Leto I.
Posamezna Številka 1 Dih.
Štev. 148.
rvfn-r^gartlfrMILIfai.TJIU'., ..I l ll M—W111 '*,B~BgWW—MCJfBWP—MBB .MTKIlMmaM . t
p^simna pavsanrana.
V Uubliani, v četrtek 26. julija 1923.
Izhaia vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 20‘—
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odsovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
„Renegati“
Zmerjajo nas z renegati in z izdajalci naroda... To nas popolnoma nič ne moti, da ne bi šli naprej pn začrtani poti.
Beseda »renegat« je zelo relativnega pomena. Spominjam se, da mi je pred leti prišla v roke majhna knjižica, menda neka drama ali poizkus drame o svetem Cirilu in Metodu. Dejanje se yrši nekje ob Blatnem jezeru, v državici kneza Kocelja. Sveta slovanska blagovestnika se tam ustavita na svojem potovanju iz Velehrada v Rim. Neki mož, odličen mož dotičnega kraja, menda po imenu »Trdoglav«, oblečen *v dolgo sivo haljo«, žalostno deklamira, da bo sedaj propadla »stara panonska slava«. Priznam, da sem čital jako površno in da sem vse drugo pozabil. V spominu mi je obtičal samo dotični knez, ki se boji za »staro panonsko slavo«. Seveda je cela zgodovinska podlaga nemogoča. Stari slovanski knezi se niso oblačili v moderne ženske obleke in »stare panonske slave« ni nikdar bilo. Ob Blatnem jezeru je obstojal samo majhen nemški fevd, katerega so dali Nemci nekemu Slovaku Prvini in njegovemu sinu Kocelju v nagrado, ker sta se uprla zoper svojega vladarja in pomagala Nemcem. Kocelj je padel v boju s Hrvati, proti katerim se je bojeval kot nemški zaveznik in »stara panonska slava« se je hitro žalostno končala, kakor se je žalostno pričela.
Toda pustimo na strani ta nezgodovinski nesmisel ostanimo pri stvari: Jeli bil Trdoglav renegat ali rodoljub?
S stališča »stare panonske slave« je bil rodoljub, s stališča nove velike slovanske države je bil renegat. Toda s tega stališča bi Trdoglav rekel, da sta renegata Ciril in Metod, ker delata proti partikularizmu za veliko jedinstveno državo;
V zgodovini starih slovanskih držav najdemo vse polno izgledov, da so se proti knezom ustanoviteljem držav bunili razni pokrajinski mali kneziči in načelniki rodov.
So bili ti ljudje izdajalci ali rodoljubi?
S stališča države so bili izdajalci a to tem bolj, ker so se v večinoma slučajih družili z Nemci in drugimi protiv-niki naroda, s plemenskega stališča so bili renegati oni, ki so držali z vrhovnim knezom.
Rekel bo kdo, da so to primeri iz sive preteklosti. Toda tu gre za moralne pojme in ti so vedno isti, pred tisoč leti, kakor danes. Sicer pa lahko navedemo druge primere iz novejših Časov:
Pokojni dekan Peter Dajnko je pisal knjige na »prleškem« jeziku. Stal je torej na stališču, da so Prleki samostojni slovanski narod. Na§ slovstveni zgodovinar dr. Glaser mu daje častni naslov »rodoljub«, s stališča edinstvenega slovenskega naroda je bil separatist, Dajnko bi pa s svojega stališča imenoval Slcinšeka, ki je pisal že kot bogoslovec v književni slovenščini, »renegata«. Dr. Razlag bi bil na primer dvakratni renegat, prvič renegat »prleščine«, ker je pisal v slovenščini, drugič^ renegat slovenščine, ker je pisal v ilirščini. Isti, a še bolj izraziti slučaj bi bil s Stankom Vrazom. Bil je prleški ožji rojak, postal je čisti Ilir, podpisoval se je celo »IIyr iz Štajerske« ali »IIyr iz gornjih krajev«. Prešern mu je to hudo zameril in ga je imenoval »Uskoka Slovencev« in »Narobe Katona«. Če bi bil Vraz manje pohleven, kakor je bil, bi pa tudi on ozmerjal Prešerna, da je izdajalec ilirstva. Vraz je bil vsekakor po svojem značaju in po svojem delu ena najlepših prikazni naše preteklosti in za narodni preporod Slovencev je bil ilirski pokret ogromnega pomena, Prešernove poezije pa jako majhnega, če tudi so največja prikazen v naši literaturi. Prešeren je šele v Stritarjevi dobi dobil večji vpliv na naše slovstvo, ilirstvo je pa bilo mogočni val, ki ie probudi! narod.
Podobne pojave vidimo pri drugih slovanskih narodih. Hlinka bi s svojega stališča moral zmerjati Kolarja, Šafari-ka, Palackyja, da so bili slovaški renegati. Čehi jih slave, kot svoje največje može in zanje so renegati taki možje, kakor nekdanji Štur in sedanji Hlinka, ki negirajo narodno skupnost.
»Victrix causa düs placuit«, ta verz velja v nekem pomenu tudi v našem slučaju. Sedaj živimo v jako važni, usodepolni dobi. Vprašanje je, ali bomo to dižavno in narodno edinstvo, katero smo dosegli po srečnem razvoju okoli-
%
Zaključek poletnega zasedanja narodne skupščine
SKUPČINSKE SEJE ODGODENE DO 20. SEPTEMBRA.
Poročilo imunitetnega odbora o izročitvi Radiča in tovarišev sprejeto.
SCBerikaBci in snisslimani zapustili skupščino med klid „Zdravo“. — Demokrati in zemijoradniki proti zakonu o zavarovanju proti tod.
Beograd, 25. julija. (Z) Današnjo sejo narodne skupščine je otvorU podpredsednik Rakič ob 10. dopoldne. Po opravljenih formalnostih je prešla zbornica na dnevni red: razpravo o zakonskem predlogu glede zavarovanja proti toči.
Zemljoradnik Moskovljevič je zahteval obvezno zavarovanje. Isto je zahteval tudi demokrat dr. Radosavljevič. Demokrati bodo glasovali proti zakonu, ako se ne bo vpoštval načrt poslanca Laziča. Demokrat Agatonovič je kritiziral vlado in zatrjeval, da nima kredita za ta predlog. Posl. Sretenovič je zahteval, da se zakonski predlog vrne odboru in da se popravi. Minister za izenačenje zakonov Trifkovič je branil v svojem govoru zakonski predlog. Med njegovim govorom je prišlo do spora s posl. Moskovljevičem.
Pri glasovanju o vladnem predlogu so bili vsi členi do prehodnih naredb sprejeti proti glasovom demokratov in zemljoradnikov.
Pri debati o prehodnih določbah je prišlo do burnih medklicev med demokrati in radikalom Marko Gjuričičem. Posl. Voja Lazič je zahteval, da se vzame kot podlaga debate njegov zakonski načrt.
Nato je prešla zbornica na glasovanje o prehodnih naredbah. Glasovalo se je poimensko. Oddanih je bilo 166 glasov, od teh 107 za in 59 proti predlogu.
Preide se na drugo točko dnevnega reda: Poročilo imunitetnega odbora. Klerikalni poslanec Sušnik je podal v imenu klerikalcev in muslimanov sledečo izjavo: Jugoslovenski klub in klub jugoslovenske muslimanske organizacije smatra, da je ustanova imunitete narodnih poslancev v kulturnem svetu priznana samo zaradi tega, da se narodni poslanci zaščitijo pred šikanami državne oblasti in da so vsled tega na-
rodni poslanci v svojem političnem delovanju popolnoma svobodni. Vsa inkriminirana dejanja, zaradi katerih se zahteva izročitev narodnih poslancev avtonomističnega oziroma federalističnega mišljenja, so politične narave in so v zvezi z njihovim političnim delovanjem. Da je temu tako, potrjuje tudi ta okolnost, da so bila vsa navedena dejanja izvršena pred nekoliko meseci, ali že davno prej in da je minister pravde zahteval izročitev gotovih poslancev že pred več meseci. Kljub vsemu temu pa ni imunitetni odbor smatral za potrebno, da se sestane in da to vprašanje reši, ker vlada tega ni hotela. A sedaj po obelodanjenju zagrebškega protokola je sklican na brzo roko imunitetni odbor in je njegova večina sklenila izročiti Stjepana Radiča in tovariše sodišču. Kakor sem že prej izjavil, je jasno, da je cela ta stvar eminentno politične narave, da se nositelji proticentralistične-ga pokreta pritisnejo k tlom, kar pa je protivno duhu odredbe, o imuniteti narodnih poslancev. Zaradi tega smo proti izročitvi narodnih poslancev Stjepana Radiča in tovarišev ter poslancev Pušenjaka, Sušnika in tovarišev, ker so njihova dejanja Izrazito političnega značaja in izjavljam, da bomo ob najostrejšem protesta zapustili zbornico. Nato so klerikalni in muslimanski poslanci odšli iz zbornice, a nekateri poslanci so jim klicali »Zdrav o«.
Za Sušnikom je povzel besedo poslanec W i 1 d er (demokrat), ki napada Radiča in zahteva, da se celemu predmetu prizna politični značaj. Minister za zgradbe Nikola U z u n o v i č povdar-ja, da poslanec Wilder, kakor tudi ostali demokrati ponovno vlačijo vsa stara vprašanja na dnevni red, kakor n. pr. verifikacije zagrebškega protokola itd., a vse to delajo le v strankarske svrhe.
Ob 1. uri 50 minut se da na glaso-
vanje poročilo imunitetnega odbora. Skupščina je z večino glasov sprejela to poročilo.
Nato zaključi podpredsednik Rakič ob 2. uri 10 minut sejo in odgodi skupščinske seje do 20. septembra.
ODHOD POSLANCEV.
Beograd, 25. julija. (Z) Večina narodnih poslancev še nocoj odpotuje na svoje domove. Za časa počitnic bodo stopili v stik s svojimi volilci, katerim bodo razložili notranjo in zunanjo situacijo in jim položili račun o svojem poslanskem delovanju ter o nadaljnjem delu v parlamentu.
PRORAČUNSKI NACRT.
Beograd, 25. julija. (Z) Minister za finance je predložil skupščini zakonski načrt o proračunu za leto 1923/1924.
0	načrtu finančnega zakona bo skupščina razpravljala od 20. septembra t
1	dalje.
Rekonstrukcija vlade.
Beograd, 25. Julija. (B) O rekonstrukciji vlade poročajo »Novosti«: Končno se je ministrski predsednik Pa-šič odločil, da izpopolni vlado še pred parlamentarnimi počitnicami. Vprašanje rekonstrukcije vlade se reši na ta način, da se zasedejo le vakantna ministrstva. Ko se narodna skupščina zopet sestane v septembru, se izvrši nadaljna izprememba vlade z izločitvijo nekaterih ministrov. Še ta teden se predloži N j. Vel. kralju na Bledu v podpis ukaz o imenovanju novih ministrov. Za ministra za agrarno reformo bo imenovan poslanec Milan Simonovič, za ministra trgovine in industrije poslanec dr. Dragutin Kojič, za ministra ver poslanec dr. Voja Janjič, za ministra za poljedelstvo in vode pa dosedanji minister za agrarno reformo Krsta Miletič.
Pred otvoritvijo konference v Sinaji
Beograd, 25. julija. (B) Po informacijah bukareških listov se otvori konferenca zunanjih ministrov Male antante v Sinaji v nedeljo, dne 29. t m. dopoldne. Konferenca bo trajala tri dni. Poljska in Grčija ne bosta zastopani na konferenci ali njuna poslanika v Bukarešti bosta zasledovala potek razprav. Minister dr. Beneš bo z dvema tajnikoma zastopal češkoslovaško republiko, minister dr. Ninčič pa s tremi uradniki zunanjega ministrstva kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. »Adeverul« demantira vest, da obstojajo nesoglasja med državami Male antante. Sinajska konferenca, pravi list, predstavlja poli-učni dogodek splošne važnosti.
Beograd, 25. julija. (Z) Minister za zunanje posle dr. Ninčič odpotuje jutri z orijentnim ekspresnim vlakom v spremstvu načelnika njegovega kabineta Petroviča v Sinajo na konferenco zunanjih ministrov držav Male antante. Na konferenci bodo sodelovali tudi trije uradniki našega zunanjega ministrstva.
Amerika in Turčila.
L a u s a n e, 25. julija. (K) Podpisa orijentske mirovne pogodbe se Zedinjene države niso udeležile, ker vodijo s Turčijo posebne razprave v svrho, da sklenejo ž njo posebno pogodbo. Ameriški zastopnik Grew je zaprosil v Wa-shingtonu novih instrukcij. Turki so zaradi tega odgodili svoje odpotovanje iz Lausanne.
ANGORSKI PARLAMENT.
Beograd, 25. julija. (B) Iz Angore poročajo, da se dne 1. avgusta sestane nova skupščina, ki ji bo vlada predložila lausannsko mirovno pogodbo v ratifikacijo.
Centralizacija mono* polske uprave.
Beograd, 25. julija. (B) Po odloku finančnega ministrstva se bodo končno ukinile vse pokrajinske monopolne uprave. Izvedla se bo centralizacija, vseh monopolnih uprav. Kompetenca pokrajinskih monopolnih uprav preide I na monopolno upravo v Beogradu.
Vodja madžarskih fašistov za Radića
Madžarske simpatije za Radića. — Italija naj pomaga radićevsRi Hrvatski I
Budimpešta, 25. julija. (B) Bivši ministrski predsednik in vodja madžarskih fašistov Friedrich je izjavil včeraj v parlamentu med drugim, da goji velike simpatije za Bolgasko in Makedonce. Dejal je, da noče govoriti o narodnostnih razmerah na Balkanu zaradi predstoječega posojila, rekel pa ie, da pričakuje ves Balkan revizijo mirovne pogodbe. Ako ne pride do revizije, nastane v kratkem iz Srednje Evrope Balkan in iz Balkana Makedonija.
Friedrich je nato izrazil svoje sim-patije »tlačenemu« hrvatskemu narodu m vo telju Radiču. Prečita! je izjavo Stjepana Radiča, v kateri trdi, da so Hrvati živeli stoletja skupaj s kulturnim madžarskim narodom in da je svoboda, ki jo je hrvatski narod takrat užival.
sedaj ogrožena. Friedrich je potem pozval Italijo, naj pride na pomoč Hrvatski, in je rekel, da Madžarska ne bo zavidala Hrvatske, ako doseže svojo samostojnost, ampak bo ta njen uspeh Se pozdravila. Madžarska zahteva od svobodne Hrvatske le prost dostop do morja, in Friedrich je uverjen, da ji ga bo Hrvatska tudi dovolila.
Beograd, 5. julija. (B) Italijanska »Idea Nazionale« pravi, da bodo boji med Radičevimi oboroženimi pristaši in vojaštvom zelo ljuti. Ker so ti boji, ki bodo, kakor pravi list, prav gotovo nastali, notranja zadeva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se bo smatrala Italija le kot direktno interesi-rano opazovalko..
Zveze med „makedonstvujuščimi“ in
Madžari.
Beograjd, 25. julija. (B) »Novosti« poročajo iz Budimpešte: Iz Budimpešte je odpotoval na Dunaj načelnik makedonskega odbora na Dunaju, bolgarski general Protegorov, ki se je mudil tukaj tri dni in imel razne konference z voditelji prebujenih Madžarov in bolgarskimi aktivnimi častniki, ki so prišli semkaj. Kakor se doznava, je obvestil Protogerov v teh porazgovorih probujene Madžare o akcijah, ki jih na-
meravajo makedonstvujušči izvesti sredi septembra v Makedoniji. Sporočil jim je tudi ves načrt, po katerem naj se te akcije izvedejo. Hkrati je pozval general Protogerov voditelje prebujenih Madžarov, naj se pripravijo tudi sami na slične akcije v Baranji.
SMRT MADŽARSKEGA MINISTRA.
Budimpešta, 25. julija. Bivši trgovinski minister baron Ernest Daniel je umrl v starosti 80 let.
ščin, \ zdržali in dalje razvili, ali pa se bomo zopet razbili, da se morda ne najdemo nikdar več.
Če zmagamo mi, bo država obstala in razvil se bo polagoma edinstveni narod, a zgodovina nas bo slavila. Ako naša ideja propade, se bo razbila skupna država, posamezni deli naroda poidejo zopet svoja pota in vedno bolj narazen in-mi bomo renegati, kakor je Prešernu Stanko Vraz bil »Slovencev Uskok«. Odvisno ni od sedanjosti, ampak od bodočnosti, če zmagamo, bomo
imeli prav, če Propademo, bomo renegati. Toda zmagali bomo gotovo. Za sedaj imamo moč, da vzdržimo edinstvo, za bodočnost pa deluje za nas čas, ki zbližuje vedno bolj. Mi delamo za veliko in slavno idejo, ki mora zmagati in >wed tega nas nič ne boli, če nas majhni ljudje, ki ne razumejo velike dobe, zmerjajo z renegati. Prihod-njost bo sodila drugače in rekla, da so renegati bili oni, ki so delal? p?Ptl edinstvenosti naroda.
Zagrebška vohunska afera.
Beograd, 25. julija. (Z) V teku današnjega dne se je nadaljevala preiskava proti Androličevi in njenim tovarišem, ki je trajala do 16. ure. Androli-čeva je bila potem v spremstvu policijskega uradnika odvedena v mesto, da se na licu mesta prepričajo o resničnosti nekaterih njenih izpovedb. Te izpovedbe pa so se med tem izkazale kot povsem netočne. Tudi niso našli nekih oseb, ki jih je Androličeva navedla. Mislijo, da je kompromitirano večje število osebnosti, njih imena pa se drže tajno zaradi nadaljnje preiskave. Dosedaj niso bile izvedene nikake nove aretacije.
Beograd, 25. julija. (B) Danes dopoldne se je nadaljevalo zaslišavanje vohunov v zagrebški aferi. Preiskava gre v pisarni načelnika mesta Lazareviča urno izpod rok. Obtoženka Androličeva je skušala v svojih prvih izpovedbah zavlačevati preiskavo s tem, da je vpletla v zadevo tudi prosektorja tukajšnje splošne državne bolnišnice dr. Pejiča in več drugih oseb. Dr. Pejič pa je izjavil na policiji, da je z Androli-čevo le v toliko v zvezi, da jo je svoje-časno zdravil. To se je ugotovilo v preiskavi. Vsa zadeva bo preiskana najbrže še ta teden, tako da se bo mogla Prihodnji teden izročiti mestnemu sodišču v nadalnje postopanje.
Beograd, 25. julija. (B) Obla-stva, ki vodijo preiskavo'proti zagrebškim vohunom, pričakujejo podrobnosti iz Skoplja, nakar bodo uredila ves materijal. »Preporod« piše, da so se ugotovile direktne zveze z aktivnimi častniki bivše avstrijske vojske, ki so kradli šifre, mobilizacijske načrte in številčno razmerje poedinih polkov, ki so jih našli pri aretirancih. Z gotovimi vplivnimi politiki so bili v zvezi potom kanalov, ki so vodili k našim sovražnikom. Najnevarnejši teh kanalov je bil oni, ki je vodil iz Tirane preko Debra in Skoplja v Sofijo. Gre za dobro organizirano vohunsko družbo, ki ni štedila z denarjem, samo da pride do cilja.
Ali ste že obnovili naroč-inino za Jutranje Novosti?
Reparadjski problem.
London, 25. julija. (K) Pri banketu bankirjev in trgovcev londonske City je izjavü Baldwin: Velika Britanija je stavila zaveznikom ponudbo, katera pomenja prvi korak za ureditev, visečih vprašanj. On upa, da bo ta korak imel uspeh. S svoje strani ne bo opustil nič, kar bi omogočilo zboljšanje. Že davno bi se bila dosegla ureditev v Evropi, ako bi bila zadeva prepuščena trgovstvu.
L o n d o n, 25. julija. Reuterjev urad je mišljenja, da zavzema angleška vlada danes kakor vedno v vprašanju varnosti Francije najsimpatičnejše stališče. Velika Britanija je povsem pripravljena, da to vpašanje vsak čas razmotriva s Francijo in da gre v tej točki zelo daleč, samo da ustreže potrebam Francije.
NAŠA KRALJEVINA IN RUSIJA.
Beograd, 25. julija. (B) Agencija Balkan-Express objavlja vest iz Ber lina, da se tamkaj trdovratno vzdržii-jejo govorice o zbližanju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in sovjetsko Rusijo. Kot načelnika misije, ki naj bi kratkem odptovala v Rusjo, se imenuje jugoslovenski poslanik v Pragi Lazarevič.
IZ BOLGARSKE.
Beograd, 25. julija. (B) Iz Sofije poročajo, da so bili aretirani agenti ruskega Rdečega križa prepeljani v Varno, od koder jih bodo s posebnim parnikom odvedli v Rusijo. (Glej »Pismo iz Bolgarske« na 2. strani. Ur.)
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj 25. julija (Uradno.) V severnih Alpah je lepo vreme. Na Štajerskem je deloma oblačno. Tudi v Franciji n Nemčiji je nebo oblačno. Iz Kanala prihaja dež nad Nemčijo. Napoved: Precej oblačno, nagnjenje k nevihtam, tuintam deževno.
Danaistje prireditve.
V Ljubljani:
Kino Matica: »Boj za ljubezen in prestol«.
Kino Ideal: »Oboževatelji vraga«.
Kino Tivoli: »Miss Rockefeller«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani.
Tekoči teden: Sušnik, Marijin trg to: Kuralt .Gosposvetska cesta.
>JUTKANJt NOVOSTI.«
Štev. 148.
*p
sr.'-	_
otncn %
Vprašanje časa.
r Ko se je svetovna vojna začela yleči v tretje, da celo v četrto leto, so zavezniki izdali parolo: »Držimo se krepko, kajti čas deluje nam v prid.« Jn niso se moitili, vsak dan podaljšanja iVojne je pomenil ojačenje zavezniške (Vojne sile in oslabljenje odpora srednjeevropskih držav. Vsak dan je bilo na zapadni fronti več zavezniških topov, tankov in avijonov, več ameriških polkov, in vsak dan nanj sirovin, obrambnih sredstev in hrane v Nemčiji in Av-stro-Madžarski. Takrat,si je pa nemška vlada, ki je vedno rada operirala z bluffom, osvojila zavezniški izrek in začela propagirati svoj famozni »Durchhalten!«, češ, da čas deluje njej v prid. Z intenzivno propagando te ideje se ji je posrečilo preslepiti večino nemškega naroda, zavleči vojno in tako uprizoriti najstrašnejši polom svetovne zgodovine.
Približno isto smo doživeli zadnje mesece v gigantskem gospodarskem dvoboju med Francijo in Nemčijo. Ko je Francija zesedla Poruhrje, so pisali Francoski listi: V Poruhr-ju smo in tu tudi ostanemo tako dolgo, dokler Nemčija ne poravna svojih obveznosti. Nam se prav nič ne mudi, kajti čas deluje nam v prid.« Zanimivo je, da si je nemška vlada spet osvojila to geslo in tako se je začel dvoboj — s časom in sicer najprej na finančnem pobu. Nemčija je bila mnenja, da se ji bo posrečilo v doglednem času strmoglaviti francoski frank. Začela je metati na mednarodni trg svoje ogromne zaloge tujih deviz in valut, predvsem frankov in vrednost nemške marke je hitro poskočila za okoli petdeset odstotkov, medtem ko se je frank začel polagoma majati. Nemci so triumfirali, a francoski finančni krogi so ostali mirni. Zuriški finančni dopisnik »Prager Presse« je takrat pisal, da je skoraj iz-
ključeno, da Bi mogli Nemci to nevarno igro nadaljevati dolgo časa. Ta igra je čisto navaden hazard. Ako ima nemška vlada toliko tujih valut, da jih lahko izdaja do popolnega poloma francoskega franka, potem je to zanjo dobro. A gorje, če jih poprej zmanjka! Potem bi bila nemška valuta popolnoma uničena.
In to se je tucH zgodilo. Čas je deloval v prid Franciji in vdrugič ga je nemška vlada strašno polomila s tem, da si je osvojila to geslo. Rezultat je popolni finančni polom, ki se da primerjati samo še z onim v sovjetski Rusiji. Kateremu Nemcu se je sanjalo letos februarja, ko so vsi nemški listi tako prešerno in zaupno pisali o dvigu nemških financ, da bo prišel strašen polom čez par mesecev. In katoremu Nemcu se je sanjalo pomladi leta 1918, ko je vse kričalo (že v drugič): »Auf nach Pariz!«, da bo novembra nemška armada uničena!
Kar se tiče operacije v Poruhrju, je iz francoskega stališča danes financijel-ro v ravnovesju, to se pravi: izdatki in dohodki se krijejo. G. Poincarč je v svojem govoru v parlamentu pokazal, da se mora ta položaj za Francijo še izboljšati, kajti dohodki carine vedno rastejo. Glavno je, da pri okupaciji ni deficita.
Nasprotno se godi Nemčiji vedno slabše. O financah niti ne govorim. Stavka sledi stavki in nezadovoljnost raste. Tako daleč je dovedla nesrečni narod politika bluffov vladajočih krogov.
Anglija se radi tega zelo vznemirja, kajti tudi njen položaj ni rožnat: 40.000 pristaniških delavcev stavka in brezposelnih je nad en milijon. Zato se ji zelo mudi, vendar enkrat že urediti repacij-sko vprašanje.	žn.
Pismo iz Bolgarske.
(Od našega dopisnika.)
Te dni je bolgarska vlada podvzela potrebne korake, da pride do ponovnega zasedanja mešane bolgarsko-romun-ske komisije. Ta komisija je pustila tik pred bolgarskim prevratom mnogo nerešenih nalog, med drugimi tudi dvig sekvestrov romunskih oblasti nad bolgarskimi posestvi. Današnje »Utro« piše, da so nastali pt prevratu zelo povoljni predpogoji za prisrčno razmerje med obema sosednima državama. Obstoja precej verjetnosti, da se bode pogajanja v okvirju te komisije zadovoljivo rešila.
Senzacija prve vrste so ostri ukrepi vlade proti boljševiškim agitatorjem. V vseh mestih Bolgarske so bili glavni boljševiški agenti aretirani po natančnem načrtu in vlada zagotavlja preko svojega časopisja, da ima sigurnih dokazov za protidržavno akcijo boljše-Viških emisarjev. Incidentov ni bilo nikjer. Policija je z aretiranimi ljudmi in njihovimi rodbinami postopala zelo koncilijantno. V Sofiji je bilo aretiranih 50 oseb. V to število je treba vračunati 17 agentov boljševiškega Rdečega kri-(ža. Doslej so oblasti aretirale čez 350
t
F. M. Sofija. 23. julija.
oseb. V samem Plovdivu je oblast aretirala 12 oseb. Policija je pri tej priliki zaplenila važne arhive boljševikov. Včeraj se je vršila v oddelku za javno varnost preiskava in zaslišanje aretiranih emisarjev. Rodbinam aretiranih je bilo s strani oblasti sporočeno, da morejo mirno odptovati, ako bi to želele, vlada pa jim bo stavila na razpolago vse mogoče olajšave. Tako n. pr. bo odpotoval Korecki s celo rusko misijo Rdečega križa. Spremljal ga bo g. Kirov, tajnik ministrstva notranjih zadev ...
V bolgarski javnosti se živahno komentira izjava, ki jo je podal notranji minister g, Kalfov dopisniku »Times«, ilzava se tiče bolgarskega izhoda na Egejsko morje, ki je zajamčen v 48. členu neuillyske mirovne pogodbe. Gospod Kalfov je v imenu nove vlade izjavil, da smatra Bolgarska ta izhod kot eminentno vitalsko vprašanje svoje gospodarske eksistence. Varna in Burgas sta zadoščala v mirnem času in takrat, ko še bolgarsko gospodarstvo ni bilo na sedanji stopnji, ali za slučaj, da bi se v tem delu vnela kaka vojna, bi
ostala Bolgarska brez prostega pristanišča. Egejska luka bi Bolgarsko zbližala z Zapadem in bi ojačila zveze z antanto. Zaveznikom se je po večmesečnem naporu posrečilo doseči mirno rešitev grško-turškega konflikta. Temu se Bolgaska raduje, ker je ravno ta konflikt ogrožal njene meje. Bolgarska — tako je izjavil g. Kalfov — si želi miru in upa, da se bo našlo tudi v slučaju razbitja konference pri velikih silah potrebno razumevanje za adekvatno rešitev tega problema. Bolgarska pa obenem povdarja, da je ne zadovoljuje niti eden tozadevni načrt, ker ne računa s potrebami Bolgarske in ker ne daje garancije za trajen uspeh. Sprožilo se je že vprašanje, da-li bi se ta zadeva ne dala rešiti s pomočjo direktnih razgovorov med Grško in Bolgarsko. Slednja v principu ni proti temu, ali ona ne more verovati v dober rezultat take rešitve, zlasti ne sedaj, ko je Grška odstopila Karagač — Turčiji. Bolgarska se zahvaljuje, tako je končal notranji minister svoja izvajanja, »Društvu za Srednji in Bližnji Vzhod« za interes, ki ga je ta korporacija pokazala preko najodličnejšega angleškega dnevnika. Iz tega se obenem vidi, da podpira britanska politika bolgarska stremljenja po izhodišču na Egejsko morje z vsemi razpoložljivimi silami.
Rapalska pogodba.
Beograjska »Tribuna« piše o reviziji rapallske pogodbe: Kdor le količkaj j pozna temeljne interese Italije in glavne : smernice današnje politike kraljevine j Italije, si bo težko mogel misliti, da bi I italijanska vlada želela revizijo rapall-1 ske pogodbe, zlasti ako se pomisli, d'a se italijanska diplomacija, odkar je prišel Mussolini na vlado, trudi z vsemi silami, da zadobi zopet svobodo akcije v mednarodni politiki. Revizija rapallske pogodbe bi pomenjala, da je zopet prišlo na površje jadransko vprašanje v vsej svoji zamotanosti. To pa bi izzvalo nove in težke zapletljaje med Italijo in našo kraljevino in ne bi bilo v nobenem skladu z današnjo politiko Mussolinija, ker bi bila z revizijo rapallske pogodbe Italija zopet vezana na Jadranu. v tem primeru bi jadransko vprašanje vedno bolj dobivalo značaj mednarodnega problema. Tako politiko si je težko zamisliti, posebno ako vzamemo v obzir tudi to dejstvo: Rapall-ska pogoba jc v vrsti mirovnih pogodb del temelja, na katerega se naslanja zmaga vseh zaveznikov. Majati ta temelj bi pomenjalo spravljati v nevarnost vso zgradbo nove Evrope, ki je zgrajena s tolikimi žrtvami malih in velikih zaveziikov zaveznikov. V vsakem slučaju je revizija rapallske pogodbe nemogoča brez našega pristanka, ker si ni mogoče misliti, da bi Italija raz-strgala pogodbo, ki jo je po prijateljskem sporazumu vestno podpisala. Ra-pallska pogodba znači za nas Srbe, Slovence in Hrvate višek koncesij, ki smo jih napravili Italiji, in napravili smo jih le zato, da bi Italijani postali naši prijatelji in zavezniki. Dodatek k ra-paliski pogodbi, ki je naperjen proti povratku Habsburžanom, je najboljši dokaz za to. Želimo si z Italijo razmerja trajnega prijateljstva in intimnega sodelovanja na Jadranu.
Izjava dr. Walnjaka.
Beograd, 25. julija. (B) Te dni se je mudil v Beogradu bivši poslanik v Pragi dr. Bogumil Vošnjak, pristaš samostojne kmetijske stranke, ki je dal sotrudniku »Vremena« sledečo izjavo: »Prišel sem v Beograd za nekaj dni v popolnoma zasebnih zadevah. Ne obstoja nikaka resolucija glavnega odbora kmetijske stranke, ki naj bi zahtevala od.Narodne radikalne stranke, da opusti ustanavljanje svojih organizacij v Sloveniji. Zato tudi nikakor nisem mogel dati kakršnihkoli obljub v zameno za gotove koncesije radikalov.«
IConkurg
„Satanske banke“.
Beograd, 25. julija. (Z) Po današnjem borznem sestanku je upravni odbor borze imel sejo, na kateri je sklenil, da se od danes naprej izključi Balkanska banka iz članstva beograjske borze. Konferenca interesiranih bank, ki bi se imela vršiti včeraj, je odgodena na nedoločen čas. Zagrebške »Narodne Novine« objavljajo konkurz Balkanske banke.
Masa trgovina prek® SoSyna,
Beograd, 25. julija. (B) Naša trgovina s solunsko luko, se je začela razvijati Zanimivo je, da so grška ob-lastva izpremenila svoje dosedanje stališče in gredo zelo na roko našim trgovcem, tako da se nam obeta lepa bodočnost. Pred vsem izvažamo preko Soluna kože in sir. Zaradi tega je pričakovati, da se bodo državni dohodki z izvoznimi in uvoznimi carinami povečali.
OrgaaizadJa N S S.
— Novo mesto. Občni zbor krajevne organizacije NRS v Novem mestu bo v soboto, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Dnevni red: 1. Poročilo tajništva krajevne organizacije o svojem delovanju. 2. Razvoj stranke v Sloveniji. (Poroča delegat iz Ljubljane.) 3. Volitve ožjega in širšega odbora. 4. Predpriprave za srezko konferenco. 5. Slučajnosti. Dolžnost vseh članov je, da se udeleže občnega zbora.
— Srezka konferenca v Novem mestu se vrši v nedeljo, dne 5. avgusta ob pol enajstih dopoldne. Vabljeni so vsi pristaši kot gostje. Prisotnost predsednikov in podpredsednikov krajevnih organizacij obvezna!
— Straža pri Novem mestu. Sestanek pristašev in simpatizerjev NRS bo v nedeljo 29. t. m. ob pol 11. dopoldne. Na tem sestanku bo poročal delegat iz Ljubljane.
Ribno. V nedeljo 22. t. m. je bil sestanek pristašev in simpatizerjev NRS. Na tem sestanku je poročal tajnik Pod-bevšek, ki je navzoče pozval, naj skličejo čimprej občni zbor, kajti v najkrajšem času bomo prešli v volitve v srez-ke organizacije. Sklenilo se je, da bo občni zbor še ta teden.
— Zapuže. Sestanek pristašev in simpatizerjev NRS se je vršil preteklo nedeljo. Na sestanek je prihitel tajnik Podbevšek. V najkrajšem času se bo tudi osnovala močna krajevna organizacija. Vspodbudo so dali vrli Radovljičani.
k d.
Iz Bosne ponosne.
I.
V	početku julija t. !. sem odrinil s številnimi več ali manj znanimi znanci in stanovskimi tovariši na profesorski 'shod v deželo fesov. Na slovenskem ozemlju se ni primerilo nič posebnega, razen da sem razkrinkal nekega agenta, ki se je bil vtihotapil v naš rezervirani oddelek pod pretvezo, da je tuđi on frofesor. Izbral si je za svoj psevdo-zavod goriško realko, kjer sem bil sam v tistem času zastopnik one stroke, ki si jo je lastil. Bolj ko sem ga izpraševal po podrobnostih, bolj mu je rujna krvca zalivala uhlje. Da, da, laž ima kratke noge; kjer kösi, tam ne večerja.
V	Zagrebu je bil silovit naval na Železniške vozove. Toliko da ni prišlo do krvavih spopadov. »Življenje in sovraštvo, večen boj«, sem brundal s Kettejem. Boj za obstoj, oj slavni Darwin, je bil trd in težak v radičevski prestolici, ;§e hujša pa je bila borba za sedeže. Isto 'je menda mislil filozofski Švaba, ki je [umoval proti trem debelim Čehinjam, ^misleč, da govorijo »naški«: — Ja, ml Ijsl se moramo poriti za dobro pit!
! V tej pestri, pisani babilonski zmeš-injavi raznolikih evropskih podanikov je (bil vsakdo mož na svojem mestu, tudi [ženske, ki včasi postanejo hijene, če 'smemo verjeti nemškemu pesniku, so se izvrstno potegovale za svoj dobrobit za svojo blaginjo. Cim se je nemirno valovanje stisnjene gneče malce umirilo, je marsikdo mislil, kako bi žrtvoval jnekai trenutkov bogu Morfeju. Tudi moja »oseda, dva poliglotna Cincarja,
sta jela polagoma dremaje z glavo cin-cariti.
Nekateri moji sodrugi so si dobro zapomnili postajo Jasenovac: imela je namreč samo liter vina naprodaj. Pomislite, kaj to pomeni v poletni vročini za veselo pevsko družino, ki si je vzela za geslo proslule Vodnikove besede: »Sem pivec in piti mi vse je na sveti«.
Drugo jutro na vse zgodaj so se nam odprle oči, da smo si mogli v ranem svitu ogledati s svoje ozkotirnice največjo strugamo naše zemlje v Za-vidovičih. Hiš in naselbin je malo videti ob progi. Pogosto pa zapaziš zanemarjena muslimska pokopališča, ki so zato tako mnogobrojna, ker se ne smejo prekopavati grobišča Muhame-dovih vernikov. Nizki kameniti spomeniki predočujejo na kratkem stebričku vztočno pokrivalo, turban, in se menda baš radi tega nazivajo »turbe«. Tudi kot krajevno ime nastopa ta naziv, n. pr. postaja Turbe pri Travniku, kjer je videti čudne, grobom podobne kamenite izrastke po tleh. Nekod je ljudstvo prekrstilo ta izraz v tulbe. »Turk ima široke hlače, notri skače črno mače«, smo svoje dni šolski poglavci nagajali součencem, oblagodarjenim s tem pogostnim turškim priimkom. Sedaj pa smo morali ugotoviti, da niso žensek nič na slabšem, ker nosijo tudi te zgoraj široke hlače, ki so dostikrat proti gležnju zožene.
Oprava je večinoma siromašna, raztrgana ter ogoljena, mnogo bolj nego med našimi delavci in težaki ali kmeti.
Kot nepričakovano posebnost sem si zabeležil seljaka na polju, oboroženega z velikim samokresom. Gotovo je upal, da mu prej ali slej izza ogona Crašči dolgoušec rjavi, ki s| my .tudi
zajec pravi. Nehote me je ta prizor domislil ljubljanske dogodbice s proslulim četašem Pavlovičem, ki se je šetal po ulicah nasrčen in našešurjen z raznim orožjem. In ker je sodišče tiste dni razpravljalo o nekem uboju, pri katerem je šlo za nedovoljeno nošenje orožja, je pristopil jezikav navihanec k stražniku, češ: »Gospod policaj, tegale pojdite vprašat, če ima orožni list.« Oko pravice pa se je ostro zadrlo v vsiljivega nebodigatreba: »Sam ga hodi izpraševat, ako si upaš.«
Omemb vredno je, da smo po večjih bosenskih stanicah lahko kar sedli za pogrnjene mize: jedača in pijača je čakala pripravljena milih gostov. Tja gre-dč se nam je to primerilo v Zenici, nazaj grede v Travniku. Mimogrede povedano je v Zenici gostilničar naš rojak; slično smo še naleteli na slovenske hotelirje ali vsaj natakarice po mnogih krajih. Zato je vzdihnil ukaželjen naš sopotnik: »Slovenec nima sreče! Zaman sem upal, da se spotoma nekoliko izurim in izvežbam v srbohrvaščini.« Tedaj opozorim sobesednika na sledeči napis v železniškem oddelku: »Umoljavaju se p. n. putnici da odmah prijave voznom osoblju, ako bi opazili kakvu vrst živoga gada u vagonu.«
— Kako se odreže malo v skrbeh sobesednik, oziraje se pod klopi; letos se pogosto čita o gadih. Ampak da bi se strupena zalega priplazila kar na vlakove?
Končno smo ugotovili, da se po vzhodnih pokrajinah štejejo med »gadno vrst« manj opasni pikači in zajedavci, kakor: stenice, skokice, lazice itd.
Ko se je povsem zdanilo in smo se vrnili v voz od kratkega zajutrka na postaji, kjer so se nekateri nekoliko umili la oprali, mi ie šaljivec zastavil
zagatno vprašanje v pristni črnogor-ščini: »Cuješ, brate, jeli si ti prase?« Ako rečem da, sem sam priznal, da sem »prase«. Ako rečem ne, mi poreče zabavljivec, da se nisem pral (umil) in da sem potemtakem zopet »prase«. Nastavljenega precepa me je otela ozkotirna železnica, ki jo je lukamatija potegnil iz dremotnega zastoja. Silno se je stresla od glave do repa, nas za trenutek porešetala sem ter tje, kakor da smo mekine v situ, ter nam dobesedno izbila iz glave vse dotlejšnje misli. Potem pa hajdi preko dolgih, skoro ruskih razdalj, mimo redkih sel in razmeroma številnih turških utrdb in gradov, po večini razpadajočih: od vseh teh razprostrtih perotnic — siromašnih streh
se ti najbolj vdolbejo v spomin njih špranje in razpoke. In najbolj neizbrisne ostanejo luknje in razporki v obleki domačinov, ki posamič ob mejah čuvajo posamezno živinče. Ali se ne bi dale te krepke mišice plodneje izrabiti? Ko bi bilo vsaj tako, kakor poje menda Horacij o srečnem pastirskem življenju:
Oj blagor mu, kdor za kupčije ne-
skrbljiv
preganja vole preko dednih njiv in
griv...
Ker je pripalica in pripeka čedalje hujša, si želimo, da bi nas kdo z žilavko pričakoval. Seveda ne z ono žilavko, ki se ji pravi tudi bikovica, pač Pa z dobro bosensko kapljico, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi. Med Potjo se še porazgovorimo, kam jo mahnemo iz Sarajeva. Večina je za Dubrovnik. Meni pa se zbog soparice ta nakana bolj in bolj topi; po glavi mi hodi samo Jajce, kjer imajo v bližini imeniten, hladen slapi
((Dalje erih.)
Südärska stavka.
V revirjih vlada popoln mir. Stavkajoči rudarji so po veliki večini odpotovali na kmete. Jamska služba se vrši redno. Kakor smo informirani pride v najkrajšem času do novih pogajanj med podjetniki in delavstvom, pri katerih bo intervenirala delegacija ministrstva za rude in šume. Rudarsko delavstvo se odločno protivi povišanju cen premoga, ako se tudi zadosti njihovim zahtevam. Kakor smo informirani, se ventilira vprašanje podržavljenja Trboveljske premogokopne družbe, na podlagi katerega bi država prevzela dnevnice te družbe in to za tisto ceno, kakor je to bilo v času nacijonalizacije.
Beograd, 25. julija. (B) Ministrstvo za šume in rude bo določilo strokovno komisijo, ki naj odpotuje v Sarajevo in preišče na licu mesta vzroke ve.like stavke v bosanskih rudniki1
t CSiaršes &ypyy.
Kakor poročajo iz Perpiguana, je v II!e-sur-Ia-Tet preminul 23. t. m. desničar-skö-republikanski senator in bivši ministrski predsednik francoske republike, gosp. Charles Dupuy.
*
Dupuy ie dosegel 71. leto svoje starosti. Rojen v pokrajini Auvergne, je postal srednješolski učitelj. L. 1885. ie bil prvič izvoljen za poslanca in se je priključil zmernim republikancem. Medtem je bil trikrat ministrski predsednik, upravljal je pa tudi trgovski in poliedeiski resort. Tega moža ie ena sama beseda napravila slavnega. Ko 5e vrgel anarhist Vaillant z galerije v zbornico neko bombo, ki je ranila več poslancev, je nastala zmešnjava. Dupuy le bil takrat predsednik zbornice. Začel je neprestano zvoniti in klicati: »Seja se nadaljuje!« Seja se je potem res nadaljevala in tako je postal Dupuy slaven.
Zapiski.
DA NE POZABIJO...
Rodoljub z dežele nam piše: Ljubljansko senzacij lačno »Jutro« je priobčilo v svoji 171. številki dne 24. t. m. dolgo poročilo o vohunski aferi v Zagrebu. Tam citira tudi posebno izdajo beograjskega »Preporoda«, — ki je mimogrede omenjeno pokazal ».lutrovskim demokratom« hrbet — kjer poroča, da so vodili špiionažo bivši avstro-ogrski oficirji, ki so bili sedaj zaposleni v raznih industrijskih podjetjih, zraven pa so imeli tajno organizacijo... Ali ni tako poročanje obsodbg vredno? Brezvestnost teh gospodov gre tako daleč, da si upajo sumničiti bivše avstro - ogrske oficirje, ki jih je državna in vojaška oblast aretirala kot soudeležence vohunske afere. Proti takemu poročanju je treba protestirati, saj so vse vesti o vohunski aferi le blazne izmišljotine. Državne oblasti iščejo vohune iz dolgega. časa in na ljubo Radiču, ki bo koval iz tega nov kapital za svoje protidržavno početje. Čemu torej poročati o stvareh, ki kompromitirajo avstrijsko mentaliteto raznih republikanskih demokratov, ki so v dnevih osvobojenja na javnih shodih propagirali republiko in agitirali za njo med bivšimi avstro - ogrskimi oficirji! Povejta jim to, da ne pozabijo.
ii hoSjševiške Rusije,
Korupcija med uiadništvom.
Boljševiško uradništvo je postalo deloma radi draginje in premalih plač tako podkupljivo, ,da je bila sovjetska vlada prisiljena, ostro nastopiti proti korupciji. Samo iz transpbrtnih uradov je bilo radi tega odpuščenih 2889 uradnikov, od katerih jih je bilo 1020 izročenih sodišču, 800 pa jih je bilo izgnanih na daljnji sever v Arhan-gelsko gubernijo.
Iz prossetnega življenja.
— Koncert Ljublj. Zvona v Rogašk Slatini. Koncertom mariborske Glasbene Matice in glasbenega društva »Ljubljane« je v soboto sledil tretji vokalni koncert v sezoni in sicer pevskega društva »Ljubljanski Zvon« iz Ljubljane. • Društvo gostom Rogaške Slatine ni neznano, saj je tu koncertiralo že dvakrat v prejšnjih letih. Toda letos kaže zbor drugo lice kot lani. Reduciran je na 60 pevcev in pevk, ki imajo mlade, sveže čiste glasove. Sopran je prijeten, visok, alt obsežen in mehak, tenor jasen, bas nekoliko premalo močan. Zbor sledi dirigentu g. Z. Prelovcu na migljaj, poje ves vzpored (18 zborov) na pamet. Prvi del vzporeda je obsegal slovenske umetne moške in mešane zbore skladateljev E. Adamiča, A. Lajovica in Stanka Premrla, med katerimi so doživeli največ navdušenja pri občinstvu ipremrlova prekrasna in sila težka »Zakaj«, Lajovčeva »Kiša« in Adamičeva »Nocoj je pa lep večer«. Drugi del koncerta je nudil slovenske narodne pesmi. Adamičeva »Pojdem na Hrvatsko« in Prelovčev »Doberdob« sta ugajali najbolj. Društvu je bil po odpetem «Doberdobu« v roke pevovodje poklonjen lovorov venec s trobojnicami. Vkljub hudi so-parici je zbor »Ljubljanskega Zvona« odpel ves vzpored točno in izvrstno. Koncert je bil dobro obiskan, vendar ne razprodan. Pri nas je preveč prireditev na kupu, občinstvo komodno in raje sedi v hladu na terasi pred kavarno kot v noznosno vroči dvorani. Koncert »Ljublj. Zvona« je po izjavah navzočih gostov nanje napravil najlepši vtis.
— »Slovanski Teater«. Delovanje Rusko - slovenske akcije je obsegalo dosedaj intimen oder »Slovanski Teater«. Ta oder nastopi v nedeljo 29. t. m. svoje delovanje med širolco maso. Vsi oni podeželski odri, ki žele, da jih »Slovanski Teater« poseti, se naprošajo, da (če je mogoče) že v teku tega tedna pošljejo pismeno vlogo o stanju svojega odra in naznanijo primerni čas na naslov (Ivo Mrak, Rimska cesta 4, Ljubljana.) Dame in gospodje, ki bi želeli stopiti z našo akcijo v intimnejše stike prosimo, da se ustmeno ali pismeno zglase na zgoraj omenjeni naslov. Ustmene informacije vsak das od 15, do 16, ure.

Dnevna
..... Odlikovanja. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra za zunanje posle odlikovan poslanec dr. Vašo Jovanovič z redom Belega orla IV. razreda, vseučiliški profesor v Zagrebu dr. Stražnic k i pa z redom sv. Save lil. razreda. Ta dva gospoda sta bila odlikovana kot Strokovna referenta za svoje sodelovanje pri naših delegacijah na mednarodnih konferencah in pri Društvu narodov.
— Kongres zionlstov v Beogradu. Od 5. do 8. avgusta se vrši v Beogradu velik kongres zicnistov, ki se ga udeleži okoli 500 delegatov iz vseh delov države. Ob tej priliki se vrši več tekem in drugih prireditev.
— Zdravniške zbornice. Ministrstvo za narodno zdravstvo je izdelalo naredbo o zdravniških zbornicah^ katerih je četvero. Naredba vsebuje pravila o zaščiti stanovskih interesov zdravnikov in o čuvanju nji-hovega moralnega izgleda.
— Poštno-brzojavni muzej v Beograd«. Poštno jn brzojavno ministrstvo je sklenilo osnovati v Beogradu poštno-brzojavni muzej. Muzej naj bi nudil sliko razvoja pošte in brzojava v naši državi.
— Privatne radlo-postaje. Poštno in brzjavno ministrstvo je izdelalo pravilnik za privatne radio-postaje. Po tem pravilniku smejo postaje zgraditi samo sprejemne ne pa tudi oddajne aparate. Prva taka postaja Je bila zgrajena na Bledu.
— Iz ljubljanskega občinskega sveta, Pri prihodnji seji pridejo na red tudi ti-le samostojni predlogi: 1. Da se nemudoma napravi železna ali lesena ograja od mosta do zatvornice ob Grubarjevem .kanalu. Tudi cesta je na tem kraju skrajno slaba in nevarna in naj se nemudoma popravi, 2. Mestna občina naj stopi v zvezo s »Slov. sadj. in vrt. društvom za Slovenijo ■< in naj uredi svoje vrtnarstvo, ki bi ji moglo dajati lep dohodek dogovorno med občino in navedeno korporacijo. Nadzorstvo bi imela občina in omenjena korporacja. Gojilo naj bi Se drevje za mestno občino kakor tudi za okoliške kmetovalce. 3. Na ljubljanskem Gradu naj se izboljša dosedanja zelo slaba kanalizacija in še slabša razsvetljava. Z ozirom na tujce, ki prihajajo v vedno večjem številu v Ljubljano in radi posečajo naš Grad, bi bilo to še posebno umestno. Vpelje na se eventualno tudi plinova razsvetljava. 4. Čistilcem kanalov naj se nabavijo za službo nepremočljivi škornji, kot je to vpeljano v drugih večjih mestih, ker jih ti delavci vsled malih prejemkov ne morejo nabaviti na svoje stroške. Te predloge so vložili obč. svet. dr. Stanovnik, Moškerc, Pirc, dr. Rožič in. A. Zajc.
— Ogledovanje ljubljanskih znamenitosti. industrije itd. ob priliki kongresa jugo-slovenskega učiteljstva. Jugoslovansko učiteljstvo si namerava ob priliki kongresa dne 5., 6. ta 7. avgusta ogledati tudi ljubljanske znamenitosti kakor muzej, obrtno šolo ta druge zavode, plinarno, elektrarno, Vevško papirnico, kolinsko tovarno, zvo-narno itd. Temu delu sporeda^ se posveča posebno pozornost, ker ni važna samo . iz tujsko-prometnih ozirov temveč, tudi iz in-dustrijsko-trgovskih. Vpoštevati je treba, da bo zastopano ob tej priliki učitdistvo iz vse države.
— Poziv! Približal se je čas kongresa ■dJU, zato pozivamo vse tovariše (ice) v -tabljani ali bližnji. okolici vrvajoče k sestanku, ki se. vrši v soboto, dne 28. t. m. popoldne ob 3. tri, da se natančneje pomenimo o dostojnem sprejemu naših dragih tovarišev (ic) glede rediteljstva, narodnih noš itd. Sestanek so vrši v Učiteljski tiskarni. — Kongresni odbor.
— Dar »Ferijalnemu Savezu«. Beograjska mestna občina je darovala Ferijalnemu savezu na beograjski univerzi 2000 Din.
— Izgon madžarskih družin. Do 26. t. m. mora zapustiti našo državo 21 madžarskih rodbin, ki niso optiraie za našo državo.
— Pogozdovanje Dalmacije. Ministrstvo šum ta rud je odredilo potreben kredit za nabavo sadik in semen za pogozdovanje golih krajev Dalmacije.
— Mestno kopališče ob Ljubljanici se pridno gradi in dobro napreduje. Za kopališče vlada že sedaj veliko zanimanje, posebno ko imamo letos tako kopalno sezijo. Kopalci, ki dohajajo že sedaj na ta prostor dokazujejo s tem pač zanimanje,, pri tem pa vendar le kolikor toliko ovirajo napredek dela. Glede vstopnine kopališča še ni ničesar določeno. Vsekakor pa mora biti gotovo nižja, kot je vožnja v Laze tja in nazaj. Predložen je že tozadevno primeren predlog, da bi stala kopalna vstopnica za odrasle po 2, za mladino pa po 1 Din. Kopališče je ločeno, kot smo že svoječasno poročali po spolu. Pri vhodu sta dve blagajni in sicer za moške ta ženske.
— Smrtna nesreča na Dunajski cesti Včeraj malo pred poldnem je padel iz odra na hiši adaptacije Trgovske banke, Id jo prenavlja tvrdka Tavčar-Svetina v Ljubljani neki 45 letni zidar doma iz Divače. Mož je priletel z glavo na tlak in si prebil lobanjo ta dobil močne notranje poškodbe. Ko so ga dvignili iz mlake krvi, je mož v par trenotkih, še predno je prišel rešilni voz, izdihnil. Odpeljali so ga v mrtvašnice v bolnici.
— Razne tatvine v Ljubljani. Mariji Kristanovi je bil ukraden majhen črn psiček z belo liso na vratu, znamka št. 49, vreden 250 Din. — Iz dvoriščnega balkona v Hradeckega vasi št. 64 je bilo ukradeno Ani Štrukelj, črna ženska obleka (500 Din), otročja obleka (300 Din) in moška srajca (125 Din). —- Josipu Bergantu iz Dravelj je bila ukradena sesalka za kolo, vredna 90 Din. — Kapetanu 40. pešpolka iz Poljske ceste št. 73 je bila ukradena nova blazina, napolnjena z morsko travo, vredna 750 Din.
— Iz deželne blaznice je pobegnila 30 letna umobolna Danica Tomažin, oblečena v modro obleko.
.	— Potni list je izgubil grški podanik
Nikola Margaritiadis. List je bil izdan v M. prefekturi v Atenah. Najditelj naj ga cdda na policiji.
,	— V Studencu je bilo vlomljeno pri Ja-
«ubu Kocjančiču. Tat je odnesel zlato mo-|ko uro, srebrno uro s ključkom in veri-zico, dva poročna prstana, pozlačeno za-Tonko, s cvetico, nekaj kontenine in pa jajc. Škodo cenijo na 2000 Din.
— V Medvodah so bile ukradene lekarnarju Rihardu Sušniku 4 platnene zave-Se vl.50 m in 1.50 m), vredne 500 Din.
— V Hrvači in Dolenji vasi je bilo msradeno Angeli Tankovi 90 cm dolga zlata Tfrižica z medaljonom in rdečim kamnom toOO Din), zlat poročni prstan (250 Dinj, amska ura z okovom iz ribje kosti (250 m) jn pa 200 Din denarja. Istega dne in ravno tam je bilo ukradeno tudi Ivanu Mu-r\arJu poročni prstan (250 Din) in pa 1640 J''n denarja
n@w©iii.
— Maščeval se Je nad drž. pravdnikom, bržkotne kak zlikovec, ki je imel z njim posla, dr. V. Guberjem, sedaj v pokoju v Sv. Pongraču pri Grižah, in mu ukradel 2 prtiča, 3 preobleke in 6 brisač.
— Kranjske novosti. Smrtna kosa. Na Klancu ie umrla v zorni mladosti, stara šele 18 let, gdč. Valentina Varl. Pogreb je bil v nedeljo popoldne. — Mestna hiralnica. Ne rečemo, da bi mesto moralo imeti svoj ponosni le 'dome des Invalides kot Parižani, ali zdi se nam, da sedanje naprave v nobeni meri ne odgovarjajo niti najbolj preprostim zahtevam. Ta panoga komunalne politike je pri nas že od pamtiveka zelo zanemarjena, da naravnost osovražena. Debeli meščan je vrgel beraču krajcar, vse drugo pa je prepustil nebeškemu hotelirju, in pavperizem je bil odpravljen s sveta. Mi bi o tem kočljivem vprašanju najraje ne govorili, ali slišimo o naši hiralnici neverjetne stvari, namreč, da je zavod v načelu samo prenočišče, dočim si morajo hiralci sami iskati hrano po mestu, torej da se v hiralnici sploh ne kuha in da je odvisno povsem od sreče, ako zavžije hiralec enakrat na teden ali enkrat na mesec nekaj gorkega. Tak položaj je pač nevzdržen, in bi mestna občina morala takoj zvišati sveja ubožna sredstva, ali pa naj bi se takoj konstituiral meščanski odbor, ki bi organiziral gorko hrano v zavodu in bi kril stroške z mesečnimi prispevki meščanov. Angleži so že pred 100 leti vodili publicistične boje in celo Dickens je pri tem zastavil svoje nesmrtno pero, proti raznim vrstam močnika v angleških hiralnicah, sledimo jim vsaj nekoliko in kuhajmo svojim hi-ralcem srednje dober gorak močnik, kajti sicer bomo morali napisati na pročelje hiralnice da skozi ta vrata greš med izgubljeno ljudstvo.
— Novomeške novosti Letošnja kopališka sezona se je vsled slabega vremena nekoliko zakasnila. Zato je pa sedaj tem živahnejše vrvenje na našem mestnem kopališču. Vse brez razlike na starost in spol se giblje ta se naslaja na dobrotah hladilne zelene Krke. —• Le malo je takih krajev, ki bi imeli tako ugodne prilike za plavanje, solnčenje ta veslanje, kot nam jih nudi naše mesto. Če vpoštevamo še vse naravne krasote, s katerimi je obdarjena naša okolica, moramo priznati, da imamo najlepše letovišče doma, ki ga pa naši prebivalci, kot je to vedno tako, ne znajo tako visoko ceniti kot tujec, ki ne more najti dovo;!j laskavih besedi za lepoto naše okolice.
— Celjske novosti. Magistratu i m svetnikom je imenovan uradni predstojnik mestnega magistrata g. Ivo Šubic, računskim svetnikom pa kniigovodja mestnega magistrata g. Franjo Kalan. — Dnevnice za službena potovanja mestnih nastavi j encev v Celju so se uredile na splošnem temelju predpisov za državne uslužbence in so razdeljene v tri kategorije. I. Za uradnike 100 D s prenočnino, brez prenočnine 70 D ter vožnja II. razr. II. za poduradnike in sluge ter organe mestnega vodovoda s prenočnino 80, brez prenočnine 50 D ter vožnja III. razreda. 111. Za hlapce in delavce mezda od ure 30 D in vožnja III. razr. Kilometrina se je za vse uslužbence povišala od 2.50 na 5 D.
—	V mestnem moškem kopališču je nastavljen za kopališkega mojstra invalid Rudolf Doboviciyk. — Prepovedano kopanje. Kopanje od »Savinjskega dvora« do železniškega mostu je prepovedano. Izvzet je od te prepovedi samo kompleks od brvi do kapucinskega mostu, kolikor segajo zasebna posestva do obrežja Savinje. Občinstvo se na to prepoved opozarja. — Obesil se je v hotelu »Skoberne «v svoji sobi natakar Fasching. Vzrok samomora ni znan. — Stekel pes se je pojavil v Frankolovem pri Vojniku ter obgrizel nekatere živali. Ubili so ga nato v tamošnji okolici. — Na celjskem trgu so' vsak dan na razpolago velike množine raznih pridelkov. Posebno mnogo prinašajo okoličani na trg ob tržnih dnevih v sredo in soboto. Tudi zgodnjega sadja, hrušk, jabolk, marelic, sliv, je dovolj. Crešenj se tudi še dobi liter po 20 kron. — Z žetvi-i o so te dni pričeli pri nas. Žito je lepo ta ima zelo polno klasje. Letina bo pri nas vkljub temu, da je bilo mnogo dežja, dobra in je_ besedičenje o slabi letini neutemeljeno ker ima samo namen, dražiti cene na trgu. -—Krajevna borza dela se bo kmalu otvorila v Celju. Od mestne občine so ji zasigurani prostori. — Običajni se-L®,® vrši danes v četrtek na Teharju El1 ktu' T^-orr^isciran je bil tor-
ov »Naprej« vsled žaljenja Veličanstva po ! ;LSrb' za.k' ~ Vojaške objekte bo prodala mestna občina erarju. Osnutek tozadevne Prodajne pogodbe je že naprav-Ijen in odobren od občinskega sveta. —
Zi^°	bx*sester v Vodnikovi
ulic: gradi na dvorišču novo šolsko poslop-je, da se razširita osnovna in meščanska šola, ki sta nastanjeni na tem zavodu Poslopje bo dograjeno do jeseni. — Avto mobil i še vedno breobzirno dirjajo po naših predmestnih krajih ter prav nič ne upoštevajo tozadevnih predpisov. Dogodili so se slučaji, da je tak brezobzirni avtomobilist nalašč zavozil v kokoši na cesti in jih povozil. Ne glede na to pa tako dirjanje vzdiguje neznosni prah, ki je prav nehi-gljensko škodljiv za stanovalce ob cesti. Ni čudno, če ljudstvo sovraži in preklinja avtomobiliste, vsled brezobzirnosti istih.
— V Šent Juriu ob juž. žel je bila ukradena posestniku parne žage Josipu Borlaku, enokrovna zlata ura s težko zlato verižico ta malim obeskom.
— Mariborske novosti. Nadstražnik tu-kaišnjega policijskega komisarijata Aleksander Fiiipičič, ki je bil vsled svoje izredno visoke postave znan po vsem mestu, se je v torek zvečer pred hišo št. 139 na Aleksandrovi cesti ustrelil s svojini službenim revolverjem. Filipicič, ki je bil kot zelo vesten in družaben človek Priljubljen pri svojih predstojnikih in tovariših, je’ bil takoj mrtev. Kot vzrok samomora se navaja njegovo bedno stanje, ker mu prejemki niso zadoščali niti za najnujnejše življenjske potrebščine in je njegova družina stradala. Na lice mesta pozvani policijski zdravnik dr. Zorjan je ugotovil smrt. Truplo je bilo Prepeljano na mestno pokopališče v Pobrežju, kjer bo ob 4.15 zvečer pokopano.
—	Z ozirom na to, da se kljub ponovnim opozorilom izpraznjujejo gr e zn i-c c v mestnem okolišu po voznikih, ki se Pri svojem delu ne poslužujejo pnevmatičnih aparatov, se obveščajo hišni posestniki, det se bo za vsak zadevni prestopek^ proti prizadetim v zmislu cestnega in snažbene-ga reda uvedlo kazensko postopanje. — V nedeljo ob 9. dopoldne se vrši v restavraciji > Maribor« shod tukajšnjega Udruženja vojnih invalidov, na katerem bodo poročali delegati iz Ljublja-
ne. — Na Pesniškem dvoru uslužbeni hlapec Alojzij F. je v sredo tako nerodno vozil po mestu, da je z vozom podrl plinove svetilke. Ker pa njegove »žrtve* ne spadajo med kandelabre, ki se odstranjujejo, kot nerabni, bo moral škodo poravnati. — Na živinjskem sejmu, ki se je vršil v torek, je bilo posestniku Janko Vračku iz Bresteiniče ukradeno kolo znamke »Styria«, — Pred nekoliko dnevi sta bila Josipu Brglezu v Radvanjih ukradena dva zajca. Policija je izsledila kot tatova ljudskošolskega učenca Ignaca V. ta učenca meščanske šole Roberta A Zajca sta spravila k sebi na dom. Proti storilcema in njunim starišem je uvedeno sodno postopanje. Sumi se, da je razne tatvine kokoši, ki so se dogajale v zadnjem času v ondotnem okolišu, pripisovati na rovaš teh dveh mladih tatov.
— 7 milijonska globa. Tvrdka Braće Ham iz Osijeka je bila radi tihotapljenja svile na Madžarsko kaznovana z občutno globo sedmih milijonov dinarjev.. Zaplenjena svila se bo prodala na javni dražbi. Kot sokrivca sta bila izročena sodišču dva carinska uradnika in sicer revizor Gjorgje Ivkovič in carinik Rudolf Merk.
— Poneverba. Pri železniški blagajni na Vršcu so nedavno ugotovili primanjkljaj 239 tisoč Din. Aretiran je bil blagajnik Nin-kovič, ki pa je bil radi pomanjkanja dokazov izpuščen. Pozneje so pa vendarle ugotovili, da je on denar poneveril ta so ga vnovič zaprli.
— Uničujoča toča v hrvatskem Zagorju. V pondeljek popoldne so se pričeli na štajerski meji zbirati črni oblaki, ki so se pričeli z veliko naglico pomikati proti jugu. V kratkem času je bilo nebo popolnoma zastrto in nastal je velikanski vihar. Hkratu pa se je vlila močna ploha, ki se je spremenila v debelo točo. Toča je uničila vse kraje od Miljane na Sotli do Krapinskih Toplic Lepa polja in bogati vinogradi so bili tekom četrt ure spremenjeni v pasu SCO do 600 metrov v pravo puščavo. Ponekod sploh ni mogoče spoznati, kaj je bilo vsejano. Vihar je bil tako silen, da je odkril številno hiš, med njimi pokvaril tudi precejšen del strehe grada Velikega Taborja. Marsikatero drevo je zruval s koreninami vred. Ljudje ne pomnijo takega rcurja ta z žalostjo gledalo na uničene plodove svojega trudapolnega dela.
— Tragedija nesrečnega dijaka. Nedavno se je vrnil iz Brna domov v Krupiče, slušatelj veterine Jovo Erceg. Doma je našel svojo sestro, ki so ji za časa njegove odsotnosti odrezali obe nogi v zelo težkih razmerah. Vzdrževali so jo daljni sorodniki, njega pa društvo »Prosveta«. Ker je razen tega tudi sam bolehal na srčni hibi, je sklenil napraviti konec temu bednemu življenju. Nekega dne je zastrupil svojo sestro s kloroformom, sam pa se je hotel poleg nje obesiti. Pri dejanju pa mu je počila vrv in je zato stekel k reki Unec, kjer se je utopil.
— Tragična smrt Istrskega begunca.
Med kopanjem v Donavi je te dni utonil v Batini carinik 3. razreda Janko Kleva iz Istre. Na pomoč mn je priskočil neki učitelj, ki pa se je sam le s težavo rešil. Njegovo truplo so po enournem iskanju izvlekli iz vode. Pokopan je bil ob velikem spremstvu tamošnjega prebivalstva.
— Umorila otroka in ga hotela poslati zapeljivcu. Pred nekaj dnevi je bila sarajevska policija obveščena, da je neka Kostanjšek porodila otroka in ga umorila. V njeno stanovanje so prišli še pravočasno policijski organi in so našli zaboj, v katerem se je nahajalo otrokovo truplo. Mati je izjavila, da ga je nameravala poslati svojemu zapeljivcu v Mostar. Pri umoru ji je pomagala njena sestra, ki služi v neki gostilni kot natakarica.
— Veliko pisavo (za drž. In odvet. pisarne) Ima »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1.
Novosti iz Primorske.
— Spremembe političnih okrožij na Goriškem. Italijanski uradni list je prinesel kraljevi odlok, ki določa: čl. 1. Odpravljeno je okrožje Tolmin. Ozemlje sodnega okraja Bovec in nekdanjega sodnega okraja Kobarid ic dodeljeno okrožju Čedad. Ozemlje nekdanjega sodnega okraja Tolmin je dodeljeno okrožju Gorica. Čl. 2. Ustanovljeno je okrožje Idrija z ozemljem sodnega okraja Idrija. Čl. 3. govori o okrožju Červinjan. Ozirov, ki so do tega dovedli, pač ni težko ugotoviti.	''•r':!3
— Konec slovenske gimnazije v Idriji. »Goriška Straža« poroča, da se, kakor je bilo že večkrat naglašano, ukine slovenska gimnazija v Idriji. Edina srednja šola, ki bi jo še imeli Slovenci, bi bilo slovensko učiteljišče v Tolminu. Italijani hočejo na vsak način, da bi bili naši otroci vzgojeni v italijanskem duhu.
— Nov komunistični list v Trstu. Mesto ukinjenega »Lavoratore« je pričel v Trstu izhajati nov list »Glas delavca«, ki bo moral biti jako previden, ako ne bo hotel priti v nasprotje z novim tiskovnim zakonom.
Sokolski vestnik.
Sokolski župni zlet v Splitu. Sokolskemu župnemu zletu v « Splitu je prisostvovalo nad 10 tisoč udeležencev iz vseh krajev naše države. Prvi gostje so prispeli v Split že v petek. Večina pa je prišla šele v soboto. Ta dan so se tudi vršile prve produkcije. Zvečer je bil na obali komerz. Mesto je bilo vse v zastavah. Akademija na obali je trajala pozno v noč. V nedeljo pa je bil pravi dan sokolskega slavja. Že ob zgodnjih urah je bilo mesto pokoncu. Ljudstvo ie nestrpno čakalo na sokolski obhod. Impozanten je bil nastop konjenice, ki jo je spremljalo nekai godb in 20 praporov. Povorko je prebivalstvo frenetično pozdravljalo. Navdušeno je bila tudi aklami-rana vojska in mornarica. Po obhodu je nastopilo na govorniški tribuni, ki je bila postavljena ob obali nekaj govornikov. Govorih so splitski starosta Laus, mestni župan dr. Tartaglia in delegat sokolskega saveza Ivan Bajželj. Popoldne so se vršile na stadiicnu, ki je bil zelo okusno pripravljen sokolske vežbe. Velik utis je napravila vojska. ki je nastopila z vajami s puškami Mogočno je upllvala tudi mornarica z vajami na vesla. Vsako vajo je. občinstvo burno aklamiralo. Vajam je prisostvovalo vse polno tujih gostov. Omenjamo samo češkoslovaškega prosvetnega ministra Gustava Habermanna, ki se ravno mudi v Splitu. Svečanosti je zaključila velika^ ljudska zabava, ki je trajala pozno v noč. Drugi dan so se gostje razšli, deloma po morju deloma pa po železnici. Pri odhodu so jih Splitčani burno pozdravljali in jim klicali skorajšnje »Na »videnje»
Ez&red ssiššia.
ZAPELJIVA ZLATNINA.
Marjeta Pregledova iz Stiške vasi bi se bila rada okinčala z razno zlatnino in lepše oblekla. Ubrala pa je v dosego teh želj napačno pot. Ukradla je namreč svojemu gospodarju Ivan Smrajcu v Tomačevem precejšnjo vsoto denarja in si kupila pri nekem zlatarju v Ljubljani že za okolo 600 Din. nakita, predno pa je mogla trošiti dalje, so jo zalotili. Dekle je pošteno priznalo, vsled česar je bila obsojena kljub precej visokemu znesku samo na 3 mes. ječe vštevši preiskovalni zapor.
DRUŽINSKI PREPIR.
Frančiška Bolha, posestnica na Homcu je ovadila svojega sina Miho, da jo je pretepel in poškodoval s krampom. Pri obravnavi se je ugotovilo, da bi se mati, ki je pod sodno kuratelo, in ki živi precej potratno, rada sina iznebila In sama s hčerama in raznimi ženini gospodarila. Izrabila je prepir med bratom in sestro, ki sta se trgala za kramp ta napravila ovadbo iz maščevanja. Ker se je njena ovadba izkazala tudi po zanesljivih pričah kot pretirana. je sodišče sina oprostilo.
Harodre® zdravstvo.
— Klinika za otroke v Beogradu, Začetkom prihodnjega šolskega leta bo ministrstvo za narodno zdravje otvorilo dve kliniki za učence ljudskih šol. Zdravstveni oddelek ministrstva je nameraval otvoriti več takih klinik, toda zaenkrat je bilo to radi gmotnih težkoč nemogoče. V klinike bodo sprejeti otroci, ki trpijo na raznih boleznih. Tam bo tudi posloval po en zobozdravnik in zobotehnik. Slabotnejši otroci bodo poslani v šole na prostem kot n. pr. na Lokrumu. Zdravljenje bo brezplačno.
— Sanatorij na Lovčenu. Na Cetinju se je osnovala delniška družba, ki si je nadela nalogo, da zgradi na Lovčenu sanatorij. Poleg tega namerava na Cetinju zgraditi nekaj večjih hotelov. Glavnica družbe znaša 5 milijonov Din.
Dopisi.
— Trbovlje. Ne samo rudniška kočija, tudi mi davkoplačevalci smo si oddahnili, ko se je izvršila radikalna remedura v občinskem gerentstvu! Žaluje samo »Jutro« in »deutsche Muttersprache«, vse drugo je veselo, ker se že zdaj jasno vidi odločnost ta razum v izboljšanju popolnoma zavoženega gospodarstva. Tisti ki so izgubili molzno kravico, pa naj kar za sebe premišljujejo, nikar na glas — drugače se bo maslo cedilo v potokih. —
— Laško. Na povratku iz Rogaške Slatine se je pevski zbor Ljubljanskega Zvona ustavil v Laškem in je tukajšnjim tržanom ter gostom v nedeljo popoldne nudil dve uri lepega užitka. Dobrodošel nam je bil koncert tembolj, ko smo imeli sedem let zdraviliščno restavracijo ta dvorano zaprto ta smo morali na koncerte v Celje ali Ljubljano. Domačini, gostje ta tudi Celjani so prihiteli na Zvonov koncert v tolikem številu, da je bila dvorana popolnoma zasedena, poleg nje pa tudi vsi restavracijski prostori. Pevski zbor Ljubljanskega Zvona je pod vodstvom g. Prelovca izvajal dolgo vrsto lepih pesmi, katerih vsaki je občinstvo navdušeno ploskalo. Preiovčevo harmonizacijo otožne primorske »Oj Doberdob« ta Adamičevo »Poidem na Hrvatsko* je na burno zahtevo poslušalcev zbor moral ponoviti. Na koncu sporeda občinstvo ni hotelo iz dvorane in je zahtevalo dodatkov. Zbor je zapel še »Gor čez izaro«, prelepo koroško narodno, ker se mu je že mudilo na kolodvor. Pevcem ta pevkam Ljubljanskega Zvona smo bili na koncert prav zelo hvaležni in pričakujemo, da nas drugo leto tudi posetijo!
— Slovenska Bistrica. Naše mestece je postalo od nedelje sem jako živahno; začelo se je z Orlovskim izletom v Gornjo Poljskavo ta z »žegnanjem« pri Sv. Marjeti na Pohorju. Prvim izletnikom je baje nameravani obisk Orjune delal neke skrbi. Nekemu romarju pri Sv. Marjeti pa je vince tako razdražilo živce, da je na večer iz neutemeljenega vzroka zbadal ta žalil v hotelu Beogratl se nahajajočo družbo, vsled česar je nekemu bratu Srbu ušla roka in parkrat zadela prav občutno oboja lica onega navdušenca. — V pondeljek ta torek so se pa vršili letošnji vojaški nabori, ki so potekli v splošnem še precej mirno. Celo korajžni Makclčani so se vedli še zadosti dostojno. Iz celega slovenjebistriškega okraja je bilo potrjenih 59 fantov, med temi Bistričanje: Neuhold Franc, Špan Jakob ta Vidmajer Anton. Iz dežele je došlo par prav dično z manjšimi in večjimi slovenskimi in državnimi zastavami okrašenih voz. Bistriške fante pa so spremljali k in od naborne komisije celo neki hrvatski tamburaši (baje Radičevci), katere jim je najel župan Vernik iz Kovačje vasi. — Policijska ura je postala za nekatere bistriške gostilničarje baje brezpomembna. Vsled tega so tudi nočni nemiri, birmova-nja in žaganja na dnevnem redu. Občinski policiji bi. priporočali, da napravi kmalu red,' ker bodemo sicer potrkali na pravem mestu. Mnenja smo, da imajo vsi pošteni državljani iste pravice in iste dolžnosti. — Nekje v mestu se nahaja še zaloga razglednic z napisom: Grossgasthof Neuhold Windisch Feistritz. Hübsch eingerichtete Fremdenzimmer. Mässige Preise. Reklama je menda že radi zadnjih dveh besed jako dobra. — Premeščen je tukajšnji mestni kaplan g. Ferdo Poprask v Stari trg pri Slovenjgradcu. Imenovani je bil tukaj zelo priljubljen, ker ni bil zagrizen strankar in je bil njegov nastop napram meščanom ta deželanom prikupljiv.
Sport In furlsfika.
— Prijateljem športa se bo nudil v nedeljo dne 29. t. m. krasen užitek. Motoklub Slovenija priredi svojo I. hitrostno dirko na cesti Gaštaj (Kranj)—Medvode (gostilna Bohinec). V zadnjem času so si prijatelji tega športa v Ljubljani nabavili več modernih motocikljev, različnih znamk, ki bodo v nedeljo pokazali kako brezhibno deluje tako moderno vozilo in kakšno brzino zamore doseči. Med prijavljenimi motorji so zastopani vsakovrstni mali, Evansi, DKW., Motoretti in Orionetti, prehod tvorijo lahki BSA. Zündapp in Monos. Potem pa pridejo taki, ki imajo že več kakor »par konj« ta sicer BSA Jap. Motosacosch, Bianchi itd. Tem slede 5 konjski Indian Scouti, Moser in slednjič bodo prigrmeli težki kalibri Indiani-Chief in Excelsior. Ljubljanski udeleženci imajo ugodno železniško zvezo z vlakom, ki odhaja ob 6. uri 45 minut iz Ljubljane. Za okrepčilo bo skrbel znani g. Bohinec, tik cilja.
— Motoklub Slovenija priredi v nedeljo dne 29. t. m. svojo prvo hitrostno tekmo. Start v Gaštaju (Kranj) pri km 25.4, ob 9. uri predpisani cilj pri km 13.4 (gostilna Bohnec, Medvode). Prijaviti se je do sobote 28. t. m. do .8. ure pri blagajniku g. Baragu, Jugobanka, Kolodvorska ulica, kjer se dobe propozicije. Training za vse tekmece v četrtek od 6.—7. ure zvečer. Odhod vseh tekmecev k trainingu točno ob 5. uri 30 minut popoldne izpred kavarne Evropa na progo, ki bo za časa tratainga zastražena. V soboto ob 8. uri zvečer obligaten sestanek za vse člane. Prisotnost, častna dolžnost. — Odbor.
— Dunajska Vienna na Poljskem. First Vienna Footballklub, ki se nahaja na turneji po Poljskem je dosegla v Lodz« nad tamkajšnjim klubom Union rekordno zmago z 11:1 (2:0). V nedeljo je nastopila proti Telovadnemu klubu ter tudi tega porazila s 4 2 (1:1).
- - Hakoab, Dunaj v Cemovlcah. Ha-
koah, ki je v soboto nastopila svojo turne-r jo po Romuniji ta Poljski je dosegla v Cer-, novicah senzacijonalno zmago nad tamkajšnjim romunskim klubom Dragosvoda, katerega je premagala s 13:0 (7:0). V nedeljo je igrala s tamkajšnjim židovskim klubom
Makkabi ter ga porazila s 5:0, (2:0).
* -
Borzna porošiia,
Beograd, 25. Julija. Devize. Berlin 0.019—0.02, Dunaj 0.1333—0.1335, Budimpešta 0—0.85, Bukarešta 48.50—49, Ženeva 1690—1695, London 435—435.50, Milan 412.50—413.50, New York 94.25—94.40, Pariz 562—563, Praga 283—283.50, Sofija 88 —90. — Valute. Romunski leji 47—47.75, češkoslovaške krone 283—284.
Zagreb, 25. julija. Devize. Du-; naj 0.133—0.134, Berita 0.0185—0.0215, Budimpešta 0—0.54, Italija 414.75—416.75, London, izplačilo 436.25—437.25, ček 435.75 —436.25, New York 94.50—95.25, Pariz 560 —567.50, Praga 283.50—284.50, Švica 1702.50 —1707.50, Varšava 0-0.026. — Valute. Dolarji 93.50—94.25, avstrizske krone 0.134 —0, češkoslovaške krone 279—281, 20 kronski zlati 390—0, lire 410—412.
Zagreb, 25. julija. (Priv.) Devize. New York 94.50—95.50, Pariz 5.60—5.675, Curih 1702.5—1707.5, London 436.25-437.25, Amsterdam 36.80—37.20, Dunaj 0.1330— 0.1340, Praga 283.5—284.5, Bukarešta 0— 0.54, Italija 414.75—416.75, Berlin 0.0185— 0.0215, Varšava 0—0.0560. — Valute. Dolar 93.50—94.25, avstrijske krone 0.1340—0, češkoslovaške krone 279—281, lire 410—412.
Curih, 25. julija. (Priv.) Berlin 12— 16. Holandska 219—219.75, New York 55S —559.50, London 25.66—25.72, Pariz 33. Milan 24.40, Praga 16.625—16.69, Budimpešta 4, Zagreb 6, Bukarešta 2.855—2.87, Varšava 37. Sofija 5.50—5.55.
Praga, 25. julija. Dunaj 4.495, Berlin 0.625. Rim 147, avstrijske krone 4.50, lire 147, Budimpešta 13, Pariz 197.50, London 153.75, New York 33.40, Curih 600.25, Beograd 35.375.
D u n a i, 25. julija. Devize. Beograd 743—747, Berlin 0.12-0.14, Budimpešta 3.15 —3.25. Bukarešta 354—356. London 325.000 —326.000, Milan 3954—3066, New York 70.935—71.185, Pariz 4152—4168. Praga 2117—2127, Sofija 678—682, Curih 12.685 —12.735. — Valute. Dolarji 70.560— 70.960, bolgarski levi 656—664, nemške marke 0.105—0.165, funti 323.200—324.800, francoski franki 4105^4135, lire 3030—3050, dinarji 734—740, 'romunski leji 363—367, švicarski franki 12.570—12.650, češkoslovaške krone 2099—2115, madžarske krone 2—2.20.
— Članom Jugoslovanskega novinarskega udruženja! Vsi člani Jugoslo-venskega novinarskega udruženja, ki nameravajo staviti za čas glavne skupščine udruženja kako sobo ali posteljo za prenočišče kolegom na razpolago naj to javijo zanesljivo najkasneje do sobote, 28, t. m. tovarišu Antonu Zobcu, tiskovni referat pokrajinske uprave.
m THE MEX Cöj, m
I6i LJUBLJANA.
Cvl TELEF. ST. 268 INT. GRADIŠČE JO.
Barvne trakove za vse pisalne in računska stroje. 531


Vremensko poročilo.
„Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 25. julija 1923.
Kraj	Cas	Zračni tlak	Zračna temper.	Vetei	Oblačno 0—10	Padavine mm
Ljubljana .......	7	763-0	18-7	sever	del. obl.	
Ljubljana		14	761 0	27-6	jugovzh.	več. obl.	
Ljubljana		21	758-3	24-0	brezv.	obl.	
Zagreb	 . .	7	762-7	21-0	«»	jasno	l-o
	7					
Dunaj		7	761-9	19-0	zap.	pol. obl.	1-0
	7	761-3	15-0	»i	obl.	10-0
Inomost 			7	7637	15-0	brezv.	•	10
Barometsr: nižji	Tempsratur»; primerna
Marija je občutila bolj kakor vsi drugi, ki so bili ob jaslicah, blaženost tega valu, ki je bil hkrati duhoven, svetel in zveneč. Toda vse je prehajalo v eno: »To malo dete je Bog!« In Devica in kralji in angeli in Jožef in vol in osel, vse do čričkov na sosednjem dvorišču je ponavljalo z močnim ali drobnim glasom, kakor je že pač bilo: To malo dete je Bog! To malo dete je Bog!« Morda se bo zgodilo še kdaj kaj veličastnega, toda kaj podobnega nič več. Zdi se mi, da temelji na tem, da je kristjanstvo večno: nikdar več ne bo kaj takega kakor je kristjanstvo.
Je pač že moralo biti tako, da so Luciferja obvestili nekateri vragi iz njegovih legij in bil je tam v lastni osebi. Moral je priznati, da to ni nikdar goljufija. Živel je dolgo časa v nebesih in tako je takoj lahko spoznal svojega Boga utelešenega pod to neznatno podobo: novorojeno dete, položeno v jasli med nemirno mukajočo in rigajočo živaljo in ljudmi. Vedel je za vsa pro-rokovanja in da se je ljudem približal čas odrešenja. In vsled tega se je odločil, da enega od angelov in ne kraljev ali pa Jožefa; ti so bili že rešeni.
»In name,« je tiho zašepetal za Me-neelom, »zakaj se je pozabilo name?«
Ne da bi se obrnil je Meneel spoznal ta glas. Saj ga je slišal dan na dan skozi stoletja in stoletja, ki so bila za njegovo neumrljivost kakor trenotek. Bil je poslušen angel. V veliki borbi se je boril kakor je bilo zapovedano in kamor je bil postavljen; toda prečesto ljubimo one s katerimi se moramo dvobo-jevati. Zgodi se celo, da jih imamo raje kakor one, ki so še ostali v naših vr-
stah in pod starim vodnikom. Nič več jih ne zavidamo, ker niso več naši tekmeci. Angeli so manj nepopolni kakor pa ljudje; toda čisto popolni vendar niso; tudi oni poznajo ljubosumje in med njimi je prav toliko različnih značajev kakor med ljudmi; neskončna raznoličnost. Cesto premišljujejo drug o drugem: »Kako je oni-le tam ljubek!« In nekaj čudnega in tujega jim brani, da bi se ljubili med seboj. Zaradi tega se jim tako smilijo možje in žene v raz-pori, kjer se navadno najboljši najbolj črtijo; to občutje jim je najbolj dostopno. In tako bi tudi radi pomagali onim, ki so padli; če bi le smeli, pa jim dolžnost to brani. Težko in trdo je večno biti pokoren.
Meneel je nekoč ljubil Luciferja radi njegove lepote in ne vem še kakšne sijajne lastnosti, ki ga je delala skoro popolnega. In zato ga je poslušal v tej blaženi in vzvišeni noči.
»In mene,« je ponovil Lucifer, »in vse one angele, ki so bili vrženi v večni ogenj. Da, vem, naša narava je bila druga in višja in grešili smo že s tem, posebno pa z našo nepokorščino. Toda zato moramo tudi brez konca trpeti skupno z grešniki zemljani v tem podzemeljskem prostoru v plamenih, ki so pa za nas sedemkrat bolj pekoči kakor pa zanje In tedaj...
— »Tedaj,« je zajokal Lucifer, »zakaj tudi za nas ni odrešenja in vstajenja? Koliko lepša in božanstva vrednejša bi bila žrtev, če bi bila za nas kakor pa da je za te povprečne ljudi, ki vedno grešijo le povprečniško. Ali bi ti vedel za vzrok, Meneel? In, ali je sploh kakšen vzrok?«
Bila je noč, v kateri je vsako bitje spoznalo, doumelo, in videlo nepristopno, neslišano in navidezno. Vol, ki je poslušal, je prenehal mukati in je naenkrat vprašal:
»Tudi mi smo bili.«
»Vi,« je rekel Meleel začudeno. Lucifer se je tiho nasmehnil.
»Da, jaz, ta osel in vse druge živalL Za nas ni bodočega življenja, za nas, ki živimo v trpljenju in umiramo za ljudi predno nam je usojeno. Tolčejo nas. Ne jemo niti takrat, kadar smo lačni. Podvrženi smo nalogam, od katerih nimamo tu prav‘nobenih koristi. Zakaj ni večna dobrota in večna modrost tudi nas odrešila. Zakaj ni storila ničesar, da bi tudi mi vstali?«
In zamukal je divje in nepojmljivo: »Mitkoa! Mitkoa! Mitkoa!«
»Da« je šepetal Mčneel ves iz sebe, »da«.
Pristavil je, »čisto prav imajo, tega ne razumem,« in bil bi pogubljen kajti prepovedano je skušati doumeti to, kar je skrivnost, tedaj pa je njegov pogled obstal ob deviški Materi.
Hotela je ravno zadremati, vsa utrujena od porodnih bolečin. Meneel ni nikdar videl kaj podobnega tem zaprtim očem, tem trepalnicam, ki so razprejale lahno senco po licih, tem ustnicam, na katerih je počivalo toliko sreče. Počivala je in imela glavo naslonjeno na roke, in lahen dih je vzgiba-val njeno blaženo neomadeževano telo. In Meneel je pomislil:
»Takih bitij ni med nami niti med živalmi. Ni treba, da bi bil rod, v katerem živijo, večno nesrečen. Ona delajo razliko.«
In tako ga je Devica — bil je to njen prvi čudež, — rešila iz skušnjav. Osel pa je rekel:
»Bilo je pisano: ljudje bodo rešeni, ne pa angeli in živali. To je samo za povprečne sloje.«
Tdaj pa se je Lucifer v drugo na* smehnil: spoznal je, da bo vedno lahko skušal velike in nesrečnike.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v LjubljanL
Poslano.*)
Po sklepu in naročilu glavnega odbora bivše Slovenske Republikanske Stranke sem se mudil pretečeni teden v Beogradu in govoril s prvaki radikalne stranke: š predsednikom Narodne skupštine g. Ljubo Jovanovičem, s predsednikom vlade g. Pa-šičem, z ministrom notranjih del g. Vujičičem, z poslancem dr. Janjičem in z mnogimi drugimi. O predmetu teh pogovorov bo javnost pravočasno obvestilo naše novo glasilo. Razume se, da je vsa ta nova akcija naperjena proti reakcijonarstvu radi-čevštine in klerikalizma v Sloveniji. To je zavohal poročevalec »Slovenca« in poslal temu listu telegram poln perfidnega natolcevanja proti moji osebi.
O tem poročilu v »Slovencu« sem obvestil predsednika Narodne skupštine gosp. Ljubo Jovanoviča, ki bo gotovo znal čuvati čast svojo in čast svojega gosta.
Proti odgovornemu uredniku »Slovenca« sem vložil tožbo.
»Slovenčevega« poročevalca — Schwaiger? — Smodej? — Kremžar? — bom pa kaznoval še osebno, čim ga iztaknem in za* lotim.
Dr. Anton Novačan.
* Za spise pod tem naslovom uredništvo ni odgovorno.
Pierre Mille:
Menšefove skušnjave.
Manom Heinricha Heine-ja.
Na predvečer Razglašenja Gospodovega je stal takoj poleg jaslic pred nedolžnim veličanstvom deteta Jezusa, angel, ki je bil skušan. Povedal vam bom, v kakih okolnostih.
Ime mu je bilo Meneel. Bil je eden od onih, ki so se prav takrat ustavili na poletu nad božjim hlevcem, kakor zvezda, ki je vodila tri kralje. Na onem mestu, kjer je komet obstal in se nato spustil proti zemlji iz viška, nekoliko žvižgajoč kakor kamenali škrjanček, so verniki danes pritrdili zlato zvezdo. Toda ona prava je bila vse bolj blesteča in lepa. Ona je razsvetljevala kamenito votlino med tem, ko so trije kralji, angeli in sveti Jožef izkazovali svoje češčenje. Obvisela je med njenim stropom in shojenimi tlemi kakor luster, in videti je bilo, da je njena luč duhovna; bolj jo je bilo čutiti v srcu kakor pa potom čutil. Tudi vol in osel sta se prebudila vsled nekega radostnega šepetanja in šumenja, ki je bilo čisto podobno petju, ki se je tisto noč razlegalo po vsej zemlji, čeprav ga ni bilo slišati. Še danes ta zvezda včasih zapoje na isti način: najbrž ob kakem velikem dogodku, če se rodi kak otrok, ali pa če vstane nov svet. Tedaj pa so v temi možje in žene odprli svoje oči in zavzdihnili: Kaj pa je: Zakaj sem tako srečen brez vsakega vzroka? Mnogo jih je pripisovalo vse to spominu kake zemeljske ljubezni. Vedno se človek moti. Zgodi se nekaj in to, kar se zgodi, se zve šele čez dvatisoč let.
Prosper Mčrimee:
Verne duše v vicah.
(Nadaljevanje.)
Končno skoro ni bilo podlosti, pri kateri ne bi bil on udeležen; in ker je bil bogat, ni s tem škodoval le samemu sebi, ampak njegov zgled je tudi pohujševal mladino, ki ga je povzdigovala v deveta nebesa in si ga stavila kot vzor. Če bi božja Previdnost še dalje dopuščala vse to, ni dvoma, da bi samo ognjeni dež mogel kaznovati vse pregrehe. Don Juan se ni iztreznil, ko ga je bolezen priklenila za par dni na posteljo; nasprotno: želel je hitro ozdraviti le, da se potem zopet vrže v staro življenje.
Med okrevanjem se je zabaval s tem, da je se. stavil seznam vseh žensk, ki jih je zapeljal in vseh mož, ki jih je varal. Seznam je imel dve koloni: v eni so bila imena žensk in njihova označba; takoj poleg pa imena soprogov in njihov poklic. S precejšnjo težavo se je spominjal imen vseh teh nesrečnic in ni verjetno, da bi bil katalog popolen. Nekega dne ga je pokazaLsvojemu prijatelju, ki ga je prišel obiskat. In ker si je v Italiji znal pridobiti naklonjenost ženske, ki je bila papeževa priležnica, se je začela lista z njenim imenom, papeževo pa je
bilo na strani za soproge. Sledili so neki princ, nato vojvode, markizi prav do delavcev in obrtnikov.
»Vidite, dragi moj«, je rekel prijatelju; »vidite, nihče se mi ni mogel izviti od papeža pa do čev. Ijarja. Noben stan m ni ostal dolžen.«
Don Torribio, tako je bilo temu prijatelju ime, je pregledal katalog in mu odvrnil razigrano:
»NI popolen!«
»Kako? Da ni popolen! Kdo pa manjka na mojem seznamu soprogov?«
»Bog,« je odgovoril don Tarribio.
»Bog? Saj res, nune ni nobene. Za vraga. Lepa hvala, da ste me opozorili. Pa dobro: prisegam vam na moško čast, da ne bo potekel mesec, pa bom napisal pred gospodom papežem še koga drugega. V katerem samostanu pa so najlepše ženske.«
Po nekoliko dneh je bil don Juan že na preži. Začel je pohajati v cerkve ženskih samostanov, kjer je poklekal čisto blizu rešetke, ki je ločila Kri. stusove neveste od ostalih vernikov. Tam je predrzno pogledoval plahe device, kakor volk, ki si v staji izbira najlepšo ovco, da jo pograbi. Kmalu je v cerkvi Naše ljube Gospe Roženvenske opazil nuno čudovite lepote, katero je še povečevala čez vse poteze razlita melanholija. Nikdar ni dvignila pogleda, ali se ozrla na desno ali na levo; bila je vsa izgubljena v tajnosti božanstva, katero so molili
pred njo. Njene ustne so se nalahno pregibale in lahko je bilo opaziti, da moli z večjo vnemo in pobožnostjo kakor vse njene tovarišice. Njena podoba je vzbujala v donu Juanu davne spomine. Zdelo se mu je, da je to žensko že nekje videl, toda domisliti se ni mogel, niti kdaj, niti kje. Dva dni zaporedoma je prišel v cerkev, ne da bi se mu posrečilo doseči, da bi sestra Agata dvignila pogled. zvedel je, da je to njeno ime.
Zapreke in ovire, ki so se mu stavljale na pot, so še bolj razpihale strasti dona Juana. Najbolj važno, pa tudi najtežje je bilo, da ga ona sploh zapazi. V svojem samoljubju je bil prepričan, da je zmaga napol dobljena, da le enkrat sestra Agata zazna zanj. In na sledeči način je dosegel, da je dvignila oči. Pokleknil je tako blizu nje kakor je le bilo mogoče; ko se je ob povzdigovanju vse sklonilo k tlom, je segel skozi mrežo in razlil pred sestro Agato eter iz steklenke, katero je prinesel s seboj. Prodirajoči vonj, ki se je razvil, jo je prisilil, da je dvignila glavo; In ker se je don Juan postavil ravno pred njo, ga je morala opaziti. Najprej je bilo brati na njenem obrazu silno začudenje, nato pa je postala bleda kakor zid; slabotno je vzkriknila in padla onesveščena na tla. Tovarišice so priskočile k nji in jo odnesle v celico. Don Juan se je umaknil zadovoljen sam s seboj in si dejal:
»Ta nuna je res prekrasna; toda čim bolj jo
gledam, bolj se mi dozdeva, da je že na mojem seznamu.«
Drugo jutro točno ob pričetku maše je bil pn rešetki. Toda sestra Agata ni bila več na svojem običajnem mestu, v prvi vrsti med vrstnicami; bila je zadaj, skoro skrita med njimi. Toda don Juan je zapazil, da se je večkrat skrivaj ozrla. Domišljal si je, da je to ugodno zanj. »Malo se me boji,« si je dejal, »pa se bo že privadila.« Po koncu maše jo je videl iti k spovednici; na poti tja je šla mimo rešetke in ji je kakor slučajno padel molek na tla. Toda don Juan je bil že preveč izveden v takih stvareh, da bi menil, da je vse res le slučaj. Najprej je mislil, da bi bilo važno zanj, Če bi pobral molek; toda bil je onstran rešetke in je vedel, da mora počakati, da vsi ljudje odidejo. Naslonil se je torej na bližnji steber, roko je del na oči, toda tako, da mu ni ušel noben gib sestre Agate. Vsak, kdor bi ga videl takega, bi ga imel za pobožnega kristjana vsega vtopljenega v molitev.
Nuna je zapustila spovednico in se hotela vrniti v samostan; kmalu pa je zapazila, oziroma delala se je tako, da je izgubila rožni -venec. Ozirala se je na vse strani, dokler ga ni zapazila pri rešetki. Šla je tja in se pripognila, da ga pobere. V tem trenotku je don Juan videl, da je nekaj belega padlo skozi mrežo. Bil je majhen štirikrat preganjen list papirja. Nuna se je nato oddaljila.
ja najboljše, najcenejše tekoče čistilo za parkete in linoleum. Domač proizvod brez duha Otročje lahko delo in minimalna poraba. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Glavna zaloga: Aleksander Wisiak, Ljubljana. Gosposvetska cesta.
z večletno pisarniško prakso, zmožna strojepisj a in vseh komornih del želi premeniti mesto. Ponudbe prosi pod „Vestna', na upravo lista.
'*v
star 17 iet, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane.
Til si
v novo zgrajeni hiši vsaka s posameznim vhodom oddajajo se posamezno v najem za večletno dobo le proti naprej plačilu za daljšo dobo. Resnim rellektantom daje iz prijaznosti ustna pojasnila pisarna Prešernova ulica št. 54. / I. pismena vprašanja je pa staviti poštni predal št. 149.
17 letna, bogata in dosti lepa, se želi poročiti z elegantnim. Enim, izobraženim gospodom do SO. leta. Odgovor je lahko sr več jezikih. Ponudbe pod rShimy čevlje«, na upr. lista.
jta 300—400 kg teže se ugodno proda. Naslov v upravi lista.
la
stara 16 let, brez starišev išče mesta v kaki trgovini, kjer bi imela tudi stanovanje in hrano. Ponudbe prosi pod „Sirota“ na upravo lista.
Mm, la
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvomica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike!
Letal aiipalanl
išče službe kot prevzemalec lesa in oglja. Nastop mogoč takoj. Cenjene ponudbe pod „Vesten“ na upravo lista.
v mestu se išče. Ponudbe se prosi pod „Nemeblovana“ na upravo lista.
svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih soh ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25.
Telil
strojne in električne stroke odhaja v Avstrijo in Čehosiova-ško. Preskrbi nakup strojev in materijala. Vprašanje do 27. julija na upr. lista pod »Točen«
dobroidočo s stanovanjem, mesečni promet 6.000'— Din z enako, ali kupim iokal. Odvetnik Rakun, Celje.
čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon. Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 5500“ na upravništvo.
ki je absolvirala trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani, Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiva" na upravo lista.

Mi dim
kućevnu lepu, nježno odgojenu i obravanu osobu, zdravu bes-prekornog vladanja, dobre prirode, okretnu i vestu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovac, dobro situiran, gde bi se mogla i udo miti. Ponude sa fotografijom na adresu: Milan Ivkovič, Novi Sad, Kralja Petra ul. 1.
Veliko industrijsko podjetje išče za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in železnih konštmkcijah, ki ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir“, na upravo Usta.
prevzame v komisijsko razprodajo (na malo) trgovec na dežeU. Naslov v upravi lista.________
eno- ali dvodružinska, z vrtom, četrt ure od Celja, v krasni, mirni, solnčni legi se ugodno proda. Cela hiša takoj na prosta Pismena in ustmena pojasnila: D. Čebin, Celje, Lava 27.
Cenike tambura šaljem svakome badava!
Stara rukotvornlca tamfoara
M. GILG
Preloščica-Sisak, Hrvatska.
<1
Časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine, kakor vsa druga v tiskarsko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah lično in poceni
v Ljijat Ulova ul j.
Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note).
mmmmm
L. Mikuš
Ljubljana,
Mestni trg 15
izdelovateli
dežnikov
Na drobno! Na debelo!
Zaloga
sprehajalnih
palic.
Popravila točno In solidno
Pohištvo.
Spalne in jedilne sobe kuhinjske oprave, stalno v zalogi. — Ogleda se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. — Prevzemamo vsa mizarska dela.
Erman & Arhar,
mizarstvo
Št. Vid nad Ljubljano.
„M03MIR“*
Kreditna in stavbna zadruga
Maribor,
Rotovški trg štev. 1 rabi stavbišča, stavbni materijal in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana.
Najpopolnejši pisalni stroj sedanjosti!
Tudi na obroke I
The Rex Go., Ljubljana
Telf. 268 int.	Gradišče 10.
Ustanovljeno 1906.
Zahtevajte ponudbe.
Ivan Zahotnih
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 49. Tei. 379 mestni tesarski mojster Tel- 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i-1. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
Vsem cenj gostom vljudno neznanjem, da jim je na razpolago posebna soba s klavirjem v prvem nadstropju ter soba za zborovanje. Vsak petek sveže domače ^in morske ribe. Vsak dan polenovka s polento na tržaški način, kakor tudi druga gorka in mrzla jedila. Sprejemajo abonenti na hrano proti dnevni plači 15'— Din.
V:— črno dalmatinsko Din 8‘— belo, dolenjsko ter druga boljša vina. Za
Vino wmu -------------
Din 8'—, čez ulico Din 7' obilen poset se priporoča
IVANKA VIDMAR,
gostilničarka
Sv. 3akoha trs 5.
Izdala Ja tiska »Zvezna tiskarna Ja knjigarna« v LiubljaaL.
yriBoga gg|ytra^iim ^owQsllm68 it 14S z 2S* IuSSla 1823«
Reparacijski problem.
Y francoski politiki se pripravlja ne-jKäk miselni prevrat. Renč Daniel piše y odlični »La Nouvelie Revue Frangaise« Ö možnosti gospodarskega zbližanjamed iobema državama in v zadnjem času je pričel celo poluradni »Temps« ustvarjati na prikrit način tako razpoloženje, ki bi v danem slučaju omogočilo direktni Sporazum. Zadnji govor gospoda Poin-.careja v Villers Saint Crestu proti poetiki nemške industrije je samo rekapitulacija vseh francoskih vidikov po zasedbi Poruhrja. Odgovorni voditelj francoske politike ni tokrat povedal jasno in razločno, kako stališče misli Francija Ravzeti napram Veliki Britaniji, ki igra danes vlogo zagovornice Nemčije. Angleški predlogi glede rešitve reparacij-Skega vprašanja so dospeli že na svoja mesta in zavezniški kabineti se bavijo z gradivom, ki ga je Foreign Office po tehtnem prevdarku, dolgotrajnem študiju fn raziskavanju najprikladnejše formule razposlal zavezniškim vladam.
Francosko časopisje, inspirirano na Quai d’ Orsay-u, je nekaj tednov zagotavljalo evropski javnosti, da ni misliti na to, da bi Francija privolila v vzpostavitev posebne komisije strokovnjakov, ki bi imela presoditi plačilno sposobnost Nemčije. Še pred par dnevi je bil odpor pariških političnih krogov proti tej angleški in deloma tudi ameriški zahtevi (predlog državnega tajnika liughesa) tako velik, da se je londonskih jkrogov polastila skepsa. Ali ta odpor s francoske strani je trajal samo par dni, kajti v trenutku, ko je bil angleški odgovor že stiliziran in ko je Pariz doznal fca londonske načrte, se je situacija takoj spremenila. Danes se Francija več ne huduje nad možnostjo, da se vzpostavi omenjena komisija. Angleška nota !prav nič ne graja pasivnega odpora v Poruhrju. Ta odpor so smatrali pariški krogi še nedavno za sporno jabolko med obema prizadetima državama. Tembolj .razveseljivo je pa dejstvo, da je fran-jposka javnost sprejela najnovejši politični dokument Vel. Britanije s pravo za-
vezniško prisrčnostjo. Glede komisije Strokovnjakov je izrazila samo bojazen, ila se ji ne bi morda pripetila majorizacija s strani nenaklonjenih sil. Tu je mislila predvsem na nevtralce, ki ne odobravajo po vrsti okupacije Poruhrja. Francosko stališče v tej zadevi je jasno: Francija želi ,da fungira nova ko-taisija ekspertov samo kot posvetovalni Organ reparacijske komisije. Od nje bi dobivala instrukcije, njej bi pomagala iPri težavnem delu.
t-, V angleškem dokumentu se nahaja točka, ki govori o organizaciji omenjene komisije strokovnjakov. In angleška vlada je storila v tem pogledu še korak ftalje: obvestila je nekatere nevtralne
države, zlasti Švedsko in Nizozemsko, o njenih tozadevnih propozicijah. Iz tega sledi, da Foreign Office-u ni samo za platonične diplomatske izjave, napisane v obliki lepo čitljivih dokumentov, temveč za čimprejšnje in temeljitejše zboljšanje sedanjih desolatnih razmer v Evropi.
Zavezniške vlade se bodo na naj-diskretnejši način pogovorile glede angleške akcije v reparacijskem vprašanju. Anglija namreč želi, da njeni koraki ne dvignejo preveč prahu. Londonski predlogi so zaviti še v veliko meglo. Dosedaj se zaželjena diskrecija ni nikjer prekršila, zato še pravzaprav v nobeni prestolnici ne vedo v javnosti za vsebino angleškega dokumenta. Toliko je gotovo, da odpira ta akcija angleške vlade nove možnosti:	velik teren za
manevriranje. Pa tudi če bi prišlo do popolnega nesporazumljenja med zavez-. niki, še ostanejo vedno odprta vratca, ki omogočijo umik iz slepe ulice. Ta skrivna vratca so direktni sporazum med Francijo in Nemčijo.
Medtem pa vlada v Nemčiji kaos. Ravnatelj deviznega oddelka nemške narodne banke je izjavil sotrudni-ku lista »Lokalanzeiger«, da je bil ves čas optimist, da pa je sedaj prišel do prepričanja, da plove Nemčija v popolno propast, ako se v zadnjem trenutku ne zgodi kak čudež. Rešitev bi se morala odigrati v istih okolščinah, kakor v slučaju Avstrije: Mednarodno posojilo, s katerim bi krila Nemčija svoje potrebe na surovinah in na živežu, ne da bi ji trebalo obenem preplavljati tržišče z ničvrednim papirjem. »Vorwärts«, glasilo soc. demokracije, je otvoril s stvarnimi argumenti ljuto kampanjo proti Čunovi vladi, ki lahkomiselno zapravlja nemško narodno imetje. Dolar je danes vreden 70.000 krat več, kakor pred vojno, gospodarski barometer naznanja nevihto. Nemška banka se je borila obupno proti navalu deviz, ali vse to je postranska stvar, če se pomisli, da tiskajo brzotiskalni stroji vsak teden za več bilijonov mark papirnatega denarja! Finančna politika Nemčije stoji pred polomom. V teh razmerah je nemogoče vsako odplačevanje reparacij in skrajni čas je že, da se zavezniki zedinijo glede končne rešitve tega težavnega vprašanja. Nemčiji je treba pomagati na noge, dasiravno je sama zakrivila svojo bolezen. Očitki glede sabotaže reparacij so deplasirani, saj se tudi samomorilcu, ki je iz malodušnosti skočil v valove, ne očita v tistem trenutku zlobe in neposlušnosti. Razlogi nemškega propadanja so raznovrstni, treba jih je pa vpošte-vati in po njih vravnati paralelno akcijo pomoči.
Trobentica na Quai d’ Orsayu. V
Jvaznem uradu ministrstva za zunanje zadeve v Parizu, se nahaja na neki mizi, ki Je sicer obložena z važnimi listinami, majhna otroška trobenta. Skrita je za telefonskim aparatom, vendar jo lahko vsak, ki pride v urad, opazi. In vendar ima tudi ta trobentica svojo važno ulogo v tem ivažnem ministrstvu. Pisarniški ravnatelj je neštetokrat na dan pozvan k telefonu in kadar nima časa, prične neusmiljeno trobiti, kar je za podrejene uradnike znathe-nje, naj ga puste pri miru. Toda, kako je Prišel ta tako malo ministrski predmet na Quai d’Orsay? Zelo enostavno. Pred dve-»d leti je zaprosila francoska šola v Batu-jjni igrače, ki bi se razdelile, med učence. Temu pa se je uprla boljševiška vlada in zaboji so morali ostati v ministrstvu za zunanje zadeve. Končno pa so dobili uradniki-«ružinski očetje dovoljenje, da si smejo igrače prisvojiti. V uradu je ostala samo °na majhna trobentica, ki vrši na ta način nalogo, ki ji gotovo ni bila namenjena.
*	Koliko stane Ameriko prepoved točenja alkohola. Angleški listi poročajo, da stane Ameriko prepoved alkohola 7 milijard frankov letno. Predvsem stane ogromne vsote osobje, ki mora paziti na državnih mejah na tihotapce; nadalje pridejo v poštev posebni organi, ki zasledujejo razne tajne proizvajalce. Samo sodnijska zasledovanja stanejo nad 20 milijonov dolarjev. Upoštevati je še treba, da je odpadla trošarina na alkohol, ki je prinašala državi lepe dohodke.
•
*	Klub nesrečnih mož. Ameriški možje, ki so najbrže pravi junaki, so nedavno osnovali klub nesrečnih mož. Izmed razlogov, ki opravičujejo obstoj tega kluba, navajamo samo slavnejše. Odslej mora biti mož glava družine. Žena ga ne sme siliti, da ji pere kuhinjsko posodo in snaži čevlje. Ves družinski denar pripada možu. Kot najslavnejši razlog pa navajajo pravila prepoved ženam, da ne smejo imeti hišnega prijatelja.
Ljuhlianske ulke.
Med vsemi obstoječimi in predlaganimi imeni ljubljanskih ulic ni niti enega zgodovinskega! V Beogradu te vsaj vsaka druga ulica spomni na zgodovinsko osebo ali na zgodovinski kraj in to so imena, ki so se v resnici vrezala v spomin naroda. Slovenci smo brez zgodovine! Niti enega imena, da ga nabijemo na mestne ulice! K večjemu, če bi hoteli dati Kacijanarje in Scharfenbergerje, Auersperge in Herbersteine? Toda ti imajo z zgodovino našega naroda ravno toliko zveze, kot razni Sulejmani in Ferhadi in Hasani s srbsko. Ali pa razne potrpežljive ka-prole, ki so dobili zlate in bakrene medalje od očeta Radecky-ja? V resnici naša zgodovinska imena so taka, kakor: Veliki Groga, Dimež, Rajtguzen, Kočarjev Peter, »ki je v Bosni krompir kradel«. Ce niso popolnoma zgodovinska, pa vsaj odgovarjajo zgodovini. Mogoče, da res še dobimo v Ljubljani Rajtguzenovo ulico in ulico Kočarjeve. ga Petra, Dimeža in Velikega Groge. Vsekakor bi ta imena bila boljša, kakor pa mnoga, ki se sedaj predlagajo.
Ogromna večina uličnih imen je vzeta iz slovstvene zgodovine. Poleg malega števila dobrih imen imamo tudi imena tretje in četrte in še nižje vrste, ki se komaj najdejo pri Glaserju ali pri Grafenauerju. Odslej bomo torej imeli na ljubljanskih ulicah cel Levstikov Parnas in Prešeren bo začudeno gledal, kako so prijahala na ljubljanske ulice vse te že davno pozabljene postave. Mestni očetje hočejo menda pokazati, da živimo še vedno v dobi gospuda doktorja Bleiweissa, strokovnjaka za ža-bičaste krave in nadušljive konje. Slovenskemu satiriku bo treba iti samo od vogala do vogala, pa bo dobil predmet za humoresko. Svoj čas je g. dr. Detela napisal divno humoresko, kako so v neki dolenjski vasici na kmečko hišico, v kateri se je nahajala »mala opalda« nabili spominsko ploščo nekemu človeku, ki je prevedel dvoje povestic Krištofa Šmida. V Ljubljani smo pa doživeli, da dobi spominsko ulico človek, ker je zapel:
»pet jih pade, kjer porine!«
Nekoliko se da to početje razložiti z zadrego, v kateri se nahajajo ljubljanski mestni očetje. Zgodovinskih imen ni, razven, če hočejo poseči po Rajtguznih. O Balkanu vedo samo toliko, kolikor tisti nemški »špisbirger« v Göthejevem Faustu. Samo eden se je spomnil iz svojih dijaških let, da je Kopitar občeval z nekim Karadžičem. Z druge strani bi pa želeli, da Ljubljana izgleda moderno in bi radi tega najraje črtali vsa stara, nemoderna imena. Torej jim je preostalo samo še polje naše slovstvene zgodovine in hodili so po njem pabrkovat tako dolgo, dokler niso dovolj nabrali za domače potrebe. Tako bomo imeli na ljubljanskih ulicah skoraj same literate in mnogo takih literatov, ki bodo neznani celo profesorjem na slovenskih srednjih šolah! Ljubljana bo v tem oziru unikum na svetu.
Pravzaprav je jako majhnega pomena, kakšne tablice nabijajo sedanji mestni očetje po ljubljanskih ulicah. Pride čas, ko bo mladina z istim navdušenjem razbijala in metala v Ljubljanico sedanja ulična imena, kakor jih je metala 1. 1908. In mi bomo stali ob vodi in gledali, kako plavajo v pozabljenje. Stvar je torej jako provizoričnega značaja. Vendar hočem tukaj navesti nekaj temeljnih načel, ki bi morala biti merodajna v tem oziru.
Ulična imena služilo predvsem praktični potrebi, da se ljudje lažje orijentiralo. Vsled tega se morajo izbirati taka imena, ki se najlažje zapomnijo in ob-drže v spominu. Proslava zaslužnih mož je postranska stvar, ki mora biti podrejena glavnemu pomenu.
Torej!
Starih, udomačenih imen se ne sme menjati brez jako tehtnega razloga. To velja tudi za imena, ki so, kakor pravimo, »prazna«, toliko bolj pa za taka, ki so zgodovinskega, topografičnega ali folklorističnega značaja. Naj torej ostane Martinova cesta, Židovska steza itd.
Iz slovstva se smejo vzeti samo imena najbolj znanih pisateljev, torej takih, katere pozna vsak nekoliko izobražen Slovenec. Poleg tega še ime tega ali onega pisatelja druge vrste, ki je z dotičnim mestom v posebni zgodovinski zvezi. Lastna imena se splošno jako težko zapomnijo in so že vsled tega nepraktična.
Treba je pomniti, da se sedaj dajejo imena ne samo za nekaj let, nego za cele generacije. (Vsaj tako bi moralo biti.) Vsled tega je treba dati imena, ki so trajne vrednosti. Sedaj živimo v neki prehodni dobi in v doglednem času bo prišel rod, ki bo imel popolnoma drugo obzorje, kakor je pa stare generacije. Če je neko ime sedaj nepoznano, bo pa v bližnji prihodnjosti splošno znano. Tako na primer Gundulić, Kačić-Miošić, Preradović, Mažuranič, Obradovič, Nje-guš in mnogih drugih bodo kmalu znana naši mladi inteligenci veliko bolj, kakor pa velika večina onih, ki se sedaj blišče na ljubljanskih zidovih.
Zgodovinskih imen torej nimamo, slovstvena naj se rabijo samo ona, ki so splošno znana ali bodo vsaj v kratkem splošno znana. Jako pa naj se pritegnejo krajevna imena. Krajevna imena imajo zlasti to prednost, da se jako lahko zapomnijo. Če imamo Dunajsko cesto, zakaj ne bi imeli Zagrebške ali Beogradske ceste? V Italiji upotrebljavajo v veliki meri imena mest in krajev, dasiravno imajo velikih, svetovnoznanih zgodovinskih imen čez mero. Tako bi tudi ohranili stara krajevna imena, ki se vedno bolj izgubljajo. V tem oziru imamo jako široko polje, zlasti če se nočemo zakleniti v tesno kranjsko lupino.
Mnogo lepih imen bi lahko našli v našem lepem folkloru. Tudi ta imena so jako praktična, ter široko znana. Pri tem bi morali še pritegniti srbsko-hrva-ški folklor.
Slednjič bi morali v izdatni meri upoštevati ona srbska in hrvaška zgodovinska imena, ki so splošno znana ali bodo vsaj mladi generaciji kmalu splošno znana, na primer: Obiličeva ulica, Jugovičeva ulica, Brankovičeva, Črnega Jurija, Kneza Miloša, carja Dušana, Nemanje, kralja Tomislava, Krešimira, Zvonimira.
Praktična bi bila tudi imena naših rek in znanih hribov: Savska, dravska, donavska, vardarska, triglavska, nanoška, kumljanska, velebitska, šumadin-ska, itd.
Proč torej s popolnoma neznanimi in brezpomembnimi slovstvenimi imeni, ohraniti vsa stara domača imena, vzeti imena naših krajev, gor, voda, zlasti pa mest, kakor tudi slovstvena in zgodovinska imena Srbov in Hrvatov, ki so pri nas splošno znana, ali bodo vsaj v kratkem splošno znana.
Od živečih ljudi se smejo vzeti samo vladarji, ker vsak vladar je že sam na sebi zgodovinska oseba. Istotako se ne sme dati ime nobene politične osebe, tu-
Vladlmir Levstik:
»Slovenska
koledarja Družbe sv. Cirila 6 0 a 2 avtorjevirn dovoljenjem.)
skih p?emen! k^so15”1	?rvih slova
sfvu. Oropani svoW?i3adIa *UieiT,u .f°T k tlom. duševno nÄ’.Em°tn?t pndavlu milijonski rasi,
let v brezupnem robstvu^i!. h-°vriflh tlS
“ "Sl? »iaB""SV''e ® “:
šoto v ledeno večnost severnih no?i 1 so bili Nemci na našem mestu bi hut' L, aili s površja zemlje. Mi pa s^^1' smo močnejši od svojih strašnih ti3' i »a danes so naše spone strte, bodočne leži pred nami kakor obljubljena dežela solnce svobode nam sije na pot. čigava pasluga?	a
Med silami, ki so nas ohranile v t obupnih razmerah, je le ena tako spi0§ in tako absolutna za vsakega poedinca, le mogla vpfiivati odkfčilno. Izraža se. ta kjer nas stiska priroda najneposrednej'e ; svoje grudi; tam, kjer je prepajaia naše človeka že na pragu življenja močna žlahtna kri našega plemena; tam, kjer {Vsrkavala pokolenja dedov in pradedov materinem mleku neiztrebljivo žilavo eprostost in svojeraznost slovenske nr
preprosto k * v r
. V nedeljo 29. t. m. je odkritje sponi iae plošče matere dr. J. Dimnika v Trb ilJah. Ob 9. dopoldne Je sprejem gostov izostali, nakar gre sprevod na grob. Ob uri dopoldne bo maša, po maši pa jkritie spomenika, pri katerem bodo sode Fjnla vsa narodna in kulturna društva. S. «opoldne se bo otvorila ljudska vese!
kateri bodo sodelovala vsa pevska d j“tVa. Nedelja 29. t. m. bo zato dogodek ■■«OUBafeUj» oaž® Trbovlje.
1
vi; tam, kjer nas je slovenska mati v svoji strogi kreposti, brezgojrh vdanosti in na-lvm zakoreninjenosti v preproste tradicije učila ljubezni do svojega, nezaupnosti do tujega, in tihega, neumornega dela. Požrtvovalna, krepostna in konservativna slovenska .mati je bila p omilosti globokega in sve-totajstve.nega nagona spasiteljica našega rodu. lisočleten čudež naše ohranitve je Ona.
Slovenska žena -— slovenska mati! Kako radi zamenjavamo narod ž njegovo vrhnjo plastjo, tako iščemo slovenske žene po krivem le v našem . mladem meščanstvu in uradništvu, ki je bilo tujim vplivom bolj in usodneje izpostavljeno nego živa masa preprostega ljudstva. Ce nam je bilo ženstvo »višjih slojev« do nedavna zanesljiv tlakomer, po katerem smo lehko sponavali prodiranje tujega duha, nam je ostajalo vendar še tolažilno dejstvo, da je široki narod v svojem jedru zdrav in so vse njegove prirodne vrline varno shranjene v duši preproste slovenske matere in žene. Ta nam je nadomeščala vse, kar je zvodenelo v nedozoreli vrhnji plasti ali utonilo v tujstvu; lahko smo izgubljali, zakaj ona je dajala dobrega v izobilju! Kjer pa je prišla preprosta slovenska žena do širjega spoznanja in jasnejše zavesti o, svojem mestu sredi, naroda m o. usodi tega naroda sredi drugih usod, jo vidimo vedno fanatično rodoljubko, vi-mmo njene prvobitne kreposti poveličane v strm1 ski zsled ljubezni in delavne zve-
širnko • vzonim zena je vec, krat v	a njih plamen g
rami	Podobne so zvez
obraza x’leku ne Privoščijo di Le redV^ Prav mu darujejo svo 7vez<Ä ^ vzdigne katera te
ooim sk d«; ,Z°rk' da i0 vidiio ^ pomi ski ajno možnost svoieea
m svet,, z zgledom na široki ka tila z žrtvami v malem, prete svojega neposrednega območia.'
Takšna zvezda, širom slovei znana vzornica domoljubne del;
ženskih vrlin se nam je utrnila dne 27. januarja 1921 v osebi gospe Ane Dimnikove v Trbovljah ...
m *
»Slovenska mati« Ana Dimnikova se je rodila 12. julija 1852 v Hrastniku, na izpod-rovanih tleh našega največjega premogovnega revirja, kjer je nemštvo, oprto na silo milijonskih kapitalov, od nekdaj predrzno dvigalo glavo. Njen oče Anton Pintar je bil iz stare kmečke hiše, njena mati Ana pa iz sloveče Peklarjeve rodovine. Brhka in bistroumna deklica je posečala šolo v Trbovljah, ki je bila tedaj edina v vsej obširni trboveljski občini (tretji največji na Slovenskem!).
V tem času, ko je bilo zavednih Slovencev tako malo, da je imel baje drug do drugega cel dan hoda, sta živela v trboveljskem kraju dva rodoljuba: župnik Hašnik v Trbovljah in Franc Roš, gostilničar v Hrastniku. Ta dvojica je vcepila Ani Pintarjevi in njenemu bratu Alojzu plemenito kal narodne zavesti in narodnega navdušenja. Pri Rošu je čitala mladenka »Novice« in prve slovenske knjige. Z bratom sta hodila na slovenske tabore, s katerih se je širila takrat med naše ljudstvo jutranja zarja, rodoljubja; pohitela sta tudi v Vrbo, ko je bila tam leta 1872 Prešernova slavnost. Narodna navdušenost in delo za narodno prebujenje je bilo tej preprosti hčeri naroda — čudo v tedanjih časih in razmerah! — prvo načelo v vsem njenem življenju. Kakor je našla marljiva Ana y vsakem kotu svoje delo in ni mogla nikoli rok križem držati, tako je porabila slehrno priliko, da je govorila vsakemu, s komer je prišla v dotiko, o slovenstvu in o krivicah, ki so jih morali trpeti slovenski ljudje od Nemcev in nemškutarjev. Ko se je leta 1875 poročila s Francem Dimnikom, sta odprla gostilno. Z neumorno delavnostjo in varčnostjo sta si pripravila lepo imetje in sl zgradila trden dom, ki Je postal tudi dom prvega zavednega slovenstva v Trbovljah.
Trbovlje so bile tiste čase kot indu*
stvo, kmetje in delavci so bili narodno povsem nezavedna masa, ki jo je gnetla rudniška gospo’da po svoji volji. Uradniki, gospoda v dolini, trgovci in obrtniki so bili brez izjeme Nemci ali nemškutarji. .Boljši’ človek ni izpregovoril slovenske besede; zaničeval je našo govorico, kakor je preziral našega človeka, ki mu ni bil človek. V takem kraju in v takšnih pogojih voditi gostilno desetletja in pri tem braniti bedno in nebogljeno, a vendar tako goreče ljubljeno slovenstvo ves čas proti močnejšim nasprotnikom in proti lastnim ljudem, ki so se iz udobnosti in dobičkaželjnosti vdali tujcu in postali še hujši od njega samega — to je bila usoda Ane Dimnikove. Svojo težavno, časih do žalosti smešno vlogo je mogla vršiti le, ker je bila duševno in telesno silno krepka, polna veselosti in humorja, tako da so jo vsi radi imeli, mladi in stari, bogati in rečmi. Še Nemci in nemškutarji, ki jih je dostikrat z metlo ali tudi hujšim orodjem podila iz hiše, so jo spoštovali, kakor so drugače zaničevali vse, kar je bilo slovenskega. Bila je polna izvirnosti; v dobri volji je najlepše izreke in domislice kar tresla iz rokava. Njen spomin je bil čudovit, njena navdahnienja često nepojmljiva. Poznala je vsakega domačina v vseh treh rudniških dolinah in še dalje naokrog ter vso krajevno zgodovino. Vsakdo je dobil pri nji dober svet, za vsakogar je storila, kar je le mogla. Rada je pomagala gospodinjam s semeni, domačimi zdravili i cvetlicami, ki jih je posebno ljubila; vsa leta je imela ž njimi okrašen vrt in okna svoje hiše. Nobenega reveža ni odslovila praznih rok. Kdorkoli je bil brez doma in kruha, je našel pri nji zavetje. Ni ga bilo skoraj časa, da ne bi bila imela brezplačno na stanovanju in hrani dveh, treh siromakov ali tudi cele družine. Zlasti za vojne je delila z drugimi vse, kar je sama imela; marsikateri goriškl in poljski begunec pa ruski ujetnik jo ima še danes v hvaležnem spominu. Mnogo nesrečnežev je rešila odgona Iz trboveljske občine s tem, da jih je vzela za nekaj časa pod svojo streho. Neizprosno pa je odga-
di če je že davno mrtva, ako ni že popolnoma prestala sodbo zgodovine. Sicer lahko doživimo neprijetnost, da se bodo imena nabijala in zopet snemala.
To bi bila načela, ki bi morala veljati in ki bodo obveljala enkrat, sedaj pa gotovo ne. Zato pa tudi sedanja imena ne bodo držala trajno.
‘ ^ ’	Dr. L. Lenard.
Mariborgkd pismo.
Mariborsko pokopališčno vprašanje ie zopet oživela vojaška oblast, ko je zahle-vala za vojaštvo poseben oddelek, za ka-terega bi skrbela sama. Že ta argument pove dovolj jasno, kakšno je to pokopališče in kako se upravlja. Ker postaja pokopališče v Pobrežju premajhno, si pomagajo na prav enostaven način. Mrliče pokopavajo izven pokopališčnega prostora na njive, ki niso niti ograjene in se še vedno obdelujejo. Tako počivajo rajnki ne samo pod zeleno rušo, kakor v kakem zapuščenem vaškem pokopališču, ampak tudi pod krompirjem, žitom in plevelom, ki prav bujno poganja; na prekopani zemlji. Med tem delom pokopališča in med prostorom, kamor spravlja mrhovinar »zemeljske ostanke« poginulih živali, ni skoraj prav nikake razlike. Le leseni priprosti križec govori, da tu počiva človek in čaka, da se ga usmili mestna uprava in mu vsaj zadnji prostorček ogradi, da ne bodo po njem rile svinje in hodili zalivat plevel psički.	, „	.
A tega govora preprostih križcev m zaraslih grobov ni razumela mestna uprava. Zatisnila si je oči in zamašila ušesa pred tožbo mrtvih, da ni ne videla ne slišala ničesar. Še-le vojaška oblast je mo-: rala opozoriti na te kričeče razmere. V zadnji občinski seji so se gospodje pečali tudi s tem vprašanjem, ki je stopilo pred nje v vsej svoji nagoti. Seveda jih ie zalotilo docela nepripravljene. Kadar so pa naši sicer vsega spoštovanja vredni mestni očetje na kako zadevo nepripravljeni, takrat-nikakor ne pridejo v zadrego. Izvoli se poseben odsek, ki stvar proučava in potem pride s konkretnimi predlogi. Kdaj pridejo ti konkretni predlogi, je seveda brez vsake-: ga pomena. Stvar je za enkrat rešena in mirna Bosna. In to je glavno, namreč, da pride sitno vprašanje ad aeta, to je v odsele
Radi priznamo, da je v sedanjih časih in razmerah vse polno vprašanj živih in; se na mrtve kaj lahko pozabi. A kljub temu ne bi smelo nikdar priti tako dalečj tudi ne vprašanje mrtvih, kakor je pri-: šlo sedaj po zaslugi živih. Toliko pijetete smo dolžni njim, ki že tam počivajo in toliko smo jo dolžni tudi sebi, ki še tja pridemo. Jaz n. pr. ne bi imel rad, da bi po mo-, jem grobu rile svinje in bi se mi pod nos pocedila kaka tekočina sumljive barve In vonja. In takih ljudi, ki so vsaj v tem oziru z menoj istega mišljenja, je gotovo devet desetin v materijalističnem in socijajistič-nem Mariboru. Dobijo se celo v socijalistič-nem klubu spoštovanih mestnih očetov. Ce že nimamo kot živi miru in se moramo prekljati in ubijati križemkražem, naj bi ga imeli vsaj potem, ko ležemo k počitku.
Sicer privoščimo vsem mestnim očetom kakor samemu sebi še dolgo življenje in ne skorajšnjega svidenja tam na veza-grajenem prostoru mestnega pokopališča, ampak — ker človek ne ve ne ure ne dneva __ bi vendar priporočali tozadetnemu
odseku, da pri tem delu kljub morebitni vročini ne zaspi in stvar čimpreje reši. Vsaj potem ne bo treba Mariborčanom zardevati na pokopališču vsled sramote pred tujci. Zakaj marsikdo je bil že v Londonu in je tam videl, da se pokopališče londonskih cuckov niti ne da primerjati z mariborskim ljudskim pokopališčem.
Od mestnega pokopališča v Pobrežju pa do mestnega kopališča ob Dravi je sicer v razdalji precejšnja razlika, v pisavi, pa ni skoraj prav nobene in si je celo v ozki medsebojni zvezi. Saj marsikoga prepeljejo iz mestnega kopališča ob Dravi v mestno pokopališče v Pobrežju, če mu Drava sama ne skrajša poti in prihrani prevozne stroške, kar je tudi treba upoštevati pri sedanji draginji. »Straža« — in še marsikdo drugi tudi — je našla namreč še drugo medsebojno zvezo med obema prostoroma.
V Pobrežju se na mestnem pokopališču pokopavajo mrtveci, ob Dravi pa se pokopava — ne koplje — morala naših mladih Mariborčanov in Mariborčank, ker vsi skupaj veselo pljuskajo po vodi ob vročih dnevih. Naval na mestno kopališče je tolik. da nastaja ob toplih dneh prava gnječa med napol doraslo mladino obojega spola.
njaia berače iz poklica in lenuharje, ki bi se lahko preživiili z delom; ti niso naleteli pri nji nič bolje od nemčurjev. Potujočim dijakom je bila prava mati; imeli so pri nji svoj dom, ki ga ni nobeden ostavil brez daru.
Gostilna Ane Dimnikove ni nudila svojim gostom samo telesnega, nego tudi duševno krepčilo. Navdušena rodoljubka je imela vedno vse narodne časopise. Veliko dobrega je storila Trbovljam s svojo knjižnico, za katero je kupila vsako slovensko knjigo; a njene knjige in časopise je mogei čitati vsak, saj jih je sama ponujala ljudem na posodo. L. 1887, ko je bila še vsa dolina nemška in nemškutarska, je plapolala o priliki razstave v Trbovljah edino na Dimni-kovi lipi slovenska trobojnica. Zato so se oglasili v gostilni ljubljanski veljaki, ki so prišli pogledat razstavo, med njimi dr. Tavčar in Ivan Hribar. Poročilo v uvodniku »Slovenskega Naroda«, ki je potem ocenjevalo dobre in slabe strani razstave, je omenilo tudi edino slovensko trobojnico in Ano Dimnikovo, edino zavedno Slovenko v Trbovljah.
Takratni redko posejani rodoljubi so spoznali trudapolno narodno delovanje Ane Dimnikove. o katerem sta pisala pokolni Vatroslav Holz in Podkrajšek-Harambaša v »Domovini« in drugih slovenskih listih. Dali so ji častni priimeK »Slovenska mati«, ki ji je tudi ostal, zakaj domače ljudstvo ga je spoznalo za pravega. Slovenska mati — s tem lepim in pomembnim imenom jo je nazivalo mlado in staro daieč naokrog.
V Dimnikov! hiši je bila tista leta občinska pisarna, in ker je bila Ana Dimnikova pri vseh odbornikih priljubljena in spoštovana, je sčasoma zbudila v marsikaterem narodno zavest in stud do hlapčevskega nemškutarstva. Tako je mnogo pripomogla, da so padle Trbovlje pri občinskih volitvah 1. 1894 ob prvem naskoku v slovenske roke. S tem hipom je nastopilo trboveljsko slovenstvo odločilno pot napredka in razmaha. V Dimnikovi gostilni so se shajali zavedni slovenski mladeniči In možje. U to
Priloga „Jutranjiir. Novostim” Štev. 14S s etan f#. tulili 1923.
To sicer 5e ni naihujse; hujše pa je — kakor trdi isti list — da se godijo še druge stvari, ki že itak na šibkih nogah stoječo moralo naše mladine še bolj izpodkopavajo. Na vsak način je potrebno, da se tudi v tej zadevi nekaj ukrene in se pride javni morali na pomoč. Tudi je resnica, da se odrasli ljudje ne počutijo dobro med vrvenjem in pljuskanjem prešerne mladeži in se zato Izogibajo mestnega kopališča.. Ohlajenja in osvežujoče kopeli pa so odrasli često še bolj potrebni kakor pa mladina. Ako se ne znajde noben podjeten privatnik, ki bi oskrbel privatno moderno kopališče ob Dravi, naj bi to storila mestna občina. Sedanje je na vsak način premajhno in pri sedanjem sistemu kopanja tudi v moralni kvar mladini.
Tako torej čakajo naš socijalističen mestni zastop važne socijalne naprave med živimi in mrtvimi. Treba bi bilo delavolj-nih, a tudi delazmožnih ljudi. Socijalistični večini so pomagali — pravzaprav so zanjo delali — izprva naši klerikalci in pozneje narodni socijalisti. Za vse svoje delo pa so želi samo nehvaležnost. Pravijo, da opravljajo ta kuluk v Mariboru sedaj demokrati za nezmožne socijaliste. Pa tudi tem se godi prav tako, kakor se je godilo predhodnikoma. Oni delajo, za plačilo pa dobijo od večine polena pod noge in vsi njihovi predlogi propadejo. Tako je bilo z vadnico za žensko učiteljišče, tako s prostorom pred grajsko kletjo itd. Pravijo, da so tudi demokrati že siti tega kuluka in prav resno razmotrivajo, kako bi se ga otresli.
INDUSTRIJA’.
X Nova podjetja. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo tekom minulega tedna osnovanje sledečih novih podjetij: Tovarna za predelavo vseh vrst kož in olmt-ve (osnivateljica Zaječarska-timoška oruž-na banka); tovarna čokolade in bonbonov v Novem Sadu (osnovatelj komanditna družba »Pieret«) in »Srbobransko; d. d.« za napeljavo električne razsvetljave v Srbo-branu.
X Tovarna šampanjca v Horgošu. V Horgošu v Bački se je osnovala tovarna šampanjca, ki ima zelo veliko kapaciteto.
X Pomanjkanje delavcev je nastalo pri gradbi novih železniških prog. Potrebujejo minerje in dninarje. Delavce sprejema Državna borza dela v Beogradu.
X Nezaposlenost v Rusiji. Moskovski in petrograjski listi poročajo, da je bilo po 10. juliju ustavljenih mnogo industrijskih podjetij ter se je radi tega zelo povečalo število nezaposlenih, ki dosega sedaj že številko 160.000. Za prvi čas je dala brezposelnemu delavstvu vlada neko pomoč, kasneje pa bo brezposelne poslala v druga mesta.
X Kriza v nemški tekstilni industriji. Zastopniki nemške tekstilne industrije in tekstilne trgovine so izjavili v nekem po-razgovoru v finančnem ministrstvu, da je nujno potrebna takojšnja sprememba sedanjega deviznega reda, da bo mogoče dobiti devize v prostem prometu, ker bo sicer morala tekstilna industrija radi pomanjkanja surovin popolnoma ustaviti svoje obrate.
X Zaloge koksa v Poruhrju. Iz Diissel-dorfa poročajo: Minister za javna dela Le-troquer si je ogledal več premogovnikov in je izrazil svoje zadoščenje o zalogah. Na en milijon 500 tisoč ton cenjene zaloge koksa bodo krile potrebo kovinske industrije Francije in Belgije do meseca januarja 1924.
TRGOVINA.
_ X Češkoslovaška trgovinska pogajanja. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je mudil te dni v Parizu in Bruslju, kjer je vodil z vodilnimi državniki pogajanja za sklenitev trgovinskih pogodb. Koncem avgusta aii začetkom septembra prično pogajanja za trgovinsko pogodbo z Avstrijo, za tem pa z Italijo in Švico.
X Podražitev tobaka na Poljskem. Dne 20. julija so se zvišale cene izdelkom tobačnega monopola že tretjič v enem me-secu. ^Sedanje zvišanje znaša 20%.
X Cene čaja na svetovnih tržiščih stalno naraščajo.^To naraščanje je povzročilo veliko povpraševanje in zmanjšana produkcija. Iz Kitajske se bo gotovo povečal dovoz čaja v Evropo, v Indiji pa radi delavskega vprašanja najbrž ne bo mogoče dvigniti produkcijo čaja.
X Mednarodna tržišča za kavo. Med .talijo in Brazilijo je dosežen sporazum, po katerem se otvorijo mednarodna tržišča za kavo v Oenevi, Neaplu in Trstu.
X Nekoliko statističnih podatkov iz Madžarske. V zadnjih tednih so šie cene nekaterih živil jako naglo kvišku. Tako na primer stane mast 3250krat toliko kakor v mirnem času, platno 3240krat, sladkor 2340krat, obutev 2000 več kakor pred vojsko. Za potrebščine, za katere je bilo treba pred vojno 300 . kron, moraš odšteti danes 350.000 kron. Od meseca januarja t. 1. je opaziti na Madžarskem mesečno, povprečno za 50 odstotkov večjo draginjo.
X Velesejem v Lvovu. Za III. mednarodni vzhodni velesejem v Lvovu, ki se bo vršil od 5. do 17. septembra 1923, je prospekt s pogoji za razstavitev interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
^ Velesejm za lesne izdelke v Lyonu. V Lyonu se bo vršil od 5. do 21. oktobra t. I. sejm za les in lesne izdelke. Pismene prijave sprejema najdalje do 15. avgusta tl.: »Foire de Lyon, Hotel de Vlile, Lyon (France).« Vzorci morajo biti v Lyonu najdalje do 20. septembra t. 1. Cena za štand znaša 1000 frankov, izven štanda se plača 20 frankov za kvadr. meter. Podrobnejše podatke daje naše poslaništvo v Parizu in naša trgovinska agencija v Lyonu (Agence Commerciale du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes, Lyon, Rue Sala 27). *
X Štedenje v italijanski upravi. Kakor poročajo rimski listi, so znašali prihranki na izdatkih posameznih ministrstev skupno pol milijarde lir. Prihranilo se je v finančnem ministrstvu 329 milijonov, v železniškem 280 milijonov, v ministrstvu za javna dela 219 milijonov in v vojnem ministrstvu 281 milijonov lir. Tem prihrankom stoje nasproti večji izdatki za obnovo porušenega ozemlja v Benečiji v znesku 768 milijonov lir.
Gospodarstvo.
Gospodarski položaj Madžarske.
Madžarski proračun za leto 1922/23 izkazuje 40,652,890X00 kron primanjkljaja. V predidočem letu «e znašal primanjkljaj 11.5 milijard kron. Državni dolgovi, preračunjeni na zlato so znašali 1. januarja 1923. leta 61.275,393.783 kron. Od te vsote odpade na predvojne dolgove 3.555,971.703 kron, na dolgove, ki so bili najeti od začetka vojne do uveljavljenja mirovne pogodbe 22.879 milijonov 252.385 kron in na dolgove, sklenjene po tem času do 1. januarja 1923 34.840,169.695 kron.
Ti dolgovi rastejo dnevno za znesek onih bankovcev, ki jih daje notni institut državi kot viseči dolg za kritje primanjkljaja. Krona Izgublja od časa sestave proračuna vedno na svoji vrednosti. Za odplačevanje kuponov državnih dolgov in za naturalno preskrbo državnih nameščencev potrebuje država že okroglo 117.983 milijard. Državni izdatki so se torej sami po sebi povišali za 66.686 milijard kron.
Leta 1922 je bila madžarska plačilna bilanca za 257,581.820 zlatih kron pasivna. Sicer pa je bila madžarska plačilna bilanca pasivna tudi pred vojno z 176.514 milijoni zlatih kron. To pasivnost so v glavnem povzročile velike obresti, ki jih je morala plačevati Madžarska za inozemski kapital, ker z lastnim kapitalom ni mogla dvigniti svoje produkcije. Toda to zadolžitev za Madžarsko ni bila prav nič škodljiva, ker je ustvarjala s tem inozemskim kapitalom večje vrednote, kakor pa je plačevala na obrestih. Radi predvojnega ustroja bivše Avstro-Ogrske ta pasivnost Madžarski tudi v mednarodnem gospodarskem in finančnem prometu ni povzročala nobenih težav, ker je bila Ogrska z Avstrijo kompaktna gospodarska tvorba, enotno gospodarsko ozemlje z skupnim carinskim ozemljem in skupno notno banko. Ker pa je bila plačilna bilanca Avstrije visoko aktivna, je ostala mednarodna plačilna bilanca bivše aystro-ogrske monarhije z ozirom na carinsko inozemstvo v ravnotežju, kar se je praktično izražalo v stabilni vrednosti krone, ki je bila plačilno sredstvo v Avstriji, kakor tudi v Ogrski. Današnja zmanjšana Madžarska pa ne more kriti pasivnega salda svoje mednarodne plačilne bilance, kakor ga je krila pred vojno, ker inozemstvo toliko časa ne bo kupovalo madžarskih vrednotnic, dokler bo madžarska krona trajno izgubljala na svoji vrednosti ter bi torej pomenil nakup gotovo izgubo. Ker torej ne more izvažati vrednostnih papirjev, more skušati ugladiti pasivni saldo v svoji mednarodni plačilni bilanci samo na ta način, da izdaja nove bankovce ter z njimi nakupuje tuje devize. Stalno večanje števila bankovcev pa povzroča nadaljnje razvred-nostenje.
Cisto narodno premoženje nekdanjega ogrskega ^ozemlja je znašalo pred vojno 41.52 mlijard zlatih kron. Isto premoženje ozemlja današnje Madžarske je znašalo pred vojno 15.676 milijard zlatih kron. Sedanja Madžarska ima torej le nekaj manj kakor 38% predvojnega narodnega premoženja. Narodnih dohodkov pa ima sedanje madžarsko ozemlje v primeri z predvojno Madžarsko nekaj nad 39% (2.66 milijard kron). Narodno premoženje je prinašalo stari Ogrski vsled dela prebivalcev 16.23 odstotno letno rento; če bi ne bilo v elementih narodnega premoženja in narodnih dohodkov nobene izpremembe, bi se renta zvišala na 16.97%, torej bi se reproduktivna moč narodnega premoženja na ozemlju sedanje Madžarske deloma zvišala. To je v zvezi z izpremembami v razdelitvi narodnih dohodkov, z razmernim nazadovanjem prvotne produkcije v današnji Madžarski, radi česar se veča pomen industrije.
P. F. F.
INDUSTRIJSKA-OBRTNA VZORČNA IZLOŽBA V MARIBORU,
združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923. leta.)
Prijavni rok poteče z današnjim dnem. Zakasnele prijavnice se bodo upoštevale v kolikor je še na razpolago razstavnega prostora. Prihodnji teden prične tehnični odsek z razdelitvijo prostorov. O dodelitvi se bodo razstavljale! pravočasno obvestili. Odbor se bo trudil, da ustreže glede prostorov vsem željam razstavljalcev. Eventualne posebne želje naj se sporoče nemudoma upravi razstave.
^ Dela na razstavišču so v polnem teku. Več tvrdk bo zgradilo lastne paviljone. Zlasti lepa bo vrtnarska razstava, ki bo letos zelo razširjena in bo obsegala tudi drevesnico. Gradbena razstava bo nudila najnovejše vzorce in načine modernih zgradb in stavb. Vinska razstava, ki jo priredi vinarski in sadjarski odsek v Mariboru, bo nedvomno ustrezala vsestranskim željam in zahtevam. Tehnična dela so z ozirom na velik obseg razstave ogromna. Zato prosimo vse razstavljalce točnosti, tako glede odvoza razstavnega blaga, kakor pri drugih podrobnostih.
Reklama na razstavi. Razstavni odbor ima na razpolago še več reklamnih ploskev, primernih za večjo in primernejšo reklamo, deloma v zaprtih zgradbah, deloma na pilotnih stenah. Interesenti naj se obrnejo na pisarno uprave razstave, kje dobe. podrobnejša pojasnila.
Oglase za razstavni katalog, ki izide o priliki razstave v veliki nakladi, sprejema pisarna uprave razstave in pooblaščeni oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Gosposka ulica.
Zaščita izumov. Vsi izumi, ki bodo razstavljeni na razstavi, bodo oblastveno zaščiteni in je vsaka zloraba ali ponarejanje izključeno, na kar opozarjamo vse razstavljalce.
Legitimacije za polovično vožnjo na vseh železniških progah naše države se dobe pri vseh denarnih zavodih ter stanejo 20 Din. Legitimacije veljajo za vse zunanje obiskovalce obenem kot permanentna vstopnica za ves čas razstave. V krajih, kjer ni denarnih zavodov, priporočamo, da jih na-reče skupno pri upravi razstave v Mari-' boru. Obrtniki in industrijci, opozorite svoje znance na to ugodnost.
Vsa pojasnila glede razstave daje izključno le pisarna uprave razstave v Mariboru, Cankarjeva ulica 5, tel. št. 325, kamor naj se blagovolijo obrniti vsi interesenti pismeno, osebno ali telefonično.
PROMET.
X Prometni materija! iz Nemčije. Z dajatvami prometnega materijala, ki ga je do-sedaj izročila Nemčija naši državi, se je naš promet že v taki meri izboljšal, da je že popolnoma normalen. Na račun reparacij smo dobili iz Nemčije 450 lokomotiv za nor-malnotirne železnice in 10.000 vagonov, deloma osebnih, deloma tovornih; poleg, tega približno 10.000 ton železniških tračnic. Za direktno železniško brzojavno zvezo Beograda z Zagrebom je dobila naša država 10 vagonov telegrafske žice in drugega telefonskega materijala.
X Ustavljeno kreditiranje voznine. Prometno ministrstvo je odredilo, da. se ustavi kreditiranje voznine. Odslej so bd voznina kreditirala samo držav, oblastim in_ zavodpm in pa onim privatnim korporacijam, ki bodo založile kavcijo v znesku dvomesečnega kredita za voznino.
*
X Razredna loterija v Rusiji. Z 16. julijem je bila v Rusiji vzpostavljena zlata razredna loterija.
prepevali narodne in tudi umetne pesmi; iz tega krožka se je razvilo prvo slovensko društvo »Zvon«. Ana Dimnikova je sodelovala pri ustanovitvi moške podružnice Ciril-Metodove družbe in je 1. 1896^ ustanovila tudi žensko podružnico, kateri je predsedovala nepretrgoma do svoje smrti, celih 25 let. Sodelovala je tudi pri vseh drugih narodnih društvih, a naj-Ijubšaji je bila vedno Družba sv. Cirila in Metoda. Ne le, da je sama obilno žrtvovala zanjo in nabirala prispevke, posebna njena zasluga je v tem, da je dobila naši šolski družbi med svojimi preprostimi prijateljicami mnogo zvestih in požrtvovalnih članic. Šla je na vsako družbeno skupščino in pripeljala svoje prijateljice s seboj, tako da so jo poznali vsi stari Ciribnetodarji. Kadar je mislila, da je to njena narodna dolžnost, je posečala tudi druge narodne prireditve in sokolske zlete. Bila je na V e 1 e h r a d u in v Pragi na razstavi leta 1891. Ko je .priredil 1. 1910 »Ljubljanski Zvon« svoj znani in avstrijskim oblastem tako nevšečni izlet v Beograd, se mu je pridružila tudi »Slovenska mati«; minuta, ko jo je počastil naš veliki pokojni osvoboditelj kralj Peter I- s posebnim ogovorom, se je bleščala do konca med najlepšimi spomini njenega življenja.
Ana Dimnikova je bila vzorna žena in nadvse skrbna mati. Njen soprog Franc je bolehal dalje nego 15 let; ves čas bolezni mu je stregla z največjo ljubeznijo in potrpežljivostjo. Po njegovi smrti 1. 1901 je sama zgledno vodila vse gospodarstvo in vzdrževala na visoki šoli svojega edinega sina Janeza, ki je postal odvetnik in odločen narodni boritelj.
Vzlic težkim naporom in skrbem je vztrajala energična žena vsa leta pri svojem narodnem delu. Huda je bila njena bol, ko je padla po krivdi nekaterih sedanjih vnetih Jugoslovenov trboveljska občina 1. 1913 spet v nemške roke; še hujše trpljenje pa ji je bilo namenjeno za velike vojne. Radi njenega neustrašnega narodnega delo-
vanja ter jugoslovanskega prepričanja, ki ga je pokazala 1, 1910 s svojim romanjem v Beograd, in pa zato, ker je bil sin še pred vojno obtožen veleizdajstva in kot tak zaznamovan pri oblastvih tudi med vojno, so prišli orožniki do dvajsetkrat nadnjo. A vselej se jih je energično otepla. Po prvem zavzetju Beograda so hoteli izvedeti od nje, zakaj je bila tam, in ji izvabiti kako nepremišljeno besedo. Dražili so jo, da od Beograda ni več kamena na kamenu. Ko ji je to izzivanje presedlo, se je odrezala, da menda pač ne pričakujejo, da bi jim ona malto nosila, kadar ga bodo spet zidali? — in tako so jo odkurili orožniki z dolgim nosom. V teh časih, ko je viselo življenje vseh »pravovernikov« na tenki nitki, je bila vrla žena neštetokrat v nevarnosti. Ječe jo je obvarovala pač le njena velika priljubljenost pri vseji ljudeh. Vse trpljenje pa je lahko prenašala, ker je bila trdno u varjena o ju g o slovenski zmagi. Brezmejna je bila njena radost, ko so korakale po prevratu velikanske množice ljudstva v izprevodu mimo njene hiše in vzklikale Jugoslaviji ter pozdravljale staro jugoslovansko borilko — »Slovensko mater«.
Zadnji dve leti, ko se je širila med narodom nezadovoljnost in so zapeljani ljudje valili krivdo na Jugoslavijo, sta bili po njenih lastnih besedah najtežji v vsem njenem življenju. Kakor se je poprej hrabro potezala za Slovence, je branila zdaj Jugoslavijo in marsikdo jo je izkupil, ako je napak govoril o naši državi. Globoko jo je bolela nesreča primorskih in koroških Slovencev. Na dan koroškega plebiscita se kar ni mogla umiriti; zaman jo je tolažil sin — njeno ljubeče srce je slutilo črno usodo. Te čase ie jela upadati njena odporna sila. Ko je bila dne 16. januarja 1921 v Hrastniku na pogrebu svoje prijateljice Rozalije Ro še ve, se je prehladila in obolela za pljučnico, kateri je podlegla. Med njenimi zadnjimi besedami so bila vprašanja, ali dobimo Koroško nazaj, ali je D’ Annunzio že ostavil Reko in ali bo Primorje še kdaj naše. Dne 27. januarja se
je opoldne dvakrat nasmehnila, kakor bi zrla s praga večnosti popolno odrešenje naroda, ki je bil vsa njena ljubezen; pri drugem smehljaju je izdihnila svojo blago dušo.
Kaj je bila »Slovenska mati« Trbovljam, je pokazal njen veličasten pogreb; Trbovlje še niso videle enakega. Nesli so jo Sokoli, spremljala pa so jo na poslednji poti vsa narodna društva, med njimi nekatera z zastavami, narodno ženstvo iz Ljubljane v imenu ljubljanskih podružnic in vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda, ki ga je zastopala gospa Ana Podkrajšekova, ter nad 10.000 prijateljev iz vseh ljudskih slojev. Solze so zalile oči tej nepregledni množici, ko so se razlegle nad božjb njivo besede slovesa od hrabre in blage »Slovenske matere«...
Nema zgovornost vseljudskih solza je jasno pričevala o nadosebni veličini rajni-čine pojave. Pričevala je, da »Slovenska mati«, kakršna živi neizbrisno v našem spominu,_ ni bila samo vzorna žena, plemenita mati, zgledna gospodinja in zvesta hči svojega rodu: da je bila marveč ena tistih redkih in blagoslovljeni! natur, v katerih se vtelesi dobri genij rase, da razodene v njih vso svojo visoko žlahtnost in vso svojo nezlomno moč. Ana Dimnikova nam bodi neumrljiv primer, kako razkošno je zmožna obroditi vsaka iskrica luči in nege, ki pade v srce slovenske žene; bodi nam v poroštvo, da postane naša žena, ko se razcvete in dozori na solncu svobode, vredna sestra srbske majke, roditeljica in vzgojiteljica nepremagljivih sinov.
*
Samo dvoje nesreč poznam: bolezen in bedo.. Kazen riftu ni pravih nezgod.. Ha, tebi se hoče žene, domačije, otrok, hočeš biti bogat, ljubljen, slaven: preveč zahtevaš! Trpi, ne pomilujem te. Pomiloval te bom samo tedaj, če boš bolan ali siromašen...
Jules Claretie, Le diner Bixio.
KMETIJSTVO.
X Uvoz vina iz Italije v našo državo.
Kakor poroča »Jugosloven. Lloyd« je opozoril neki italijanski poslanec ministra trgovine, industrije in financ, da naj skuša ta doseči od jugoslovenske vlade uvoz večjih količin italijanskega vina proti plačilu minimalne carine. — V naši državi so prišli vinogradniki v tako občutno vinsko krizo, da morajo strokovne organizacije in uradi svetovati prebivalstvu, naj ne sadi novih trtnih sadik, ker ni izgleda, da se njihov položaj v doglednem času izboljša. Izvoz vina zadeva povsod na občutne težkoče in naši vinogradniki-davkoplačevalci trpe čedalje večjo škodo. Zato smo tudi mnenja, da je popolnoma izključeno, da bi se dovolil v našo državo vsak, tudi najmanjši uvoz tujega, najmanj pa še celo italjanskega vina. To bi bil naravnost zločin nad našimi vinogradniki.
X eNkaj za naše kmete. Opazil sem, da pri nas na Gorenjskem poljedelci žito nakladajo na vozove v snopih tako, da klasje visi iz voza in se pri zelo naloženih vozovih vleče celo po tleh. Na ta način se zgubi mnogo zrna. Naši dolenjski kmetje nalagajo žito tako, da je klasje obrnjeno na vznotraj, da se pa nič zrna ne strese, imajo pogrnjene na vozeh velike rjuhe, na katere polagajo snope in tako ostane zrno, k! pri tresenju premikajočega se voza odpade, na teh rjuhah.
X Konzum vina v Avstriji. Avstrija porabi na leto okrog 1,200.000 hi vina, ki se uvozi iz inozemstva. Od tega uvoza je odpadlo lansko leto na Italijo 320.000 hi, na Madžarsko 680.000 hi, na našo državo 9000 hi in na ostale države 191.000 hi.
X Žetev tobaka na Madžarskem. Tudi na Madžarskem pričakujejo letos zelo dobre žetve tobaka. Lansko leto je Madžarska pridelala 140.000 kg tobaka, letošnji pridelek cenijo na 180.000 kg. Vlada se je odločila, da bo izvozila okrog 20.000 kg. kar ji bo prineslo približno pet milijard madžarskih kron.
X Akcija za monopolizacijo prodaje žetve na Madžarskem. Vladno časopisje na Madžarskem vrši živahno agitacijo za uvedbo monopola prodaje madžarske žetve. Vrednost te žetve predstavlja 200 milijard madžarskih kron več, kakor pa je na Madžarskem v prometu papirnatega denarja.
.X Izvoz ruskega žita je že pričel. Prvi transport je prišel te dni s parnikom »Boljševik« v Anglijo in je močno vplival na nazadovanje žitnih cen. Te so nazadovale že poprej^ radi vesti iz Amerike, kjer je v zadnjem času cena žita padla v Chicago tako nizko, da ne dosega niti produkcijskih stroškov.
DENARSTVO.
X Krediti pri Narodni banki. Upravni odbor Narodne banke je sklenil na svoji seji, da ne poveča novih kreditov, ker bi se s tem prekoračili zakonski predpisi. Banka bo dajala sezonske kredite v približno dosedanji višini, pač pa bo zmanjšala poedine dosedanje kredite, da bo mogiw Žovoliti sezonske kredite tudi onim gospodarskim krogom, ki Jih do sedaj še niso uživali, ki pa jih potrebujejo. Cim se banki posreči dobiti kritje za večje kredite, jih bo takoj dovolila.
X Fašistovski blagoslov. V Milanu so ustanovili fašisti svojo banko »Nuovo Ban-co Mercantile« v namenu, da izvaja na milanskem denarnem trgu fašistovsko finančno politiko. Njen generalni ravnatelj, eden izmed onih, ki imajo vedno polna usta besed za domovino, in ki so vedno pripravljeni, dati vse za njo, pa je vodil to banko tako dobro, da je že po kratkem času svojega obstoja propadla. Dični ravnatelj je pobegnil v inozemstvo, kjer bo deloval naprej za čim večjo »slavo« italijanskega fašizma. Upravni svet banke je dosegel z upniki in oškodovanci SOodstotno izravnavo.
X Novo češko notranje posolilo. Češkoslovaška se je pred pratkim pogajala z neko angleško bančno grupo za večje po-scjilo. Ker pa ji je ta grupa stavila pretežke pogoje za to posojilo, je češkoslovaška vlada opustila namero najetja zunanjega posojila ter bo razpisala notranje posojilo v znesku poldruge milijarde češkoslovaških Kron. Posojilo bi prevzela neka češka bančna skupina.
X Romunsko posojilo v Angliji. Romunska vlada je sklenila v Angliji posojilo v znesku dva in pol milijona funtov šterlin-gov. Pogoji posojila so ža Romunijo razmeroma precej težki.
X Izboljšanje gospodarskega položaja v Avstriji. Gospodarski položaj avstrijske republike se je v zadnjem letu izdatno iz-boljšaL KIata podloga Avstrije se je do dne 30. junija t. 1. več kakor podvojila. Nara-stla je od 93 milijonov zlatih kron na 203 milijone zlatih kron. Sedaj tudi industrija r‘ie u 1 iVec rac*’ nePrestanih stavk. Avstrijske banke so zelo angažirane, tako da presegajo čisti dobički nekaterih denarnih zavodov v zlatih kronah dobičke, ki so jih delali pred vojno.
X Gospodarski položaj Nemčije se vsak dan poslabšuje. Državna banka more zadostiti komaj 2% povpraševanje po tujih devizah. Obtok novčanic je narastel v prvi dekadi julija za 2950 milijard in je dosegel 20.241 milijard. Povprečna cena živilom ie narastia za 140%.
X Emisija zlata v Rusiji. Bančna emisija novega zlata v Rusiji je dosegla po vesteh ruskih listov 6,920.000 rubljev En zlati rubelj stane 200,000.000 papir, rubljev
CARINE, DAVKI.
jone 139.000 ‘odstotkov.
RAZNO.
s ^ Državna borza dela. Pri vseh Državnih borzah dela v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti izkazuje promet od 11. januarja do 14. julija 1923 1. 29.511 strank m sicer 13.556 delodajalcev in 15.955 delojemalcev. Posredovani se je izvršilo v tem času 8504. Dela iščejo: kovači, stavb, in strojni ključavničarji, elektromonterji, natakarice, pohištv. mizarji, sedlarji, krojači, šivilje, peki, mlinarji, mesarji, tesarji, kolarji, pis. moči, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo:	rudarji, kleparji, pletarji, pe-
čarji, kovinostrugarji, žagarji, slikarji, šivilje za perilo, vajenke v tovarno perila, ta-petniki, slaščičarji, vajenci itd.
X Zemljišča ob železniški progi. Na zemljiščih ob železniški progi smejo zlagati posestniki požeti ali pokošeni poljski pridelek najmanj 95 m oddaljeno od proge, če to ni mogoče, morajo pridelke s teh zemljišč v najkrajšem času spraviti kje drugje.
Slike h iivljenia ¥ ameriških kolonijah.
Tudi mi spadamo k enemu izmed na- j rodov, ki dlaje Ameriki precej novih prebivalcev. Da niso izšle razne izseljeniške omejitve, bi število izseljencev zelo narastlo, kar je v zvezi s slabim povoj- | nim gospodarskim stanjem in visokim I tečajem ameriških valut. Sicer je treba tudi v Ameriki delati in celo trdo delati, ako se hoče prislužiti nekaj denarja.
To je povdarila tudi Gradčanka Mela ! Geldern, ki je napisala neko brošuro o življenju v južno ameriških kolonijah iz katere posnemamo nekaj slik.
Posebnost teh kolonij je, dla prihajajo otroci v šolo na visokih konjih. Posamezno in tudi po dva prihajajo v šolo, veliki in majhni, dečki in deklice. Za šolskim poslopjem se nahaja ograjen prostor, kjer spustijo konje na pašo, Opoldne jih zopet zajašejo in se v trabu vrnejo domov. Učitelj pa se prelevi v farmerja in gre na svoje polje, ki mu ga prepustijo kolonisti brezplačno.
Pri ustanovitvi kolonije se najprej napravijo neke vrste šotori, ki se pokrijejo z vejevjem. Velik prostor služi za kuhinjo, spalnico, jedilnico in vse ostale prostore na katere so navajeni Evropejci.
Pozneje se najprej sezida kuhinja. Ognjišče tvori nekaj kamnov, dokler ne pride iz mesta železni štedilnik. Čim so postavljeni še ostali prostori, pričnejo prekopavati okoliški svet, ki ga v kratkem spremenijo v vrt. Tu uspeva vse. Tudi gnojiti ni treba, ker je zemlja zelo rodovitna. Najbolj seveda uspevajo južne rastline. Poleg jabolk, hrušk in češpelj rastejo tudi breskve, pomaranče, smokve in grozdje.
O služinčadi pravi Geldern, da je zelo pridna in poštena. Ljudje delajo radi, z veseljem in brez priganjanja. Domačini so večinoma lepi, dobrosrčni ljudje, ženske vedno zelo snažne in oblečene v svetle obleke. Toda vse mlajše lepotice se rade lišpajo in kažejo posebno veselje za dobro cigaro, ki sij® navadno same zvijejo iz domačega to--baka.
Za Evropejca je zelo mučen številni mrčes. Posebno trpijo otroci. Najbolj vsiljiva je neke vrste bolha, ki zleže svoja jajčka pod kožo na nogah. Radi tega si je treba noge vsaki dan umiti in preiskati, ni li že kje kako gnezdice v obliki grahovega zrna. Kdor to zapazi, mora takoj kožo odrezati in gnezdice iztrebiti.
Gospodinje se morajo često hudovati tudi nad mravljami, ki se v velikem številu priklatijo v jedilno shrambo. Mravlje so poleg tega tudi zelo škodljive mladim rastlinam, ki jih oglodajo do stebelca. Njihove sestre potujoče mravlje so seveda še nevarnejše. Vse kar jim pride pri njihovem pohodu na pot, uničijo brez vsakega usmiljenja.
Kljub številnim kačam, so kačji piki zelo redka prikazen. Mnogo bolj nevarni so pajki, čijih pik je za otroke smrtno nevaren.
Najbolj pa mora Evropejec paziti na aklimatizacijsko bolezen, ki izvira iz spremembe podnebja. Na raznih delih telesa se napravijo otekline, ki izločujejo gnoj. Zdravljenje traja nekaj tednov se pa lahko pri ljudeh, ki so nemarni, raztegne tud na daljšo dobo. V splošnem pa je podnebje zelo zdravo. Številni jetični se nalašč zato naselijo V Paraguaju.
Drobtine.
*	Najdeni ostanki mastodonta. V bližini Delawarea v Zedinjenih državah je našel neki poljedelec ogromno okostje mastodonta, ki je živel po mnenju profesorja Robertsona pred 30 tisoč leti. Ta ogromni okostnjak tehta 30 stotov, vendar pa niso našli še vseh delov. Zobje so dolgi eno stopinjo in široki 18 palcev. Samo spodnje čeljusti tehtajo nad 30 kg.
*	Banket starcev. Zupan mesta Pill-hehla (Galles) je prišel na originalno idejo, prirediti starcem svojega mesta svečan banket. Udeleženci so bili sami starci med 80 in 100 leti. Poslednji je mizar in se še danes ukvarja^ s svojo obrtjo. Najmlajši je duhovnik in še vedno poučuje mladino v nedeljskih šolah.
*	Pri divjih plemenih. Neki angleški zdravnik v Avstraliji poroča o čudnih običajih divjih avstralskih plemen. Pleme Watten pride navadno k svojemu sosedu z lahkimi čolnički. Na bregu reke pričnejo vpiti in klicati svoje sosede iz gozdov in gledajo, da-li gre za prevaro. Ko vidijo, da ne gre za zahrbtnost, se ojunačijo in v kratkem času vidimo pbe plemeni v prijateljskem objemu. Vse je veselo in pleše ob zvokih neke vrste godal. Ko se stemni, drži Poglavar Watuncev dolg govor, v katerem naglasa, da je srečen, ker je prišlo do za-željenega miru med plemeni. Vriskaje in pevaje odidejo Watunci na breg k svojim čolnom. Komaj pa so v čolnih, zvežejo z veliko naglico nekaj žrtev in jih hitro odpeljejo s seboj. Domov prišedši se žrtve ob velikih slovesnostih usmrtijo. Odrežejo jim glave, ki jih nato skuhajo v velikih posodah. Pri tem pa jim govorijo o veliki sreči, ki jo bodo odslej deležni v njihovih vrstah. Ko je meso kuhano, sledi svečan obed. Lobanjo pa zakopljejo. Do leta 1884, ko Se niso prišli tja Evropejci, je bilo vse polno mesnic s človeškim mesom. Kraj takih mesnic so označevala neke vrste drevesa. Tu so mesarji prodajali človeško meso ali, pa ga zamenjavali za druge izdelke.