslati na Slava Milic, Bratinac kod B:/žarev-ca, Dunavska banovina. 18281-1 Frizerko sprejme salon »Mila in Slavica«, Miklošičeva c. št. 6. 19268-1 Dekle ki ima veselje do trgovine se sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra. 19244-1 Pisarniško moč ln več sodelavcev sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Velika zavarovalnica« na ogl. odd. Jutra«. 18682-1 Dva kleparska pomočnika sprejmem takoj. Naslov T vseh posl. Jutra. 19251-1 Slaščičarja sprejme slaščičarna. Naslov v vseh posl. Jutra. 19284-1 Brivskega pomočnika dl" brega delavca, sprejmem takoj, Lombar Gilbert, Ljubljana VII, Celovška C. 34. 19297-1 Trgovci, podjetja! AtsoUvent abUturijent-skega tečaja T. O. I. na državni trg. akademiji, vojaščine preet, izredno agilen in priden, dobro vzgojen, sin dobrih staršev, prosi za primerno namestitev v komercijel-r,i pisarni. Ponudbe prosi pod šifro »Stenografija in jeziki« na ogl. odd. Jutra. 19256-2 Vajenci (ke) jjKaKvnfiHUHBroro* Vajenca z najmanj 2 razr. srednje šole sprejme v učenje Tehnika — Mehanika — Radio, Franc Bar m!., Ljubljana. Frančiškanska 10. 19249-44 Vajenca za sobcelikarstvo ln pleskarstvo takoj sprejmem. J. Ambrožič, Glin-ška ul. 7, Ljubljana. 19253-44 Pouk Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Inštruktorja za stenografijo, perfekt-nega iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 1940c. 19247-4 ^LBiBSSM Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damsko in moško kolo najboljše Italijanske znamke, popolnoma novo, skoro za vsako ceno naprodaj. Beethovnova 14-H, vrata 21. 19282-11 Brivskega pomočnika ln frizerko sprejme takoj aH po dogovoru Salon »Dolar«. Dolenji Logatec. 19298-1 Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din, za šifro ali adjanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din Pletilja s strojem 8—5 sprejme delo na dom. Naslov v vseh posl. Jutra. 19274-2 Mlad fant Išče sužbe k tovornemu avtomobilu kot so-vozač. Naslov v i'seh posl. Jutra. 19270-2 Dobra kuharica stara 36 let. vajena meščanske kuhe. išče sVuž-bo pri boljši družini ali v trgovski hiši. Naslov v vseh posl. Jutra. 19261-2 Študentka pharmacije s predizpitom išče prakse za 1—2 meseca v Ljubljani ali okolici. Po-nud.be pas ati na ogl. odd. Jutra pod »štu-dentkac. 19234-2 Avto, moto Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avtomobil rabljen, dobro ohranjen, kutpimo. »Otadžbina«, Oprite trgovačko društvo, Beograd, Poanka-reova ul. br. 24-1. 19241-10 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Amerikanska kartoteka originalna in Berkel namizna tehtnica, ugodno naprodaj. Poizve se ž ilič & Comp., Ljubljana, Gosposvetska 4. 19252 6 Frizerji, pozor! Prodam dobro ohranjeno opremo za damski in moški salon z vsemi aparati. Koman, frizer. Poljanska 13. 19288-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupimo 300 tm tračnic, cca 7 kg a'i cca 9 kg teže po m, za tir 60 cm širine, s spojkami, podlogami in potrebnim priborom za montažo. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod br. 56616. 19189-7 Vojno škodo in vse druge državne papirje kupujemo in grodajamo. Rudolf ZO-.E, Ljubljana. Gledališka ulica 12. 19273-16 Knjižice Praštedione. Ljubi j. Kr. banke, Kmetske posojilnice ijublj.. Jadransko podun. banke kupimo. Rudolf ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 19272-16 Knjižico Mestne hranilnice Ptuj din 100.000 imam naprodaj za gotovino. — Kupci naj javijo ceno. Rudolf ZORE. Ljubljana, Gledališka ulica 12. 19271-16 Posest Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din. Dvo- ali tristanovanjsko hišo novejšo, kupim v Mariboru. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Avgust 1940«. 19259-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje našteva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno s kuhinjo ln tremi lokali, dobrim inventarjem, zelo dobro uvedeno, v centru Banja Luke, vsled prezaposlenosti prodam. Informacije: Karlo Blažun, Banja Luka. 19260 19 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Štirisobno stanovanje komfortno, plin, kopalnica, vse v I. nadstropju, vrt, se odda v vili v sredini mesta za november. Naslov v vseh posl. Jutra. 19290-21 Krasno stanovanje v prvem nadstropju, 2 sobi, kuhinja in pritik-line, parketirano, kopalnica, vse pod enim ključem, se odda za avgust. Zagrebška ulica, Bežigrad, vila »Ela«. 19287-21 Dve dvosobni stanovanji v Predovičevi ulici, nova hiša, se oddasta s 1. septembrom. 19283-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Manjše stanovanje skromno, za 2 osebi, cel dan odsotni, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 19216-21a Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šllro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. V Brežicah se odda v najem staro znana gostilna ln mesa rija z delnim inventarjem, hlev, vrt. Ponudbe na M. Kramar, Kamnik. 19238-17 Koncesijo za izdelavo cementnih izdelkov ali podružnico se vzame v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kranj«. 19265-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, veliko, mirno, čisto ln sončno, z eno ali dvema posteljama, par sto korakov od Zvezde, takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19082-23 Opremljena soba s posebnim vhodom, sončna in snažna, se odda s 15. avgustom. Dolenc, Barvarska steza 6 19269-23 Opremljeno sobo veliko sončno za eno ali dve osebi takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 19250-23 Vsaka beseda 50 par. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din Opremljeno sobo s klavirjem in posebnim vhodom iščem za 1. september. Ponudbe na J. odd. Jutra pod »Soba s klavirjem«. 19258-23a Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izgubila sem v torek dopoldne zlat obesek z napisom 30. 5. 1935. Ker mi je obesek drag spomin, prosim poštenega najditelja, da ga odda proti nagradi v Gregorčičevi ulici 17a I. nadstropje. 19245-28 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjava Opozarjam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Irma Ojsteršek. Josip Ojsteršek, Slov. Javornik 70. 19240 31 Razrio/ Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. —..»iiiAJ V ..JUTRU" J Od Vas je »hišno, da imate obleko vedno ' nt novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolika niča »vignite v oglasnem oddelku dospele oonndbe! Abe, Agilen ln pošten. Avto, Bonboniera blizu pošte, Blejska Dobrava, Briljantni prstan, čisto. Diskretno prijateljstvo. Dobra pisarniška moč, L1PSKI JESENSKI SEJEM 1940 od 25» do 29. avgusta 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s. za Ljubljano: Ing. G. TONNIES, Tvrševa 33, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK, Gosposka ul. 25, tel. 20-97. V neizmerni boli javljamo, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mama. sestra, teta, svakinja in stara mama, gospa ANA BIRTIČ RESTAVRATERKA previdena s tolažili sv. vere. Nepozabno pokojnico položimo k večnemu počitku ob strani njene ljube mame v petek, dne 2. avgusta ob 5. uri popoldne iž mrtvašnice na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi. MARIBOR, dne 1. avgusta 1940. Neutolažljivi: ERNEST, soprog; ANICA in IDA, hčerki; ALOJZIJA, AMALIJA, MARIJA, sestre; IGNAC, brat; SINE PETAN in PEPI LEYRER, zeta; VINKO PIRŠ, svak; DARKO, FREDI in DARIJ A, vnuki in ostalo sorodstvo. SPO »Brez treninga ni uspehov. •.« Kakor v vsaki športni panogi, tako je tudi za uspeh na kolesu treba mnogo trdega dela in sistematične priprave (Predsednik SKZ g. ppolk. Jaklič je izdal navodila za sistematičen trening kolesarjev.) Naše kolesarstvo, ki ima za seboj že nad pol stoletja dolgo in trnjevo pot, pa tudi častno in zmagoslavno, ter je v predvojni dobi poleg športnega duha krepilo v mladih prijateljih tega športa tudi narodno zavednost in odpor proti tujcu, si je tudi po vojni hitro osvojilo mnogo prijateljev. Kljub temu pa njegov razvoj ni šel vzporedno z razvojem, ki ga je imelo kolo kot obče uporabno prometno sredstvo za vsakogar. Zakaj v vseh teh letih kolesarski šport, posebno v Sloveniji, kjer je znano, da je na kolesu vse, kar leze in gre, le ni zavzel onega velikega razmaha, ki bi ga moral po vsem tem, ne bomo razpravljali na tem mestu. Ugotoviti hočemo le toliko, da se je po reorganizaciji športnega življenja pri nas od lanske jeseni začela tudi za slovensko kolesarstvo nova doba, ki bo spričo neodvisnosti od raznih forumov in strokovnjakov onstran Sotle odprla našemu kolesarstvu večjo možnost razvoja in vzpodbudila prijatelje te športne panoge in njene aktivne pristaše k še intenzivnejšemu delu. Srečno roko so imeli maloštevilni delavci v naših kolesarskih organizacijah, da so baš o pravem času za svojega prvega pobornika pridobili enega najvidnejših kolesarskih delavcev, moža, ki je že pred vojno stal med prvimi aktivnimi kolesarji, po vojni pa zavzel v naši vojski položaj, s katerega je lahko razvil vse svoje vojaške in športne izkušnje ter ustvaril naši vojski prve kolesarske edinice, ki so zdaj že uvrščene v sestavo borbenih oddelkov. Po upokojitvi pa naš neumorni podpolkovnik Jaklič še zmerom ni hotel zapustiti svojih prijateljev in učencev kolesarjev. To so dobro vedeli v kolesarskih vrstah in tako zavzema zdaj agilni podpolkovnik položaj predsednika Slovenske kolesarske zveze. Na vsaki seji, na vsaki dirki, na vsakem sestanku, povsod ga vidimo, kako mladosten in krepak bodri svoje fante, naj delajo in vztrajajo, pri tem pa sto- in stokrat poudarja, da brez treninga ni uspeha. V mislih na ta glavni pogoj, brez katerega uspehi tudi na kolesu niso dosegljivi, se je g. predsednik lotil sestave podrobnega načrta, ki naj služI klubom ln vozačem kot navodilo za trening. V rokah imamo njegova navodila za sistematičen kolesarski trening po dnevih in tednih, ki v dozdaj neobjavljeni obliki razdeljuje pripravo kolesarskega dirkača na 12 tednov v sezoni. Mož izkustev pravi med drugim (vse samo v številkah): Za trening naj bodo vozaču štirje dnevi v tednu, in sicer torek, četrtek, petek in ! nedelja. Obseg treningov ln brzina vožnje se stopnjujeta od tedna do tedna. Za začetek naj vozač prevozi 25 do 35 km z brzino 24 do 28 km na uro — v torek. Po enodnevnem odmoru naj sledi trening na daljavo 50 do 60 km z enako brzino kakor prvi. Dan pozneje naj vozač prevali 15 km daljave s hitrostjo 32 do 35 km na uro. Za zaključek prvega tedna je določena najdaljša »lekcija«, in sicer 60 do 80 kilometrska tura s hitrostjo 25 do 28 km na uro. Osnovna brzina treninga v prvem tednu je torej: 24 do 28 km na uro; v približno enakih presledkih in enakem razmerju glede daljave se nato stopnjuje brzina vožnje do 32 km na uro. V forsiranem tempu doseže na krajše razdalje tudi do 40 km na uro, toda tedensko le enkrat. Po 12 tednih takšnih priprav bo imel dirkač za seboj nič manj kakor skoraj 500 km vožnje in ni težko vedeti, s kakšno samozavestjo se bo lahko javil na start za vsako še tako naporno in važno dirko. * Da so kolesarstvu začeli vse bolj priznavati velik telesnovzgojni pomen, kaže tudi dejstvo, da ga je pred kratkim v svoj tekmovalni spored sprejelo tudi Sokolstvo. G. podpolkovnik Jaklič, ki budno spremlja vsako novost s tega področja, nam je kazal knjigo art. polkovnika Dimitrija Pav-loviča, referenta za predvojaško izobrazbo v savezu SKJ z naslovom »Potrebna znanja za sokolske velosipedske otseke«, iz katere je razvidno, da bo ta športna panoga v dogledni bodočnosti dobila svojo najstrumnejšo organizacijo baš pri Sokolu. Izdelana so pravila za sokolske kolesarske odseke, pravila o vojni službi, pravilnik za izvajanje kolesarskih tekem v Sokolstvu, pravilnik za podeljevanje diplom pravilnik za priznanje znaka »Dobremu kolesarju«, pravilnik za razdeljevanje nagrad, pravilnik o vnanji in notranji organizaciji sokolskih kolesarskih edinic itd. Bistvene določbe vseh teh pravil in pravilnikov so prevzete iz podobnih vojaških predpisov in bodo mnogo pripomogle, da bodo naši Sokoli kolesarji ne samo dobri športniki, temveč pozneje tudi dobri vojaki. Kljub vsej strogosti, ki mora po teh pravilih vladati prav tako v sokolskih kolesarskih vrstah, pa je glavno načelo vendarle samo športno, ono najvišje, ki ga vse premalo upoštevajo v ostalih panogah, predvsem takšnih, katerih vodstvo je marsikje še prepuščeno ljudem, ki v športu ne vidijo onega nespremenljivega gesla: »Uči se zmagovati, toda vedi, da je bolje častno izgubiti, kakor nečastno zmagati.« Pravilnik za sokolske kolesarje bi bil marsikje mutatis mutandis potreben in koristen tudi v drugih športnih panogah. L. S. Drugi letošnji gost iz lige ŠK Jug iz Dubrovnika Mesto Dubrovnik — slikoviti potomec nekdaj slavne republike — danes zbirališče imovitih letoviščarjev vsega sveta, nima posebno izrazitega športnega življenja. V Dubrovniku ni velikih nogometnih klubov kakor v Beogradu ali Zagrebu, v Dubrovniku je tenis le privilegij gostov — do zadnjega časa ni bilo tam čuti niti o izrazito morskih športih, jadranju in veslanju. Zato pa so vse simpatije, ves ponos, vsa iz lokalnega patriotizma rojena ljubezen dubrovniškega »gospar«-ja — kakor tudi zadnjega pristaniškega delavca — in seveda tudi elegantnega kopališkega gosta osredotočene na ŠK Jug, plavalni klub, predstavnika Dubrovnika v li-gaškem plavalnem turnirju. Kadar je v Dubrovniku velika plavalna prireditev, je mesto prazno in izumrlo, zato pa so polne in prepolne tribune na plavališču, kjer običajno zmanjka vstopnic! — Jug je od prvega dneva, ko se je pojavil, ugleden član jugoslovenske plavalne družine. Njegove tekmovalke m tekmovalci v tradicionalnih rdeče-modrih kapicah so povsod, kjer so se kdaj pojavili, pomenili trd oreh za vse nasprotnike. Bili so tudi časi, ko je Jug preživljal krize in je v plavanju bil slab. Toda takrat so Jugaši ostajali doma. Niso hodih svetu kazat svoje »revščine« — zakopali so jo v trdo zagrizeno delo na svojem primitivnem plavališču na skalnatih Dančah in nikdar ni trajalo dolgo, pa se je pojavil nov, prerojeni Jug. Jug ima od svoje ustanovitve dolgo vrsto najlepših plavalnih uspehov i v domovini i v tujini, kjer je v vseh plavalnih krogih dobro znan. Prav posebno pa je zaslovelo Jugovo ime po vsem športnem svetu v zadnjih nekaj letih, ko je vse prisluhnilo fantastičnim uspehom sicer Slovenca Branka 2ižka, ki svojo sijajno plavalno kariero doživlja kot član Juga. Ob koncu lanske sezone se je v domovini Jug najsijajneje v vsem času afirmiral na prvenstvu poedincev v Bjelovaru, kjer so skupno z Ilirijanom Cererjem njegovi tekmovalci osvojili vsa prva mesta pred Victorijo, ki so ji tik pred tem še mnogi nadevali naziv »najmočnejšega plavalnega kluba v Evropi«. V prvih svojih letošnjih ligaških nastopih na domačih tleh, je Jug zopet presenetil. Tokrat za izpremembo s svojimi prsnimi plavači Pozniakovo in Barbierijem, Dobra kupčija. Dve leti prakse. Denar, Delno odplačevanje, Dobra prilika, Diesel, Delno odplačevanje, Dobra žena Dobrosrčnost, Donosna hiša, D. D., Dobro ido-ča, Družabnik 100, Dober potnik, Energična gospodinja. Gotovina 99. Grega, Gorajte. Gizela. Hipoteka, Jugočarapa, Jelica Juvan, Iskrenost, Kopalnica, Kino, Kupim plačam,, Kronika, Kotel, Ljubljana, Ljubljana takoj. Mirno. Mir-je Vrtača, Maribor 1940, 15 minut. Nizka cena, Notranjec, Na prometu, Odkuoiti inventar, Orožnik, Odrasli 4, Ohranjena. Pridna poštena, Plačam 3-6 mesecev naprej, Poklic in praksa. Pridna in poštena. Pohištvo. Poštena 66, Parcela za vilo, Pošteno dekle, Posestvo 11, Parcela, Prava cena. Prometna trgovina. Prazna. Poštena 120, .Podjetna Plin, Sigurno, Sposoben. Strogi center, Srečen zakon. Sigurna gotovina, šofer vrtnar. Sv. Paul, Snažnost, Slovenija. Savinja, Sotrud-nica. Samostojna, Sijajen zaslužek. Srčna kultura, I. Krištof, Sposobna gospodinja. Takoj 33, Tovorno avto-prevozništvo. Tekstu II., Takoj poslena. Ugodna cena. Vestna, Vol-čjak. Vajenka, Vinograd, VeSika zavarovalnica, Vestna ln spretna. Vozač, Vogalna, Zanesljiv, Zanesljiv orožnik. Zanesljiva m vestna natakarica, Zdrami se, ako si poštenjak. Zanesljiv in zmeren honorar, Zanesljiv 45, Zlata Jama, Želja 39, Zanesljiv po-!lr. Zračno, Zmožnemu dobro mesto. 100.000, 100, 66, 150.000, 340, 3006, 29, 36, 76. Tvornica usnja Arambašič v Beogradu potrebuje večje število strokovno izučenih usnjarskih delavcev Služba stalna. — Delo po kosu (akord) in dnevnico. Jugoslovanski patent št. 5399 od 1. IX. 1927 z naslovom »Postupak i priprava za razstavljanje plinskih smeši, posebno zraka« z dodatnimi patenti št. 5400 z naslovom »Postopek in priprava za razstavljanje plina oziroma plinskih zmesi posebno zraka«, št. 6563 z naslovom »Akumulatori hladnoče za postrojenja za cepanje gasova«, št. 9367 z naslovom »Postupak i uredjaj za rastavljanje plinovitih mješavina osobito zraka« ter jugoslovanski patent št. 9911 (dodatni k patentu št. 8545) z naslovom »Postupak za rastvaranje plinovitih mješavina« SE PRODAJO oziroma SE DAJE LICENCA. — Ponudbe je poslati na ing. Drago Matanovič, patentni inženjer, Ljubljana, \Volfova 1. Sodna prodaja v konkurzu V ponedeljek, dne 5. t. m. od 13. ure naprej in naslednje dni se bo v konkurzni stvari EMILA NOVAKA prodalo na javni dražbi v Ljubljani-Glince, Tržaška cesta 83, razno špecerijsko, manufakturno in galanterijsko blago. — Prodaja se vrši na drobno in se bo nadaljevala tudi naslednje dni samo POPOLDNE, vsakokrat od 13. ure naprej. ki sta oba dosegla najboljše rezultate t splošno presenečenje vseh plavalnih strokovnjakov! Poglavje za sebe pa je ves čas svojega obstoja Jug v waterpoolu. Dolgo vrsto let je bil neprekinjeno državni prvak — dostikrat so sami Jugaši tvorih reprezentativno waterpoolo moštvo Jugoslavije, zmerom pa vanj prispevali večino igralcev. Mednarodni uspehi Juga — pa bodisi kot klubsko moštvo, bodisi kot državna reprezentanca — so vzbujali spoštovanje po vsem športnem svetu. Pa saj jih pozna tudi že ljubljanska športna publika — opetovano je Jugovo moštvo igralo že tudi v Ljubljani, neredko z visokimi dvoštevilčnimi zmagami! Prihodnji torek bomo videli Juga v li-gaškem srečanju z našo Ilirijo. Videli bomo Žižka, brate štakule, Ciganoviča, Bar-bierija, Pozniakovo, Bartulovičevo in Jaz-bsčevo in videli bomo waterpoolo moštvo Juga, ki je že letos odpravilo lanskega državnega prvaka, splitski Jadran z visokim rezultatom 5:1! Borba štirih moštev za dva pikala Pokalni turnir SK Marsa v nedeljo ves dan na igrišču Ljubljane Kakor smo že ponovno pisali, je Mars organiziral za nedeljo pokalni turnir pod pokroviteljstvom g. Frana Bonača, vele-industrijalca in predsednika ljubljanskega velesejma. Turnir je skrbno pripravljen in bodo na njem sodelovali: Kranj, Jadran, Korotan in prireditelj. Za prirediteljev nastop vlada še posebno veliko zanimanje. Z novimi igralskimi močmi je okrepil svoje moštvo, ki se bo letos borilo v slovenski ligi. Mars je naš najmlajši nogometni klub, ki se je tako hitro usidral med najboljše klube Slovenije. Vsa nedeljska moštva se bodo seveda potrudila, da si pri-svoje darili, dar pokrovitelja in pokal podpredsednika kluba g. Janka Osenarja. Zaradi tega bo ves turnir potekel v znamenju odločne in zagrizene borbe. Popoldne bodo predstavniki kluba skromno, a prisrčno proslavili jubilej Staneta ži-gona ob odigranju 200. tekme in Ivana Vrhovca ob 250. tekmi. Požrtvovalnost in zvestoba do kluba bosta nagrajeni. Dopoldne se turnir prične ob 9. s tekmo Mars—Jadran, ob 10. prideta Kranj—Korotan. Popoldne se turnir začne ob 16. Po turnirju se bodo vsi sodelujoči igralci sestali v gostilni Kačič, kjer jih bodo Marsovci pogostili z majhno malico. Vstopnine za nedeljski turnir so: za tribuno za ves dan din 15.—, za stojišče 12.—, dopoldanska ali popoldanska vstopnica po din 8.— in mladinska din 2.— Pridite v nedeljo na igrišče Ljubljane in podprite enega najbolj agilnih prvorazrednih klubov Ljubljane! V if TTSt^fc Živahen obrat pri plavalcih Razen ligašev, ki so v teh dnevih temeljito zaposleni v prvenstvenem tekmovanju, združenim z dolgimi turnejami od severa na jug in obratno, se živahno udej-stvujejo tudi vsi ostali plavalni klubi. V Sloveniji se vsi ostali razen prve garniture Ilirije, ki ima svoj spored odrejen že tja do konca avgusta, pripravljajo za prvenstveno tekmovanje Slovenske plavalne zveze, ki bo konec prihodnjega tedna na Mariborskem otoku. Zelo marljivo so letos na delu tudi v Beogradu, kjer bo Srbska plavalna zveza v soboto in v nedeljo izvedla svoje prvo juniorsko plavalno prvenstvo. To pomeni, da je začela v Beogradu med mladino pridobivati na terenu tudi ta športna panoga, ki je vsaj do zdaj mnogo zaostajala za najbolj popularno — nogometno. Kakor zatrjujejo, bo prišlo na to tekmovanje okoli 100 juniorjev obojega spola, med njimi v glavnem Beograjčanov, precej močne ekipe pa bodo poslali tudi nekateri vojvodinski klubi in pa edini član Srbske plavalne zveze z Jadrana, »Jadran« iz Hercegnovega V dnevih 17. in 18. t. m. bo v Budimpešti turnir v waterpoolu med Madžarsko, Nemčijo in Italijo. Madžari so soglasno z Nemci prosili našo zvezo, naj bi jim za sodnika delegirala tehničnega referenta PSJ in glavnega urednika »Novosti« Hr-voja Macanoviča. V primeru, da bi on te funkcije ne mogel prevzeti, bo zveza predložila namesto njega najboljšega ljubljanskega sodnika za vvaterpoolo g. Boža Kra-maršiča. V ostalem so naši odnošaji v športu, posebno v plavalnem, z Madžari letos posebno dobri. Saj so nedavno na Su-šaku gostovali nekateri odlični madžarski plavalci in igralci waterpoola, prav tako pa je tudi že dokončno določen meddržavni plavalni dvoboj med Jugoslavijo in Madžarsko (za moške) v dnevih 7. in 8. septembra v Szegedu. Ugodno potekajo tudi pogajanja za poseben dvoboj med Madžarsko in Hrvatsko, vendar želijo Madžari, da bi se pred tem uredilo še vprašanje včlanjenia HPS pri mednarodni plavalni federaciji. ¥ Beograjski teniški klub pripravlja skupno z ljubljansko Ilirijo velik mednarodni teniški turnir za prvenstvo Bleda. Turnir bo v dnevih od 8. do 11. t. m.; prijave zbirajo pri Zdraviliški komisiji na Bledu. SK Jadran. Jutri morajo biti vsi igralci prve garniture na igrišču Ljubljane najkasneje ob 8.30 radi pokalne tekme z Marsom. Hudjek naj pride sigurno. Danes ob 20. uri kratek sestanek v klubskih prostorih. SK Mars. Drevi ob 20.30 članski sestanek vseh igralcev na običajnem mestu. Načelnik. STK Moste. Drevi ob 20. važen sestanek vseh aktivnih nogometašev. Po sestanku ob 20.30 seja upravnega in nadzornega odbora. Zaradi važnosti dnevnega reda prosim sigurno in točno udeležbo! SK Slavija. Drevi važen članski sestanek. Prosim vse igralce, naj poravnajo članarino. Važno zaradi jun. pokalnega turnirja, ki bo dne 15. VIII. t. 1. Prinesite opremo na sestanek v klubsko sobo. Načelnik. SK Ilirija (atletska sekcija). Drevi ob 19. članski sestanek v klubski sobi. Zaradi nastopa na banovinskem prvenstvu in dvoboja s Concordijo je sestanek za vse atlete strogo obvezen. Zbor plavalnih sodnikov. Sestanek vseh sodnikov bo drevi ob 18.30, v kopališču Ilirije. Udeležba obvezna! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a taoosordj »Jote*« Stanko Viraat. — Za N are dno tiskarno tf, d. kot tiakarnarja Fran Ječam — Za iaaoratni dal je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ▼ Ljubljani. Pismo iz Nemčije Berlin v znamenju zmagoslavnega povratka vodje Hitlei>a s francoskega bojišča Berlin, ob koncu julija Berlin je v teku zadnjega pol leta postal važno središče mednarodne politike in diplomacije. Kot prestolnica velesile je seveda v tem pogledu vedno igral veliko vlogo, vendar se njegova važnost nikoli ni občutila tako zelo kakor v zadnjih mesecih. Ne samo pogosti obiski tujih odgovornih diplomatskih in političnih činiteljev ampak tudi razni dogodki nemškega notranjega življenja dajejo mestu svoje posebno obeležje. Kdor ima časa dovolj, da bi se lahko ves posvečal dnevnim zanimivostim. bi mu bil dan gotovo prekratek, ako bi hotel prisostvovati vsem sprejemom in videti vse znamenite goste, ki prihajajo v prestolnico tretjega carstva. Najvažnejši dogodek zadnjih tednov je bil nedvomno zmagoslavni povratek kancelar i a iz Francije. Človek si ne more prav predstavrjati stotisočev, ki so sprejeli vodjo nemškega naroda na anhaltskem kolodvoru in onega krika navdušenih množic, ki ga je spremljal na njegovem potu od kolodvora do kancelarske palače. Vse več-milijonsko mesto je prišlo v valovanje, vse hiše. ulice in vsi trgi so bili zaviti v zastave s kljukastim križem, vsa pot. po kateri se je vil sprevod kancelarja in njegovega spremstva ter čet, vračajočih se z bojišča, je bila posuta s cvetjem in zelenjem. Takega sprejema Berlin nedvomno še nikoli ni bil videl. Krik množic je popolnoma zaglušil zvonjenje vseh berlinskih cerkva in vzkliki množic so se zlivali v neprestano bučanje. Naslednji dan so radovedneži zopet prišli na svoj račun, ko je italijanski zunanji minister grof Ciano posetil prestolnico in se naselil kot gost v prelepem gradu Bellevue. Ulice in ceste so že od prejšnjega dne ohranile svoj slavnostni okras in ljudstvo je zopet v neštevilnih množicah prihitelo, da pozdravi odličnega gosta. Medtem so bile zastave zvite in shranjene. zelenje in cvetje je izpolnilo svojo nalogo in bilo odstranjeno. Kmalu se je razvedelo, da je na potu nova senzacija. To pot sicer ni šlo za sprejem kakega go-vendar se je ljudska radovednost -jevala do skrajne napetosti: iz Francije se je pripeljal kot dragocena trofeja oni znameniti železniški voz iz Compie-gnea, v katerem so nemški odposlanci 1. 1913 podpisali premirje po Fochovem dik-tatu. in v katerem se je letos vršil enak prizor le z zamenjanimi vlogami po Hitlerjevem diktatu. Voz stoji na tovorni postaji anhaltske-ga kolodvora, na onem tiru, kjer ima običajno svoje mesto posebni vlak vodje nemškega naroda, kadar ni v rabi in prometu. Zdaj še ni dostopen javnosti, le s posebnim dovoljenjem si ga lahko ogledajo redki posamezniki. Nosi napis »Voi-ture-Restaurant« in je pred svetovno vojno vozil na progi Pariz—Monakovo-Cari-grad. To je jedilni voz št. 2419 D, last mednarodne družbe spalnih vozov; bil je že pred vojno često v popravilu. L. 1914 je bil ravno v Parizu in rekvirirali so ga, da je služil svrham francoskega generalnega štaba. Doletela ga je 1. 1918 čast, da je tvoril del one kompozicije, ki je 7. novembra odšla iz Pariza in je nje strojevodja šele v zadnjem trenutku zvedel, da mora peljati posebni vlak v Sen-lis, kjer je bil nastanjen francoski generalni štab. Tu sta v vlak vstopila maršal Foch in general Weygand in vozovi so oddrdrali proti Compiegneu. V tem jedilnem vozu je francosko poveljstvo izročilo nemškim odposlancem pogoje premirja in stari voz je postal zgodovinska znamenitost. Doslužil je, poslali so ga nazaj v Pariz ter ga postavili na dvorišču Doma invalidov kot nemo pričo zmage 1. 1918. Poleg njega je stalo manjše in skromnejše vozilo: avtobus, ki je v gla-sovito bitko na Marni prepeljal celih pet bataljonov pehote in se tako obnesel v prav znatni meri. Vendar pa vagon ni ostal dolgo v Parizu. Odpeljali so ga v Compiegne, ga postavili na isto mesto, kjer je stal, ko so se Nemcem izročali pogoji premirja. Kazalo je, da bo vozilo stalo tam do konca svojih dni. Toda prišlo je drugače. Zopet je bilo priča enakega zgodovinskega prizora. Vojna sreča je opoteča. Tako se je stari voz proslavil ze drugič in vodja nemškega naroda si ga je izgovoril kot vidno znamenje svoje zmage. Francozi so ga oddali in oddrdral je proti Berlinu, kjer zdaj čaka na tovorni postaji anhaltskega kolodvora, dokler se mu ne odloči mesto, ki bo primerno njegovemu činu in njegovi zgodovinski važnosti. Kakor prehaja zmaga iz enih rok v druge, tako prehaja tudi priča teh dogodkov iz rok premaganca v roke zmagovalca. Berlinsko prebivalstvo že komaj čaka, da si bo smelo ogledati ta voz, o katerem pravijo Nemci, da je bil priča njihovega največjega ponižanja, pa tudi njihovega po-veličanja. A- Predsednik vlade v Kaplncu Kakor smo že poročali, se je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v torek popoldne na poti z Bleda v Beograd ustavil v Zagrebu." V sieuo je imel dopoldne daljša razgovor z banom dr. šubašičem in podpredsednikom vlade dr. Mačkom, popoldne pa se je odpravil v Rogaško Slatino, kjer se je rvi i.l Se včeraj dopoldne. Včeraj popoldne pa je krenil z avtomobilom naza,j v Zagreb in dalje v Kupinec na obisk k dr. Mačku. Imela sta tam vnovič zelo dolg razgovor. O razgovorih obeh vodilnih odgovornih politikov ni bilo mogoče izvedeti nika-!-:; h podrobnosti, vendar je ministrski predsednik zagrebškim novinarjem kratko iz-jp^il, da je še ta teden računati z važni-r. i dogodki, ki pa se ne -bodo nanašali na s'stavo vlade, temveč na napovedane reforme. Te dni Izidejo prve reformatorske uredbe Zagrebške »Novosti« poročajo, da je predsednik vlade, ki se je v sredo nahajal v Zagrebu, odgovoril novinarjem na vprašanje, če bo kaj novc«a: »Bo, prihodnje dni. Bo, toda ne sprememba vlade.« V tej zvezi pravi list. da se nahajamo neposredno p-rcd prvimi gospodarskimi in socialnimi reformami. Javnost glede teh reform sicer ni složna in čim dalje traja razprava, tem bolj se vidijo razlike v gledanju posameznih strank in skupin na te reforme. Vendar prevladuje mnenje, da so merodajni činitelji našli skupne formulo, ki bi mogla vsaj v osnovi zadovoljiti vse nasprotujoče si skupine. Gre za celo novo organizacijo našega političnega, gospodarskega in socialnega življenja. Izgleda, da nismo daleč od časa, ko se bodo pričele objavljati prve odredbe ali kakor nekateri govorijo, reforme. Toda oni. ki pričakujejo, da bodo že te prve odredbe pokazale jasno sliko nove družabne in politične ureditve države, se motijo. Take dalekose-žnc reforme se ne izvajajo preko noči, temveč šele z vztrajnim raziskovanjem in postopno izgraditvijo. »Novosti« zaključujejo: »Zagotavljajo nam, da bodo reforme izdane postopno, da bodo uvedle nove in boljše pogoje za življenje delovnega ljudstva, da bodo vsem omogočile delo, da bo dela dovolj za vse in ne samo za one ki imajo srečo. Pričakujejo se velika javna dela, pričakuje se;po-državljenje Narodne banke itd Te dni bodo objavljene prve uredbe, na katere narod in zlasti delovni svet, že tako čaka.« Stari „0&zor" o mladih ljudeh »Obzor« opozarja v svojem uvodniku na pomanjkljivosti gesla o potrebi novih ljudi, ki ga je čuti posebno zadnje čase zopet prav pogosto v raznih naših političnih diskusijah. Med drugim piše: »Pri nas je treba ugotoviti, da za sedaj še nikjer ne vidimo novih ljudi, ki naj bi bili poklicani, da vodijo neko novo politiko Kdo naj bi nastopil danes pri nas na politični pczornici iz vrst mladega poko-ienja in imel pri tem vsaj malo avtoritete? V Srbiji ni med mlado generacijo nobene politične avtoritete. Srbska mladina je prilično politično tako usmerjena kakor njeni očetje. Najmočnejši so med njimi levičarji, ki obsegajo del demokratov, z< mljoradnikcv in marksiste. V Sloveniji S.edi mladina v glavnem dr. Korošču, dr. Kramerju in marksistom. Tudi med slovensko mladino ni nobenih večjih političnih avtoritet ter govorijo v njenem imenu starejši politiki. Na Hrvatskem je mladina v glavnem razdeljena med pristaše dr. Mačka, frankovce in marksiste. Gotovo pa je, da je hrvatska mladina nacionalno bolj enostransko v hrvatskem duhu orientirana kakor pa srbska ali slovenska v srbskem in slovenskem duhu.« Vilderjeve konference Po daljšem bivanju v Beogradu se je vrnil v Zagreb predsednik izvršnega odbora SDS g. Večeslav Vilder. V Beogradu se je g. Vilder razgovarjal z mnogimi odličnimi političnimi ljudmi. Po povratku v Zagreb je izjavil, da je bilo pri teh razgovorih soglasno ugotovljeno, kako resni so današnji časi, in poudarjena je bila potreba splošne solidarnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nikakšne spremembe, ki bi se izvršile, ne bodo dosegle zaželenega uspeha, ako ne bodo izvršene v duhu te solidarnosti. V razgovorih je bila ugotovljena tudi potreba, da pridejo do izraza vse konstruktivne sile. V tem pravcu so bile dane tudi razne sugestije. Velika težkoča srbskega političnega življenja je, da v današnjih časih Srbi nimajo politične avtoritete, ki bi bila splošno priznana, in so vsled tega njihove sile razdrobljene. Sarajevski »Jugoslovenski list« javlja iz Novega Sada, da je g. Vilder informiral svoje vojvodinske prijatelje, da je bila s vrh a njegovega bivanja v Beogradu ta, da vidi, ali je mogoča široka koncentracija. Ali je g. Vilder v tem oziru Imel kake konkretne predloge ali pa se je samo informiral in ali je imel tudi od drugih skupin odobrenje za take razgovore ter kakšne rezultate je dosegel, o tem poročevalec sarajevskega lista ni mogel nič zanesljivega izvedeti. Upokojitev referenta za osnovno šolstvo »Hrvatski dnevnik« poroča, da ie bil upokojen personalni referent za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete Nikola Ra-dakovič. »Hrvatski dnevnik« očita Rada-koviču. da je bil v vodstvu svojih poslov povsem enostranski in da ie spravlial na dobre položaje predvsem svoie oriiatelie. pristaše režima. Glavno glasilo HSS zahteva, da se tudi drugi krivci v tem ministrstvu izročijo zaslužni kazni. Prva objava članov maso tiskih lož Zagrebške »Novosti« poročajo, da so netočne vesti o razpustu in prepovedi ma-sonskih lož v Jugoslaviji, pač pa bodo lože same ustavile svoie delovanie. kakor so to že storile v nekaterih drugih državah. Zagrebška »Hrvatska straža« ie pričela z objavo imen članov zagrebških svobod-nozidarskih lož. Kot prvo si je izbrala posebno židovsko ložo, ki poleg splošne obstoji v Zagrebu in ki ie menda bila ustanovljena 1. 1927. »Hrvatska straža« navaja 47 članov lože. ki so advokati, zdravniki. večinoma pa industrijalci in podjetniki. Med njimi je tudi prvi mecen slovenske Akademije znanosti in umetnosti, mariborski veleindustrijalec g. Marko R o s-n er. Hrvatski načrt za razdelitev Suzorja Kakor poročajo zagrebški listi, je banska oblast v Zagrebu izdelala načrt za razdelitev premoženja Osrednjega urada za Zavarovanje delavcev (Suzorja) terga izročila ministrstvu. Ministrstvo dosedaj na ta načrt ni odgovorilo. Načrt določa: Za banovino Hrvatsko se osnuje samostojni nosilec socijalnega zavarovanja, ki spada pod kompetenco banske oblasti. Premoženje Suzorja se mora razdeliti po stanju konec onega meseca, v katerem bo uredba o razdelitvi proglašena, premoženje se deli za vse stroke zavarovanja posebej in posebej za pokojninski fond nameščencev Suzorja. Premoženje in obveze v stroki bolezenskega zavarovanja se naj razdele v raamerju članov, zavarovanih 1. 1939 na sedanjem teritoriju banovine Hrvatske in članov Suzorja na ostalih področjih države. Pri prevzemanju pokritja za rente naj banska oblast prevzame vse rent-nike, naše državljane, ki stalno prebivajo na področju Hrvatske, od tujih državljanov pa one, ki so utrpeli nezgodo na področju Hrvatske. Vse nepremičnine na področju Hrvatske (torej tudi palača Suzorja v Zagrebu), naj pripadejo hrvatskemu samostojnemu zavodu. Kar se tiče posojil, naj pripadejo na banovino Hrvatsko samo ona, ki so bila podeljena ustanovam, katere imajo svoje centrale na Hrvatskem. Od posojil, podeljenih državi, prevzame Hrvatska samo one vsote, ki so investirane na področju Hrvatske. Isto velja tudi za dolgove in obveznosti Suzorja. Od inventarja prevzame Hrvatska samo oni del, ki se nahaja pri organih Suzorja na hrvatskem področju in v osrednjem uradu. Kar se tiče premoženja in obvez pokojninskega fonda nameščencev Suzorja, prevzame bodoči samostojni hrvatski osrednji zavarovalni urad samo aktivne nameščence okrožnih uradov v Dubrovniku, v Kan lovcu. Osijeku, Sušaku in Zagrebu, kakor tudi nameščence bolniške blagajne društva Merkur v Zagrebu, ako so po očetu ali materi pripadniki Hrvatske. (!) Razdelitev naj izvede posebni odbor s sodelovanjem strokovnjakov. Na dan, ko bo proglašena uredba o razdelitvi, ima Su-zor izročiti odgovarjajoči del svoje gotovine, vrednostnih papirjev in vlog pri denarnih zavodih samostojnemu nosilcu socialnega zavarovanja na Hrvatskem. Kolonizacija preseljenih Nemcev Velika akcija za naselitev onih Nemcev, ki so zapustili svoje dosedanie postojanke v Galiciji in Voliniji ob zasedbi tega ozemlja po ruskih četah, ie sedai domala že končana. Vsi ti nemški preselienci. ki štejejo do 18.000 družin, so dobili nova zemljišča v poljskem ozemlju reke Warte (Wartheland). Kakor poroča »Volkischer Beobachter«, je v Povartju doslei že preko 10.000 družin, celotna naselitev oa bo končana do srede avgusta. Poljski prebivalci tega ozemlja so si morali poiskati nova bivališča dalje na vzhodu v področju varšavskega generalnega guvernementa. Enajst kilometrov z zaprtim padalom Prvak ruskih padalcev major Karaha-nov je nedavno izvršil svoj 590. skek s padalom iz letala. To pot ie postavil nov rekord in je skočil iz višine 12.443 m. Pri prostem skoku je letel z zaprtim padalom 11.800 m ter se mu je aparat odprl šele v višini 643 m. Pri svojem skoku ie maior Karahanov padal skozi ozračje, katerega začetna in kočna temperatura ie pokazala razliko 70 stoipnj. S tem skokom ie ruski major pebil rekord francoskega padalca Wi'lliamsa, ki je v prostem padu preletel 10.800 m. za celih 1000 metrov. Marguet: „Napo£ila je ura resnice" Francoski notranji minister Marquet, eden izmed najožjih Petainovih sodelavcev, je imel te dni govor po radiu na francoski narod, v katerem je dejal med drugim: »Francozi! Govorniki so vas spravljali v zmoto. Vi ste morali živeti v svetu laži. Napočila pa je sedaj ura resnice. Moja dolžnost je, da vam povem resnico. Ako me boste razumeli, nam bo uspelo ohraniti državo. Ako pa boste ostali gluhi in slepi, potem bom imel vsaj zavest, da sem storil svojo dolžnost.« Marquet je nato svaril francosko javnost pred tem, da bi se sedaj spustila v medsebojne obdolžitve v iskanju krivcev. Vse medsebojne obdolžitve predstavljajo le samoprevaro. Ob napadu nemških čet se niso zrušili poedinci, temveč država kot celota: »Mi stojimo na razvalinah kapitalističnega, liberalnega in parlamentarnega sistema. Najbolj prizadeti so begunci. Oni mislijo na tiste, ki nosijo direktno odgovornost za njihove bolečine, ki so pahnili našo državo v vojno, ne da bi bila pripravljena, borbo vzdržati Na dan procesa proti krivcem bodo na tožitelj-ski klopi sedeli naši mrtvi. V imenu krivice bodo odgovorni kaznovani, toda ne smemo pozabiti, da bo treba popraviti tudi posledice zločina.« Marquet je zaključil svoj govor s pozivom na vse Francoze, naj pomagajo Petainovi vladi pri njenem težkem obnovitvenem delu, ki danes edino lahko reši Francijo. Gibanje prebivalstva na češkem in Moravskem Kakor poročajo iz Berlina, se priključitev čeških dežel k tretjemu rajhu kaže tudi v ugodnih populacijskih številkah in v rastočem številu sklenjenih zakonov. Državni statistični urad Velike Nemčije izkazuje v svojih podatkih, da je bilo v čeških deželah že lani sklenjeno za 21.785 zakonskih zvez več nego L 1938, ali za 37.6%. Število sklenjenih zakonov se Je v deželah protektorata zvišalo od 8.3 iz L 1938 na 11.5 v L 1939 na 1000 oseb. Tudi v prvem četrtletju 1940 je znašalo število zakonskih zvez za 4572 ali za 31.4% več nego v istem razdobju lanskega leta. Tendenca je tedaj povsod rastoča. Obenem se je v deželah protektorata zvišala tudi številka rodnosti. V prvem četrtletju 1940 se je število živorojenih zvišalo za 5120 ali za 18.1% v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Na 1000 prebivalcev je v prvem četrtletju 1940 odpadlo 18 živorojenih otrok, vt istem razdobju lanskega leta pa 15. Statistični podatki ne navajajo, koliko živorojenih odpade na Nemce in koliko na Čehe. Špansko-portugal£ki sporazum Lizboni, i. avgusta. AA. (Štefani) Sporazum, ki je bil podpisan med Portugalsko in Španijo, je portugalsko časopisje sprejelo z vidnim zadovoljstvom. Portugalski listi poudarjajo, da ti dve državi tvorita resničen most med vojskujočimi in nevtralnimi državami, med ameriško clino in Evropo, ter da pomeni spoiazum novo poroštvo svobode prometnih zvez med Evropo in Ameriko. Narodno načelo ]e Jamstvo Jugoslavije Ob priliki razčiiščavamja odnošajev med Madžarsko, Bolgarijo in Rumunijo objavlja »Hrvatski dnevnik« uvodnik, v katerem opozarja, da gre tu predvsem za narodno načelo, ne pa za koncesije strategičnim in sličnim momentom. »Hrvatski dnevnik« smatra, da računa Nemčija t> tem, da bodo po njeni zmagi vojne na Balkanu izključene in zaradi tega strategični razlogi ne morejo prihajati v obzir v oni meri, kakor se je to dosedaj dogajalo »Hrvati smo v srečnem položaju — pravi »Hrvatski dnevnik« dalje — da na področju naše banovine ni niti pedi zemlje, kamor bi mogel seči revizionizem z nacionalnega stališča. Kar se tiče Jugoslavije v ccloti, je njen položaj rudi jasen. V nekih njenih pokrajinah je sicer prebivalstvo mešano, toda slovanski element ima tudi tam absolutno ali vsaj relativno večino in stvar modre politike je, da se vse narodne skupine zadovoljijo. Objektiven opazovalec bo rad priznal, da je položai neslovanskih narodnih manjšin z nacionalnega stališča v Jugoslaviji boljši nego v katerikoli drugi državi, ki ima narodne manjšine, in sigurno boljši nego položaj naše narodne skupine izven naše državne zajednice Dane*, ko gre Jugoslavija svojemu notranjemu preporodu nasproti, bo prišlo tudi do izboljšanja stanja njenih manjšin. Zato upravičeno lahko zahteva, da se načela o položaju narodnih skupin enako izvršujejo v vseh državah brez razliKe.« »V dobi, ko se pripravljajo spremembe geografske karte na Balkanu, je važno poudariti, da je s strani Jugoslavije storjeno vse, da se sporna vprašanja rešijo po mirnem potu. Posredniška vloga Jugoslavije je bila vsekakor koristna za stvar miru, njeno prijateljstvo z Bolgarijo pa je jamstvo, da bo po rešitvi vseh vprašanj na Balkanu še bolj pojačano sodelovanje balkanskih držav. Nacionalni princip, ki je bil merodajen pri ustanovitvi Jugoslavije, se danes ponovno poudarja kot pot, ki naj Balkan m Podunavje izvede iz krize. Jugoslavija globoko spoštuje ta princip in se posebej ga spoštuje hrvatski narod, ki niti v času svoje največje borbe ni postavljal vprašanja državnih meja. temveč samo vprašanje svojega položaja znotraj teh mej. V tem dejstvu je treba videti tudi razloge, zakaj pri nas tako mirno in objektivno gledamo na revizionistična stremljenja in zakaj z zadovoljstvom sprejemamo vse, kar more doprinesti k sodelovanju in prijateljstvu balkanskih narodov. Ko se bodo vsa ta vprašanja rešila pravično v skladu z nacionalnim principom, bo imel Balkan za dolgo dobo zagotovljen mir, ki mu je tako nujno potreben.« Ruska presoja angleško-francoskih odnošajev Glavni sovjetski sindikalni organ »Trud«, ki prinaša stalne zunanjepolitične preglede, je objavil pred dnevi članek svojega diplomatskega sotrudnika Janovskega o angleško-francoskih odnošajih. Posnemamo nekaj glavnih misli, ki naj nam pomagajo razumeti rusko gledanje na enega izmed najvažnejših povojnih evropskih vprašanj:. Prvo veliko bitko v Sredozemlju je imela angleška mornarica z brodovjem svoje zaveznice Francije. To nam kaže, kako se je spremenil značaj angleško-francoskih odnošajev. Očitno pa so bili oranski dogodki le povod za sedanja protiangleška razpoloženja v Franciji. Vzroki teh razpoloženj so neprimerno globlji. Zdelo se je, da bi se morali interesi angleškega in francoskega imperija medsebojno dopolnjevati v okviru najtesnejšega sodelovanja. Takšno gledanje je zares že leta 1914 in tudi leta 1939 omogočilo zvezo med obema državama. Toda že v prvem primeru se je ta zveza dejansko razbila in se je kot rezultat nemškega poraza namesto sodelovanja pojavilo neprija-teljstvo. V drugem primeru pa je imel Iste posledice poraz Francije. Po letu 1918 je zveza med obema državama postala nepotrebna, sedaj pa je nemogoča, kajti njeni zagovorniki v obeh državah so se pokazali zelo šibki. Treba pa je reči, da imata obe državi dovolj razlogov za to, da bi bili medsebojno uvidevni. Angleži često poudarjajo, da njihova zunanja politika dokazuje, da je njih prijateljsko zaupanje v Francijo na mestu. Oni so vedno zatrjevali, da ne bodo dopustili nobeni tretji državi, da bi se usidrala na belgijskih ali nizozemskih obalah, medtem ko niso imeli nikakih ugovorov proti dejstvu, da je na bližnji obali Rokavskega preliva Francija. Toda dejansko je to tolerantno angleško zadržanje nasproti Franciji Izviralo bolj iz nujnosti kakor iz prijateljstva, pa predstavlja zato le naličje protifrancoskih teženj Londona. Ker je nemogoče pregnati Francijo z obale Rokavskega preliva, je potrebno, da jo Anglija oslabi. Zato ji ne sme dovoliti nikake prevlade v Evropi, tudi ne samo v zapadni Evropi. Zato jo je končno držala v neprestanem strahu pred napadom njenih celinskih sosedov, v prvi vrsti Nemčije. Bivši angleški poslanik v Berlinu lord d' Abernon, ki je igral zelo važno vlogo v razvoju angleško-nemških odnošajev v. razdobju med obema vojnama, je takšne angleške poglede potrdil v svojem dnevniku v neki beležki, ki se nanaša na leto 1922, ko je izrečno opozoril, da se mora Anglija pripraviti na obrambo, ako bi prevlada Francije in njenih zaveznikov v Evropi dobila preveč realne in jasne oblike. Angleški državniki ln diplomati niso nikdar smatrali za potrebno, da bi krili nagibe svojih prejšnjih teženj za zbližanje z Nemčijo. Na prvem mestu je bila tu težnja, da bi pretvorili Nemčijo v sredstvo vojne proti SSSR. Toda ml vidimo, da niso imeli v Londonu ničesar proti temu, da bi Nemčijo izkoristili, tudi proti Franciji. Tu ni šlo le za kake konjunkturne obzlre, temveč za bistvo angleške zunanje politike. Na drugi strani pa je prav tako gotovo, da se je sodelovanje med Anglijo ln Francijo izpodkopavalo tudi od Francozov. V Londonu so na primer upravičeno smatrali, da bi francoski udar v Porurje pomenil ne le sunek proti Nemčiji, temveč tudi udarec Angliji, čim bi si namreč Francija zagotovila samostojne vire premogovnih dobav, bi utrdila tudi svoje vojaške pozicije proti Angliji. Francoski okupatorji so dovedli v sklad metode biča in kolača, to se pravi vojaški pritisk na Nemčijo na eni strani, na drugi pa razgovore z nemško industrijo o sodelovanju. V Parizu so se resno pečali z mislijo, da bi stvorili sodelovanje francoskega železa in nemškega premoga, seveda pod vodstvom Francozov. Tako so mislili, da jim bo uspelo ne le zadržati nemške težnje po ekspanziji na francoski račun, temveč da bi bilo čez čas mogoče ustvariti tesnejše sodelovanje med obema sosedama, ki bi bilo seveda naperjeno proti Angliji. Naslednja leta se je francoska politika odrekla močnim metodam nasproti Nemčiji, ohranila pa je ves ta čas svojo proti-angleško ostrino. Ako bi bilo v Franciji postavljeno na glasovanje vprašanje zaveznika, bi se 85% gotovo izreklo za Nemčijo proti Angliji. Morda je to nekoliko pretirano rečeno, toda gotovo je, da se pristaši sodelovanja z Nemčijo niso odlikovali po naklonjenosti do Anglije. Nesporazumi med Anglijo in Francijo so se dejansko pričeli že leta 1919 okoli vprašanja razdelitve vojnega plena. Spori okoli Bližnjega vzhoda, za Mosul in njegov petrolej ter podobni niso obetali nič dobrega v angleško-francoskih odnošajih. Težko pa je reči, kje je bil glavni vzrok nestalnosti angleško-francoskega sodelovanja, v Londonu ali Parizu. Pristaši tega sodelovanja v obeh državah pa so neprestano izdelovali načrte, ki so nakazovali popolno zedinjenje obeh držav. Uradni angleški predlog o novi obliki angleško-fran-coske zveze, je bil zamišljen na takšnih in podobnih načrtih. Razume se samo po sebi, da bi ustanovitev takšne zveze rešila obe državi marsikakšne bojazni. Toda načrt se je izkazal za utopijo. Dejansko bi se namreč mogel izvesti samo v primeru novega poraza Nemčije ln le v kolikor bi se ob novem vojnem plenu ne pojavila tudi nova nesoglasja. A tudi v najboljšem primeru — ako bi namreč uspelo združiti obe državi — bi bila Francija v neugodnem položaju, v kolikor bi bila stalno izpostavljena, da vzdrži prvi udarec, medtem ko spričo svoje slabosti ne bi mogla računati z enakopravnim položajem v sami uniji. Vse to seveda le še bolj pojačuje pozicije germanofilskih elementov v Franciji. Tako sta zapadni velesili drago plačali neiskrenost svoje zunanje politike. Razgovori o sodelovanju z namenom, da bi se vse breme prevalilo na zaveznika, tajna želja, da bi on plačal račune, sklepanje zveze z zaveznikom, v katerega ni vere, ter končno vstop v vojno brez prave želje za vojskovanje — vse to je dovedlo Francijo do zloma, Anglijo pa v osamljenost. 41 smrtnih žrtev železniške katastrofe Cleveland, 1. avgusta j. (AR). Včeraj sta na železniški progi med Olevclandom in Acronom trčila, neki osebni in tovorni vlak. Sila udarca je bila tako strašna, da se je več voz osebnega vlaka razbilo in skotalilo s proge. Pc doslej znanih podatkih je nesreča zahtevala 41 smrtnih žrtev. Skrivnostna smrt bogate Amerikanke Umor v Ilidži? — „Kaj naj napravim z njo, ko bo jutri umrla?" Sarajevo, 1. avgusta Že nekaj dni vlada med gosti, ki so se prišli zdravit in iskat počitka v Banjo Mi-džo, veliko vznemirjenje. Že nekaj dni leži na ustih vseh vprašanje: Ali je bil v vili »Bebi« izvršen zločin, aH je stara, bogata Marija Pejanovičeva umrla naravne smrti?... Marija Pejanovičeva je prišla v Ilidžo v spremstvu mlajše ženske, ki jo je predstavila kot svojo hčerko Lenko, io sta najeli stanovanje v vili »Bebi«. Nič posebnega ni bilo opaziti na teh dveh žensikah, nenavadno je bilo samo to. da sta pogosto kurili v peči in da je hči, kadar je šla iz hiše, zaklepala mater v sobo. Tri dni po njuni vselitvi je odšla hči v Sarajevo in se vrnila z nekakšnim paketom. Naslednjega dne, 16. junija, pa je šla Lenka v Blažuj in tu poiskala grobarja, pri katerem je poizvedovala, ali se na pravoslavnem pokopališču lahko pokoplje čOoveka, ki ni pristojen v to občino. Hotela je vedeti tudi ceno pogreba. Z Lenko je bil mlad, elegantno oblečen gospod. Ko sta odhajala, je grobar slišal Lenkine besede: »Ti nocoj odpotuješ. a kaj naj jaz naplavim z njo, ko bo jufoi umrla?« Drugi dan je stara gospa res umrla. Toda še pred njeno smrtjo je Lenka vprašala lastnico vile. kaj bi se zgodilo, če bd našla mater mrtvo. Pokojnico so pokopali in Lenka je takoj odpotovala v Nikšič. Nekaj dni po njenem odhodu je prišla v vilo »Bebo« karta z dvema besedama: »Održi riječ!« Lastnica vile je karto izročila žandarjem, ki so začeli vso zadevo preiskovati. Ko pa je stvar žc skoraj zaspala, se je nenadoma pojavila prava hči pokojne Marije. Sarajevski policiji je sporočila, da se je njena mati imenovala v resnici Marija Jan-kovič, ne Pejanovič, in da je od Sla v Ilidžo z neko omoženo žensko, Lenko Tija-novičevo. Od tega dne dalje, pravi hčerka, ni dobila nobenega sporočila od svoje matere. Policija je kmalu našla Lenko Tija-novičevo in jo privedla v Sarajevo, kjer je izjavila, da se je s pokojno Marijo seznanila v Podgorici, kamor je prispela ga Jan-kovdčeva iz Amerike z veliko vsoto denarja. Jankovičeva jo je pros-la, naj spiravi nekakšne letake preko meje in ji kot nagrado obljubila' 100.000 din. Izvršena je ekshumacija trupla. Oblasti -skušajo razsvetliti to zagonetno smrt bogate HAL! OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Kapital Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hišnik, vajen vrtnarstva, se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik — vrtnar«. 18823-1 i Trgovci, podjetja! Ateollvent abiturijent-skega tečaja T. O. I. na državni trg. akademiji, vojaščine prost, izredno agilen in priden, dobro vzgojen, sin dobrih staršev, prosi za primerno namestitev v komercijel-r.i pisarni. Ponudbe prosi pod šifro »Stenografija in jeziki« na ogl. odd. Jutra. 19256-2 Kuharico prvovrstno in res popolnoma samostojno, sprejme večja gostilna. Nastop takoj. Plača dobra. Res samo prvovrstne moči naj se ponudijo pod »Samostojna kuharica« na ogl- odd. Jutra. ___19277-1 Samostojno gospodinjo za ves hišni posel išče neoženjen india-trijalec pri Požarevcii za 2 mlajša gospoda. Ponudbe poslati na Slava Milic, Eratinac kod nažarev-ca, Dunavska banovina. 18281-1 Frizerko sprejme salon »Mila in Slavica«, Miklošičeva c. Št. 6. 19268-1 Dekle ki ima veselje do trgovine se sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra. 19244-1 Pisarniško moč tn več sodelavcev sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Velika zavarovalnica« na ogl. odd. Jutra«.- 18682-1 Dva kleparska pomočnika sprejmem takoj. Naslov T vseh posl. Jutra. 19251-1 Slaščičarja sprejme slaščičarna. Naslovi vseh posl. Jvttra. 19284-1 Brivskega pomočnika <3obrega delavca, sprejmem takoj, Lombar Gilbert, Ljubljana VII. Celovška C. 34. 19297-1 Brivskega pomočnika tn frizerko sprejme takoj ali po dogovoru Salon Dolar«. Dolenji Logatec. 19298-1 Vsaka beseda 50 par, davek 3 Din. za šifro ali adjanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din Pletilja s strojem 8—5 sprejme delo na dom. Naslov v vseh posl. Jutra. 19274-2 Mlad fant Išče sužbe k tovornemu avtomobilu kot so-vozač. Naslov v vseh posl. Jutra. 19270-2 Dobra kuharica stara 36 let. vajena meščanske kuhe. išče službo pri boljši družini ali v trgovski hiši. Naslov v vseh posl. Jutra. 19261-2 Študentka pharmacije s predizpitom išče prakse za 1—2 meseca v Ljubljani ali okolici. Ponudbe posfati na ogl. odd. Jutra pod »študentka*. 19234-2 UUMNUll Vajenci (ke) Vajenca z najmanj 2 razr. srednje šole sprejme v učenje Tehnika — Mehanika — Radio, Franc Bar ml., Ljubljana. Frančiškanska 10. 19249-44 Vajenca za soboelikarstvo in pleskarstvo takoj sprejmem. J. Ambrožič, Glin ška ul. 7, Ljubljana. 19253-44 Pouk Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Inštruktorja za stenografijo, perfekt-nega iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 1940-t. 19247-4 \L Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damsko in moško kolo najboljše italijanske znamke, popolnoma novo, skoro za vsako ceno naprodaj. Beethovnova 14-11, vrata 21. 19282-11 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avtomobil rabljen, dobro ohranjen, k lepimo. »Otadžbina«, Opšte trgovačko društvo, Beograd, Poanka-reova ul. br. 24-1. 19241-10 Pirddiim Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Amerikanska kartoteka originalna ln Berkel namizna tehtnica, ugodno naprodaj. Poizve se Žilic & Comp., Ljubljana, Gosposvetska 4. 19252-6 Frizerji, pozor! Prodam dobro ohranjeno opremo za damski in moški salon z vsemi aparati. Koman, frizer, Poljanska 13. 19288-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupimo 300 tm tračnic, cca 7 kg ali cca 9 kg teže po m, za tir 60 cm širine, s spojkami, podlogami in potrebnim priborom za montažo. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Illca 9, pod br. 56616. 19189-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vojno škodo in vse druge državne papirje kupujemo in prodajamo. Rudolf ZORE, Ljubljana. Gledališka ulica 12. 19273-16 Knjižice Praštedione, Ljublj. Kr. banke, Kmetske posojilnice ljublj., Jadransko podun. banke kupimo. Rudolf ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 19272-16 Knjižico Mestne hranilnice Ptuj din 100.000 imam naprodaj za gotovino. — Kupci naj javijo ceno. Rudolf ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 19271-16 Posest Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvo- ali tristanovanjsko hišo novejšo, kupim v Mariboru. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Avgust 1940«. 19259-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje nasleva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno s kuhinjo in tremi lokali, dobrim inventarjem, zelo h išno, da imate obleko vedno lrit novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlollkanica 'vtgnite \ oglasnem oddelku dospelp oonndbpf Abe, Agilen in pošten. Avto, Bonboniera blizu pošte, Blejska Dobrava. Briljantni prstan, čisto. Diskretno prijateljstvo. Dobra pisarniška moč. m UPSKI JESENSKI SEJEM 1940 od 25. do 29* avgusta 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s. za Ljubljano: Ing. G. ToNNIES, Tyrševa 33, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK, Gosposka ul. 25, tel. 20-97 V neizmerni boli javljamo, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mama, sestra, teta, svakinja in stara mama, gospa ANA BIRTIČ RESTAVRATERKA previdena s tolažili sv. vere. Nepozabno pokojnico položimo k večnemu počitku ob strani njene ljube mame v petek, dne 2. avgusta ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi. MARIBOR, dne 1. avgusta 1940. Neutolažljivi: ERNEST, soprog; ANICA in IDA, hčerki; ALOJZIJA, AMALIJA, MARIJA, sestre; IGNAC, brat; SINE PETAN in PEPI LEYRER, zeta; VINKO PIRŠ, svak; DARKO, FREDI in D ARIJA, vnuki in ostalo sorodstvo. ŠPORT »Brez treninga ni usipehov...« Kakor v vsaki športni panogi, tako je tudi za uspeh na kolesu treba mnogo trdega dela in sistematične priprave (Predsednik SK/ g. ppolk. Jaklič je izdal navodila za sistematičen trening kolesarjev.) Naše kolesarstvo, ki ima za seboj že nad pol stoletja dolgo in tmjevo pot, pa tudi častno in zmagoslavno, ter je v predvojni dobi poleg športnega duha krepilo v mladih prijateljih tega športa tudi narodno zavednost in odpor proti tujcu, si je tudi po vojni hitro osvojilo mnogo prijateljev. Kljub temu pa njegov razvoj ni šel vzporedno z razvojem, ki ga je imelo kolo kot obče uporabno prometno sredstvo za vsakogar. Zakaj v vseh teh letih kolesarski šport, posebno v Sloveniji, kjer je znano, da je na kolesu vse, kar leze in gre, le ni zavzel onega velikega razmaha, ki bi ga moral po vsem tem, ne bomo razpravljali na tem mestu. Ugotoviti hočemo le toliko, da se je po reorganizaciji športnega življenja pri nas od lanske jeseni začela tudi za slovensko kolesarstvo nova doba, ki bo spričo neodvisnosti od raznih forumov in strokovnjakov onstran Sotle odprla našemu kolesarstvu večjo možnost razvoja in vzpodbudila prijatelje te športne panoge in njene aktivne pristaše k še intenzivnejšemu delu. Srečno roko so imeli maloštevilni delavci v naših kolesarskih organizacijah, da so baš o pravem času za svojega prvega pobornika pridobili enega najvidnejših kolesarskih delavcev, moža, ki je že pred vojno stal med prvimi aktivnimi kolesarji, po vojni pa zavzel v naši vojski položaj, s katerega je lahko razvil vse svoje vojaške in športne izkušnje ter ustvaril naši vojski prve kolesarske edinice, ki so zdaj že uvrščen® v sestavo borbenih oddelkov. Po upokojitvi pa naš neumorni podpolkovnik Jaklič še zmerom ni hotel zapustiti svojih prijateljev in učencev kolesarjev. To so dobro vedeli v kolesarskih vrstah in tako zavzema zdaj agilni podpolkovnik položaj predsednika Slovenske kolesarske zveze. Na vsaki seji, na vsaki dirki, na vsakem sestanku, povsod ga vidimo, kako mladosten in krepak bodri svoje fante, naj delajo in vztrajajo, pri tem pa sto- in stokrat poudarja, da brez treninga ni uspeha. V mislih na ta glavni pogoj, brez katerega uspehi tudi na kolesu niso dosegljivi, se je g. predsednik lotil sestave podrobnega načrta, ki naj služi klubom ln vozačem kot navodilo za trening. V rokah imamo njegova navodila za sistematičen kolesarski trening po dnevih in tednih, ki v dozdaj neobjavljeni obliki razdeljuje pripravo kolesarskega dirkača na 12 tednov v sezoni. Mož izkustev pravi med drugim (vse samo v številkah): Za trening naj bodo vozaču štirje dnevi v tednu, in sicer torek, četrtek, petek in nedelja. Obseg treningov ln brzina vožnje se stopnjujeta od tedna do tedna. Za začetek naj vozač prevozi 25 do 35 km z brzino 24 do 28 km na uro — v torek. Po enodnevnem odmoru naj sledi trening na daljavo 50 do 60 km z enako brzino kakor prvi. Dan pozneje naj vozač prevali 15 km daljave s hitrostjo 32 do 35 km na uro. Za zaključek prvega tedna je določena najdaljša »lekcija«, in sicer 60 do 80 kilometrska tura s hitrostjo 25 do 28 km na uro. Osnovna brzina treninga » prvem tednu je torej: 24 do 28 km na uro; v približno enakih presledkih in enakem razmerju glede daljave se nato stopnjuje brzina vožnje do 32 km na uro. V forsiranem tempu doseže na krajše razdalje tudi do 40 km na uro, toda tedensko le enkrat. Po 12 tednih takšnih priprav bo imel dirkač za seboj nič manj kakor skoraj 500 km vožnje in nI težko vedeti, s kakšno samozavestjo se bo lahko javil na start za vsako še tako naporno in važno dirko. * Da so kolesarstvu začeli vse bolj priznavati velik telesnovzgojni pomen, kaže tudi dejstvo, da ga je pred kratkim v svoj tekmovalni spored sprejelo tudi Sokolstvo. G. podpolkovnik Jaklič, ki budno spremlja vsako novost s tega področja, nam je kazal knjigo art. polkovnika Dimitrija Pav-loviča, referenta za predvojaško izobrazbo v savezu SKJ z naslovom »Potrebna znanja za sokolske velosipedske otseke«, iz katere je razvidno, da bo ta športna panoga v dogledni bodočnosti dobila svojo najstrumnejšo organizacijo baš pri Sokolu. Izdelana so pravila za sokolske kolesarske odseke, pravila o vojni službi, pravilnik za izvajanje kolesarskih tekem v Sokolstvu, pravilnik za podeljevanje diplom pravilnik za priznanje znaka »Dobremu kolesarju«, pravilnik za razdeljevanje nagrad, pravilnik o vnanji in notranji organizaciji sokolskih kolesarskih edinic itd. Bistvene določbe vseh teh pravil in pravilnikov so prevzete iz podobnih vojaških predpisov in bodo mnogo pripomogle, da bodo naši Sokoli kolesarji ne samo dobri športniki, temveč pozneje tudi dobri vojaki. Kljub vsej strogosti, ki mora po teh pravilih vladati prav tako v sokolskih kolesarskih vrstah, pa je glavno načelo vendarle samo športno, ono najvišje, ki ga vse premalo upoštevajo v ostalih panogah, predvsem takšnih, katerih vodstvo je marsikje še prepuščeno ljudem, ki v športu ne vidijo onega nespremenljivega gesla: »Uči se zmagovati, toda vedi, da je bolje častno izgubiti, kakor nečastno zmagati.« Pravilnik za sokolske kolesarje bi bil marsikje mutatis mutandis potreben in koristen tudi v drugih športnih panogah. L. S. Drugi letošnji gost iz lige ŠK Jug iz Dubrovnika Mesto Dubrovnik — slikoviti potomec nekdaj slavne republike — danes zbirališče imovitih letoviščarjev vsega sveta, nima posebno izrazitega športnega življenja. V Dubrovniku ni velikih nogometnih klubov kakor v Beogradu ali Zagrebu, v Dubrovniku je tenis le privilegij gostov — do zadnjega časa ni bilo tam čuti niti o izrazito morskih športih, jadranju in veslanju. Zato pa so vse simpatije, ves ponos, vsa iz lokalnega patriotizma rojena ljubezen dubrovniškega »gospar«-ja — kakor tudi zadnjega pristaniškega delavca — in seveda tudi elegantnega kopališkega gosta osredotočene na ŠK Jug, plavalni klub, predstavnika Dubrovnika v li-gaškem plavalnem turnirju. Kadar je v Dubrovniku velika plavalna prireditev, je mesto prazno in izumrlo, zato pa so polne in prepolne tribune na plavališču, kjer običajno zmanjka vstopnic! — Jug je od prvega dneva, ko se je pojavil, ugleden član jugoslovenske plavalne družine. Njegove tekmovalke in tekmovalci v tradicionalnih rdeče-modrih kapicah so povsod, kjer so se kdaj pojavili, pomenili trd oreh za vse nasprotnike. Bili so tudi časi, ko je Jug preživljal krize in je v plavanju bil slab. Toda takrat so Jugaši ostajali doma. Niso hodih svetu kazat svoje »revščine« — zakopali so jo v trdo zagrizeno delo na svojem primitivnem plavališču na skalnatih Dančah in nikdar ni trajalo dolgo, pa se je pojavil nov, prerojeni Jug. Jug ima od svoje ustanovitve dolgo vrsto najlepših plavalnih uspehov i v domovini i v tujini, kjer je v vseh plavalnih krogih dobro znan. Prav posebno pa je zaslovelo Jugovo ime po vsem športnem svetu v zadnjih nekaj letih, ko je vse prisluhnilo fantastičnim uspehom sicer Slovenca Branka 2ižka, ki svojo sijajno plavalno kariero doživlja kot član Juga. Ob koncu lanske sezone se je v domovini Jug najsijajneje v vsem času afirmiral na prvenstvu poedincev v Bjelovaru, kjer so skupno z Ilirijanom Cererjem njegovi tekmovalci osvojili vsa prva mesta pred Victorijo, ki so jI tik pred tem še mnogi nadevali naziv »najmočnejšega plavalnega kluba v Evropi«. V prvih svojih letošnjih llgaških nastopih na domačih tleh, je Jug zopet presenetil. Tokrat za izpremembo s svojimi prsnimi plavači Pozniakovo in Barbierijem, Dobra kupčija. Dve leti prakse. Denar, Delno odplačevanje, Dobra prilika, Diesel, Delno cd plačevanje, Dobra žena , Dobrosrčnost, Donosna hiša, D. D., Dobro ido ča, Družabnik 100, Dober potnik, Energična _ gospodinja. Gotovina 99 Grega, Gorajte. Gizela, Hipoteka, Jugočarapa. Jelica Juvan. Iskrenost, Kopa'niča. Kino. Kupim plačam,, Kronika, Kotel, LJubljana. Ljub liana takoj. Mirno. Mir-je Vrtača, Maribor 19-10, 15 minut, Nizka cena. Notranjec, Na premetu. Odkupiti inventar. Orožnik. Odrasli 4, Ohranje na. Pridna poštena. Plavam 3-6 mesecev naprej. Poklic in praksa Pridna in poštena. Po hištvo. Poštena 66. Parcela za vilo, Pošteno dek e. Posestvo 11. Parcela, Prava cena. Prometna trgovina. Prazna. Poštena 120. .Podjetna Plin, Sigurno, Sposoben. Strogi center. Srečen zakon. Sigurna go tovina, šofer vrtnar Sv. Paul. Snažnost. Slovenija. Savinja, Sotrud-nica. Samostojna. Sijajen zaslužek. Srčna kultura, I. Krištof. Sposobna gospodinja. Takoj 33. Tovorno avto-nrevezništvo. Tekstil II., Takoj posl ena. Ugod na ceua. Vestna, Vol-čjak, Vajenka, Vinograd, Velika zavarovalnica. Vestna ln spretna. Vozač, Vogalna, Zanesljiv, Zanesljiv orožnik. Zanesljiva in vestna natakarica, Zdrami se, ako si poštenjak. Zanesljiv in zmeren honorar. Zanesljiv 45. Zlata jama. Želja 39. Zanesljiv po-lir. Zračno, Zmožnemu dobro mesto. 100.000, 100. 66, 150.000. 340. 3006, 29. 36, 76. Tvornica usnja Arambašič v Beogradu potrebuje večje število strokovno izučenih usnjarskih delavcev Služba stalna. - Delo po kosu (akord) in dnevnico. Jugoslovanski patent št. 5399 od 1. IX. 1927 z naslovom »Postupak i priprava za rastavljanje plinskih smesi, posebno zraka« z dodatnimi patenti št. 5400 z naslovom »Postopek in priprava za razstavljanje plina oziroma plinskih zmesi posebno zraka«, št. 6563 z naslovom »Akumulator! hladnoče za postrojenja za cepanje gasova«, št. 9367 z naslovom »Postupak i uredjaj za rastavljanje plinovitih mješavina osobito zraka« ter jugoslovanski patent št. 9911 (dodatni k patentu št. 8545) z naslovom »Postupak za rastvaranje plinovitih mješavina« SE PRODAJO oziroma SE DAJE LICENCA. — Ponudbe je poslati na ing. Drago Matanovič, patentni inženjer, Ljubljana, Wolfova 1. Sodna prodaja v konkurzu V ponedeljek, dne 5. t. m. od 13. ure naprej in naslednje dni se bo v konkurzni stvari EMILA NOVAKA prodalo na javni dražbi v Ljubljani-Glince, Tržaška cesta 83, razno špecerijsko, manufakturno in galanterijsko blago. — Prodaja se vrši na drobno in se bo nadaljevala tudi naslednje dni samo POPOLDNE, vsakokrat od 13. ure naprej. ki sta oba dosegla najboljše rezultate ▼ splošno presenečenje vseh plavalnih strokovnjakov! Poglavje za sebe pa je ves čas svojega obstoja Jug v waterpoolu. Dolgo vrsto let je bil neprekinjeno državni prvak — dostikrat so sami Jugaši tvorili reprezentativno waterpoolo moštvo Jugoslavije, zmerom pa vanj prispevali večino igralcev. Mednarodni uspehi Juga — pa bodisi kot klubsko moštvo, bodisi kot državna reprezentanca — so vzbujali spoštovanje po vsem športnem svetu. Pa saj jih pozna tudi že ljubljanska športna publika — opetovano je Jugovo moštvo igralo že tudi v Ljubljani, neredko z visokimi dvoštevilčnimi zmagami! Prihodnji torek bomo videli Juga v 11-gaškem srečanju z našo Ilirijo. Videli bomo 2ižka, brate štakule, Ciganoviča, Bar-bierija, Pozniakovo, Bartulovičevo in Jaz-bečevo in videli bomo vvaterpoolo moštvo Juga, ki je že letos odpravilo lanskega državnega prvaka, splitski Jadran z visokim rezultatom 5:1! Borba štirih moštev za dva pokala Pokalni turnir SK Marsa v nedeljo ves dan na igrišču Ljubljane Kakor smo že ponovno pisali, je Mars organiziral za nedeljo pokalni turnir pod pokroviteljstvom g. Frana Bonača, vele-industrijalca in predsednika ljubljanskega velesejma. Turnir je skrbno pripravljen in bodo na njem sodelovali: Kranj, Jadran, Korotan in prireditelj. Za prirediteljev nastop vlada še posebno veliko zanimanje. Z novimi igralskimi močmi je okrepil svoje moštvo, ki se bo letos borilo v slovenski ligi. Mars je naš najmlajši nogometni klub, ki se je tako hitro usidral med najboljše klube Slovenije. Vsa nedeljska moštva se bodo seveda potrudila, da si pri-svoje darili, dar pokrovitelja in pokal podpredsednika kluba g. Janka Osenarja. Zaradi tega bo ves turnir potekel v znamenju odločne in zagrizene borbe. Popoldne bodo predstavniki kluba skromno, a prisrčno proslavili jubilej Staneta 2i-gona ob odigranju 200. tekme in Ivana Vrhovca ob 250. tekmi. Požrtvovalnost in zvestoba do kluba bosta nagrajeni. Dopoldne se turnir prične ob 9. s tekmo Mars—Jadran, ob 10. prideta Kranj—Korotan. Popoldne se turnir začne ob 16. Po turnirju se bodo vsi sodelujoči igralci sestali v gostilni Kačič. kjer jih bodo Marsovci pogostili z majhno malico. Vstopnine za nedeljski turnir so: za tribuno za ves dan din 15.—, za stojišče 12.—, dopoldanska ali popoldanska vstopnica po din 8.— in mladinska din 2.— Pridite v nedeljo na igrišče Ljubljane in podprite enega najbolj agilnih prvorazrednih klubov Ljubljane! V tiekaf vrstah Živahen obrat pri plavalcih Razen ligašev, ki so v teh dnevih temeljito zaposleni v prvenstvenem tekmovanju, združenim z dolgimi turnejami od severa na jug in obratno, se živahno udej-stvujejo tudi vsi ostali plavalni klubi. V Sloveniji se vsi ostali razen prve garniture Ilirije, ki ima svoj spored odrejen že tja do konca avgusta, pripravljajo za prvenstveno tekmovanje Slovenske plavalne zveze, ki bo konec prihodnjega tedna na Mariborskem otoku. Zelo marljivo so letos na delu tudi v Beogradu, kjer bo Srbska plavalna zveza v soboto in v nedeljo izvedla svoje prvo juniorsko plavalno prvenstvo. To pomeni, da je začela v Beogradu med mladino pridobivati na terenu tudi ta športna panoga, ki je vsaj do zdaj mnogo zaostajala za najbolj popularno — nogometno. Kakor zatrjujejo, bo prišlo na to tekmovanje okoli 100 juniorjev obojega spola, med njimi v glavnem Beograjčanov, precej močne ekipe pa bodo poslali tudi nekateri vojvodinski klubi in pa edini član Srbske plavalne zveze z Jadrana, »Jadran« iz Hercegnovega V dnevih 17. in 18. t. m. bo v Budimpešti turnir v vvaterpoolu med Madžarsko, Nemčijo in Italijo. Madžari so soglasno z Nemci prosili našo zvezo, naj bi jim za sodnika delegirala tehničnega referenta PSJ in glavnega urednika »Novosti« Hr-voja Macanoviča. V primeru, da bi on te funkcije ne mogel prevzeti, bo zveza predložila namesto njega najboljšega ljubljanskega sodnika za vvaterpoolo g. Boža Kra-maršiča. V ostalem so naši odnošaji v športu, posebno v plavalnem, z Madžari letos posebno dobri. Saj so nedavno na Su-šaku gostovali nekateri odlični madžarski plavalci in igralci waterpoola, prav tako pa je tudi že dokončno določen meddržavni plavalni dvoboj med Jugoslavijo in Madžarsko (za moške) v dnevih 7. in 8. septembra v Szegedu. Ugodno potekajo tudi pogajanja za poseben dvoboj med Madžarsko in Hrvatsko, vendar želijo Madžari, da bi se pred tem uredilo še vprašanje včlanjenja HPS pri mednarodni plavalni federaciji. * Beograjski teniški klub pripravlja skupno z ljubljansko Ilirijo velik mednarodni teniški turnir za prvenstvo Bleda. Turnir bo v dnevih od 8. do 11. t. m.; prijave zbirajo pri Zdraviliški komisiji na Bledu. SK Jadran. Jutri morajo biti vsi igralci prve garniture na igrišču Ljubljane najkasneje ob 8.30 radi pokalne tekme z Marsom. Hudjek naj pride sigurno. Danes ob 20. uri kratek sestanek v klubskih prostorih. SK Mars. Drevi ob 20.30 članski sestanek vseh igralcev na običajnem mestu. Načelnik. STK Moste. Drevi ob 20. važen sestanek vseh aktivnih nogometašev. Po sestanku ob 20.30 seja upravnega in nadzornega odbora. Zaradi važnosti dnevnega reda prosim sigurno in točno udeležbo! SK Slavija. Drevi važen članski sestanek. Prosim vse igralce, naj poravnajo članarino. Važno zaradi jun. pokalnega turnirja, ki bo dne 15. VIII. t. L Prinesite opremo na sestanek v klubsko sobo. Načelnik. SK Ilirija (atletska sekcija). Drevi ob 19. članski sestanek v klubski sobi. Zaradi nastopa na banovinskem prvenstvu in dvoboja s Concordijo je sestanek za vse atlete strogo obvezen. Zbor plavalnih sodnikov. Sestanek vseh sodnikov bo drevi ob 18.30, v kopališču Ilirije. Udeležba obvezna! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. kot tiakarnarja Pran Jeran — Za hnwrafni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani.