Slovenski Poročevalec
£ E TO XI L, ŠTEV. 222 ,	Ljubljana, petek 21. septembra 1951	POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
Volitve v Angliji bodo 25. oktobra
čilski izseljenci pri pri podpredsedniku zvezne vlade
Podpredsednik zvezne vlade zunanji jnister Edvard Kardelj je sprejel rupino naših izseljencev iz Čila, ki ! več tednov bivajo v naši državi V aljšern razsovoru je član te skupine vonimir Medovič, predsednik Jugo-ovanskega doma v Santiagu, opisal izmere v koloniji izseljencev ter svo-: vtise z bivanja v naši državi.
velesejmu
Maršal Tito je nedavno obiskal železarno v Zenici. Na sliki vidimo maršala Tita s spremstvom, ko si ogleduje gradnjo nove visoke peči
Prve pogodbe na zagrebškem
Med prvimi posli, ki s0 bili sklenjeni med tujimi in našim; podjetji na zagrebškem velesejmu, so pogodbe o dobavi električnih aparatov in materiala s švedsk0 tvrdko »Nufe«. največjim avstrijskim elektro-industrijskim Podjetjem »Elin«, belgijsko tovarno »Acec« in še z nekaterimi drugimi tujimi podjetji. Po teh pogodbah, k; jih je sklenilo podjetje »Jugoelektro«, bo naša država uvozila tudi večje količine akumulatorjev za železniške vagone in velike telefonske centrale, dalje različne instrumente za razsvetljavo na železnicah, varovalne naprave
za električne instalacije v tovarnah in nekatere druge proizvode.
S predstavniki »Siemensa« s0 v teku razgovor; o dobavi opreme za več naših hidrocentral. Pripravljajo tudi sklenitev pogodbe za dobavo večjih količin radijskih aparatov in električnih žarnic s predstavniki tovarn »Philips«, »Siemens«, »Katpach« in nekaterih drugih tujih podjetij.
Velike priprave za proslavo makedonskega praznika ljudske vstaje
V vseh makedonskih okrajih se organizacije Zveze borcev vzajemno z drugimi množičnimi organizacijami pripravljajo na proslavo praznika ljudske vstaje 11. oktobra. V mnogih krajih, kjer so bili med osvobodilnim bojem važnejši dogodki, bodo odkrivali spomenike in spominske plošče. Zgradili bodo tudi več grobnic za padle borce. Največja grobnica bo v Ku-manovem in bodo tja prenesli tudi posmrtne ostanke narodnega heroja Hri-sta Todorovskega-Kt rpusa.
Volitve v britanski parlament bodo
25. oktobra, sedanji parlament bo razpuščen
5. oktobra
London, 20. sept. (Tanjug) Predsednik britanske vlade Attlee je snoči sporočil, da bodo splošne volitve v britanski parlament 25. oktobra. Sedanji parlament je sklican za 4. oktober in bo razpuščen 5. oktobra.
V govoru, v katerem je objavil razpis novih parlamentarnih volitev, je predsednik britan. vlade Clement Attlee dejal, da je vlada v zadnjih 18 mesecih opravljala državne zadeve s slabo večino v spodnji zbornici. Prišel- je čas, da zahtevamo od volivcev, naj obnove zaupanje vladi, je dejal predsednik Attlee in dodal, da .je treba dati vladi tako parlamentarno podporo, da bo lahko reševala zelo važna notranja in zunanja vprašanja, ki jo čakajo.
Mandat sedanjega parlamenta, ki je bil izvoljen za 5 let, traja vsega sku-apj okrog poldrugo leto. Laburistična stranka je dobila pri zadnjih volitvah
23.	februarja 1950 večino komaj 7 glasov. To je ustvarilo nenavadno rahlo ravnotežje političnih strank v državi. Pogosto je postalo dvomljivo pravilno poslovanje parlamenta, tako da mnogi politični sklepi niso bili nič več odvisni od dejanskega razpoloženja političnih strank, marveč cd trenutnega zdravstvenega stanja posameznih članov parlamenta.
V sedanji spodnji zbornici Imajo laburisti 315, konservativci 298, liberalci 9 in irski nacionalisti, ki so običajno glasovali proti vladi, 2 poslanca.
Odločitev predsednika vlade Attleeja o razpisu novih parlamentarnih volitev, ki bodo 25. oktobra, verjetno ne bo ostala brez vpliva na letni konferenci laburistične in konservativne stranke, ki ju že pripravljajo.
Napovedana konferenca laburistov v Scarboroughu, ki bi morala trajati teden dni, bo trajala samo tri dni, in sicer od 1. do 3. oktobra. Sodijo, da bo predsednik Attlee na tej konferenci predložil nov program laburistične stranke z vsemi podrobnostmi.
Pričakujejo, da bo bivši minister za delo Bevan glede na novi položaj podpiral izvršilni odbor laburistične stranke, da se doseže skupna akcija v boju zoper konservativce. Med Be-vanovo skupino in centrom stranke je bil sklenjen sporazum, da Bevanovi privrženci ne bodo ločeno nastopali v volilnem boju.
Konservativna stranka bi morala Imeti svojo letno konferenco 10. okt., sodijo pa, da bo skrajšana ali pa je sploh ne bo, pač pa bo namesto letne konference sklican sestanek konserva-
Začelo se je šesto redno zasedanje MLO Ljubljana
'čeraj popoldne se je v sejni dvorani na magistratu pričelo šesto redno zasedanje skupščine MLO Ljubljana. Po uvodnih formalnostih je poročal o delu izvršilnega odbora MLO v času od zadnjega zasedanja podpredsednik MLO tov. Leopold Krese. Zasedanje se bo nadaljevalo danes ves dan.
tivcev, na katerem bodo obravnavali vprašanje volitev.
Kakor poroča Reuter, je povzročil r.azpis volitev v Veliki Britaniji veliko presenečenje na vsem svetu. V političnih krogih se vprašujejo, kako bodo volitve vplivale na zasedanje Severnoatlantskega pakta, ki naj bi bilo oktobra v Rimu in na zasedanje Ev. ropskega sveta, ki bo oktobra v Parizu. Britanski funkcionarji pa izjavljajo, da bo morebitna sprememba vlade potekla brez težav in posledic, ker so konservativna, laburistična in
liberalna stranka enotne pri izkazovanju podpore Atlantskemu paktu.
»Times« opozarja, da bi lahko imelo v sedanjem trenutku zelo neugoden odmev v državi pa tudi v inozemstvu, ako bi politične borbe med strankami zavzele večji obseg pri vprašanju zunanje politike ter privedle do nezaželenih posledic.
Laburistični »Daily Herald« trdi, da je Attleejeva odločitev s tem zaključila zelo neugoden položaj v britanskem parlamentu in da bo Laburistična stranka izšla iz volitev zelo okrepljena in z večino, ki bo omogočila pravilno delo. »Daily Herald« naglasa, da se bo pri sedanjih volitvah laburistična stranka borila z geslom »ohranitev svetovnega miru in izgraditev nove družbe«.
Liberalni »News Chronicle« piše, da je bila vlada pred zelo težavnimi problemi. ki jih lahko rešuje samo čvrsto in odločno vodstvo. Na prejšnjih volitvah so šli volivci na glasovanje pre malo odločni, kar je privedlo do izenačenih rezultatov. List zato izraža upanje, da bodo volilni izidi tokrat privedli na oblast vlado, ki bo lahko vladala.
Konservativni »Daily Telegraph« pričakuje zmago konservativ cv in izraža zadovoljstvo, da je predsednik vlade Attlee sklenil iti na volitve
Zakaj se je Attlee odločil
za volitve
Rafinerija v Sisku se stalno širi
Ze predlanskim je kolektiv rafinerije v Sisku dosegel prvi pomembnejši
uspeh po obnovitvi skoraj popolnoma
razrušenih obratov. Čeprav še niso
bile obnovljene vse naprave, so pridelali
v rafineriji dvakrat več nafte kakor pred vojno. Kmalu po tem velikem uspehu so začeli razširjati stare obrate in graditi nove po obsežnem načrtu. Novi obrati so se že razširili tudi onstran železniške proge, a določenih je še nadaljnjih 20 ha zemljišča za razširitev rafinerije. V letošnjem prvem polletju je ta kolektiv predelal že 3.5 krat več surove nafte kakor v istem razdobju v najboljših letih pred vojno. Računajo, da bo imela rafinerija v Sisku čez nekaj let celo 10 do 30 krat večjo kapaciteto kakor pred vojno. Tako velika razširtev te pomembne rafinerije bo potrebna predvsem zaradi tega. ker naše rafinerije zaenkrat še ne morejo kriti vseh potreb naše države.
Trenutno je kolektiv rafinerije v Sisku najboljši v naši industriji nafte. Polletni proizvodni plan so izpolnili 106 odstotno. Predelali so 70% več nafte, kakor predlanskim v istem razdobju. Razen tega so dosegli pomembne uspehe tudi na drugih področjih, tako pri zniževanju polne lastne cene. ter v urejevanju obratov, ki jih izpopolnjujejo s številnimi doma izdelanimi napravami jni stroji. Na ta način je kolektiv rafinerije v Sisku prihranil precejšnje vsote deviz, ki bi jih sicer morali plačati v inozemstvu za nabavo dTasih naprav ali kot plačilo tujim monterjem. Da je ta kolektiv delaven prav na vseh področjih, pač najbolje priča veliko priznanje zvezne vlade: prehodna zastava in nagrada 229.000 din.
Ko bo v prihodnjem poletju začel obratovati novi obrat — reforming, kjer bodo predelovali težke vrste bencina, ki počasi zgorevajo v lahke vrste visokooktanskega bencina, bo rafinerija v Sisku še posebno pridobila na svojem pomenu, saj bo ta obrat prvi te vrste v naši državi. V tem novem, modernem obratu bodo osnovne surovine izkoriščene okrog 70 odstotno tako da jih bodo lahko predelovali še naprej v bencin za avionske motorje. Dc konca leta 1956. bo rafinerija v Sisku dobila še mnoge druge moderne obrate. Postavili bodo dva proizvodna obrata, imenovana »pipe* stili« ( to bosta dva sistema cevi za
Kljub konkurenci se njeni izdelki uveljavljajo na svetovnem trgu
predelavo naftinih derivatov). Tedaj 1 konkurenci precej vrst specialnega
bo že obratoval tudi novi obrat za krekiranje. Zaenkrat se najbolje vidijo obrisi novega obrata »reforming«, kjer so gradbena dela že toliko napredovala, da bodo te dni lahko začeli graditi še veliko kotlarno in termoelektrarno. Nova termoelektrarna bo dajala električno energijo ne samo rafineriji, ampak tudi mestu Sisku. Razen upravnih zgradb, mnogih novih delavskih stanovanjskih blokov, bo dobila rafinerija v Sisku tudi moderen raziskovalni institut, ki bo skrbel zlasti za povečanje proizvodnje in za izboljšanje kvalitete izdelkov. Ze sedaj grade tudi veliko črpalno postajo, ker bo potrebovala rafinerija že v bližnji bodočnosti namesto sedanjih 120.000 kub. metrov vode za hlajenje in v druge namene približno štirikrat več.
V starem delu rafinerije izdelujejo predvsem specialne vrste bencina, ki se uporabljajo v zdravilstvu, v proizvodnji gume in jedilnih olj', pa tudi za proizvodnjo drugih olj, ki jih izdelujejo naše oljarne. Za te izdelke se posebno zanimajo v inozemstvu. Samo zaradi dobre kvalitete izdelkov je rafineriji uspelo, da izvaža kljub veliki
bencina v posamezne evropske države. Razen tega izvažajo tudi gorilno olje, ki je končni produkt pri proizvodnji surove nafte. Znatne vsote deviz, ki jih tako dobiva kolektiv rafinerije v Sisku, omogočajo nabavo novih, mo-dernihj»naprav.
Da je kolektiv rafinerije v Sisku znatno povečal proizvodnjo in znižal polno lastno ceno za okrog 20 milijonov dinarjev, je predvsem zasluga številnih racionalizatorjev in organizatorjev proizvodnje. Člani kolektiva Nikola Pešut in inženirja Riffer ter Krajner so dali najpomembnejše predloge za povečanje proizvodnje in za znižanje proizvodnih stroškov. Na predlog teh treh racionalizatorjev so povečali dnevno proizvodnjo v obratu za primerno destilacijo za 160 ton, v obratu za vakuum destilacijo pa za 185 ton. Na predlog inž. Krajnerja so vpeljali nov način neprekinjenega rafiniranja bencina. Spričo dosedanjih uspehov in izgledov za razširitev rafinerije v Sisku računajo, da bo ta rafinerija v evropskem merilu že čez nekaj let prav moderen in pomemben obrat.	M. B.
Notranje in zunanje tezkoče sedanjega laburističnega režima
Dopisnik Tanjuga poroča:	Vzroki,
zaradi katerih se je g. Attlee odločil za volitve še pred letno konferenco laburistične stranke, ki je sklicana za 1. oktober, so mnogoštevilni in med seboj v tesni zvezi. Predvsem je po mnenju laburističnega vodstva bolje, če se opravijo volitve pred začetkom zime, ko se bo glede kuriva, preskrbe s premogom, prometa in še v številnih drugih gospodarskih panogah občutila posledica velikih izdatkov za oboroževanje. Attlee je bil očitno mnenja, da se mora še pred nastopom teh težav prepričati, ali je njegova vlada ohranila zaupanje prebivalstva ali pa ga je izgubila.
V samem parlamentu je postal položaj skoraj nevzdržen, ker je laburistična vlada razpolagala z neznatno večino, ki je bila pravi suženj parlamentarne manjšine, ker ni nikoli mogla zanesljivo vedeti, kdaj bo prišel prihodnji udarec opozicije. Obenem je omajana avtoriteta vlade praktično onemogočila izvedbo številnih zakono. dajnih ukrepov, glede katerih je laburistična stranka dala svojim volivcem obljubo.
Precejšnjo vlogo je imel tudi mednarodni politični položaj. Pri takšnem vprašanju, kot je korejsko, je laburistična vlada vsekakor lahko računala na podporo volivcev, vendar nastaja ^ vprašanje, ali so volivci zadovoljni s \ tem, kako so bila obravnavana vprašanja, ki se tičejo perzijskega spora, in še nekatera druga vprašanja Srednjega vzhoda.
Končno je treba omeniti, da je v britanskem parlamentarizmu že ukoreninjena tradicija, da se vladajoča stranka odloči za razpis volitev, kakor hitro čuti da v državi nima zadostne večine za izvajanje svoje politike.
Posledice odločitve Attleeja bodo vsekakor nad vse pomembne tako z notranjega britanskega kot z mednarodnega gledišča. Najbolj se bodo občutile v njegovi lastni stranki. Attlee je že sinoči postavil »upornike«, ki so zbrani okrog bivšega ministra Be-vana. pred izbiro: ali ven iz vodstva stranke ali pa proti stranki. Z gotovostjo se lahko reče. da bodo Bevanovi privrženci kljub nezadovoljstvu z dosedanjo vladno politiko složno podpirali predsednika vlade Attleeja.
S splošnega britanskega in tudi z mednarodnega gledišča pa bi bila najresnejša posledica morebitni prihod konservativcev na oblast. Čeprav v zunanjepolitičnih zadevah med laburisti in konservativci ni kakšnih več-iih razlik, razen glede Srednjega vzho da. bi prihod konservativcev na oblast
Industrijske naprave v rafineriji v Sisku. V ospredju vodi, po katerih se pretaka nafta od rafinerije do rere rvarjev.
lahko pomenil začetek nekoliko odločnejše črte v zunanji politiki, ki bi jo obenem spremljalo povečano prizadevanje Za oboroževanje. Po drugi strani bi dobršen del industrijskega prebivalstva Velike Britanije videl v prihodu konservativcev na oblast nevarnost za svojo življenjsko raven. Spor med delavci in zastopniki kapitala bi se neizogibno zaostril in imel za posledico stavke, ki jih je bilo od leta 1945 pa do danes, ko je bila na oblasti laburistična vlada zelo malo. Sindikati so namreč v celoti podpirali vlado, na takšno podporo pa ne bi mogla računati nobena konservativna vlada.
Profesor Kampys, strokovnjak za varilno tehniko, obišče Slovenijo
ßelgij'ski univerzitetni profesor Kam. pys bo v kratkem obiskal Jugoslavijo kot odposlanec Tehnične pomoči Organizacije združenih narodov. V Slo-leniji se bo zadržal en mes.ee ter bo obiskal vse ustanove in obrate, ki želijo nasvetov na polju varilne tehnike.
Društvo za varilno tehniko je o 'em že obvestilo zainteresirane glavne direkcije in velika industrijska podjetja. Obrati, ki še niso vposlali svojih predlogov in želja glede konzultacij s prof. Kampysom direktno ali preko svojih glavnih direkcij, se naprošajo, da jih pošljejo čim "prej na naslov Društvo za varilno tehniko, Ljubljana. Miklošičeva 16.
Obenem obvešča društvo vse interesente. da je avstrijski strokovnjak za varilno tehniko ing. Melhardt sedaj zadržan. Zato je moralo društvo njegov tečaj za inženirje in tehnike konstruktorje preložiti na spomlad 1952. Ta tečaj bo v Mariboru. Točni termin bo pravočasno objavljen.
ODKUP ŽITA BO IZPOLNJEN KONEC SEPTEMBRA
Po poročilih republiških svetov za blagovni promet je doslej odkupljenih v državi 86 % količin obveznega odkupa žita. V vsej Srbiji so odkupili 93 odstotkov. V vseh oblasteh te republike je odkup žita enakomeren, tako da bo plan obveznega odkupa žita popolnoma izpolnjen do 25. septembra. V Makedoniji so odkupili 88 %, nß Hrvaškem pa 78 % žita.
V svetu za blagovni promet vlade FLRJ pravijo, da bo celotni plan od. kupa žita izpolnjen septembra.
Podobno je tudi v Sloveniji. Nekateri okraji, kakor Celje mesto ln Radovljica so odkarp žita skoraj že končali. zelo blizu pa so temu tudi okraji Ljutomer, Maribor mesto. Novo mesto. Kranj mesto Trebnje. Lendava in Črnomelj. Prav slabi sn le postojnski (28.2%), kočevski (59.2 %) in celjski okoliški 'okraji (58.9 %). Za tem; tremi okraji zaostajajo sicer po odstotku izpolnitve idrijski, šoštanjski in slovenjegraški okraj, vendar jih opravičuje kasnejša žetev; zlasti oves v teh okrajih še ni omlačen.
Marsikje zavlačuje odkup »ta dej-
stvo. da vlagajo kmetje še sedaj proš nje in pritožbe za znižanje, čeprav so vedeli, da imajo za t0 čas osem dni po prejemu odločb, oz v slučaju elementarnih nesreč, tik pred žefvijo. V takih pritožbah je tedaj težko videti kaj drugega, kakor namerno zavlačevanje, ki ga je treba, če se izkaže, da je tako, tud; kazensko preganjata.
Administrativnih izvršb je bilo dotlej razmeroma malo saj ne presegajo mit; 3 % vseh gospodarstev, ki so imela obvezno oddajo. Jasno je, da bo tre. ba s prisilnimi odkupi nadaljevati zlast; * * * * v tistih okrajih, v katerih večje število gospodarstev ni izpolnilo, ali je le delno izpolnilo obvezno oddajo. To velja zlastj za kraje Radgona, Celje okolica. Maribor okolica, in Minska Sobota.
Ker je letošnji pridelek žita zaradi poležanosti in rje marsikje neprimeren za seme, je dala oblast kmetom razen rednih semenskih količin na razpolago še 600 ton dobrega žita pro. ti plačilu ali zamenjavi. Svoje slabo, za seme neprimerno žito bodo kmetje lahko zamenjal; za kakovostno semensko blago pri splošnih kmetijskih zadrugah.
0 SLABEM SPOMINU IN DOBRI VOLJI
»Pozabljivost• italijan.kih člankopis-cev, ki so ob upravičenem opozorilu v nedavni noti, nase vlade italijanski vladi, češ da navdihuje in podpira iredentistične hujskarije in imperialistične spletke proti naši državi, prostodušno pisali, da jim ni znano, na katero pisanje merimo, je prav presenetljiva. Sam vladni »Popolo« je komaj dva, tri dni potem ko je pisal nezaslišane nesramnosti o .grozodejstvih• partizanov nad »viteškimi. italijanskimi vojaki in o »počitnicah. naših internirancev v italijanskih taboriščih smrti, fenomenalno^ slabega spomina čisto .pozabil., da hi o Jugoslaviji kdaj koli kaj slabega napisal.
Nimamo namena še enkrat dokazovati, da je obrekovanje Jugoslavije in izmišljanje najbolj nesramnih, pa tudi najbolj neumnih laži, vsakdanja praksa skoraj vsega italijanskega časopisja — od^ kominformističnega (ki zadnja leta pac nosi zastavo) do vladnega in novofa-šističnega — ki mu vsekakor ni v čast mračnjaško opravilo zastrupljanja odnosov med obema sosednima državama, med narodi dveh sosednih držav, zlasti v časih, ko je mednarodni položaj vse prej kot ugoden in nerešeni odnosi v tem delu sveta napeljujejo vodo na mlin sovjetske imperialistične politike.
Skoraj ni več zanimivo, da smo tudi po ponudbi maršala Tita, po njegovih jasnih besedah, katera pot pelje do častnega sporazuma, še brali na primer v rimskem .Momento Sera. kar celo stran, posvečeno obletnici D’Annunzijeve reške pustolovščine. Tu pisec hvali .dobre roke in mišice. D'Annunzijevih legionarjev in se navdušuje ob spominih, kako je D’Annunzio v morju cvetja, na čelu nekega legionarskega bataljona, vkorakal na Reko, .kjer se je zbral cvet iredentizma., ki je na svoje medalje vtisnil besede: »Odtod ne gremo. itd., vse v podobnem slogu.
Veljalo pa bi zapisati nekaj besed o čudnem izgovoru, katerega nekateri italijanski krogi, ki pravijo, da so do nas zelo dobronamerni, večkrat ponavljajo; o izgovoru namreč, da vlada v njihovi državi svoboda tiska in da pač ne morejo ukazovati svojim novinarjem, kaj naj pišejo, česa ne. Izgovor je jalov, kakor če bi rekli, da v imenu svobode dopuščajo, da v njihovi državi tatje nekaznovano lahko kradejo, morilci ubijajo. ne da bi jim za to kdo skrivil las, nasilniki pa delajo silo v zavesti, da bodo dočakali svojo starost, mirno loveč ribe kje na sorentski obali. Huj'kanje k sovraštvu med narodi, razvnemanje pohlepa po ropanju v tujih deželah, netenje nizkih strasti pri včerajšnjih ubijalcih (mi jim lahko predložimo velik račun z napetimi mapami obtožb!), to za nas in za vse pošteno misleče ljudi ni svoboda tiska, ampak njegova zloraba. Če sedaj tisti, ki so v Italiji na oblasti, nočejo hudodelcev, ki ne vedo, ne, kaj je novinarska čast, ne, kaj je človeško poštenje, ustaviti v njihovem mračnjaškem početju, potem lahko po pravici trdimo, da na njihovi strani ni dobre volje in da njihovi nameni niso čisti, pa naj to se tako vztrajno zanikajo.
To dokazujejo tudi njihovi konkretni predlogi, kako naj bi prišlo do medsebojnega sporazuma med obema državama. Vsi — tudi De Gaspcri je pred nekaj dnevi, po izjavah našega maršala Tita, dejal isto — govorijo za sedaj šele: Priznajte nam vse Svobodno tržaško ozemlje, pa bomo prijatelji. Pri tem nimamo niti najmanjšega zagotovila, da ne bodo jutri v imenu tega prijateljstva zahtevali vso Istro in Primorsko; kdo nam je tudi po.ok, da pojutrišnjem ne bodo spet razglašali tudi uradno — časopisi to ze itak počno — tudi svetih pravic do Dalmacije itd. Mi pa smo jim rekli in jim ponavljamo: .Za mir smo ze mnogo žrtvovali, a ker smo mnenja, da je še slab mir boljši od dobrega prepira, smo pripravljeni še popustiti, da bi sporazum olajšali. Če kljub naši spravljivosti ka. naprej gonijo svojo, potem jim še enkrat povemo: Po tej poti ne bomo prišli nikamor naprej. N. K.
Artukovič izpuščen proti kavciji 50.000 dolarjev
Los Angeles, 20. sept. Vojni zločinec Andrija Artukovič. čigar izročitev zahteva jugoslovanska vlada, je bil danes izpuščen iz preiskovalnega zapora proti kavciji 50.000 dolarjev, ki jih je položil njegov branilec O’Koonor,
Obisk pakistanskega pisatelja
V Beograd je prispel g, Jasimudin, pisatelj in strokovnjak za glasbeno folkloro vzhodnega Pakistana, ki je kot delegat svoje dežele sodeloval na konferenci mednarodnga sveta za glasbeno folkloro v Opatiji. Pakistanski pisatelj bo ostal nekaj dni v Beogradu, potem pa bo obiskal še druge naše republike, ker zbira gradivo za svojo knjigo o naši državi. Knjige, v katerih opisuje razne evropske države, so za pakistanske šole.
VREMt
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽB*
Stanje Z0. septembra:	Področje viso-
kega zračnega pritiska s svojim jedrom nad Južno Anglijo se pomika proti vzhodu. iako da se nam v prihodnjih dneh obeta lepo toda hladnejše vreme. — Danes je v Sloveniji spremenljiva oblačnost z najnižjo temperaturo 3* C na Jezerskem
Napove-i za petek 21. sept.: Pretežno lepo vreme z Jutranjo meglo po kotlinah. Temperatura do 22" C.
KONFERENCA DRŽAV ATLANTSKEGA PAKTA V OTTAWI
Vsestranska izpopolnitev atlantske
Ustanovljen je začasni odbor, ki bo sestavil splošno bilanco o potrebah glede oborožitve in gospodarske zmogljivosti posameznih držav
skupnosti
Grote wob lov predlog še vedno v osprediu pozornosti
Degoiisti zahtevajo razpravo o zunanji politiki Pievenove vlade
Resolucija poudarja, da je potreben skupen napor in učinkovitejše izkori. stanje narodnih virov vseh držav članic Atlantskega pakta, da bi se pre. prečila agresija in zagotovila obramba severnoatlantskega pasu. V zvezj s em poudarja resolucija potrebo po proučitvi problemov. k; se pojavljajo, da bi se vP Jšanja zunanje varnosti, posebno pa izvedba vojaškega progra. ma za obrambo Zahodne Evrope, vskladila s pravo politično in gospo-tarsko zmogljivostjo vsake države slanice.
Resolucija r.a koncu zavezuje 12 držav članic Atlantskega pakta, da pošiljajo začasnemu odboru vsa potrebna obvestila in mu s tem olajšajo izvedbo njegovih nalog, odbor pa mora podati začasno poročilo na prihodnjem zasedanju Sveta Atlantskega pakta, ki bo v Rimu. Končno poročilo s priporočili o morebitnih ukrepih, ki jih je treba napraviti, pa mora predložiti do 1 decembra.
Zmanjšanje proračuna OZN
New York, 20. sept. (Tanjug) Posvetovalna komisija OZN za upravna in proračunska vprašanja je predlagala, naj bi se projektirani proračun za leto 1952, ki ga je predložil generalni tajnik OZN Trygve Lie, zmanjšal za 2,053 000 dolarjev. Ako bodo ta priporočila sprejeta, bodo krediti za leto 1952 znašali okrog 44.5 milijona dolarjev.
o črti Odra—Nisa, o vrnitvi beguncev itd. Ti poslanci se čudijo, kako je mo. gla zahodnonemška vlada kar zavrniti Grotewohlov predlog. Zato so mnenja, ■la je bolje razgovarjati sedaj, kakor p čakati, da bodo Sovjeti predložili še bolj senzacionalne ponudbe, ki jih bo zelo težko odkloniti.
Tudi posamezni krščanskodemokrat-ski krogi, med njimi tudi predsednik poslanskega kluba krščanskodemokrat-ske unije von Brentano, sodijo, da bi se bilo treba pogajati s pogojem, da' bi sovjetski pristojni organi zagotovili, d" bodo volitve zares svobodne.
Glasilo krščanskodemokratske unije sodi, da gre Kremlju predvsem za nevtralizacijo Nemčije in da naglica, s katero je bil predlog vložen, dokazuje, kako močan vtis so napravili na Sovjete washingtonski razgovori. Clankar meni, da dokazuje sovjetska ponudba, kakšno ceno je ZSSR pripravljena plačati, samo da bi preprečila ponovno oborožitev Zahodne Nemčije. Časopis končuje: »Čimbolj se bodo krepile po-zacije Zahoda, tem večja bo hkrati možnost za pogajanja s Sovjeti. Sovjetski predlog potrjuje prepričanje Adenauerja, da je ustvaritev zahodnoevropske obrambe edina pot, da se ohrani in trajno zagotovi mir«.
Delo zakonodajnih
odborov
Ottawa, 20. sept. (AFP): Svet atlantskega pakta je včeraj pozval vojaška odbor, naj napravi priporočila glede hitrosti oboroževanja in predloži načrt za vojašk0 reorganizacijo Atlantskegz pakta. Urad za proizvodnjo ie pozvan naj izdela program proizvodnje oborožitve, gospodarsko-finančnj urad pa natančen pregled potreb v oborožitvi in surovinah posameznih članov pakta. Vse države članice naj store vse
Teheran, 20. sept. (Reuter): Perzijska vlada’je zavrnila priporočilo posebnega Trumanovega odposlanca Har-nmana, naj bi se opustila objava ultimata Veliki Britaniji. Po današnj: vladni seji, na kateri so razpravljali o tem Harrimanovem priporočilu je podpredsednik vlade Fatemi izjavil, da vlada vztraja pri svoji prejšnji odločitvi, da bo pozvala Veliko Britanijo, naj v 15 dneh nadaljuje razgovore ali pa se umakne iz Perzije. Dodal je, da bo vlada na svoji jutrišnji seji obravnavala druge točke, ki so navedene v Harrimanovem pismu Mosadi-ku.
Iz Teherana poročajo, da je perzijska vlada danes pozvala štiri britanske strokovnjake za komunikacije, ki so prej zapustili delo, naj se vrnejo in znova prevzamejo svojo službo. Pravijo, da je perzijska vlada to storila zato. ker nima perzijskih strokovnjakov ki bi lahko opravljali te posle.
Danes je zapustilo Perzijo še 22 britanskih strokovnjakov, tako da se je število britanskih strokovnjakov v Perziji zmanjšalo na 370 oseb. Poleg britanskih strokovnjakov je danes zapustilo Perzijo tudi 32 indijskih strokovnjakov ki so odpluli z ladjo v Bombay.
Perzijski finančni minister Mohamed Ali Varasteh je danes podal ostavko. Po tej ostavki pričakujejo, da bo predsednik vlade Mosadik preosno-va! svoj kabinet, ker je poleg finančnega ministrstva izpraznjenih še nekaj resorov.
Opozicionalni časopisi v Perziji čedalje ostreje napadajo Mosadikovo vlado. V ostrih člankih so danes pozvali
Rim, 20. sept. (Tanjug). Sinoči opolnoči se je končala 24-uma stavka več kot pol milijona italijanskih državnih uslužbencev, k; zahtevajo od vlade povišanje plač. T0 je bila tretja enodnevna stavka državnih uslužbencev v zadnjih 4 mesecih. Pri stavki so sodelovale vse tri sindikalne organzacije. Uslužbenci zunanjega in notranjega ministrstva niso stavkali.
Medtem ko sindikalni funkcionarji izjavljajo, da je pri stavki sodelovala velikanska večina uslužbencev, poročajo tuje agencije, da je bila stavka le delna. Stavka ni ogrozila brzojavne službe, vendar je skoro popolnoma paralizirala železniški promet, k; je funkcioniral samo s 3 %.
Po poročilih iz notranjosti države so premet med Milanom in Turinom vzdrževali avtobusi, ker so vlakj opol-
Združitev organizacij za eivilno obrambo v ZSSR
Moskva, 20. sept. (Un. Pr.) Danes je prišlo v Sovjetski zvezi do združitve treh organizacij za cisjlno obrambo v eno samo, ki se bo imenovala »DOSAAF« za »prostovoljno sodelovanje z vojsko, letalskimi silami in mornarico«. Nov.a organizacija bo nadomestila prejšnjo organizacijo za vojsko »Dosarm«, za letalske sile »Do-sar« in za mornarico »Dosflot«.
Generalni polkovnik Vasilij Kuznecov, ki načeluje novi obrambni organizaciji, je rekel, da je združitev veliko politično dejanje, katerega namen je odpraviti dvojni tir v vodstvu, utrditi vrste članov ter zboljšati fizkul-turno in vzgojno delo med člani organizacije in tudi med vsem prebivalstvom.
potrebne ukrepe, da bi se dosegla boljša učinkovitost m vskladitev med različnimi organi in agencijami Severnoatlantskega pakta.
Resolucija Sveta Atlantskega pakta, ki je bila sprejeta danes, vsebuje ustanovitev začasnega odbora, ki naj bj sestavil splošno bilanco o potrebe h držav članic pakta glede oborožitve in gospodarski zmogljivosti vsake posamezne države, računajoč tudi s političnimi in socialnimi činitelji.
perzijskega šaha, naj se posluži svoje pravice in ukrene vse potrebno, da se začne boj zoper »drastično Mosadikovo politiko«.
V Teheranu so sporočili, da so predvideni razgovori med Perzijo in ZSSR o izdelavi novega sporazuma glede blagovne izmenjave odloženi za tri dni. To odlaganje začetka razgovorov spravljajo v zvezo s sklepom perzijskega sodišča o potrditvi smrtne obsodbe nad nekim sovjetskim vohunom, ki je bil aretiran v marcu blizu sov-jetsko-perzijske meje in so našli pri njem oddajno radijsko postajo, skrito v avtomobilski pnevmatiki.
Bonn, 20. sept. (Tanjug). Predlog predsednika vzhodnonemške vlade Grotewohla, naj bi bile volitve za vso Nemčijo odgo ,r predsedniza zahod-nonemške viade Adenauerja in govor predsednika socialnodemokratske stranke Zahodne Nemčije Schumacherja so v središču pozornosti zahodno-nerrških političnih krogov. V bonnskih krogih prevladuje mnenje, da je Grotewohlov predlog sovjetski manever, vendar pa so različnega mnenja, kako bi bilo treba odgovoriti nanj.
V vseh parlamentarnih skupinah so poslanci, ki so za to, da bi Grotewo-hlove predloge resno proučili, češ da to ni zadnji predlog ZSR in da so Sovjeti pripravljeni staviti tudi druge predloge, morda se celo razgovarjati'
noči prenehali voziti Urad; socialnega zavarovanja in podjetja za javno čiščenje so bili zaradi stavke popolnoma omrtvičeni.
Policija je že zjutraj zasedla rimsko železniško postajo, ki je bila zaradi stavke popolnoma prazna.
Pariz, 20. sept. (AFP). Francoska narodna skupščina je včeraj nadaljevala razpravo o predlogu socialistov naj se uvede pomožna lestvica za mezde. Predsednik vlade Pleven je izjavil, da sedanji trenutek ni ugoden za izvedbo teh ukrepov, kčr je vlada jamčila minimalne mezde in pravkar storila ukrepe za ureditev cen osnovnih predmetov široke potrošnje. Pleven je zato Pohval socialiste, naj odstopijo od svoje zahteve za nekaj tednov, da bi se omogočilo izvajanje novih vladnih ukrepov. Predsednik vlade je napovedal da l>o v nasprotnem primeru vlada stavila več izpreminjevalnih predlogov k predlogu o pomožni lestvici mezd.
Medtem je Svet republike nadaljeval razpravo v podporah šolam. So-
Finske reparacije Sovjetski zvezi
Helsinki, 20. sept. (Reuter). Finsk; državni urad za reparacije je sporočil, da je poslala Finska Sovjetski zvezi na račun reparacij v zadnjih šestih letih za 218,3 milijona dolarjev blaga.
Finska mora plačati še ostanek 15.2 milijona dolarjev in bo dobavljala sovjetskim tvrdkam v glavnem ladje ter stroje po predvojnih cenah. Po teh cenah so obračunali tudi celotno vrednost reparacij.
d» jo, da bo senatu vzlic nasprotovanju socialistov uspelo izglasovati podpore do konca tega tedna.
Poleg teh dveh osnovnih vprašanj, s katerima se ta teden ukvarja francoski parlament, so včeraj degolistični Poslanci in senatorji zahtevali, naj bi bila v parlamentu razprava o vladni zunanji politiki. Od narodne skupščine so tudii zahtevali, naj bi se iz javila o uspehih trojne konference v Washingtons
London, 19. sept. Sinoči je bilo objavljeno, da bo v letošnji zimi v Britaniji železniški potniški promet zelo omejen. Prihodnji mesec bodo objavljeni podatki o večjem zmanjšanju števila vlakov. Ta ukrep bodo uvedli zaradi povečanja tovornega prometa in zaradi majhnega števila železniškega osebja.
Protest Ljudske fronte y Trstu Varnostnemu svetu
Trst, 20. sept. (Tanjug). Slovensko, italijanska Ljudska fronta v Trstu je poslala Varnostnemu svetu brzojavko, v katc protestira proti odložitvi volitev v angloameriški coni in vmešavanju italijanske vlade v notranje zadeve te cone. Ljudska fronta odločno zavrača vsak posku revizije mirovne pogodbe z Italijo, čigar posledica bi bila priključitev tudi najmanjšega dela tega ozemlje Italiji.
Prezident Truman o položaju v Koreji
Washington, 20. sept. (Reuter). Predsednik ZDA Truman je izjavil danes, da bodo ZDA zastavile vse napore' d bi se našla mirna rešitev za korejski spopad in da bi se izognili nadaljnjemu prelivanju krvi v tem delu sveta. Odgovarjajoč na vprašanje, ali je možnost za nadaljevanje pogajanj v Kesongu, je predsednik ZDA Truman izjavil, da je nasprotnik dal pobudo zr ponovni začetek pogajanj.
Prva petletka v Indiji
New Delhi, 20. sept. (Tanjug). Včeraj je začel uradno veljatj prvi petletni načrt za gospodarski razvoj Indije. Osrednja vlada indijske unije je objavila uredbo po kateri se začne načrt takoj izvajati, indijski parlament pa še ni obravnaval vladnega zakonskega osnutka o petletnem načrtu.
Prvi indijski petletn; načrt določa skupne izdatke v nt«V" "»d 4 milijarde ameriških dolarjev, poglavitna naloga načrta pa je zagotovitev predvojne ravni industrijske in kmetijske proizvodnje. Načrt določa zgraditev namakalnega sistema v velikem obsegu, kakor tudi zgraditev številnih hidrocentral. Potrebna sredstva za izpolnitev načrta v prvem letu so bila dobljena z razpisom šestih notranjih posojil v skupnem znesku blizu pol milijarde ameriških dolarjev.
Varčevalni ukrepi Ekonomsko-socialnega sveta
Ženeva, 20. sept. (Reuter) Ekonom-sko-socialni svet OZN je sklenil, da bo zaradi varčevanja zmanjšal število svojih pomožnih organov in njihovo pristojnost prenesel na ostale organe. Tako bodo nekatere komisije zasedale samo enkrat v dveh letih, komisiji za gospodarski razvoj in zaposlitev, kakor tudi podkomisija za preprečevanje diskriminacije in zaščita manjšin pa bodo ustavile svoje delo do konca leta 1954.
Kot enega izmed razlogov za izdajo teh ukrepov navajajo, da so se nekatere komisije spremenile v torišče nenehnih prepirov med predstavniki vzhodnoevropskih in zahodnih držav, ki ovirajo sleherno koristno delo.
Usposabljanje gospodarskih strokovnjakov
Rim, 20. sept. (AFP) Prvega okto-bra se bo v Ankari začel tečaj za usposabljanje gospodarskih strokovnjakov, ki ga organizira FAO (Organizacija OZN za kmetijstvo in prehrano). Vse države Sredozemlja, južne Evrope, severne Afrike in Srednjega vzhoda bodo lahko na ta tečaj poslale 8 uslužbencev ali študentov, ki bodo proučevali najsodobnejše metode za izdelavo načrtov za gospodarski razvoj.
V nekaj vrstah
New York, 20. sept. (Tanjug): Ridgwood mesto z 20.000 prebivalci v državi I^ew Jersey, bi se rado po zgledu na zvezo Chester-Kumrovec, tesno povezalo s kakim mestom v Jugoslaviji. To željo je izrazil v imenu mesta Ridgwooda njegov župan Faber.
Rim, 20. sept. Tu se je danes začel prvi mednarodni kongres gluhonemih, ki se ga udeležujejo delegati iz 30 držav. Na dnevnem redu je življenje in delo gluhonemih in izvolitev vodstva mednarodne organizacije gluhone-mih. Na kongresu sodelujeta tudi dva jugoslovanska delesata.
Aleksandrija. 20. sept. (Un. Pr.): Generalni tajnik arabske lige Abdel Raham Azam je izjavil, da bo liga nasprotovala sleherni pogodbi, po kateri bi ostale britanske oborožene sile na ozemlju Severne Afrike tudi po vzpostavitvi neodvisne države Libije.
V sredo je, kakor smo že poročali, zasedal samo zakonodajni odbor zveznega sveta, ki je včeraj končal svojo obravnavo osnutka zakona o izvrševanju kazni ter o varnostnih in vzgoj-nopopravnih ukrepih. Med zasedanjem v sredo je bilo sprejetih več sprememb. Tako je bilo členu 30 dostav. Ijeno, da se izvrševanje kazni iatiko odloži do dveh mesecev od dneva prej določenega nastopa kazni. Kazen Je odložena tudi tako dolgo, dokler ni rešena prošnja za njeno odgoditev. Izvoljeni so bili člani odbora, ki bodo redigirali vse spremembe.
Včeraj je zakonodajni odbor zveznega sveta začel razpravljati o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških. V vladni obrazložitvi tega osnutka je rečeno. da so po novem kazenskem zakoniku. v katerem je zlasti prišla do izraza zaščita in utrditev državljanskih pravic, potrebne temeljitejše spremembe v zakonu o prekrških. Te spremembe so tudi v zvezi s sklepi četrtega plenuma CK KPJ za nadaljnjo krepitev socialistične zakonitosti. Potreba po spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških se ie pojavila po objavi novega kazenskega zakonika, da bi se jasno poteg-
Po vsej Beli Krajini se vršijo veliki zbori aktivistov OF, na katerih obravnavajo politična in gospodarska vprašanja doma in po svetu. Posebno velik razmah sta dosegla zbora v Metliki in Črnomlju, kjer se je zbralo nad 800 aktivistov in starih borcev iz vseh krajev Bele Krajine.
Poročilo na teh dveh zborih je podal predsednik okrajnega odbora OF Janez Zunič, kj je iznesel, da še ved-Oq poizkušajo nekateri elementi dvigati glavo in sejati malodušje ;n nezaupanje v ljudsko oblast. Ti elementi poizkušajo zlonamerno prikazovati da je Bela Krajina gospodarsko zapostavljena. Ta gesla pa se sproti raz-oijajo ob vidnih uspehih, zlasti pri kapitalni izgradnji ter pri elektrifikaciji, ki je izvršena že 80 %. Ce upoštevamo, da so bile pred vojno elektrificirane v Beli Krajini samo tri vasi. potem je to brez dvoma velik napredek. V veliki meri se je dvignila tudi industrija, obnovili pa so tudi vse porušene objekte. Vse to je znatno vplivalo tudi na diferenciacijo prebivalstva, ki se je znatno spremenila v prid delavskega razreda, ker je sedaj na tisoče Belokranjcev zaposlenih v domačih podjetjih, medtem k0 s0 moralj prej romati v tujino za zaslužkom. V ce'o-
ostanovitve SKOJ Mladina okraja Ljubljana okolica se pripravlja na proslavo 32. letnice
Kako bomo v mesecu oktobru proslavili 32. obletnico ustanovitve SKOJ? Aktivi bodo napravili razne proslave, na katerih se bodo seznanili z zgodovino junaške SKOJ-evske or. ganizacije, spomnili se bodo požrtvovalnih SKOJ-evcev, ki so darovali življenje za našo svobodo, obiskali matere padlih SKOJ-evcev ter jih tudi po možnosti obdarovali. Nadalje bodo napravili razne pohode v partizanske kraje. Odkrili bodo tudi spo, minsko ploščo na Smartni gori. kjer ie bila leta 1941. poslednja vseslovenska'SKO J-e vska konferenca, ki je dala poziv vsej slovenski mladini za borbo proti okupatorju.
V	manjših aktivih, kjer jim ni mogoče napraviti proslave pa bodo napravili skupno z več aktivi slavnostno konferenco ali pa sestanke,. na katerih se bodo seznanili z zgodovino SKOJ-evske organizacije.
Nekateri aktivi so tudi napovedali medsebojno tekmovanje, kateri aktiv bo lepše proslavil 32. obletnico ustanovitve SKOJ.	F. O.
Začetek pouka na prvi puškarski šoli v Jugoslaviji
V	Kranju se je začel v ponedeljek
praktični in teoretični pouk učencev prve puškarske šole pri invalidskem podjetju »Puškama«. V lepi, svetli in okrašeni delavnici s0 bili zbrani poleg upravnega in strokovnega vodstva šole vsi učenci. Slavnostne otvoritve šole s0 se udeležili tudii zastopniki oblasti, Zveze vojaških vojnih invalidov in podjetja »Puškame«. Sporočili so tople pozdrave ter poudarjali važnost nove šole in pomoč ljudske oblasti pri njeni ustanovitvi. V prvem letniku šole je 30 učencev, ki bodo deležn; vse pomoči, da bi po štiriletnem šolanju zapustili zavod kot dobri puškarski strokovnjaki.	P. J.
nila meja med prekrški in zločini. Po osnutku tega zakona se pojem prekrška omejuje samo na kršitve pravnih predpisov manjšega pomena, predvsem na kršitve pravil javnega reda in družbene discipline, za kar so predpisane samo upravne kazni. Višek zaporne kazni Je, kakor smo že poročali, 30 dni, najvišja globa pa Je 10.000 din, če’ ne gre za devizne, carinske tn druge prekrške.
Druga bistvena značilnost, ki loči prekrške od zločinov, je pristojnost posebnih organov za vodenje upravno, kazenskega postopka. Ko bo sprejet osnutek Jega zakona, bodo vodili cpravno-kaapnski postopek sodniki za prekrške okrajnih oziroma mestnih in rajonskih ljudski l> odborov.
Ko je bil osnutek zakona v načelu sprejet, se je začela razprava v podrobnostih.
Včeraj ob 17. uri se' Je začelo tudi zasedanje zakonodajnega odbora Sveta narodov, na katerem t'sdä razprav. Ijajo o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega 2č»kona o prekrških. Zasedanju predseduje pred. sednik zakonodajnega odbora Sveta narodov Moša Pijade.
ti Je bil« v Beli Krajini po vojni investirano nad 1 milijardo dinarjev.
Razmerje cen je še vedno znatno v korist kmetom, ki brez ovir prodajajo svoje pridelke na trgu. Obvezna oddaja kmečkih pridelkov je tako majhna da kmetje lahko z malo truda za-doste svojim obveznostim. Tako so v KLO Adlešiči izvršili oddaj0 belih žit z 248 %, v Gribljah. Črnomlju in v Prelofei pa s 100 %. Le v nekaterih krajih, ki so pod močnejšim vplivom reakcije, kmetje oddajo zavlačujejo.
Na zborih so aktivisti razpravljali tudi o pomanjkljivem političnem delu. o organiza \'skih napakah in zlasti o sektaštvu nekaterih frontovcev, ki So zaprt; sami vase in ne vidijo širine in perspektive našega razvoja. Vse to povzroča, da dvigajo giave nekateri reakcionarni elementi, kakor na Vinici. kjer govorijo, da bodo pri prihodnjih volitvah postavili svoje kandidate izven OF. V Metlik; so že kar »raz. prodajali« zadružnn imovino privatnikom, na Vinjem vrhu pa so si na nekem sestanku cel0 »delili« državno posestvo na Krupi. Na delu je zlasti pro-tiljudska duhovščina, k; je zakrivila neštete žrtve v osvobodilni vojni, kakor tudi mnoga pogorišča Okoli teh elementov pa se zbirajo bivši gostilničarji. trgovci in župani, ki pod zvoniki vrš»jo svoje razdiralno čelo. Zato je sklenil zbor aktivistov povečati budnost zlasti proti tistim ki v osvobodilni vojni niso ničesar žrtvovali, a dames vseeno vedre med udeleženci osvobodilnega gibanja.	V. J.
Avstrija najmočnejši tuji razstavljalec na velesejmu
Avstrija je najmočnejši tuji razstavljalec na letošnjem zagrebškem velesejmu. Njeni proizvodi, od katerih uživaj,, številni že od prej priznanje na jugoslovanskem trgu, zavzemajo letos okrog četrtino skupnega razstavnega prostora, ki je bil dam na razpolago tujim razstavijalcem.
Naša podjetja bodo kupila na velesejmu za 4 milijone 300.000 šilingov avstrijskega blaga. Na podlagi prejšnjega sporazuma 0 izmenjavi blaga na dunajskem in zagrebškem velesejmu pričakujejo, da bo razen tega prišlo še do sklenitve drugih pogodb med avstrijskim; in jugoslovanskimi podjetji.
Od avstrijskih proizvodov, ki jih razstavlja nad 80 podjetij, zanimajo naše trgovinske strokovnjake predvsem stroji za obdelavo kovin in lesa, dalje orodje in merilni instrumenti. elektromaterial, naprave za uničevanje rastlinskih škodljivcev, zobo-zdravniški proizvodi in različni predmet; za široko potrošnjo, ki so prav tako dobro zastopani.
Sičolska solarna izpolnila plan
Delovni kolektiv solarne v Sičolah v coni B je izpolnil svoj letni proizvodni plan s tem, da je pripravi nad
2.500	vagonov soh. Kolektiv bo do konca septembra presegel svojo letošnjo nalogo za več kot 500 vagonov.
Večje količine soli, ki je v skladiščih. bodo v kratkem poslali v Jugoslavijo in na druge trge.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI
Nocoj ob 2P predava v veliki Unionski dvorani tovariš SERGEJ
KRAIGHER, predsednik gospodarskega sveta vlade LRS
O vprašanjih v zvezi s spremembami gospodarskega' sistema
Prosimo, da sr pripravite na razpravo. Pismena vprašanja pošljite na naš naslov Resljeva cesta 9-H dozačetka predavanja.
ANGLU-IRANSK1 PETROLEJSKI SPOR
Perzijska vlada noče popustiti
Perzijski finančni minister odx'opil. Pričakujejo, da bo Itlosadik preosnoval svojo vlado
V Italiji |e stavkalo 24 ur pol milijona državnih nameščencev
Ob zborih aktivistov 0F
v Beli krajini
Milan	Kaman: HLADI BIOLOG
Nedavno smo opazili na knjižnem trgu drobno, a pomembno knjižico Mladi biolog. ki jo je v hrvatskem jeziku spisal Milan Kaman. a poslovenil Janko Moder. Delo je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v nakladi 5000 izvodov. Ime avtorja je prirodoslovnemu krogu že dobro znano. Kaman sodeluje pri sestavi hrvatskih učbenikov, a zasledimo lahko precej njegovih člankov tudi v raznih revijah (Priroda. Pedagoški rad. Savre-mena škola itd.). Poslovenjenih imamo več del iz Male poučne knjižnice Hrvat-skega prirodoslovnega društva. Vsakdo, ki je dobil kako Kamanovo delo v roke. mora priznati, da je pisec, ki ga preveva velika ljubezen do prirode, hkrati pa ima silno občutljivo oko, kjer najde svojo jasno sliko vsak, le količkaj pomemben dogodek. Njegovo izražanje Je preprosto, živo in brez meglenosti.
Pisec opozarja v svoji knjižici ljubitelje prirode na pomen biološkega dnevnika In pravi, da sta beležnica in svinčnik najvažnejše orodje za odkrivanje prirodnih tajn. Ni čudno, da je letos izšel kot zmagovalec iz republiškega tekmovanja naših mladih biologov tisti učenec, ki Je Imel najvzomejši prirodopisni dnevnik. Poudarja tudi veliko prednost risanja ki navaja opazovalca k natančnosti. Zlasti pa pripisuje važnost fotografskim posnetkom. In res, kaj naj bolj poživi prirodoslovno knjigo kot lepe ustrezne slike Iz narave! Pisec dobro raztolmači razne znanstvene pojme in na praktičnih primerih usmerja k resnemu delu. Pripomočki, ki jih navaja, ■o prikazani s preglednimi slikami in
posrečeno je vnesen lep in poučen članek dr. Piskrnikove »Obisk Prirodoslovnega muzeja«, namreč našega, ki je dodan namesto opisa zagrebškega muzeja. Avtorica daje navodila, kam naj se vsakdo obrne, ako najde kaj posebnega v naravi. Pisec se nato dalje pomudi ob »živem kotičku« v šoli, kjer seznanja bralce z vsemi poseDnostml akvarija, terarija in insektarija. Polno koristnega bo vsak prirodoslovec našel pri obravnavanju biološkega laboratorija. Posebno vabljivo pa je obdelano poglavje, kjer se pisec ukvarja z zootomskimi ln mikroskopskimi vajami. Tu pridejo pod nož pretežno »klasični«, a obenem vsakomur najlaže dostopni primerki lz zoologije, razen seveda morskih, ki so domena ondotnih krajev.
Dela pa ne bodo s pridom prebirali le mlajši biologi, marveč tudi starejši šolniki. ki uče prirodopis. V njej je toliko orijemljivih nasvetov ln dognanih izkušenj. da bo vsakdo ne le obogatil svoje znanje, temveč lahko tudi iznonolnil občutne vrzeli v svojem kabinetu. Višja šola. ki bi morala dati učencem mnogo Draktičnlh napotkov, mnogokrat tega ne stori Tudi na univerzi so bili včasih oro-resorji zelo skopi in niso dajali navodil. kako bi se človek usDešno lotil nraveea znanstvenega dela. ki bi bolj temeljil na »Vsnerlmentalnl, a manj na ’itoraml Dodlagi.
PrevMalec Janko Moder je zelo dobro 'n vešče rešil svojo nalogo po Jezikoslovni strani. Takol pa. ko se je srečal z biologilo kot znanostjo samo. Je odpovedal. kar je seveda umljivo, ker ni
opremljenimi s točnimi pojasnili. Zelobiolcg. Naj navedem nekaj takih spo-
drsljajev že prt samem kazalu živali, ki je na koncu dodan v knjižici:
V izvirniku: kukuljičarka bjelčeva, v prevodu: bubičarka belinova, to naj bi bil goseničar kapusov ali Apanteles glo-meratus; v prev. čaplja (Ardea cinerea), pravilno: čaplja siva; v izv. djetao veliki (Dreyobates maior), v prev. detel, prav: detel veliki: daždevnjak pjegavi (Salamandra salamandra?), v prev. deževnik, ki naj bi bil: močerad pegasti (Salamandra maculosa); v izv. kukuljičarka bjelčeva (Pteromalls puparum), v prev. goseničarka belinova; prav: bubl-čar, ki leže jajčeca v bube raznih podnevnih metuljev in tudi kaDusovega belina; v izv. zujak obični (Geotrupes stercorarius). v- prev. govnač, prav: gov-nobrbec; v prev. kačji pastir (Calopteris virgo), točno; pisani kačji pastir; v izv. dagnja Jestiva (Mytllus galloprovincia-lis), v prev. klapavica, pravilno: klapavica užitna: v Izv. klobuk ušati (Aureiia aurita). v prev. klobuk uhati, prav: klo-bučnjak uhati; v Izv. kokoš domača 'Gallus domesticus), v prev. kokoš, točno: kura domača; v prev. kuna, (Martes martes). pravilno: kuna zlatica: domači zajec ali domači kunec ima v izv. tn nbev. napačno ime Oryctolagus cuniculus namesto Oryctogalua cuniculus: v Izv. zlatntea raznobojna (Chrysomela vari-ans). v prev. lepenjec. točno: lepenjec raznobarvni: v prev. orel (Aqulla chry-saetus), Drav: orel planinski:	v	prev
naplga (Pstttacus erlthacus), uveden Izraz: papiga siva ah jako: v Izv. pluča morska OWzoitoma pulmo), v prev. pluk morski, pravilneje:	kiobučnlak
'morda) pllučastl:	v Izv. štakor selec
(Eplmya nnrveglcus), v prev. podgana: nrav: podgana siva: v prev. potopnik črni, prav: potapnlk črni: Iz prev. puoek (Molge cristata), pravilno, pupek veliki;
Kvaiuciaikcga idna ii»epnrops norvegi-cus) ni, pač pa je ustaljeno ime: rak norveški; v izv. hidra zelena (Chloro-hydra viridissima), v prev. trdoživ zeleni (Chlorohydra vulgaris?), prav: trdoživ sladkovodni (Chlorohydra viridissima); v prev. vrana (Corvus corone), prav: vrana črna; v prev. zvezda morska pomarančasta (Astropecten aurantiacus), dovolj je: zvezda oranžasta (pomarančasta); v prev. žolna (Picus martius) naj bi bila: žolna črna. Običajnim vrstnim imenom ne pripisuje prevajalec nobene važnosti. Tako čitamo med stvarnim kazalom: v prev. bivol, prav: bivol navadni (Bos bubalus) Itd.
Tudi pri stvarnem kazalu rastlin opažamo mnoge hibe. V Izv. baluga tli bračič (Fucus virsoides), v prev. alga rjava, prav: jadranska vilasta haluga; v izv. djetelina livadna (Trifolium pra-tense), v prev. detelja, prav:	detelja
travniška; v prev. hrast (Quercus robur), nrav: hrast poletni ali dob: v Izv ljeska (Ainus glutinosa), v prev. leska: oboje napačno: Alnus glutlnosa je Jelša črna. v misli pa Ima avtor lesko, torej: leska (Corylus avellana): v prev. Upa (Tilla cordata). prav: lipa malollsta ali Upnik: v izv. paprat (Apsidium fillx mas), v orev. praprot, prav: gllstovnica prava Sli podlesnica: v prev. preslica (Equtse-tum arvense), prav: preslica njivska; \ Izv. raž (Secale cereale), v prev. rž oziroma prav: rž navadna: v prev. vrtnica divja (Rosa canlma), prav: šipek navadni ali divja roža.
Iz navedenega sledi zaključek, da mora znanstveno delo dobiti v roke odgovarjajoči strbkovnjak. sicer se pre-vaialec brezuspešno znoji: odnosno: delati morata vzajemno vsa! dva. izmed katerih naj eden pazi na jezikovno plat. a drugi na strqkovno. V tem primeru
je na škodo sicer lepega dela slednji odpadel. Ni čudno, da je bil tiskarski škrat najbolj delaven pri strokovnih nazivih, dočim je med berilom pretežno miroval in zato bi moral biti zlasti tam pregled bolj vesten.
Knjižici je dal prikupno žepno obliko Rudi Gorjup, tako da Jo bo lahko bralec nesel s seboj v prirodo. Obsega 184 strani, tisk Je prijeten in papir ustrezen.	Stane Novak.
Trboveljsko gledališče v novi sezoni 1951-52
Bogata Je bila lanska gledališka sezona sindikalnega gledališča v Trbovljah »Gospa ministrica«, »pohujšanje v dolini šentflorjanski«, »Namišljeni bolnik« in »Umik« — to so bile premiere. Ponovili so »Celjske grofe«, »Globoke so korenine« in »Krčmarico Mirandolino«. ki so jo na novo naštudiraU ln s po polnili s pevskimi vložki. V poletni sezoni ie gledališče naštudiralo veselo spevoigro »Zadrega nad zadrego«, ki so Jo že trikrat igrali z uspehom doma. V načrtu, ki ga že Izvajajo, imajo gostovanja v septembru in oktobru, in to v Anhovem. Hrastniku. Zagorju, St. Janžu, St Petru pod Sv. gorami. Krškem Brežicah. Litiji, St. Apthardu in Cemše-mku. Hkrati se bodo že pripravljali na novo sezono. Na sporedu bodo štiri premiere:	Dickensov »Cvrček za pečjo«,
Wouliokijeve »Žene na Niskawuoriju«. ena izmed Nušičevih komedij ln za zaključek sezone veseloigra »Trije vaški svetniki« M jo bodo dali s pevskimi vložki ob spremljavi orkestra. Novembra bo gledališki tečaj za mladino, združen s študijem igre »Veseli dan aU Matiček se ženi«, lci jo bo Igral v aprilu sam naraščaj s tečaja.	st-
»Novinar« štev. 2______3
Novinarsko društvo LRS izdaja, kakor znano, svoj strokovni list. Zadnja izdaja, ki obsega dvojno štev. 2—3, nam kaže, da je tudi »Novinar« na poti k napredku. Objavljeni članki, razprave in poročila dokazujejo, da se je pozornost naših novinarjev obrnila k vsem .važnejšim vprašanjem časnikarskega področja. Aleksander Javornik je napisal prispevek o sklepih junijskega plenuma v Beogradu. Sledi sestavek Gustava Gu-zeja »Nekaj misli ob reorganizaciji slovenskega tiska«. Načenja med drugim vprašanje delavskih svetov v slovenskih časopisnih podjetjih. Emil Jager se oglaša s konkretnimi predlogi, katerih uresničenje pomeni pogoj za uspešno publicistično zunanjepolitično delo, saj »Naša zunanjepolitična publicistika nujno potrebuje zunanjepolitično dokumentacijo«. Miloš Macarol piše o vprašanjih, ki se nanašajo na »Fotoreporterstvo v časnikarstvu«. Tudi zgodovina slov. časnikarstva je upoštevana. Dr Fran Vatovec opozarja v svoji razpravi kot prispevku k preučevanju našega časništva v prvem obdobju njegovega razvoja na »Napredni in nazadnjaški element v našem periodičnem tisku«. V »Naši tribuni« izražajo novinarji svoje kritične misli. Bogdan Pogačnik pa razčlenjuje v rubriiki »Za vzgojo novih kadrov« oblikovanje vesti. Ob sklepu so še organizacijska poročila glede sodelovanja pri izdelavi pravilnika našega društva in drobne zanimivosti. Kakor je videti, si novo uredništvo prizadeva dvigniti vsebinsko, pa tudi oblikovno stran svojega glasila, ki bo s tem pridobilo na svojem pomenu la veljavi,
Na Koprskem je najboljša
zadruga v Bertokih
Ko so pred dobrimi štirimi leti ustanovili v Pučah prvo kmetijsko delovno zadrugo na Koprskem, so Puče postaje zgled in pobuda istrskim kmetom. V nekaj letih so tem pionirjem naprednega kmečkega zadružništva sledile vse večje istrske vasi. Pučam so se pridružiii kmetje iz sosednje Košta-bone, leto za tem je zrasla zadruga v Šmarjah, naslednje leto so nastale za. druge v Marezigah, v Ankaranu, na Krogu, v Kampel Salari, v Bertokih, v Pomjanu, v Šaredu, Babičih, v Van.' ganelu, v Cežarjih-Pobegih. Lep napredek zadružništva, ki pa ni nastal čez noč brez velikih težav, brez prerekanj in motenj, brez slabe volje pa tudi brez velikih prizadevanj in trdega dela. 13 zadrug je danes na Koprskem s 317 družinami in 586 hektari obdelovalne zemlje. Med najboljšimi so bili dolgo zadružniki iz zadruge Puče-Koštabona, lani pa so jih za_ družniki v Bertokih pustili zadaj. Čeprav je zadruga stara šele dobri dve leti, je v tem času dosegla lep napredek. Ob ustanovitvi je imela 14 družin, med njimi, tud; dve italijanski, ki na 40 ha pridelujejo v glavnem zelenjavo, sadje in grozdje. Zadruga je nastala v času, ko bi morala biti opravljena setev in delo v vinogradih. To je bil trd začetek, na katerega se ob sedanjih uspehih zadružniki radi spominjajo, da laže pokažejo na raz-liko in razvoj v dveh letih. To zakasnitev bi skoraj plačali z veliko gospodarsko stisko, pri nezadružnikih pa bi prišli v slabo ime saj so jim napovedovali hude dneve. Dobro so prijeli niso gledali na delavni čas in srečno opravili zamujeno setev in tudj trte so še obrezali. Lani so prodali to. liko sadja, grozdja in vrtnin, da so ob koncu leta — ob prvi obletnici zadruge so že imeli skoraj 3 milijone dinarjev dohodkov — lahko izplačali zadružnikom za delovni dan po 245 dinarjev. V dobrem letu dni je zadruga v Bertokih dosegla najboljše mesto med zadrugami v koprskem okraju. Do uspehov pa jim je pomagala predvsem dobra organizacija dela in pa gojitev tistih kultur, ki na njihovi zemlji najlepše uspevajo. Seveda je za zadružnike velika prednost bližina Kopra in pa predvsem dobra zemlja na ravnini ob reki Rižani na križišču cest Trst—Koper—Rižana.
Ko je bilo letos spomladi v Berto, kih okrajno zborovanje Slovensko-ita-lijanske protifašistične zveze, je zadruga v Bertokih dobila prehodno zastavo. ker je v tekmovanju v počastitev 10. obletnice ustanovitve OF do. segla največ uspehov.
Lami so oddali 531 stotov paradižnikov, 500 stotov krompirja, 77 stotov graha, 102 stota češenj. 45 stotov paprike. Namiznega grozdja so prodali 229 stotov, upravi vinske kleti v Kopru pa so prodali za predelavo 87 stotov grozdja in še za svoje potrebe so namastili doma 130 hi vina.
Letošnja letina obeta bertoškim zadružnikom obilen pridelek. 2e spomladi so jim vrgle češnje lep dohodek.
Cvetoča jablana v jeseni
Tik ob cesti Slovenske Konjice— Poljčane, v vasi Zbelovo, stoji na zemljišču kmeta Franca Marzidovška jablana, s katere so letošnji pridelek jabolk že obrali. Pred nekaj dnevi pa so na treh krajih jablane začeli znova poganjati cvetovi, ki so se prav lepo razcveteli. Kaže, da bo pognalo še nekaj sadov, kar je izreden pojav v jesenski naravi.	L. V.
Na Koprskem je znano, da imajo največ češenj v Bertokih. Ob glavni vaški cesti, ki pelje mimo zadružnega dama, so krasni nasadi češnjevih dreves, pravi mali plantažni nasadi. Ber-toškj zadružniki jih vsako leto skrbno obrežejo in poškropijo. Letos pa so poleg 40.000 novih trt nasadili tudi nad 700 češnjevih drevesc. Pridelali so tudi precej graha in zgodnjega krompirja. Lep dohodek vrže zadrugi velik nasad paradižnikov, saj so ga pridelali na 2 in pol ha precej stotov. Zadruga je v dobrih trgovskih odnosih z odkupnim podjetjem ’»Fructus« v Kopru, kamor proda velik del svojih pridelkov in od koder gre njihovo blago tudi na naš jugoslovanski in
inozemski trg. Poleg paradižnikov jim bo vrglo precej denarja zgodnje namizno grozdje, krompir ln pozne vrtnine. Zadružniki si grade nov hlev za prašiče, letos bodo pomnožili govejo živino na 30 glav. da bo več mleka za bližnji Koper. Dobri gospodarji so, o tem nam bi vedeli povedati tudi v Istrski banki v Kopru, kjer imajo lep znesek dobroimetja. Dobri sosedje so, to radi zatrjujejo kmetje v Bertokih, katerim pomagajo s posojanjem orodja in z nasveti. Zadružniki v kmečki de. lovni zadrugi v Bertokih, ki so ji dali ime »Naprej« pa so predvsem za vse ostale zadruge in kmete na Koprskem lep zgled socialističnega kmetijstva.
—nc.
Ravenska gimnazifa - spomenik
koroškim borcem
Kljub velikim obveznostim pri kapitalni izgradnji Železarne, posveča Gradis - Guštanj posebno skrb dograditvi gimnazije na Ravnah. V dobrem letu je dvignil veličastno stavbo iz temeljev pod streho. Da pa odpomore silni stiski prostorov, se je Gradis namenil že do konca oktobra usposobiti 3—4 učilnice
zborovanju v Slovenjem Gradcu sprejela sklep, naj bo gimnazija na Ravnah spomenik koioškim junakom in žrtvam za svobodo: v vestibulu bodo v kamen vklesana vsa njihova imena, učilnice pa bodo nosile napise, ki bodo spominjali
za pouk v novem poslopju. Koroška ■ na borbo za pravice koroškega sloven-sokcija Zveze borcev pa je na svojem skega ljudstva.	S.
v	'	, :
.	____.-?•	I
Gimnazija na Ravnah
ßt
Gosadova“ plantaža zdravilnih zelišč bo kmalu nudila dragocene proizvode
Tovarna »Aero« v Celju je prav te dni oP ravila zanimive poskuse pridobivanja hlapnih olj iz zdravilnih zelišč ki jih goji podjetje »Gosad« na samo za to določeni farmi blizu Ormo. ža. Hlapna olja J© tovarna »Aero« že dobila iz poprove mete, janeža, kum-ne, melise, primorske mete in iz korenin goznega korena.
Čitateljem bo od naštetih hlapnih olj gotovo najbolj poznano olje iz poprove mete. Iz tega olja se izdelujejo mentol-bonboni. Z njim odišavljajo zobne kreme in ustne vode. da imajo prijeten, osvežujoč okus. Mnogo olja iz poprove mete pa porabijo tudi lekarne za razna zdravila. Hlapna olja iz omenjenih zdravilnih zelišč pa uporablja tudi industrija likerjev. S tem, da so uspeli prvi poskus j pridobivanja hlapnih olj iz zdravilnih zelišč, je bil storjen odločujoč korak naprej k domači proizvodnji hlapnih olj. Vsa ta dragocena . olja, ki jih moramo sedaj
Yrsakih deset minut je treba zasuti nenasitno ognjeno žrelo v apnenici »Rdeča zvezda« v Solkanu. Tu so za obnovo Slovenskega Primorja že prispevali 80.00» ton žganega apna ali okoli 35 ton dnevno. Ko delavci zalagajo ta žarka ognjišča s 1700 stopinjami temperature, jim je seveda pošteno — vroče! Razgretim telesom, zlasti pljučam, , se ob tem delu od vsega najbolj prileže krepak požirek mleka. Očem so pa v tej jarki svetlobi neogibno potrebna zaščitna očala. Ce bi apneniški kurjači imeli to dvoje, bi se kajpada neprimerno bolje počutili!
še iskati drugod, pa bomo lahko tudi izvažali. Analize so pokazale, da naša prva iz domačih zdravilnih zelišč pri, dobljena hlapna olja po svoji kvaliteti v ničemer ne zaostajajo za tujimi.
»Gosad« nam bo s svoje farme, ki je bila ustanovljena pred nekako šti. rimi leti in kjer goje na 23 ha kultivirana zdravilna zelišča, bodisi taka. ki jih ne najdemo dovolj v prirodi, bodisi zato, da bi izboljšali njihove se stavine, v kratkem času nudil tudi razne druge produkte, namenjene v prvi vrsti za gospodinjstvo, kakor razne kuhinjske dišave, začimbe, zdravilne in osvežujoče čaje, živinorejci pa bodo zadovoljni z izvrstnimi krmilnimi in redilnimi praški za živino.
Izredno skrb posveča »Gosad« na svoij farmi zdravilnih zelišč tudi gojenju rženih rožičkov. Le-teh dobimo med našim žitom premalo, so pa velikega pomena v zdravilstvu za izdelovanje zdravil proti krvavitvam. Z umetnim cepljenjem rži so jih že letos precej pridobili in razposlali našim tovarnam za zdravila, že v doglednem času pai jih bodo imele bolnišnice do. vovolj na razpolago.
»»Gosadova« farma razpošilja sadike tudi državnom posestvom in obdelovalnim zadrugam. Tudi na posestvih in v zadrugah so že vzgojili zdravilna zelišča, ki dajejo hlapna olja. Poprovo meto pa so pričeli forsirati tud; gozdarji. Gozdni gospodarstvi v Ljubija*-nj in Murskii Soboti sta posadili že več kakor hektar in pol zemljišč s poprovo meto, ki jo bodo že letos prekuhali v olje,
V steklarni Hrastnik tekmujejo na čast 10. obletnice JA
Kolektiv steklarne v Hrastniku je tekmovanje na čast 10. obletnice Jugoslovanske armade precej poživel. Delavci so v avgustu dosegli plan po količini s 106.5%. po vrednosti pa s 101.2%. Poleg dela v tovarni se uspešno udejstvujejo tudi na drugih področjih. Več kot polovica članov kolektiva je vključenih v enote protiletalske zaščite. Nedavno so imeli uspele praktične vaje. Tudi gasilska četa tekmuje in skrbi za čim večjo usposobljenost članstva. Tudi center pred vojaške vzgoje je dosegel doslej že lepe uspehe. Obvezniki tekmujejo med seboj v streljanju; nedavno so imeli nogometno tekmo s centrom trboveljske cementarne itd.
Dnevne vesti
KOLEDAR
Petek, 21. septembra: Matej, Blagoslav. Sobota, 22. septembra: Mavricij, Digna.
SPOMINSKI DNEVI
JI. IX. 1792. — Francija razglašena za
republiko.
21. IX. 1860. — Umrl v Frankfurtu na Maini filozof Arthur Schoppenhauer.
21. IX. 1905. — Ustanovljena prva slovenska gimnazija v St. Vidu nad Ljubljano.
*
V	bolnišicl v Ptuju dajemo pojasnila o
stanju bolnikov dnevno le od 10—li. na porodniškem oddelku pa se obiski sploh ukinejo. — Uprava.	2632-n
V	nedeljo 23. septembra bo velik Pla-
ninski tabor na Nanosu. — Po taboru ljudsko rajanje v Razdrtem pri Postojni.	2613-n
Absolventi ekonomske fakultete! Zbirališče za odhod na ekskurzijo v ponedeljek, 24. t. m. ob 8. uri na kolodvoru.	2628-n
Gledališče
Prešernovo gledališče v Kranju razpisuje abonma
Za sezono 1951—52 razpisuje zaenkrat za predstave:
1.	F- S. Finžgar: Divji lovec.
2.	W. Shakespeare: Vesele Windsorke;
3.	ivan Cankar: Jakob Ruda;
4.	Aleksander Dumas ml.: Dama
s kamelijami;
5.	J. B. Priestley: Od raja pa do danes tri abonmaje in sicer: a'oonma »Torek«, abonma »Petek« in premični abonma »A« predstave ob različnih dnevih v tednu
Cene abonmaja: Parter: sedeži od 1. do 10. vrste din 180.—, od 11. do 15. vrste din 150.—, od 16. do 17. vrste din 135—. Balkon: 1. vrsta din 180.—, 2. vrsta din 150. 3. vrsta din 135.—.
Poiovico vsote plačajo abonenti ob vpisu, drugo polovico pa do 5. decembra t. 1
Prijave za abonma se sprejemajo v gledališki pisarni vsak dan od 8. do 12. do zaključno 5. oktobra t. 1.	1390-a
*
KUD VODNIK (šola v Zg. Šiški) Sobota, 22. t. m. ob 20: komedija: Dva ducata rdečih vrtnic.
Nedelja, 23. t. m. ob 20: komedija Dva ducata rdečih vrtnic.	2633-n
KD Hinko Smrekar ponovi v soboto 22. t. m. zabavno komedijo Goldonija: »Sloga dveh gospodov«.	2631-n
Kino
LJUBLJANA UNION:	ameriški barvni
film: »Lassi se vrača«. Kratki film: Filmske novosti 37. Predstavi ob 16.15 in 13.15. Zadnja predstava odpade. — MOSKVA: italijanski film: »Norčije v operi«. Kratki film: Lahko-atletski dvomeč Britanija : Jugoslavija. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — SLOGA: angleški film:	»Trgovina s starinami«.
Kratki film: Filmske novosti 36. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 15. ure dalje. — TIVOLI: angleški film: »Trgovina s starinami«. Kratki film: Alarm. Predstava ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. — TRIGLAV: ameriški film: »Key Largo«, premiera, tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. — SISKA: ameriški film: »Key Largo«, premiera, ted-
nik. Predstavi ob 18 in 20. — LITOSTROJ: avstrijski film: »Prijatelja«, risanka »Veliki miting«. — VEVČE: ameriški film »Nevesta naprodaj«, kratki film »Novi fizkulturni kadri«.
MARIBOR PARTIZAN:	ameriški film:
»Dedinja«. Kratki film: Kongres fiz-kulturnikov«. — UDARNIK: ameriški film: »Zaplešiva«. Filmske novosti 37. — LETNI: ameriški film: »Zaplešiva«. Filmske novosti 37.
CELJE METROPOL: ameriški film: »Dedinja«. Filmske novosti 35. — DOM: francoski film: »Brata Bouqulnquant«. Kratki film:	Mavrovo	se gradi. —
LETNI: francoski film: »Brata Bou-quinquant«. Kratki film: Mavrovo se gradi.
KRANJ STORŽIČ: ameriški film: »Mildred Pierce«. Filmske novosti 31. — SVOBODA: Jugoslovanski film: »Slavica«. Crnogorski mesečnik 13. — LETNI: ameriški film: »Mildred Pierce«. Filmske novosti 34.
DOMŽALE: ameriški film: »Tisoč ln ena noč«. Kratki film: Oton Zupančič.
RADOVLJICA:	angleški film:	»Obala«.
Kratki film: Srečno.
BLED: angleški film: »S čredami čez kontinent«. Filmske novosti 30.
JESENICE: ameriški film: »Bil sem vojna nevesta«. Filmske novosti 29.
VRHNIKA: jugoslovanski film: »Bakonja fra Brne«. Filmske novosti 30.
TRBOVLJE: ameriški film: »Zaradi njega«. Filmske novosti 33.
RAJHENBURG:	italijanski film:	»Pod
rimskim soncem«. Filmske novosti 8.
MURSKA SOBOTA: ameriški film: »Morski volk«. Kratki film: Šport na vodi.
PTUJ: avstrijski film: »Očarljivi goljuf«. Filmske novosti 32.
NOVO MESTO: ameriški film: »Mildred Pierce«. Filmske novosti M.
Pojasnilo k odredbi o prevozu krompirja
Pred kratkim Je bila objavljena odredba Sveta vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo o prevozu krompirja s področij, okuženih s koloradskim hroščem, ki ima namen, preprečiti širjenje koloradskega hrošča v neokužena področja.
Po tej odredbi Je prevoz krompirja na področju ljudske republike Slovenije prost s to izjemo, da je prevoz krompirja v vagonskih in kamionskih pošiljkah v področja LR Slovenije, ki niso okužena s koloradskim hroščem, t. j. v področje mesta Maribora in okrajev Maribor - okolica, Murska Sobota, Poljčane in Črnomelj, dovoljen samo s potrdilom za to določenega preglednika, da je bil krompir pred prevozom pregledan ln da ni okužen s koloradskim hroščem.
Prevoz krompirja v druge ljudske republike Je brez izjeme dovoljen samo s prej omenjenim potrdilom, ne glede na to, v katerem kraju LRS je bil krompir pridelan oziroma nabavljen.
To pojasnilo dajemo zato, ker so nekateri kupovale! krompirja mnenja, da smejo krompir izvažati iz neokuženih krajev Slovenije v druge republike, brez predpisanega potrdila o pregledu.
Upoštevajoč resne posledice, ki bi nastale v primeru splošne okužbe s koloradskim hroščem v naši državi, naj ljudski odbori in za to pooblaščeni organi poostrijo kontrolo nad prevozom krompirja. Posebno Je treba preprečiti nekontrolirano uvažanje krompirja v tiste okraje, ki še niso okuženi, za kar morajo v prvi vrsti skrbeti organi prizadetih okrajev. Poleg temeljitega pregleda pošiljk je treba vedno tudi ugotoviti, odkod je krompir, oziroma kje je bil pridelan.
Glavna uprava za kmetijstvo LRS
»Zadružnik« — nova planinska postojanka Pohorja
Na južnem delu Pohorja, sredi prekrasnih smrekovih gozdov in nekako med Mariborsko kočo in Arehom, so pred dnevi spravili pod streho prvi del zgradbe bodoče velike planinske postojanke, ki Je po osvoboditvi že deveta nova koča na Pohorju.
Dom gradi mariborska potrošniška zadruga, imenoval pa se bo »Zadružnik«. Zamisel zgraditve doma sega v predvojna leta, ko se je združilo kakih 400 zadružnikov v stavbni zadrugi. DV>m pa so začeli graditi šele pred tremi leti in vsa začetna dela do zidanja so opravili požrtvovalni uslužbenci sami s prostovoljnim delom. Tri leta so vsako nedeljo gradili cesto do doma in pri 78 delovnih akcijah je sodelovalo okoli 1700 ljudi. Opravili so nad 15.000 prostovoljnih delovnih ur.
Zidarji so v pičlih petih tednih spravili veliko dvonadstropno zgradbo pod srtreho. Pozneje bo dom še razširjen za dve tretjini, da bo eno naj*lepših naših klimatskih okrevališč. V dograjenem delu doma je 10 prostornih, lepih sob in prostor za 30 skupnih ležišč. Načrte za dom je naredil inž. arh. Drofenik, ki je delal načrte tudi za druge planinske postojanke. Od doma je prekrasen razgled na valovita pobočja slovenjebistriškega Pohorja in Dravsko polje. Predstavniki potrošniških zadrug iz vse Slovenije, ki so prišli na »likof«, so agilni mariborski podružnici izrekli priznanje ter obljubili, da bodo gmotno podprli nadaljnjo gradnjo doma. v katerem bodo dobili mesto za počitek in razvedrilo člani potrošniških zadrug iz vse Slovenije, predvsem pa seveda pridni graditelji doma.	H. B.
Stare ljubljanske priče iz Prešernovih časov se umikajo sodobnemu razvoju Ljubljane. Na sliki vidimo nekdanjo Smoletovo hišo, ki Še	°“
Tyrševi cesti taka, kakor jo opisuje Prešernova hčerka Ernestina Jelovskova v svojih Spominih na Prešerna; obenem navaja tudi čas, kjer je Smole umiri v Prešernovem naročju. Na pročelju hiše. ki jo rušijo, je vidna se ura in pod njo lep portal z letnico s konca 18. stoletja. Ne bi bilo napaK, če bi oboje dal ohraniti Zavod za zaščite kulturnih spomenikov. — Nekoč so znamenitosti, ki so jih želeli ohraniti spominu, izročali bodočnosti, po navadi z ročno-graffčnimi sredstvi. Danes jih je mogoče ohraniti tudi s fotografijo. Upajmo, da je Zavod za zaščito kulturnih spomenikov fotografiral notranjost Smoletove hiše in Figovca, saj sta obe hiši za Presermano kulturno-zgodovinsko pomembni zgradbi.
Ob uvedbi novosti
v opremi Ljudske milice
Pred dnevi uvedena novost, da pripadniki Ljudske milice nosijo pri opravljanju službenih nalog gumijevke, je pri delu naših ljudi izzvala precejšnja razpravljanja.
Uvedba gumijevk je za uvedbo obveznega ' nošenja številk na ovratnikih že druga novost, ki jo je bilo mogoče zaslediti zadnje čase pri opremi pripadnikov Ljudske milice; ne pomeni pa pravzaprav ničesar novega in nesprejemljivega, saj nosijo številke in gumijevke varnostni organi v vseh kuiturnejših državah. Ob uvedbi nošenja številk je bilo poudarjeno, da je namen tega ukrepa zlasti v tem, da se zaščitijo naši državljani pred morebitno samovoljo posameznih organov Ljudske milice. Naši delovni ljudje so z veseljem pozdravili ta sklep, saj so v njem videli še eno jamstvo, da so njihove pravice in svoboščine res spoštovane in zagotovljene. Pozdravili pa so ga tudi pripadniki Ljudske milice, ki se v svojih enotah vsak dan vztrajnejše borijo proti napakam in slabostim posameznikov ter trudijo, da bi svoje naloge opravljali v splošno zadovoljstvo vseh delovnih ljudi. Danes zaradi tega več o uvedbi in nošenju gumijevk.
Ljudska milica je izvršni organ državne uprave in je dolžna skrbeti za javni red in mir, preprečevati kršenje javne varnosti in storitve kaznivih dejanj, zasledovati in prijavljati vse, ki so storili kazniva in druga protipravna dejanja, pomagati pri čuvanju državne varnosti
Izpiti učencev v gospodarstvu
za naziv izučenega delavca (pomočnika)
Dokler ni bilo razpuščeno ministrstvo za delo FLRJ in reorganizirana republiška ministrstva za delo, so učenci v gospodarstvu opravljali praktične izpite za naziv izučenega delavca (pomočnika) pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih. Izpitno komisijo je imenovalo poverjeništvo za delo, doseženi naziv izučenega delavca pa je potrjeval izvršilni ljudski odbor.
S spremembo dela v republiških ministrstvih za delo so poverjeništva za delo na okrajih (v mestih) prepustila vse posle v zvezi z učenci v gospodarstvu ustreznim ustanovam, poverjeništvom itd. Tako so okrajne obrtfte zbornice prevzele ves razvid nad opravljanjem izpitov za naziv učenca v obrti. Izpite bodo opravljali pred izpitnimi komisijami, ki jih bo imenovala uprava za lokalno industrijo in obrt in ki bo izdala tudi razpored izpitov.
Ostalo pa je odprto vprašanje, kje postaviti izpitne komisije za učence v gospodarstvu, ki se učijo v obratih lokalne in republiške industrije, to je v obratih posameznih glavnih direkcij LR Slovenije. Za te učence ni pristojna obrtna zbornica.
Za nje je Svet za prosveto in kulturo vlade LRS, odbor za strokovno šolstvo, na svoji seji sprejel sklep, da naj posamezne glavne direkcije organizirajo izpitna središča in komisije svoje stroke za učence v gospodarstvu ustreznih poklicev ne glede na to, v katerem podjetju ali pod katero direkcijo se učenci učijo. N. pr.: Ce se učenec v gospodarstvu uči v kemični tovarni .za klju-
čavničarja, bo delal izpit pri eni izmed komisij kovinske direkcije ali direkcije za strojegradnjo. Glavne direkcije so ta sklep sprejele. Svet za prosveto in kulturo pri vladi LRS, odbor za strokovno šolstvo, pa je sestavil začasna navodila, po katerih bodo odslej opravljali izpite iz praktičnega dela učenci v gospodarstvu industrijske dejavnosti, ki ne spadajo pod zakon o obrtništvu.
Opozarjamo na to, da bodo učenci opravljali teoretični izpit na šolah za učence v gospodarstvu, ki so jih nazadnje obiskovali. Izpitne komisije glavnih direkcij, ki bodo organizirale praktični izpit po industrijskih šolah ali podjetjih, pa jih bodo izprašale samo iz praktičnega dela izpita.. Izpitna središča za določene poklice bodo objavile Glavne direkcije v dnevnikih.
Odslej se naj učenci v gospodarstvu, ki niso v obrtnih obratih, po končani učni dobi in šoli za učence v gospodarstvu prijavijo k «praktičnemu delu izpita izpitnim središčem (komisijam), ki smo jih pravkar navedli. Vsakega pri-javljenca bo komisija pismeno obvestila, kdaj in kje naj se javi k izpitu. Zato naj vsak učenec po dovršeni učni dobi navede v prijavi poleg ostalih potrebnih podatkov tudi svoj natančen naslov.
Podrobnejša obvestila o delu izpitnih komisij dobi vsak kandidat na šoli, kjer bo delal teoretični zaključni izpit. Učenci pa, ki so obiskovali samo tečaje v juliju, dobe navodila na vsaki šoli za učence v gospodarstvu. V vseh spornih vprašanjih naj se obračajo na Svet za prosveto in kulturo vlade LRS.
itd. Pri izvrševanju vseh teh ter še cele vrste drugih nalog imajo pripadniki Ljudske milice opravka z vsemi, ki so že ali hočejo škodovati ali ogrožati naše ljudi, jih ovirati pri njihovih plemenitih naporih za zgraditev lepšega in srečnejšega življenja, skratka z vsemi, ki so kršili naše socialistične zakone in katere je Ljudska milica dolžna izslediti in privesti pristojnim organom. Pri zasledovanju in preganjanju teh škodljivcev smejo pripadniki Ljudske milice, da bi zavarovali življenje državljanov, odbili napade na sebe, zlomili nezakoniti odpor, na katerega naletijo pri opravljanju svoje službe, zavarovali imovino, ki jim je poverjena na čuvanje itd», uporabiti orožje, če drugače ne morejo n ni nobenih drugih načinov za preprečitev nameravanega dejanja. Po zakonu o Ljudski milici, ki ga je sprejela zvezna Ljudska skupščina decembra 1946. leta, morajo pripadniki Ljudske milice vedno najprej uporabiti manj nevarnejše orožje. S tem je v prvi vrsti tudi zagotovljeno, da ne pride do nepotrebnih žrtev.
Uporaba orožja pa tudi v upravičenih primerih lahko povzroči škodljive posledice. Tako je bilo nekaj primerov, da so bili pri uporabi orožja ranjeni in poškodovani drugi državljani. Lahko pa pripadnik Ljudske milice nepravilno oceni položaj ter pri tem rabi orožje. Tako se n. pr. zgodi, da je miličnik napaden cd oseb, ki delajo nered in nemir. Ker meni, da ne more drugače več vzpostaviti reda in miru ali se obraniti pred napadalci, uporabi orožje, zaradi česar lahko pride do žrtev. Da bi se zaščitili interesi ljudstva in da bi bilo kar najmanj prej navedenih primerov, žrtev in da bi pripadniki Ljudske milice lahko nemoteno opravljali svojo službo, so oboroženi z gumijevkami.
Pripadnikom Ljudske milice so bila ob uvedbi gumijevk dana tudi natančna navodila, kdaj smejo gumijevke uporabljati. Po tem navodilu pripadnik Ljudske milice ne sme gumijevke, prav tako kot orožja, rabiti prej, ko je na vse druge načine skušal odbiti napad na sebe, vzpostaviti javni red in mir, obvarovati državljane, preprečiti družbi nevarna in kazniva dejanja teT očuvati imovino. Za vsako zlouporabo in samovoljo bodo pripadniki Ljudske milice klicani na najstrožjo odgovornost.
Naših delovnih in poštenih državljanov uvedba gumijevk ne moti. Njihove državljanske pravice so zaščitene ter jih bodo pripadniki Ljudske milice še naprej budno varovali ter se neizprosno borili proti vsem, ki bi jih skušali kršiti. Delovni ljudje naše domovine pa imajo vsak dan tudi večje zaupanje v pripadnike Ljudske milice, ki so se vsa ta leta neštetokrat izkazali s svojo požrtvovalnostjo, kadar je bilo potrebno čuvati red m mir ter varovati pridobitve naše ljudske revolucije. Proti vsem posameznikom, ki bi gumijevke hoteli samovoljno uporabljati, pa se bodo skupno s pripadniki Ljudske milice najostreje borili ter .lih prijavljali starešinam Ljudske milice, javnim tožilstvom ali sodiščem, saj jim to številka, ki si jo lahko zapišejo, tudi popolnoma omogoča.
ILIRSKA BISTRICA:	ameriški film:
»Hrepeneča vdova«. Kratki film; Bodoči umetniki.
KOČEVJE: angleški film: »Skrivnost sobe 19«. Filmske novosti 24.
SLOV. BISTRICA: ameriški film: »Nevesta naprodaj«. Makedonski mesečnik 21.
ŠOŠTANJ: ameriški film:	»Maščevanje
rdeče čarovnice«. Obzornik 51. SEŽANA: ameriški film: »Draga Ruth«.
Kratki film: Koraki v svobodo. MEDVODE:	jugoslovanski film: »Plavi
9«. Kratki film: Jadran.
TRŽIČ: avstrijski film: »Očarljivi goljuf«.
Kratki film: Znanost in tehnika. BREZICE:	jugoslovanski film:	»Rdeči
cvet«. Tednik.
Radio
SPORED ZA PETEK
Poročila: 5.15, 6 00,	12.30. 15 00,	19.00
22	00 in 23.55. — 5 00 Jutranji pozdrav
5.25	Hrvatske narodne pesmi. 5.50 Jutranja telovadba 6.15—7 00 Veder glasbeni spored, vmes gospodinjski nasveti, 12.00 Opoldanski koncert francoske orkestralne glasbe. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13 00 Jugoslovanska narodna in umetna glasba 14.15 Prof. Ing. Kare! Slokan: Sodobne reševalne naprave. 14.30 Peter Kreuder Igra odlomke iz znanih operet 15 10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave 18.00 Prireditelji slovenskih narodnih pesmi: Ciril Pregelj 18 15 Iz življenja enot 1A 18.30 Odlomki lz opere P. I. Čajkovski: »E. Onjegin«. Sodelujejo: sopranistka Cvetka Ahlin, altistka Elza Karlovec in tenorist Miro Brajnik
—	dirigent Jakov Cipcl. 19 15 Želeli ste
—	poslušajte! 20.00 Tedenski zunanje-po-lttlčnl pregled našega stalnega zunanjepolitičnega komentatorja dr. Egona Tomca. 20.15 Kaj so pred pol stoletja pri nas radi peli 21 00 »Svet v satiri in humorju« — F. Milčinski: Izgubljeni stotak. 2120 Ottorino Respighi: Italijanski starinski napevi ln plesi Leoš Janaček: Godalni kvartet št. 2. 22.15 Kaj bo jutri na sporedu 22.30 Priljubljeni domači zabavni ansambli vam igrajo za ples (na valovih 202,1 ln 212.4 m). Oddaja za Inozemstvo na valu 327.1 m: 22.30 Oddaja v nemščini 22.45 Oddaja v italijanščini
23.00	Nočni koncert jugoslovanskih del
24.00	Zaključek oddaje.
Obvestila
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Kmetiska zadruga, Zagrad, okraj Novo mesto, je po sklepu zadružnikov prešla v likvidacijo. Pozivamo vse dolžnike, da najpozneje do 20. oktobra 1951 poravnajo svoje dolgove, sicer Jih bomo po preteku tega roka sodno izterjali. Upnike pozivamo. da v istem roku prijavijo svoje terjatve. Naslov:	Kmetijska zadruga,
Zagrad, okraj Novo mesto.	3188-a
ZA SPOMENIK BORCEM IN TALCEM V SODNI ULICI V MARIBORU
ki ga gradi Mestni odbor ZB NOV Maribor, so darovala sledeča podjetja, ustanove in privatniki: Mariborska tekstilna tovarna din 50.000, Združenje državnih gostinskih podjetij 50.000, Tovarna Franc Leskošek 50.000, Tovarna dušika, Ruše
25.000,	Hotel Zamore 25.000, Združene tovarne svile 20.000, Manufaktura, galanterija 15.000, Hidromontaža 15.000, Vinarska zadruga' 10.000, Elektrokovina 10.000, 2eleznina 10.000, Lesno industrijsko podjetje ljhOOO, Vinogradniška zadruga, Meljski hrib 1000, dr. D. Cijan 1000, Novak Boris, upravnik Doma za oddih MTT 1000, Slovensko planinsko društvo 1000, Ingolič Anton, književnik 500, Državni mojster Klinar Stanko 500, Moda, moško krojaštvo din 300. — Vsem darovalcem se mestni odbor ZB NOV Maribor najlepše zahvaljuje in prosimo še druga podjetja, ustanove in privatnike, naj to plemenito gesto p>o svojih močeh podpro. — Mestni odbor ZB NOV Maribor.	2629-n
SADJARJI POZOR!
Pripravljajte zemljo, gnoj in kompost že v jesenskih dnevih, da boste lahko pravočasno posadili neizkoriščene površine s sadnim drevjem! Posadite v sadovnjakih manjkajoče količine dreves in odstranite suho in nerodovitno drevje, posadite v primernih legah breskve, marelice in slive.
Sadno drevje vam nudi Drevesnica državnega posestva Pekre v sledečih vrstah: Jablane: bobovec, krivopecelj, štajerski mošancelj, zlata parmena, boskop-ski kosmač, gorenjska voščenka, carjevič. Hruške: zelena magdalenka. Breskve: rana roža, Elberta. Češplje: domača češplja, Ruth Gertoher, Ontario sliva, zelena ringloto.
Javite nam vaše potrebe na naš naslov: Kmetijsko gospodarstvo Pekre, pošta Limbuš, telefon Limbuš 2.
Plačljivo potom gotovine ali obrazca št. 152. potrjenega od NB. da razpolagate z navedeno vsoto denarja. Cene dnevne po dogovoru. Rezervirano samo proti takojšnjemu plačilu. — Vse sadno drevje ie razkuženo proti kaparju.
3189-a	Uprava posestva Pekre.
MALI OGLASI
IŠČEMO VESTNEGA, neporočenega SO-FERJA-raehanika za terensko delo v zdravstveni službi. Plača z vsemi terenskimi In epidemiološkimi dodatki. Poizve se v ogl. odd.	9950-1
OSEBNI AVTO znamke »Skoda 1100«. v dobrem stanju, prodam. Zupanc Franc, Celje. Cret 44.	9935-4
SPREJMEMO nekaj dobrih teracerjev in nekvalificiranih delavcev. Mestno podjetje Cementnine, Ljubljana, Vodovodna cesta štev. 2.	>928-2
Dobro kapljico
si lahko pripravite sami iz grozdja, ki ga dobite po naj-nižjih dnevnih cenah, v vsaki količini pri Trgovskem podjetju »SADJE . ZELENJAVA« Ljubljana, Pogačarjev trg
3187-a
VRTNARJA in kuharico nujno potrebuje republiška ustanova za službeno mesto izven Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku.	9673-;
DVA SAMSKA električarska pomočnika •sprejme takoj v službo Tovarna Celuloze, Videm ob Savi. Pogoj je najmanj triletna praksa.	9739-1
VILO. štirisobno, leseno, prenosljivo, kupim. Ponudbe na Oglasni zavod Hrvatske. Zagreb, Trg Republike 5, številka 1392.	9785-7
DEŽNIK sem pozabil na pošti. Prosim najditelja, da ga vrne za nagrado. — Merhar Franc, Vižmarje 169.	9847-10
DNE 15. septembra sem izgubil na postaji Radovljica aktovko. — Najditelja prosim, da pošlje svoj naslov na Mladinski dom, Kamna gorica.	9860-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za enakega v Ljubljani ali okolici. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca v Kranju.	9862-9
STREPTOMYCIN. 30 gramov, prodam. — Ponudbe pod »Streptomycin« na podružnico SP Solkan	9868-4
ELEKTRIČNI DINAMO z armaturno desko in čevljarski stroj prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	9899-4
IZGUBILA SEM DENARNICO z večjo vsoto denarja, vsemi dokumenti ter Industrijskimi in prehranbeni boni. — Prosim poštenega najditelja, da mi za nagrado vrne: Pintar, Stražišče 72 pri Kranju.	9909-10
Umrli
Umrla je moja žena ROZA BABNIK.
Pogreb bo v petek, dne 21. septembra 1951 ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške veže na pokopališče k sv. Križu. Žalujoči mož Loize. Ljubljana, dne 20. septembra 1951.	3202-a
Ureja uredniški odbor. Odg. urednik Sergej Vošnjak Lastnik Osvobodilna fronta Slovenije. Uredništvo in oprava*. Llubljana. Knafljeva ulica št. 5, telefon 55-22 do 55-26. - Uprava za Ljubljano telefon 24-63 Inseratnt oddelek telefon 38-96. - Poštni predal 23. Tekoči račun NB 601-99321-. — Tiskalna «Slovenskega poročevalca« v Ljubljani Mesečna naročnina I2f din. • Poštnina plačana v gotovini*
ITALIJA UNIČUJE TRŽAŠKO
PLOVBO IN TRŽAŠKO PRISTANIŠČE
V zadnjem času so se v Trstu dvignili' vsi mogoči glasovi v »obrambo tržaškega pristanišča in tržaške plovbe«. Navidezno je ves ta hrup povzročila odločba italijanskega ministrstva za trgovsko mornarico, s katero so dodelili neapeljskemu pristanišču dve 24 tisoč tonski ladji »Saturnio« in »Vulcanio«, ki sta bili do sedaj vpisani v tržaški pomorski register. Najrazličnejši tržaški krogi so se ob tej vesti razburili in pričeli zahtevati, naj obe ladji vrnejo tržaškemu pristanišču, kakor da bi bila rešitev tržaške plovbe odvisna samo od teh dveh ladij. Reakcionarni krogi, ki so do danes podpirali premeščanje tržaških ladij v italijanska pristanišča, so nenadoma postali glavni zagovorniki tržaškega pomorskega bogastva. Pozabili so pa, da je Italija že pred 20 leti pričela uničevati tržaško pristanišče in-mu jemati možnost konkurence Benetkam in drugim italijanskim pristaniščem.
šle v velikih težkočah in so imele visoke primanjkljaje. Medtem kp je vlada takoj priskočila na pomoč drugim italijanskim' družbam, je tržaške popolnoma zanemarjala. V Rimu so izkoristili nastali položaj in so likvidirali družbo Cosulich. ki je bila skupno z nekaterimi drugimi italijanskimi družbami vključena v novoustanovljeno družbo »Italia«, kateri so italijanske oblasti pustile v Trstu začasno upravno avtonomijo.
Druga reorganizacija Italijanskih paroplovnih družb je bila v letu 1937. Ta je bila še »temeljitejša« od prve. Zajela je vse paroplovne družbe in vse pomorske proge. Tedaj je bila ustanovljena posebna državna ustanova FINMARE, ki je postala dejanska lastnica vseh italijanskih paroplovnih družb. Po tej reorganizaciji so ostale v Italiji samo štiri velike družbe in sicer »Italia«, »Tržaški Lloyd«, »Adri. atica« in »Tirrenia«. »Tržaški Lloyd«.
m
Tržaško pristanišče, pogled la BarkovelJ
Prvi so se oglasili uslužbenci tržaške podružnice paroplovne družbe »Italia«, ki so neposredno zainteresirani na premestitvi omenjenih dveh ladij v Italijo. Izglasovali so zanimivo resolucijo, ki osvetljuje dejanski položaj te družbe v Trstu in ropanje tržaških ladij s strani italijanske vlade.
V resoluciji z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se položaj družbe »Italia« Slabša, čeprav je preteklo že šest let od konca vojne. Pred vojno je bilo v tržaški pomorski register vpisanih 21 ladij družbe »Italia«. Med temi so bile tudi štiri oceanske motorne ladje »Saturnia«, »Vulcania«, »Neptunia« in »Oceania«, ki so imele skupaj 85.000 ton nosilnosti. Sedaj pa se je število ladij skrčilo na šest. Uslužbenci družbe »Italia« menijo, da je tak položaj nastal zaradi namernega premeščanja ladij v tirenska pristanišča. Vse obljube italijanskih oblasti, da bodo dale Trstu nove ladje, so ostale neizpolnjene. Zato uslužbenci družbe »Italia« zahtevajo pravičnejšo razdelitev pomorskih prog med Tirenskim in Jadranskim morjem in vrnitev vseh pomorskih blagovnih in potniških prog. ki so imele Trst za svoje izhodišče.
Do sedaj ni bila obnovljena niti ena potniška proga, zaradi česar stalno pada tudi število zaposlenih uradnikov. V potniškem uradu omenjene družbe je pred vojno delalo 30 ljudi, danes pa samo še štirje. V blagovnem uradu ni nič boljše. Število vsega zaposlenega osebja se je od leta 1940 do danes zmanjšalo od 250 ljudi na 110.
Resolucija ugotavlja, da mora družba sedaj zaradi pomanjkanja ladjevja v Trstu odklanjati prevoz blaga iz prekomorskih dežel in v nje. tako da je velik del prometa, ki se je do sedaj gibale skozi Trst. usmerjen v druga pristanišča. Družba »Italia« nima danes nobene potniške proge, ki bi šla iz Jadranskega morja, medtem ko iz tirenskih pristanišč vozi kar 11 prekooceanskih potniških ladij.
Ugotovitve v resoluciji uslužbencev tržaške podružnice družbe »Italia« pa so le del tega. kar se dogaja v Trstu na področju plovbe.
Pred prvo svetovno vojno je imel Trst 700.000 ton ladjevja. Ladje »Tržaškega Lloyda«. »Cosulicha« in drugih manjših paroplovnih družb so vozile po vsem svetu. Trst je vzdrževal najbolj donosne proge z Bližnjim vzhodom. Po prvi svetovni vojni pa je italijanska fašistična vlada z raznimi reformami odvzela Trstu ne samo številne ladje, ampak tudi najboljše pomorske zveze.
Leta 1932 je bila izvedena prva reforma. Po gospodarski krizi leta 1929 so se tržaške paroplovne družbe zna-
ki je moral že pri prvi reorganizaciji odstopiti dalmatinske proge je pri tej reorganizaciji izgubil tudi najbolj donosne proge z Bližnjim vzhodom. Te proge so dobile Benetke. Tako sta bili dejansko uničeni dve največji tržaški paroplovni družbi »Tržaški Lloyd« in »Cosulich«. S to reorganizacijo so Italijani odpravili vsako možnost samostojnega razvoja tržaških paroplovnih družb, kar je močno vplivalo na splošni razvoj tržaškega gospodarstva.
Pred začetkom druge svetovne vojne je bilo vpisanih v Trstu 500.000 ton ladjevja, danes pa ima Trst, samo še
142.000	ton. V to tonažo so vključene tudi ladje obalne plovbe. Med dvema vojnama so odpeljali iz Trsta v Genovo 60 ladij s skupno tonažo 231.811 ton.
Mirovna pogodba obvezuje italijansko vlado, da vrne Trstu vso imovino tržaških ustanov in tudi vse ladje, ki jih je odpeljala iz Trsta. Za ladje, ki so bile uničene pri vojnih operacijah, pa bi morala Italija plačati odškodnino. Toda kaj se danes dogaja? Ne samo. da Italija noče vrniti Trstu.
prilašča ladje, ki so ostale »Tržaškemu Lloydu« in družbi »Italia«, poleg tega pa jemlje Trstu tudi nove ladje, zgrajene za »Tržaški Lloyd«. V zadnjih mesecih so odpeljali iz Trsta tri 23.000
tonske oceanske ladje »Australio«, »Oceanio« in »Neptunio«, ki so bile zgrajene v tržaških ladjedelnicah za »Tržaški Lloyd« z dvema tretjinama tržaškega denarja in eno tretjino italijanskega posojila. Vse te tri ladje so odplule v Genovo, odkoder bodo vzdrževale zvezo z Avstralijo.
Rimski uradni krogi ne skrivajo več svojih namenov in odkrito govore, o nadaljnjih »žrtvah«, ki jih bo moral utrpeti Trst zaradi položaja, v katerem se nahaja, odkar je »ločen od matere domovine«, Rim hoče uničiti tržaško gospodarstvo, da bi se lahko skliceval na to, da je treba Trst priključiti k Italiji, ker bo v nasprotnem primeru gospodarsko propadel. Zato so poizkušali vzeti Trstu tudi avstrijski tranzitni promet. Za hrbtom Trsta so pričeli enostranska pogajanja z Avstrijo za promet skozi Benetke in so obljubili Avstrijcem ugodnosti pri plačevanju pristaniških pristojbin in železniških tarif.
Toda vodilni tržaški gospodarski krogi se doslej niso prav nič vznemirjali zaradi take precej mačehovske italijanske politike proti tržaškemu po. morskemu gospodarstvu. Pred tedni pa, ko so bile razpisane občinske vo. litve, so se naenkrat zbudili. Ustanovili so celo nekak »odbor za obrambo dela v tržaškem pristanišču« v katerem so zastopani predstavniki trgovinske zbornice, pomorskih družb in sindikalnih organizacij. Ta odbor je pred dnevi izdal obširno spomenico, v katerem analizira težak položaj tržaškega pomorstva in zahteva od Italije vrnitev štirih prekomorskih prog, med temi tudi progo Trst — New York, na kateri naj bi vozili motorni ladji »Saturnia« in »Vulcania«, ki ju mora Italija v najkrajšem času vrniti Trstu. Odbor zahteva, naj Italija vrne Trstu tudi druge odpeljane ladje in za 164.000 ton novih ladij.
V memorandumu je nadalje ugotovljeno, v kakšni meri je zmanjšanje skupne tonaže tržaškega ladjevja vplivalo na vse tržaško gospodarstvo. Predvsem so prizadeti pomorščaki, katerih je bilo 1938 zaposlenih 5.304, danes pa jih je le še 1.529. Slična je usoda pristaniških delavcev ki zaradi pomanjkanja dela ne morejo postaviti konkurenčnih tarif. Isto velja za javna skladišča in špediterje. Ker je Trst izgubili večino prekomorskih prog, so ostale brez dela tudi manjše ladje, delnice, ki »o vršile predvsem popravila.
Odbor za obrambo dela v tržaškem
pristanišču ugotavlja, da bi se z izpolnitvijo navedenih zahtev izboljšal ves gospodarski položaj Trsta in bi se znižala tudi brezposelnost.
To so ugotovitve »odbora za obram. bo dela v tržaškem pristanišču«, v katerem so zastopani tudi tisti krogi, ki doslej niso storili ničesar v obrambo tržaškega gospodarstva in ki še vedno bučno pozdravljajo italijanske ministre, kr, prihaiaio v Trst k snlo-vitvam ladij, zgrajenih s tržaškimi žulji in tržasicim denarjem za Italijo.
kar mu je odvzela, ampak si še danes , Taka ceremonija je bila v Trstu tudi
ta torek, ko je italijanski minister za trgovske* mornarico Cappa prišel v Trst po novo zgrajeno 11.000 tonsko motorno ladjo »Victoria«.
S.	S.
Jugoslovanski plavalci za dvoboj z Avstrijo
Prve dni prihodnjega tedna bodo nastopili na Dunaju naši najboljši plavalci proti avstrijski plavalni reprezentanci. To bo povratno srečanje in obenem tudi prvi dvoboj najboljših plavalk Avstrije in Jugoslavije.
PRIPRAVE JUGOSLOVANOV
Po tekmovanju v zveznih ligah, po srečanju s Francijo in po drž. prvenstvu, ki je bilo letos v Ljubljani, so se naši najboljši tekmovalci malo odpočili, nato pa nadaljevali s treningom. Mimogrede naj omenimo, da so imeli 1. in 2. sept. naši mladinci, od katerih jih je tudi nekaj v državni reprezentanci, še dvoboj z Italijo, ki se je končal z našo zmago.
KDO IMA VEC UPANJA?
Po našem mnenju vsekakor Jugoslovani, seveda če bodo dosegli svoje najboljše rezultate. V vseh moških disciplinah bodo zelo zanimive borbe. Največje zanimanje pa vlada za nastop jugoslovanskega m avstrijskega rekorderja v hrbtrem plavanju Skanate in Kopel-stätterja, prav tako pa tudi plavalcev prsnega sloga Obeta se huda borba med Avstrijcem Pawličekom in Barbieri jem. Pawiiček je plaval lotos 2:42.3. Barbiert pa 2:40.8. V tekmovanju prsačev ne bo nastopil državni rekorder in 15 let drž. prvak Tone Cerer. ki letos ni v posebni formi. Njegov najboljši letošnji čas je 2:47.2.
LOPARIČEVA IN LAVRENCICEVA
V ODLIČNI FORMI
Naše plavalke so se letos zelo popravile. 2e lani so se uspešno borile na evropskem prvenstvu, letos pa so se uveljavile v nastopih v Genovi, Turinu, na Dunaju in v srečanju s Francijo.
Na Dunaju nas bosta zastopali tudi dve odlični plavalki Loparičeva (prosti slog) in Lavrenčičeva (prsni slog). Skoda. da tudi rekorderka Ligorio (hrbtni slog) ni v fo-imi. Loparičeva je 16. sept. na Reki preplavala 100 m prosto v odličnem času 1*10.2, Lavrenčičeva pa je v Splitu popravila državni rekord na 200 m prsno, ki ga je dosegla letos na Dunaju.
Zaradi preglednejše primerjave avstrijskega plavalnega športa z jugoslovanskim. objavljamo tudi pet naših najboljših plavalcev v vsaki disciplini.
MOŠKI 1951 — 100 m prosto: Skanata 59 8. Mih a j lov 1:00.8, Frankovič 1:01.1, Mislav StLpetič 1:01.2, Stakula 1:01.9; 400 metrov prosto: Mislav Stipetič 4:52.6, Vidovič 4:56.3, Stevanovič 4:59.3, Karaulič 5:02.0, Zuvela 5:03 1; 1000 m prosto:	Mi-
slav Stipetič 12:46.8. Vidovič 12:59-0. Stevanovič 13:19.5, Zuvela 13:25.4, Vidan 13:35.0; 1500 m prosto:	Karaulič 20:07.0.
Vidovič 20:33.0, Stevanovič 20;43.0, Pr:-cker 20-49 0, Zuvela 21:00.0; 100 m hrbtno: Skanata 1:08.0. Finzi 1:11.8, Kostič 1:12.9. Vilovič 1:13.1, Ciganovič 1:13.4;	200 m
prsno: Barbieri 2:40.8. Kučar 2:43.9, Tro-janovič 2:44.4, Ljepotica 2:45-4, Pandur 2:46.2.
ZENSKE 1951 — 100 m prosto: Loparič 1:10.2. Grkinič 1:13 6, Mardešič 1:14.6. KalčiČ 1:15.2, Simatovič 1:15.4; 400 m prosto: Loparič 5:33.2. Grkinič 5:50.3, Mardešič 5:515, Barbieri 5:58.2, Zupančič 6:04.2;	100 m hrbtno:	Basta 1:24.8, Gli-
gorio 1.25.0. Grkinič 1:25.0, Majcen 1:25.1. Peian 1:25.2;	200 m prsno:	Lavrenčič
3:04 0, Korpes 3:07.0. Jeričevič 3:10.5, Borkovič 3:14.8, Kuhar 3:15.2.
KDO BO PLAVAL ZA JUGOSLAVIJO?
Za p«avalno srečanje na Dunaju so bili določeni tile plavalci in plavalke:
MOŠKI — 1500 m: Vidovič, Stevam<yrtč; 400 m prosto: Vidovič. Stevanovič; 100 m prosto:	Skanata.	Mihajlov; 100 m hrbt-
no: Skonata, Finzi; 200 m prsno: Troja-novič, Pandur: 4X200 m: Vidovič. Stevanovič, Frankovič, Jeger (Karaulič). — ZENSKE —	400	m:	Loparič. Mardešič
(Grkmič). 100 m: Loparič. Grkinič (Mardešič); 100 m prsno: Majcen. Basta (Peian); 200 m prsno:	Lavrenčič, Kordes
(Jeriče-rič): 4X100 m: Loparič, Mardešič, Grkinič. Kalčič.
Waterpolo:	Kovačič. Janekovič, Sta-
kula Bakašun, Kačič. Kurtini, Brainovič, Grkinič. Ježič in Radonič.
Skoki — moški:	Keber, Dobrin. Po-
renta. — Zenske: Muraus, Majer, Tuta.
EVROPSKO PRVENSTVO V ODB OJKI
Zmaga «vt poraz Jugoslavije
V nadaljevanju evropskega prvenstva v odbojki v Parizu je moška reprezentanca Jugoslavije v drugi finalni tekmi premagala Romunijo 3:2 (11:15, 15:9, 5:15, 15:10, 17:15).
Zenska reprezentanca Jugoslavije pa se je pomerila z reprezentanco Poljske z rezultatom 2:0 (17:15, 15:9)..
0 tekmi ZSSR : Jugoslavija
O tekmi ZSSR : Jugoslavija, ki se je končala 3:0, pišejo tuji listi obširno, pri čemer poudarjajo da se je favoritu za prvo mesto ZSSR najodločneje upirala Jugoslavija. O prvem nizu tega dvoboja, ki je bil poln dinamike in požrtvovalnosti, pravijo, da je bil doslej naj lepši niz na tem prvenstvu. Odlični in ostri smashi Jugoslovanov so izzvali veliko navdušenje občinstva. Odlična igra našega
Mladi telovadci voideio v Italiio
Cez vse pol el je so se marljivo pripravljali. Bili so z ostalimi vred tudii na skupnem tečaju v Mozirju, čez teden dni pa bodo odšli v Benetke, kjer bodo tekmovali v povratnem srečanju z italijanskimi mladinci in mladinkami. V zadnjem času je bilo na telovadiščih na Taboru in na Letnem telovadišču prav živahno. Ob nedeljah imajo namreč skupne treninge; mladinci na Taboru in mladinke v Tivoliju. Doslej so opravili že prvo izbirno tekmovanje, ki je pokazalo, da je mladina lepo napredovala. Pojavili so se celo posamezniki, ki pred kratkim še niso kazali, da se bodo mogli resno boriti za vstop v republiško vrsto.
Znano je, da so spomladi na dvoboju, ki je bil v Ljubljani, zmagali Italijani.
NOVICE in zanimivosti
z vsega sveta
■"N
Franc Herman (TD Ljubljana I.) v premetu nazaj
Ali bodo tudi tokrat potražili naše? Grilc Konrad, ki vodi priprave mladincev, meni, da se bodo lahko fantje tokrat odločneje postavili po robu nasprotniku, le če bodo zares pokazali vse tisto, kar znajo Ob prvem srečanju se Je pokazalo, da so gostje prednjačili predvsem v večji tekmovalni rutini. Zdaj bodo
Brillova abeceda za indijske slepce.
Indijska komisija za Brailovo abecedo je v prid 1500 indijskih slepcev sprejela Brailovo abeced0 za vse jezike Indije. V začetku testa stoletja so indijski učenjaki izdelali osem prilagoditev Brailove abecede za razne indijske jezike. Ker je indijska vlada želela napraviti konec tej zmedi, je leta 1949 zaprosiLa UNESCO, da bi izdelala racionalno Brailovo abecedo, ki naj bo skupna vsem jezikom Indije.
Rastlinska plazma. Na univerzi Maquette So iz rastline »abelmoschus eseluentus Linn«, ki raste v velikih množinah na jugu Združenih držav Amerike, pridobili izvleček, ki v solni raztopini odlično nadomešča krvno plazmo. Na živalih napravljeni poskusi so dali več kot zadovoljive uspehe. Sedaj skušajo dobiti bolj čist izvleček, ki bi ga lahko uporabili tudi pri človeku. Raziskovalci so odstopili univerzi vse pravice odkritja.
Atelje slikarja Delacroixa ne bo več propidal. Društvo prijateljev slovitega francoskega slikarja Dalacroixa je kupilo na javni dražbi za 4,200.000
likega slikarja. Nekateri kupci, ki so zvedeli za namero društva, so se umaknili. Poslopje, ki je v zelo slabem stanju, je sedaj rešeno propadanja. Slikarjevo hišo bodo namreč preuredili v muzej. V njem bodo shranjeni spomini na učitelja romantične šole v francoskem slikarstvu.
Kateri narod poje največ krompirja? Angleži popijejo več mleka in pojedo več krompirja kot kateri kol» drugi narod v Evropi. To je ugotovil Maurice Webb, minister za prehrano v Angliji. Danes pojedo Angleži povprečno manj mesa kakor drugi narodi; le Zahodna Nemčija. Avstrija in Grčija zaostajajo v tem pogledu za Anglijo. Angleži pa popijejo zato 160"/, predvojne količine mleka in pojedo 139 % predvojne količine krompirja. Potrošnja mesa je dosegla samo 81 % predvojne, medtem ko znaša v Franciji 112 %, na Norveškem 97 %, na Švedskem 96 %, v Italiji 95 % ter v Belgiji in Luksemburgu 93*/«. Potrošnja mesa v Nemčiji doseže le 75•/•,
frankov hišo z ateljejem in vrtom ve- v Avstriji 63 % in v Grčiji 60 %.
SAR
V.	MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO
Blinc se bori xa prvo tnc:>'o
Minuli teden se je začelo v Valjevu V. mladinsko državno prvenstvo, na katerem sodeluje 16 mladincev iz vseh ljudskih republik. Vrstni red je tale: Zaharijev, Žigič, Apostolov, Matič, Cet-kovič, Zavila, Guzel (LRS), Čirič, Rodič, Posedel, Rakič, Djuraševič, Durgo, Bo-
1	još, Blinc in Njegovan (oba LRS).
Od slovenskih zastopnikov se bori za najvišje mesto mladinec Robert Blinc (Triglav), ki je v 8 kolih zbral 5 in pol točke. Premagal je Apostolova, Matiča in Zavilo, remiziral pa je z 2igičem, Cetkovičem, Guzelom, Čiričem in Rodičem. Mladinski prvak Slovenije Dušan Njegovan (Železničar, Mrb) ni preveč borbeno razpoložen in je vseh 8 partij remiziral. Tretji slovenski zastopnik Lev Guzei (2elezničar, Mrb) je 4 partije remiziral, 3 izgubil, ena pa je prekinjena Po 8. kolu je stanje v tabeli naslednje: Čirič 6, Blinc in Djuraševič 5 in pol, Rakič 5. Zaharijev, Zavila in Durgo 4 in pol Zigič 4 (l) Matič, Posedel in Njegovan 4. Cetkovič, Apostolov in Boljoš
2	in pol, Guzel 2 (1) in Rodič 2.
budi naši nastopali z dosti večjo samozavestjo, saj so se prav v tej smeri razvijale vse njihove priprave.
Sedaj smo pred poslednjim izbirnim tekmovanjem in je težko napovedati, komu bo uspelo priti v vrsto. Za Ljubljančane Tomšiča, Tomažiča, Hermana, Šlibarja in Mesariča je skoraj gotovo, da se bodo uveljavili. Prav tako je računati tudi s Copfom iz Maribora, medtem ko se bodo borili za vstop v vrsto še Šoštar iz Hrastnika, Celjan Hus in Ljubljančana PÖS1 ter Modic. Ker so domala vsi močno izenačeni. Je težko vnaprej uganiti, kdo bo prišel v vrsto. Za dokončno postavo bomo izvedeli v nedeljo po poslednjih izbirnih tekmah.
Treninge deklet vodi Jelica Vazzazova. Tudi pri teh je kaj lahko ugotoviti lep napredek. Se vedno je med vsemi najboljša Sonja Rozmanova z Jesenic, sledita pa ji Cerarjeva in Petemelova iz Ljubljane. Posebno presenečenje pomeni Petemelova. saj vse do konca poletja ni nihče pričakoval, da bi utegnila biti uspešna nasprotnica ostalim. Pa se je krepko zavzela in gotovo bo v kratkem ena od najboljših. Podobno je tudi s Cerarjevo, saj spomladi tudi še ni bila v vrsti. Za navedenimi tremi so še Jeseničanki Smolnikar In Lapajne tei Ljubljančanke Novak, Vintar, Gale in Galjot, ki bodo resno posegle v borbo
Tako lahko z gotovostjo trdimo, da bosta obe vrsti za povratno srečanje močnejši, kakor sta bili spomladi, ker se je znanje vseh na splošno zboljšalo, poleg tega pa bosta obe vrsti spopol-njeni z novimi nadarjenimi tekmovalci. Kakor smo dejali, bo poslednja izbirna tekma v nedeljo dopoldne. Mladinci bodo nastopili na Taboru, mladinke pa bodo pokazale svoje znanje v Narodnem domu, oziroma na Letnem telovadišču.
moštva je prisilila kapetana sovjetskega moštva, da je zamenjal nekatere igralce. Medtem ko je drugi niz potekel v popolni premoči Sovjetov, so bili naši odbojkarji v tretjem nizu popolnoma enakovredni nasprotniki. Zmagala pa je rutina in odlična telesna vzdržljivost sovjetskih odbojkarjev.
MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR V CARIGRADU
Jugoslavija : Avstrija 46:19
Četrti dan mednarodnega turnirja v košarki je reprezentanca Jugoslavije premagala Avstrijo 46:19 (20:10), Italija pa Egipt 43:28 (20:11).
Šiška : Bežigrad
!
Drevi ob 20 bo na igrišču Ljuba Šercerja v šiški zanimivo košarkarsko srečanje med reprezentancama Bežigrada in šiške.
Nastopili bodo samo člani ligaških vrst ASK in Železničarja. Po daljšem odmoru bo igral tudi državni reprezentant Mirko Amon.
šiška: Kristančič. Dvoržak, Feguš. Miler. Bezek, Radmelič. Brumen. Vračko.
Bežigrad: Fugina. Šerbec V., Šerbec S., Vozelj. Juvan. Mravlje, Amon. Remic, Brdnik, Deu, Daneu. Tosič in Magister. V predtekmi, ki se bo pričela ob 19. url, nastopijo mladinci ASK in Železničarja*
Sarajevo : Dunaj 4 :1 (2:0)
P red sinočnjim Je bila v Sarajevu povratna prijateljska mednarodna nogometna tekma med amatersko reprezentanco Dunaja in Sarajeva. Požrtvovalnim Dunaj čanom ni uspelo revanširat! se za prvi poraz (1:3).
Ze v prvih minutah igre Je Man tula povedel Sarajevo v vodstvo. Do konca prvega polčasa je bila igra mlačna in nezanimiva. Po odmoru so se gostje močno upirali in resno ogrožali vrata Sarajevčanov, pri čemer so v 21. minuti rezultat izenačili. Sarajevčani so do konca igre ponovno prevzeli pobudo in po Jarkovačkemu ter Habiču dosegli še tri gole.
Kako bo v nedeljo?
Nogometaše Odreda čaka v nedeljo težka naloga — prvenstveni dvoboj s Proleterjem iz Zrenjanina. Res, da imajo Ljubljančani prednost domačega igrišča, vendar bo borba z gosti huda, saj je znano, da je Proleter premagal minulo nedeljo zagrebškega Metalca 3:0. Tekma bo zanimiva tudi zaradi tega, ker se Odred še vedno ni povsem izmuznil iz nevarnega območja za izpad iz lige.
Začetek tekme bo ob 16, ob 14.15 pa bosta igrala Ilirija II. in Odred II. na stadionu ob Tyrševi cesti.
Za prvenstveno tekmo Zagreb : Odred, ki bo v nedeljo 30. t. m. v Zagrebu, organizira vodstvo Odreda poseben vlak za simpatizerje. Odhod iz Ljubljane v nedeljo ob 6.10, povratek iz Zagreba pa zvečer ob 20.45. Vse podrobnejše informacije se dobe v društveni pisarni Odreda, Tyrševa cesta 1 b-II. število mest je omejeno!
*
Telovadno društvo Šoštanj vabi na slavnostno telovadno akademijo v soboto. 22 sept. ob otvoritvi obnovljenega telovadnega doma! Sodelujejo člani TD Celje in TD Hrastnik.
Planinci tekmujejo za 10. obletnico JA!
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE vabi alpiniste in planince, da se sestanejo v soboto, 22. t. m. v Vratih zaradi nošnje delov za bivak IV. Postavljanje in nošenje bivaka sta vključeni v tekmovanje za 10. obletnico ustanovitve JA, zato pričakujemo polnoštevilno udeležbo.
BOKSARSKI DVOBOJ
Triglav :
repr. Koroške 13 : 7
Najboljši slovenski boksarski klub Triglav iz Ljubljane, je gostova! te dni v Beljaku proti reprezentanci Koroške. -Posamezne borbe so pokazale, da sta se srečah dve enakovredni moštvi, saj se je dvoboj končal s tesno zmago slovenskih boksarjev. V lahki kategoriji je izgubil Triglav dve točki zaradi tega. ker je bil njihov boksar Dretežak. Lep boks so pokazaLi Mikluš Štefan. Mencej, Vivod. Vilhar in Ažman. Tehnični rezultati: mušja kategorija: Urschitsch : Mikluš 1>1; bantam:	Sandriser : Mikluš Ivan
2:0; peresnolahka:	Gattering : Mencej
0:2:	lahka:	Eberhard* : Kropivnik 2:0;
polwelter: Melcher : Vivod 0:2: welter: Sommer : Vilhar 0:2: polsrednja Krak-sner : Potokar 2:0; srednja: Schreiber : Ažman 0:2: poltežka: Steinwender : Baloh 0 2: težka: Ožgan : Kovačič 2:0.
Reprezentanca Koroške je bila sestavljena iz štirih tekmovalcev KAC. ki je avstrijski državni prvak, enega tekmovalca iz Salzburga, ostali boksarji pa so bili člani VSV iz Beljaka. Zastopnik župana inž. Maas je po tekmovanju izjavil, da so Ljubljančani pokaza-li lep boks in da tako disciplinirane ekipe še ni bilo v Beljaku. Zaradi tega so dobili nova vabila za gostovanja po Koroški.
MEDNARODNI KOLESARSKI KRITERIJ V ZAGREBU
Zmagal je Vai. Hoven
Na mednarodnem kolesarskem kriteriju, ki je bil prevčerajšnjim v Zagrebu, je sodelovalo 14 tekmovalcev, in sicer 6 Belgijcev, 2 Luksemburžana in 6 Jugoslovanov.
Zaradi dežja je bila udeležba tekmovalcev slaba V dirki (40 krogov) je zmagal Belgijec Van Hoven s 34 točkami pred Osrečkim. ki Ima enako število točk. Van Hoven je zasedel prvo mesto zaradi tega, ker je zmagal v zadnjem sprintu. Na tretje mesto se je uveljavil Luksemburžan Ge!hausen 19 točk. četrti je bil Direck (Belgija) 15, peti Van Schil (Belgija) 8. šesti Celesnik 2 točki.
Marguillier
MARGARETA BUBER-NEUMANN:
85
UJETNICA pri Stalinu
in Hitlerju
Prevedel dr. Ivan Crnagoi
S krvavicami je bilo takole: v Havensbriicku smo do-bivale do leta 1943 razen dnevnih 500 g kruha opoldne pol do tričetrt litra sočivja in šest krompirjev v oblicah in zvečer juho, ki smo jo dobivale nekaj časa tudi zjutraj. V sobotah in nedeljah smo dobile mrzlo večerjo: približno 20 gramov margarine, zraven pa v sobotah košček sira, v nedeljah pa 35 gramov jetrne, mesene ali krvave klobase. Po 1. 1941 se je v Ravensbriickr prehrana vsak teden slabšala. Stročnice in testenine so sploh izginile in zabele je bilo čedalje manj. Tedenski obrok masti so že 1. 1941 ukinili in marmelade so nam dali samo eno žlico na teden. Sladkor so na.j esesovci pokradli do zadnjega koščka. Tudi v jetniški kantini si lahko kupil samo še ribje paštete Iz slanikovlh glav in kosti ali pa ka'co sumljivo sočivje v salati.
Neka mlada Jehovka, z imenom Ilse Unterdörfer je odkrila v stari zavezi zapoved Jehove: »Pustite, naj steče kri na tla!« in je svojim sestram pojasnila, da odslej ne smejo več jesti krvavic. Kakih petindvajset skrajno doslednih jehovk se Je res odločilo, da bodo krvavice zavračale. Jehovke so se ločilt v »skrajno do-
sledne«, »omahljivke« in »zmerne«. Te tri skupine so si bile vedno v laseh in so se med seboj dolžile izdajstva verskih načel; pri tem so navajale primere iz svetega pisma in vzdevale nasprotnicam imena svetopisemskih izdajalcev. Jaz sem vsem tistim, ki niso marale krvavic, predlagala, naj sprejmejo Jetrno klobaso. Toda pozabila sem na Jehovo. Ženskam namreč ni šlo za krvavice, am. pak za demonstracijo v čast Jehove. Avantgarda Jehovk je hotela vzbuditi pozornost in Izzvati esesovce; zahotelo se jim je več mučeništva. Zatu so sestavile seznam vseh tistih, ki zaradi zapovedi Jehove ne marajo več uživati krvavic. Seznam je dospel na pristojno mesto in esesovci so se smejali v pest: če nočejo jesti krvavic, pa še margarine ne bod-» dobile. Izvrsten varčevalni ukrep.
Prvemu seznamu »abs.inentk« je sledil drugi. Razvnel se je hud boj med ndoslednimia in »zmernimi« jehovkami. Kakor sem pričakovala, komanda i i odgovorila samo z ukinitvijo margarine, ampak je posegla po hujših ukre. pih. Sprožila jih Je višja paznica Zimmerova. Jehovski blok je dobil prirastek 10« nemoralnih žensk. To je bila huda kazen. Izprijenke so morale Jehovke nadzorovati in jih ovaditi, če so jih zasačile pri razlaganju svetega pisma ali pri verskih razgovorih. To je bil za Jehovke občuten udarec, nič manj pa za njihovo starosto bloka. Ovadbe, tatvine in pretepi, vse te nadloge so vdrle v naš mirni blok ko volkovi v ovčjo stajo. Jehovke so ml pri moji težki nalogi pomagale, da sem pol leta (toliko
časa je trajala Kazen) še kar dobro vozila in mi ni bilo treba napisati nobene ovadbe. Zenske so napele vse sile in vzdrževale kljub iahkoživkam v »vzornem bloku« popoten red.
Ta kazen se je končala na tako prečudno smešen način, ko da je res posegel vmes sam Jehova. V prvih tednih sem skušala rešiti jehovkam vsaj nekaj položajev. Purtila sem jih sedeti skupaj pri zadnjih mizah, da iz-prijenke niso slišale njihovih pogovorov; vlačugam, ki so bile vse mlade, sjm pa dodelila v spalnici postelje v »tretjem nadstropju«. To pa Je imelo nerodne in mučne posledice: med vlačugami je bilo namreč mnogo takih ki niso mogle zadrževati vode in so močile postelje, take dr je iz višjih sfer seč noč za nočjo kapljala na spodaj ležeče jehovke.
Neko nedeljo pa se Je prikazala naša sovražnica, višja paznica Zimmer. Takoj je opazila, kako so garjeve ovce iepo ločene od čistih.
»Da dajete jehovkam potuho« me Je nahrulila *” da ste vi krivi tega teatra v bloku 3, to že davno vem! Takoj mi pomešajte jehovke z vlačugi mil ln naj samo še enkrat zvem, da se te avše pogovarjajo o Jehovi! Ste razumeli?«
■Da, gospa višja paznica«, sem dahnila; nato je odšla. Zdaj nam je pa zagodla. Toda ni se ji sanjalo, kaj se bo iz tega izcimilo. Jebovke so se z veliko ljubeznijo za.
vzele za vlačuge. Zmeraj so Jih spraševale, če so kaj lačne in če ne bi sprejele kosa kruha ali pa njihovega dodatka h kosilu. In kako rade so vlačugice to sprejele! Sčasoma sem opazila, da sedi zvečer zraven vsake lahko. Živke po ena jehovka in da so tudi v nedeljah parčki dosledno pomešani. In o čem so se pogovarjale? O razodetju in spreobrnitvi! Jehovke je zajel nov fanatizem. Ne samo v mojem bloku, ne, tudi pri cigankah in povsod, kjer se Jim je nudila priložnost, so oznanjale nauk Jebove in pridobivale nove vernice. Primeri spreobrnitve so se začeli kmalu kopičiti; vlačuge, ciganke, neka Poljakinja, neka Židinja in več lažjih političnih grešnic — vse so šle v pisarno javit, da so odslej jehovke; prosile so za svetlomoder znak in za premestitev v jehovski blok. Esesovke so jih nagnale ven in izposlovale, da Je komanda takoj odstranila tistih sto vlačug iz jehovskega bloka. Jaz sem se vsa srečna oddahdahnila, moje vernice pa so se zahvalile Jehovi,
Nekega dne, ko so se novinke sprehajale po ozki poti med taboriškim zidom in zadnjo platjo barake, že tile mimo svarilnih mrtvaških lobanj s prekrižanimi kostmi, sem v gomazenju progastih Jopičev opazila Lotto, se preden sva se začeli pogovarjati o čem drugem, me je vprašala, če mi sme predstaviti svojo znanko iz zadnjegai transporta, neko češko novinarko, kaieri je že veliko pripovedovala o meni. In odvedla me jek Mileni Jesenski,
t