đ*. li..	X-%- ■£&. X# ' <$■ v$t.
*4Xw&4iM/
f Š,. -W'
' ■/*J?Cs&iXl '
P«8MBeiiift štetilfe* stesse §0 wlmirjev*
Msrsèiìlna li^tu :
Calo leto	,	.	K	5C’-~
ftsi teta .	.	,	,	25*—
Cifri Ista	i	i	„	13*—
Sitasj Jugoslavije« Cats lito	j	,	g	65,—
fmmm.m stsvtlk®
s® Ilirih sirenah 50 v,
ÜMlaiitvo iupravaištvo: SIÄÜSW, Koroška ulica Hä i. «— Telefon št. 220.
inseratl all oznaßfta
se računajo po K IM od enoređns petHvrste pri večkratnih oznanilih — popust.
,»Straža" Izhaja v poc-del jek, sredo in petek
Rokopisi se ne vračajo
JSeedvtoen	lin* »» Rhnewfca IJod**»#.
Z uredništvom se more govoriti Vi&k daa c4 tl. do 12. ure dopoldne
128 Številka
Maribor, im 19.. novembra 1920
Letnik XII
Slovenskemu učiteljstvu v pomislek.
Če občujemo z našim učiteljstvom, vidimo pri veliki večin!, da je tudi njemu blagor našega ljnd3tva zelo pri srcu. Tem žalostnejše so izjeme, če vidimo, da se najdejo učiteljske moči na deželi, katere porabijo ves svoj trud in vpliv za stranke, o katerih mera nepristranski človek takoj spoznati, da našemu ljudstvu nikdar ne bodo in ne morejo prinesti sreče. Ali je kdo izmed trezno mislečih učiteljev ali učiteljic, ki lahko mirno reče, do bo kulturni boj prinesel našemu narodu zaželjeni mir in blagostanje? Ali je kdo izmed učiteljskih moči, ki živijo med priprostim ljudstvom, ki more mirno reči, da bo centralizem zadovoljil našega človeka ? Ali je kdo izmed učiteljstva, katerega draginja ravno tako muči, kakor vse druge stanove, ki more zagovarjati prost izvoz, ki povzroča draginjo, zabranjuje kompenzacijo iz drugih držav v blagu in bogati gamo nekatere! In vendar vse to popolnoma jasno in nepobitno zahteva demokratska stranka. Ali more biti zategadelj učiteljska moč, ki deluje In živi med narodom in ima v resnici srce za narodov blagor, navdušena za demokratsko stranko?
O velikem številu učiteljstva se ve, da zastavlja ves svoj trud in vse svoje delo za Samostojno. Gospodje in gospodične iz učiteljskih krogov, ki imate priložnost priti v stik z našim vrlim ljudstvom, bodite odkritosrčni in pri trditi mi morate, da se mora pametni in pošten človek sramovati, biti pri Samostojni. Poglejte okoli in videli bodete, kakšne vrste ljudi so v Samostojni. Ali niso najslabši? Poslušajte naše ljudstvo in slišali bodete, kogar Tmenuje samo-stojneža. Zapravljivci, pijanci, oderuhi in go Jjufi, ponočnjaki, nečistniki, ljudje, ki oblegajo cerkev med službo božjo s klobukom na glavi, ti so samostojni; pomislite nepristransko in pritrditi nam morate. K samostojni se prišteva vse, ki ne ume pomena ustavodajne skupščine, ki mu je blagor naroda deveta briga, zato pa
LISTEK,
Poulične slike iz Cikage.
Priobčil Rev. Jeronim Knoblehar.
?	.	Konec.
Ni Še dolgo, ko se je zgodil tu pri nas slučaj da je policija na cesti pobrala nezavestnega človeka, slovenskega socijalista in ga oddala v bolnišnico. Pozno v noč je bilo to. Hišni zvonec v župnišču je silno zapel. Kdo je? Pred župniščem stoji častnik, po ročnik mestne policije in javi: „Father, človeka vašega naroda smo ravno kar spravili s ceste v bolnišnico, prosim, pridite ga previdit, meni se zdi, da ne bo rač z njim. — Tu imate dolar, pa si vzemite avto, da dojdete pravočasno.“ Father ga seveda ni vzel.
Bolni socijalist,, ki je med tern prišel k zavesti, je začudeno gledal slovenskega duhovnika, ki v pozni noči prihaja k njemu nenadoma. S prva trdo šo-ciialistovsko srce se je omečilo, ko je mož zvedel, ke_ do mu je poskrbel duhovnika. Solza se mu zasveti v očesu; ni bil še povsem podivjan, in reče: „Že vidim, da je še dosti boljših ljudi na; svetu, kakor sem jaz. Prosim, gospod, pomagajte mi, da se vrnem nazaj na pravo pot.“
Ker sem že pri jajmoštrih, naj Še to omenim, da sem spočetka v New-Torku in tudi še v Chieagi imel vsaoega boljše oblečenega človeka za duhovnika, Vsi so obriti in po zimi nosilo svetno duhovskemu kroju podobno obleko; potem pa še visoki ovratniki premotijo starokrajca, dokler se ne navadi amerikan-ske noše. „Glejte, tam gre zopet en fajmošter, mi je smeje rekel tovariš, ki je prišel z menoj iz domovine iv: Ameriko. Zlasti pa so se mu smešne zdele „sove"
tudi stranka kot taka nima nobenega jasnega programa, kakor so njeni pristaši in volivci brez jasnih nazorov, brez vsega, kar bi bilo njim in ljudstvu v prid, taka je stranka sama. Te besede so gotovo precej pikre, pa tako resnične, da se dokažejo lahko povsod, kjer se kaj ve o Samostojni. Ali more potem izobražen nčitelj le v mislih biti pristaš te v celi Jugoslaviji menda najbolj brezglavne stranke?
Najdemo tudi učiteljske moči, ki se prištevajo k socijalistom oziroma komunistom. Učite!j kot vzgojitelj pač najbolj ve in čnti, kaj pomeni red in pravica, pa tudi najbolj ve, kakšne posledice bi imela ze naše ljudstvo premoč socialističnih strank, zato um ljubezen do naroda ne more dovoliti, delati za te prevratne stranke.
Preberimo si prekrasen program Slovenske ljudske stranke, preštudirajmo prelepi njen oklic „Slovensko ljudstvo“ in vedeli bomo, kje je naš prostor, če nam je v resnici kaj na tem, da bo naše ljudstvo srečno, kakor si ga želimo.
Obrtnikom in prijatefiem
obrtntitea.
Vse se organizira, vse mrzlično deluje za svoji obstanek in razvoj. Obrtniki, ki so izmed vseh sta -nov skoro najmanj organizirani, so se zbudili in uspehi se vidijo že širom naše domovine. V Paškivasi v Savinjski dolini se bo vršil še v mescu novembru veliki obrtniški tabor za Savinjsko, Mislinjsko in za Saloško dolino pri g. Josipu Miheliču. To misel so sprožili pri ustanovitvi nove obrtne zveze. Hvalevredna je. Spoznali so, da le edino močna organizacija danes more ščititi malega obrtnika in trgovca. Pa -nes, ko se ne čutijo dovolj močne velepodjetniki, ve-lemdustrijci in banke, danes misliš ti mali obrtnik , da boš sam kos neznosnim zahtevam, ki se kupičijo okrog tebe? Nikakor ne! Obrtnik, združi se v moči no organizacijo, če hočeš še živeti in če nočeš živo-.ariti in stanovsko poginiti. Pazi pa tudi, v katero organizacijo privoliš, kateri daš tvoj glas., v kateri boš deloval. Ce ti je na tem, da deluješ v organizaciji , ki najbolj nesebično in z največjo požrtvovalnostjo de-
ženske z velikimi, povsem okroglimi in s črnim ro -pom obrobljenimi naočniki.
Čudno, koliko ljudi, mladih in starih nosi tu o-čaia. Zlasti mnogi otroci so videti kratkovidni, ali slabovidni. To očesno napako pripisujejo nekateri clektriški svetlobi, pri kateri se človeško oko pokvari; drugi pa pravijo, da je kratkovidnost posledica življenskih razmer v hrani.
Temu primerno je število okulistov v Chieagi, pa tudi dentistov, kar naj bi pomenilo vpliv hrane na kri m zobovje. Čudno je videti zlati rudnik med zobmi črnili obrazov. — nigrov o čijih slonokoščeni lepoti zob č:torno v popisih Kamove domovine v Afriki., Morebiti je krivda za slabo zobovje tudi v tem, ker ljudje, posebno otroci, pojedo velike množine slado -leda. Na vsakem uličnem voglu se prodaja „ioe crearne“, (ajs-krim) sladoled. Ob'količka vročem dnevu si otroci z njim po ulicah hlade kri»
Svitek iz peciva s sladoledom stane danes 5 cen tov; pred vojsko se je lačen in žejen človek okrepil za 5 centov po „salonih“ in „lunč-rum-ih“, kakor se tu neke vrste gostilne imenujejo; danes se za to svotico otrok pri sladoledu komaj parkrat oblizne.
Draginja za živila je bila tudi 'tu zelo velika, zadnje čase pa znatno padajo cene pridelkom. Žani -mivo je, da jemo tu skoraj vso zelenjavo za prikuho, ki je zrasla v Kaliforniji, tudi sadje jo od tam.
Tudi v tem se kaže pomen in moč zveze Zje -din jenih držav Sev. Amerike: pri vas v starem 'kraju ljudje n. pr. v Avstriji Še krompirja ne dobe,, ker so jim meje v Jugoslavijo zaprte; in vipavske čre-Šn j e so Ljubljančani gotovo pogrešali. Kolikega pomena bi bila za človeštvo zveza evropskih držav po zgledu Amerike: tako pa si drug drugemu zapirajo zaradi neumne politike in narodnega sovraštva kru-. šne predale. Amerikance pa je v prvi vrsti Amerika-
Juje za male stanove, če hočeš delovati v organizaciji, koje načela temelje na krščanski podlagi, potem pojdi takrat gotovo v Paškovas, poslušaj, kaj ti bodo razni gospodje govorniki povedali, presojaj in pristopi k njej ! Naše načelo je odkrito : Delovati v korist malega obrtnika v okrilju SLS. Naša organizacija je stanovsko-politična, ki izdaja svoje lastno glasilo: „Jugoslovanski Obrtnik.“ Potom omenjenega glasila vzgaja svoje društvenike v stanovskem in političnem oziru, Želeti je, da bi bil vsak društvenik tudi naročnik tega stanovskega glasila, ki stane samo 20 kron celoletno.
Sirom naše domovine se širijo razne obrtne organizacije pod najrazličnejšimi imeni. Zapomni si pa dobro, da izven naše organizacije so vse druge hčerke JDS. To so sicer dolgo časa tajili, toda sedaj pri volitvah so to konečno jasno pripoznali. „Slovenski Narod“ in „Jutra“ ti o tem jasno pričata. Strnili so vse posamezne strančice in pod skupnim in starim prapor jem korakajo, v volilni boj. Protiverstvo in centralizem je njihova parola.
Omenjeni tabor bo važen tudi glede bližnjih državnozborskih volitev. Govorniki bodo obdelovali tudi ta polje; zato pa, obrtniki in prijatelji obrtništva, vsi na omenjeni tabor! Naj se naše prepričanje poživi, naj se že ustanovljena obrtna zveza razširi in vkore-nim med štajerskim obrtništvom! Agitirajte vsepovsod! za polnoštevilno udeležbo!!
Jugoslov. obrtna zveza.
politični pregled.
'Jugoslavija.
Beograjski m i n i sirski svet je ratificiral rapalsko pogodbo.
Ministrski svet v Beogradu se bavi % rapallsko pogodbo. Definitivnih sklepov glede ratili -kacije še ni bilo, ker se še dr. Korošec ni vrnil v, Beograd. Iz brzojavk, katere pošilja ministrski predsednik Vesnič za Korošcem, je razvidno, kako važna vlogo igra dr. Korošec v ministrskem svetu. Z udu-go revo dr. Kukovcem ne vejo kaj početi, ker je žs znan kot polomnik. V Beogradu ne pričakuje nikid tako, željno dr. Korošca, kot ravno dr. Kukovec, dr* bi se nanj naslonil.
D’A n n u n z i o nadaljuje svoje okupacije. Poročajo, da je okupiral d’Annunzio Šibenik in da prodirajo njegove čete v notranjost ozemlja. D’Annunzi-jeva roparska druhal jemlje talce in izvaja povsod
a ec, potem še le Ilinojčan ali Pensilvanec, Mineso-tee. Ako bi kedo zahteval od Slovenca, Nemca, Italijana, Francoza, naj sč s ponosom imenuje najprvo Evropejec, potem še le kaj drugega, bi bd, če ne tepen, pa saj zasmehovan; seveda, ko pa imato državice, v kateri ni mogoče kihniti, ne da bi se črez mejo čulo. Toda Evropo spreobračati ni moj namen in bi se reklo, staro suknjo zaobračati, ki so jo molji že. vse križem pregrizli. Tofaj škoda besed.
Ker sem že omenil kuhinjsko zelenjavo, naj še pristavim, kako zveseli človeka, ko po malih, redkih vrtičkih ugleda znake iz domovine: petešiljček, pa zeleno, In peso in v stročju grah in fižol, zelje in ko le rabo, prav kakor so vse to mati doma skrbno gojili za kuhinjo. Zrav'en te pozdravljajo domače cveti j i-ce, astre in georgine, vrtnice in mačehe in balzami-ne. Čudno pa je, da naše z ( doma poznane In tu sem davno že presajene cvetlice, vijolice in druge, nimajo duha ali saj tako polnega ne, kakor pri vas; pa saj tudi ptica selivka ne poje v tujini. Samo murni pojo na polju in žabe regljajo v luži, prav kakor doma. Tudi teh glasov sem bil vesel, ko sem bil nekoč na daljšem sprehodu zunaj mesta, Z veseljem sem pozdravil kresnice, ljubo nam razsvetljevalko prijetno toplih poletnih dni v domovini. Na tujem pozdravita človek in se veseli, kar ga spominja na dom . Celo vsiljivega vrabca na cesti gledam s prijaznim očesom; saj vem, da je tudi on „foreign“ tujec v deželi bivolov in mustangov, pa nervoznega „biznisa“ ki naj bi pomagal človeku do — dolarja, amerikan-skega boga. Pravijo sicer tudi Amerikanci: kjer je dolar, tam je hudič, kjer ga pa ni, tam sta pa dva. Mojo redovne obleke pa se ogiblje prvi kakor drugi,' hvala Bogu in nič zato.
Pozdravljam rojake, prijatelje in znance.
9w>&» 2.
nasilstva. Đ’Annunzijevi arditi so zasedli Krk, vdrli \ škofijski dvor na Krku, ga oplenili in zažgali ar -hlv. Tajnik Polonio in arhivar Pilepič sta se rešila u težavo.
V	političnih krogih prevladuje mnen -je, da bo ministrski svet ratificiral pogodbo z Italijo. Ministri, ki bi se protivili podpisu, bodo morali od-siopiti.
Zastopstva velesil v Beogradu so čestitala dr. Vesniču, ker sta se sporazumeli Italija in Jugoslavija.
Naša vlada odpošlje Italiji noto, v kateri bo zahtevala, da odstrani Italija d’Annunzia iz Reke, da se izvedejo pogoji rapallske pogodbe.
Ilalila.
V	italijanskem parlamentu obrav-navajo sedaj rapallsko pogodbo. Ministrski predsednik Giolitti je predložil zbornici zakonski načrt glede ratilikacije in izvedbe rapallske pogodbe. Giolitti zahteva, da se ta načrt obravnava takoj. Tozadevnemu Giolittijevemu pozivu so se odzvali poslanci vseh strank, izzven socijalistov, ki so protestirali. Italijanska zbornica je čestitala Giolittiju k usiiehu v St. Margarithi.
Celotno italijansko časopisje se kar cedi odobravanj uapram italijanski vladi zaradi rapallskih uspehov.
Admiral M i 11 o in d’Annunzio sta imela te dni sestanek, na katerem se je posrečilo Miliu, da je odvrnil d’Annunzia od nadaljnih okupacij jugoslovanskega ozemlja. D’Annunzio bo baje izpraznil Reko še le tekom-dveh mescev, ker še sedaj ne veruje, da bo Jugoslavija ratificirala rapallsko mirovno pogodbo.	s	:
Madžarska.
Vrhovni svet v Parizu zahteva od madžarske Horthyjeve vlade, da naj takoj ratificira mirovno pogodpo in izvrši demobilizacijo. .Vrhovni svet opozarja madžarsko vlado, da nosi ona odgovornost v slučaju kakega preobrata v habsburškem smislu.
Celioslovaika.
Te dni so se vršile po Pragi, Brnu in Pilznu obsežne protinemške demonstracije. Demonstranti so razbijali in uničevali kipe in slike bivših avstrijskih cesarjev. Protičeški izgredi so se 'doigra-\ ali v Libercah in Teplieah.
Grška,.
Pri volitvah na Grškem so dobili pristaši Venizelosa samo 118 mandatov, pristaši kralja na 1.50. Vsled tega poraza venizelistov je sedanja grška « odala ostavko.
Pariška poročila pravijo, da je on tenia pripravljena s silo zabraniti povratek bivšega grškega kralja Konstantina na Grško.
Po n a j n o v e j š i h poročilih je zapustil tlenizelos na vojni ladji Grško.
Rasl|a.
Boljševiške čete so razbile in uničile AVranglovo armado. Wranglu se je posrečilo, da se je vkrcal s približno 20,000 možmi in odplul neznano kam.
Domača politika.
Glas vpijočega v puščavi je pismo dr. Kukovca, .katerega je'naslovil iz Bograda na svoje JDS -vernike. Pismo je pač tako, kot je dr. Kukovec sam, ki, ga poznamo izza njegovih neštetih javno zagrešenih polomij. Med drugimi piše g. minister, da si je pridobil zaupanje prvih mož izmed Srbov in Hrvatov, G. minister je zamenjal Srbe in Hrvate z Nemci, ki ss g, Kukovcu res lahko prijatelji, ker jim je podaril Radgono, Celovčanom obljubil nemško upravo in na-glašal nemški značaj obmejnega Maribora. Res ne« zahne zasluge si je priboril dr. Kukovec za Nemce, radi tega se je že bratil z Nemci v dobi graškega deželnega zbora. Dr. Kukovec tudi naglaša nesebično, častno in uspešno delo slovenskih demokratov. Nesebično so delovali n. pr. dr, Kramer z izvoznicami, dr. Kukovec je pošteno in uspešno naglašal rešitev valute 1:10, dr. Žerjav pa je gonil v celi dobi svojega javnega dela do skrajnosti egoistično agromerkur« stvo. Dr. Kukovcu je tudi nerazumljivo, zäkaj zapušča ljudstvo JDS. Ljudstvo na Slovenskem ni nikdar zaupalo liberalcem in jim danes najmanj, ker so razkrinkani v svojem egoističnem kapitalizmu in v vsestranski korupciji. G. minister zna tudi sporočiti iz Beograda, da je klerikalcem v Sloveniji odzvonilo « Mrtvaško pritrkavanje bo poslušal g. minister dr, Kukovec sam, četudi si bo mašil ušesa v Beogradu. Celo pismo dr. Kukovca je dolga jeremijada, s katero je hotel jokavi g. minister omehčati svoje maloštevilne vernike v toliko, da bi mu oddali svoje glasove na dan volitev*	<.-A^
Uöoga JDS se sedaj,najbolj zaganja v narodne socijalce. „Tabor“ je celo mnenja, da so nesrečni klerikalci ustanovili NSS, samo da bi razcepili napredno inteligenco pred volitvami. „Tabori“ smo prav hvaležni za njegov kompli ment, ker posedajo ti interoacijonalai klerikalci toliko moči in vpiva, da razbijejo ujedinjeno — jugoslovansko demokratsko stranko na dve za plati, ki se danes mucvarita po svojem časopisju na najbolj ostuden način. Ti klerikalci, ki so po
STE A 2 Ä,
19 novembra
mnenja demokratov sami nazadnjaki, katerim sledi samo zaslepljeno ženstvo po deželi, pa dobijo naenkrat toliko moči. da lopnejo edino državotvorni element in kar se razkroji ta element v dva čisto nasprotna elementa. Zakaj pa ne zavihtijo ti učeni, napredni, edino državo spasni g. demokrati po nazadnjaških klerikalcih da bi razorožili to črno internacijonalo ? Res čuden je ta slovenski svet, kjer poseda nazadnja-štvo vso moč, — celo nad največjimi naprednjaki, sol naše države pa ima povsod smolo, izgu blja moč itd. G. krog demokratskih listov : Na eni strani pisarite, da nas morate uničiti, na drugi strani pa tem slabotnim klerikalcem predpisujete moč: da razbijejo demokratsko inteligenco. Ali ni taka pisava abderitstvo, katero rivide v a ljudstvo in obrača hrbet demokratom.
Liberalna odkritosrčnost. „Jutru“ od četrtka se , fe posrečila resnica v uvodniku, ko pravi:	„Edina \
JDS je ohranila v tem volilnem boju mirno kri,“ Rete ! JDSarjem se ni treba razburjati na volilnih shodih I nlkdo jim ne oporeka, zborujejo JDS kandidati, sami, f toraj kot starim znancem se pač ni treba razburjati. | Pred smrtjo ima vsakdo rad mir; tako je ohranila jj tudi JDS na svoji smrtni postelji kot edina mirno kri, | ker JDS je edina stranka, kateri bodo zapele 28 . | novembra vse druge: Miserere! Mi privoščimo „Ju- | tru“ in njegovi JDS mirno kri in bomo rekli tudi po f volitvah z našim voditeljem dr. Korošcem: De mor - | tu is nil nisi bene! JDSarji si tiskajo svoj parte v I lastnih glasilih že pred smrtjo pri popolni zavesti in I v „edino mirni krvi,“
Cepljenje slovenskih demokratov tik pred vo - f litvami. Dr. Khkovec pošilja iz Beograda pastirske | liste, v katerih roti in zaklinja demokratstvo na Slo- % venskem k 'edinosti in k skupnemu nastopu proti kle- 1 rikalizmu. Koliko odmeva je našel njegov glas vpijočega iz demokratske politične puščave že dejstvo, da snujejo liberalci veletrgovci iin obrtniki na Gorenj - ; skem novo — napredno gospodarsko stranko, ki bo nova liberalna iilialka. Ustanovitev te stranke je nov dokaz da niso z „idealnim“ programom naših demokratov zadovoljni niti velekapitalisti, kaj še le nižji sloji. Demokratska sol Jugoslavije pač ne more za-dovovoljiii nikogar. Jugoslovansko ujedinjenje demokratov je koristilo v toliko, da so se razcepili v tri samostojne stranke, ki se danes pred volitvami gri -žejo na politično smrt pravih JDS ar jev Kukovec— Žerjavovega kova. Demokratski kadaver je torej že
v	razkroju pred volitvami.
Minister dr. Kukovec o samostojnosti Samo -stojne. Nobenega dvoma ni več in tudi priprost čio - 1 vek, ki nima vpogleda za strankarske pol. blise. ki | pa zna misliti, da presodi današnje razmere stranke, | je mogel in moral priti do prepričanja, da je Samo- 1 stojna liberalna filialka, O tem dejstvu imamo doka- f ze. G. minister dr, Kukovec je čutil potrebo, da je 1 na demokratskem shodu v Ptuju dne 14. t. m. Še- po- § sebno povdarjal skupnost JDS in Samostojne. Stavil \ je v ospredje nujno potrebo vzajemnega delovanja o- j beh strank v ustavodajni skupščini na demokratski | podlagi. Na Samostojno je posebno ponosen in pra- I
vi	: Mi (demokrati) vzdržujemo novonastale stranke 1 (te more biti pač le SKS in NSS) in bomo poslali | njih poslance v državni zbor za uresničenje napred- 1 m misli. Tu j'e .pač vsak dodatek o samostojnosti sa- j mostojnih odveč. Izpregledati mora vsak, ki se je ke- 1 daj dal speljati na led od iz milijonskih volivnih ion- | rov ljudskih izkoriščevalcev plačanih samostojnih f kričačev.
Zakaj imamo poleg demokratske tudi samostoj- I no kandidatno listo? Tudi to nam že znano skrivnost f je načelnik liberalne stranke, minister Kukovec nà I demokratskem shodu v Ptuju pojasnil. Vodstvo demo- jj kratske stranke se je'pogajalo s samostojnimi vele - j moži o sestavitvi skupne kandidatne liste. Samostoj- | ni so pa to čast zaenkrat vsled vplivov od druge I strani odklonih, ker se niso čutili še zadosti močne- j ozirom na strankarsko disciplino, Z drugimi beseda- j mi. Samostojni mogotci so prav računali s tem, da če 1 gredo z liberalci na volitve s skupno kandidatno li - j sto, lahko pri krstu svoje Samostojne obhajajo obe- j nem tudi njen pogreb. Znano jim je bilo, da na de - j .želi v fem slučaju prav nikdo ne bi šel na njih lim. f Tu iimamo rešeno uganko! Zakaj ima Samostojna 1 (Stranka za enkrat še svojo posebno kandidatno listo, j « katero »e tako trkajo na svoja samostojna prsa, Mi smo. pa dr. Kukovcu za njegove odkrite besede le hvaležni.
.Liberalna polomija, Po govoru dr. Kukovca na demokratskem shodu v Ptuju je dobil človek nehote utis, da je JDS v Sloveniji popolna podrtija, ki bo |
28.	novembra razpadla v kup razvalin. Bridko se je jj g. minister pritoževal nad nezvestobo NSSarjev v o- | čigled dejstvu, da jih oni (demokrati) vzdržujejo. Va- § bil je jih kot sorodno napredno stranko pod svojo za- | stavo. Poživljal je uradništvo, da vpliva na svojih | mestih nato, da bo JDS izšla iz volitev kot zmago- j valka. (Je li g. minister sploh upravičen izdajati ta- 1 ke pozive, ki morejo vsekakor navajati uradništvo k 1 pribranosti v svoji službi?) Zato jim je pa tudi ob- | ljubil dosti visoke ugodnosti, katerih bodo deležni v i JDSarskem raju. Poslušalcem, neuradnikom je bilo I že žal j da niso uradniki. Edino upanje voditelja JDS I je dan'es Š8 Samostojna. Ta naj pomaga spraviti polomljen liberalni voz spet v tek in ga obvaruje popolne polomije. Da samostojni kmetje, vi naj boste tisti, ki bo pomagal kapitalistom v Jugoslaviji do politične moči.
Dva JDS kandidata Na kandidatni listi JDS stranke, ki se proglaša za edino državotvorno, za
šol Jugoslavije, hrbtenico i. t. d., se blišči tudi ime bivšega c. kr. avstrijskega žitnega komisarja gospoda' Konrada Elsbacher v Laškem. Mož je prav pridno rekviriral med vojsko pri okoliških kmetovalcih žito. G. kandidat rekvizitor seveda med kmetskim ljudstvom nima nikaeega zaupanja. JD stranki izrekamo obžalovanje, da ima nesrečo že pri izberi kandidatov. Med kandidati JD stranke se nahajö tudi gospod nadučitelj Gnus iz Doba. Gospodoma v Beograd itak ne bo treba.
Dr. Korošcu natvezano jajčjo kupčijo je ožigo-gosal sam g, železniški minister kot lopovstvo ljudi „Taborovega“ kalibra. Mesto da bi „Tabor“ dokazal dr Korošcu, da je ros tihotapil z jajci, pa zahteva ta listič od Korošca, naj on dokaže, da ni udeležen pri tihotapstvu. Drugič bo prišlo to mariborsko JDS go-bezdilo in bo zahtevalo od mariborskih prebivalcev, naj dokažejo, da niso tihotapci, morilci, tatovi itd. Take športne trditve si lahko privošči le list, ki je glasilo prop alio od, JDS.
O črnil« jastrebcih je pisal „Kmetijski list“ v štev. 9. Crne, staroavstrijske jastrebe-imajo samo -stojni v svojih lastnih vrstah. Proti našim zaupnikom in vpričo ljudstva se je izrazil hud samostojnež iz kloštra, da je sedaj v Jugoslaviji vse za nič, naj -ooljo je pač še bilo pod starim Francom Jožefom . — „Kmetijskemu listu“ priporočamo, naj polovi svoje lastne črne jastrebe, predno skuša osnažiti drugostran-karske krvnike.
Bober prerok je vnet pristaš Samostojne Anton Deželak iz Lok pri Sent Lenartu. Javno je izpove« dal, da bo Samostojna itak propadla pri volitvah Vsaj enega odkritega preroka poseda tudi širokoust-na Samostojna.
Sijajno se je ponesrečil shod Samostojne minuto nedeljo v Novištifti pri Gornjemgradu. Na močno razbobnani shod se je prifuralo pet samostojnih razgrajačev, ki so pa ostali brez poslušalcev, ker je Novaštifta v taboru KZ. V Savinjski dolini bodo samostojni salamensko klaverno odrezali, ker vedno narodno zavedni Savinjčani so se že uverili o nemšku-tarsko-liberalnem kopitu Samostojne.
Volilno gibanje.
legitimacija
sl psskrbite za dan volitve, 28. novembra!
Najsi bo krstni list. domovnica, službena
knjižica, orožni list ali plačilni nalog davčne o-blasti. Kdor pa nima nobene teh listin, s katero bi lahko pred volilno komisijo dokazal, da je n. pr. rfcs tisti Florijan Bračko, ki je vpisan v volilni imenik, ta pa si naj takoj še te dni preskrbi pri občinskem ali župnem uradu izkaznico ali listino, s katero bo dokazal, da je on res Florijan Bračko. Zaupniki, skrbite, da bodo vsi naši vzeli take listine na volišče ! To je važno I
Dr. Korošec je v sredo in v četrtek sijajno zbo rovai pri Sv. Križu na Murskem polju, v Ormožu in v Dravogradu. Obširno poročilo o teh zborovanjih našega političnega voditelja prinese pondeljkova „Straža“, ki izide na 8 straneh.
Hrv. Zajednica in Radičevci. Hrvatska Zajednica ima mnogo prvakov različnega kalibra, n nima za sabo ljudskih množic. Sedaj, pred volitvami, išče kmečke stranke, ki bi ji posodile volilcev, ona pa nji za potrebo prvakov. Toda v sedanjih časih je tudi hrvaški kmet že opredeljen politično in ni več ene neorganizirane množice, katero je mogoče v zadnjih dneh z obljubami in napitnicami in grožnjami nagnati k volitvam. Po 'dolgem razgledavanju so pričeli namežikavati Radičevcem in jim ponujajo kompromis za volitve. Toda stranka je tako na slabem' glasu in zavzema zlasti v državnem vprašanju na« ravnost protidržavno stališče. Skušajo jo torej izgovarjati in prati in njihovi listi so v zadnjih časili polni zagovorov Radiča, drugih voditeljev in stranke. Posledica tako neumne taktike bo, da bodo Radičevci pridobili, Zajedničari pa ostali na suhem.
Ribniški shod. To je pa prav ribniška štorija« V nedeljo po maši je bil v Ribnici neki shod. Priredili so ga komunisti. „Naprej", glasilo socijalistov, se: iz tega shoda neusmiljeno norčuje. Opisuje ga na široko, kot komaj najvažnejše shode svoje stranke, in predstavlja kot velikansko blamažo komunističnega govornika. „Rdeči prapor“, glasilo komunistov, opisuje isti shod kot izvrstno uspeli in zatrjuje, da je govornik žel velikanske uspehe in potegnil za seboj celo ribniško okolico. Menda je na obeh straneh močno ribniško, toda značilno za pristranska poročanja«
Liberalno časopisje prinaša poročila o povsod sijajno uspelih JDS shodih, kar jo seve vse laž in farbarija. Znano je, da goni Voglar obsežnega dok-(or Kodermana kot medveda okrog po JDS zborova « nj'ih, da napolni Koderman s svojo obsežnostjo zbo -rovalni prostor, sicer bi bobnal Voglar z jezikom % prazno votlino.
Liberalci so propadli tudi na Grškem, mar H jih čaka pri nas v Sloveniji zmaga?
IS novembra 182®.
STRAŽA’,
Stran 3,-
Bossle] anana znamenja raznih strank na vo -lilnih skrinjicah. SLS ima rdeči križ in je v mariborskem volilnem okrožju prva. Kot drugi so vložili kandidatno listo narodni socijalisti in so izbrali kot znamenje lipov venec in v njem kladivo in pisalno ; pero. Tretja Skrinjica bo od 'JDS in njihova kandi - j datna lista je obrobljena z državnimi barvami (zlora- | ba državnih barv). Znamenje komunistov je: venec j -iz klasov in v njem kladivo in srp.
Pnevsi® mstl
„Straža“ v sredo je morala izostati, ker so montirali v tiskarni nove elektromotorje, katere goni falska elektrika. Kot nadomestilo za izostalo sredino „Stražo“ izide v pondeljek „Straža“ na osem stra -neh,
Kone: Korošfave iaifie kupčije.
Mariborski liberalci so v „Taboru“ že za cela dva mesca očitali dr. Korošca jajčjo kup ; čijo in vpraševali: Korošec, povej nam, kje so | tisti vagoni jajc, ki si jih za časa železniškega štrajka prodajal v Avstrijo. Dr. Korošec jim ni odgovoril. Ker pa so hoteli odgovor, jim je odgovoril 16, t. m. na volilnem shodu v Mariboru takole :
„Gospadja okeN' „Talora“, ak§ tako pisela ; irei dokazan so cisto navadni lažnilvi lumpi in lopovi, ki hofejo človeku pri ojtih> lei nimajo pameti, mati dopro ima,“
Preveč zahtevajo! Začeli so gobezdati po mariborskih zakotnih papirjih o neki jajčji kupčiji dr. Korošca. Gobezdali so nerodno in neumno, kakor je po njihovi zmožnosti in izobrazbi. Sedaj so pa zahtevali. naj dr. Korošec, ko je prišel v Maribor, odgovarja. Kako naj človek odgovarja na natolcevanje, ki s8 predbaciva brez vseh podatkov in dokazov? Kdor komur kaj očita, mora doprinesti dokaze, če ne, jie lažnjivec in obrekovalec. Korošec jim je res odgovoru, toda drugače, kakor so pričakovali v svoji ne -mnosti, a tudi krepko, da je kar zabolelo. Sedaj -se „Tabor,“ pritožuje, da je odgovoril prehudo. Takega udarca ni pričakoval, a ga je zaslužil.
Uredništvo „Murske Straže“ se preseli s pri -hodnjim tednom iz Maribora zopet v Gornjo Radgo -no, kjer se bo odslej tiskal list v lastni tiskarni „Panonija“.
Izjava. Duhovščina Skalske, dekanije zbrana na shodu v Šmartnem pri Velenju dne 14. novem -bra t. 1. se v polnem obsegu pridružuje izjavi mariborske duhovščine v št, 125 in 126 „Straže“ zoper g. dr. VI. Serneca v Mariboru.
G, okrajni glavar ptujski je baje zelo nervozen radi naše zadnje notice. Verjamemo radi! Zelo vesel je bil ves okraj leta 1918, ko je postal g. dr. Pirkmaler naš zastopnik, Veliko smo pričakovali od moža naše krvi in sina naše zemlje. Žal, nesreč o a JDS stranka ga je popolnoma vpre gla v svoj voz in pogubna JDS politika ga je spravila na tir protiljudskega mišljenja in delovanja. G. dr. Pirkmaier, mi Vas samo obžalujemo!” Zapravili ste našo ljubezen in naše zaupanje.
Umrla je dne 13. t. m. v Gaberju pri Rogatcu •splošno priljubljena učiteljica gospa Zorka Artič, rojena Sekirnik, v 24. letu svoje starosti kot žrtev svojega poklica. N. v m. p.!
Buške begunce dobimo v Strnišče. Vsled poraza se bo razkropila Wranglova armada po celem svetu. Jugoslovanska vlada je tudi naprošena, da sprejme en del Wr.anglovih beguncev. Tem ruskim beguncem se bo odkazalo Strnišče pri Ptuju kot začasno pribežališče.
Primorski begunci, ki so vsled političnih pri-Pk v zasedenem ozemlju bili materijelno oškodovani, bodisi vsled neopravičene internacije ali zapora, bodisi vsled izgredov, se pozivajo, da v najkrajšem času predlože. Uradu za zaščito beguncev, Ljubljana , Turjaški trg 3, vsa tozadevna dokazila, oziroma verodostojne podatke o utrpljeni škodi. V spisu naj se srnvede ime, takratno bivališče in pristojnost oškodovanca.
Nov premogovnik so odprli v Podsredi. Premogovnik je v oskrbi praške družbe, ki je zaposlila za prvo silo 60 delavcev-domačinov. Premog je lep in presega daleč kakovost rajhenburškega.
Trbovljska rudarska stavka nam grozi. Trboveljski rudarji so zahtevali zvišanje mezd za 134%. Trboveljska družba je te zahteve rudarjev odbila. Na to je stavila deželna vlada kompromisni predlog rudarjem, katerega pa niso sprejeli zastopniki rudar -jev. Rudarji sedaj zahtevajo, na svoj novi predlog odgovor do 28. novembra. Ako bo trbovljska družba odgovorila rudarjem z ne, potem bo skoro gotovo izbruhnila rudarska stavka v: Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, s 1. decembrom.
Polenšak se dodeli s 1. decembrom 1920 poštnemu uradu v Moškanjcih, S Polenšakom se priklopijo Moškanjcem tudi občine: Polanci, Slomi in Hlaponci, le kraj Rotman še ostane nadalje v okolišu poštnega urada Juršinci. Poštni nabiralnik Polenšak se torej izloči iz območja poštnega urada Juršinci in dodeli poštnemu okrožju Moškanjci,
Sprememba voznega reda. Obratno ravnatelj-
stvo južne železnice objavlja: Na progi Zidani most —Zagreb j. k. vozita počenši z dnem 18, novembrom 1920 osebna vlaka, ki sta vozila dosedej iz Zagreba j. k. do Brežic in obratno, iz Zagreba j. k. do Zidanega mosta in obratno. Odhod iz Zidanega mosta ob ob 5. uri 15. min., prihod v Zagreb j. k. ob 7. uri 82 min. V obratni smeri odhod iz Zagreba j. k. ob 12. uri 55 min. prihod v Zidani most ob 15. udi 39 min.
— Lloyd ekspresni brzovlak Dunaj—Trst ima poleg dosedanjih voz od 17, novembra 1920 še dva voza za za Zagreb j. k. in sicer 1 spalnik in 1 voz I. ih II. razreda. Odhod z Dunaja, vsako sredo ob 19. uri, prihod v Zagreb j, k. vsak četrtek ob 7. uri 32. min.
V obratni smeri odhod iz Zagreba vsak torek ob 0 liri 2 min., prihod na. Dunaj vsak torek ob 11. uri 40. min.
Pokrajinsko okrožje JSZ (Jugoslovanske širokome zveze) je otvorilo stalno pisarno in tajništvo v Mariboru, Gregorčičeva ulica 10, I. nadstropje. U -radne ure: od 8,-12. in od 2,-4. Na razpolago je in dajo pojasnila v vseh delavskih zadevah, Ciani JSZ morejo tam vplačevati tudi članarino.
Večji transport vjetnikov je dospel v Zagreb. Ujetniki so večinoma dospeli iz Sibirije.
“Na Donavi je smrtno ponesrečilo 20 oseo. Med Zidinom in Lomom sta trčili na Donavi bolgarska ladja „Boris“ in rumunska „Brancovanu.“ Potopila se je bolgarska ladja, ker jo je predrla rumunska, in ja pri tej nesreči utonilo 20 oseb.
lSmesečno vojaško službovanje uvede Francija še le po letu 1922. Do tega leta pa ostane v veljavi ^ dvoletno vojaško službovanje.	;
Velik požar, ki je izbruhnil v Badnu, je uničil j za tri milijone K živil. Skladišče živil veletrgovca j Kasfla je zažgal iz maščevalnosti njegov brat.
Nalezljive bolezni v Sloveniji. Pretekli teden I je umrlo v Sloveniji na nalezljivih boleznih 24 oseb. I Za grižo jih je umrlo 20, za trebušnim logarjem 1 , j 1 za davico in 1 na kozah.
Višji šolski svet v Ljubljani bo od 1, decem- j bra nadalje sprejemal stranke samo ob torkih in če- l trikih od 10. do 12, ure dopoldne.
Železniška nesreča se je. pripetila vsled sabo- j iaže v Bakru. Na postaji Taška je trčil zagrebški o- j sebni vlak v stoječi tovorni vlak. Poškodovani so le j trije vagoni in lokomotiva, ranjena samo 1 oseba.
Zasebni nameščenci v Zagrebu so proglasili : s 15. novembrom štrajk, ki pa ni uspel. V stavko je j M opilo le neznatno število nameščencev po manjših j tvrdkah, vsi drugi pa nadaljujejo delo.
Planinski koledar za leto 1921 je dotiskan ter ! se začne te dni razpošiljati. Opozarjamo na najnovej- j še kolkovne pristojbine, ki so v njem natisnjene, k a- ■ tere bodo najboljši pripomoček pisarnam, trgovcem in i privatnikom. Naroča se pri založništvu v Mariboru, • Krekova ulica 6-1.
h fltarlbora.
Slovenska ljudska stranka za mesta Ma ibor ; sklicuje za danes petek zvečer zaupnike in člane odborov vseh 5, okrajev sejo, ki se vrši svečar ob 8 uri v tajništvu SLS v Cirilovi tiskarni. Vabimo vse zaupnika, da se seje sigurno u-deležijo.
Shodi SLS v Maribora se vršijo prihodnji pondeljek 22. novembra zvečer v vseh pet okrajih.
SLS in mariborski protestai shed Napredni Voglarjev list konštatira, da ni poslala na mariborski protestni shod SLS svojega zastopnika. Zakaj se SLS ni udeležila tega shoda, na to vprašanje bosta „Taboru“ lahko odgovorila dr. Rosina in liberalni zmerj&č, g. starosta dr. V. Ser- ; nec. Naša stranka je poslala v roke dr. Rosinu izjavo, v kateri naznanja, da se ne bo tako dolgo udeleževala strankarsko skupnih in narodnih prireditev, dokler ne prekliče dr. Sernec neosnovanih, lažnjivih in skrajno žaljivih trditev, s katerimi je prav po sokolski maniri obrneta 1 našo stranko. Liberalna „finesa“ g. dr. Sernec pa še ni podal do danes nobenega tozadevnega prekli ca. Če ga ne bo z lepa, ga pa bo pred sodnijo.
Starosti dr. Sernecu v zadevi tvrdke Grei-nitz. V „Taboru“ štev. 70 je izšla notica, dr, Serneca, ki opravičuje dovršeni fakt, da se ustanovi v Mariboru „nacijonalizirano podjetje“ tvrdke Greinitz, veleželeznine v Gradcu. Prepričani smo, in to' pre -pričanje nam daje oseba dr. Serneca, da si on ni v svesti, v kake svrhe ga uporabljajo. Zato navajamo sledeča nesporna dejstva. Centrala tvrdke je v Gradcu. V Mariboru naj se ustanovi nekaka podružnica, pri kateri je baje nekaj' nadpolovico jugoslovanskega, ostalo nemškoavstrijskega kapitala. Inicijativa, organano vodstvo leži v Gradcu. V to svrho si je graška tvrdka že zagotovila vse one tovarne Nemške Avstrije, kojih edino zastòpstvo ima ona, kot edina zastopnica tudi za Jugoslavijo, tako, da noben naš trgovec ne bo mogel dobaviti od teh absolutno merodajnih tovarn ničesar, Razven tega motivira Greinitz svojo naselitev tukaj š tem, da si bo pobral samo svoje stranke, t. j. one, ki so dobavljali od njega za časa Avstrije. Malo peska v oči so vrgli s tem, da so si vzeli narodnega odvetnika, da delajo pod upravnim vodstvom viteza Pogačnika, slaboga spomina, in pod tehničnim vodstvom nekega Slovenca! — Ali ni iz navedenih dejstev razvidno, da je to nacijonalizirano podjetje v resnici le ruin naših trgovcev, in izsesa-
vanje kapitala v tujino. To podjetje jemlje našim deloma mladim tvrdkam odjemalce in Iterante! To je ta eminentni gospodarski interes! To vse pa v očigled dejstvu, da so pripravljeni nesporno sposobni ljudje z enako visokim, a le jugoslov. kapitalom isio-tarn ustanoviti enako podjetje! M poznamo nekega strokovnjaka dobrovoljca., ki hoče s družabnikom oživotvoriti tako podjetje, dobrovoljca, ki se je boril za Jugoslavijo! Temu nasproti pa stoji drugi dobrovoljce, ki je organiziral dobrovoljske čete za Avstrijo! Mi se hočemo gospodarsko osamosvojiti, a ne pusti -mo do življenja podjetij, ki so iundirana na našem kapitalu. Da, in kar je pri stvari najbolj, žalostno in bridko, je to, da je Italija podružnico Greinitz v Trstu takoj kupila, da jo je spravila iz države. Mi pa, svetovnoznani reakcijonarci in slepci, jo sprejemamo nase, si puščamo piti kri, po našem tlačitelju — nem Štvu. Poznamo ljudi, ki ustanavljajo, kakor rečeno, isto družbo, so pripravljeni sprejeti dosedajne člane ;,,nacijonaliziranega“ Greinitza, pod istimi pogoji, ki imajo popolno zaslombo bank in daj a jo vrli utega na razpolago še svoje krasne trgovske lokale s skladišči! Gospodje, roko vam nudimo! Gospod 'dr.. Sernec* ali se bodete res borili proti nam? Ml bomo pozku -sili vsa sredstva, da ta tvrdka ne bo smela in mogla nikoli priti v Maribor, ker še nismo izgubili vere v jugoslovanstvo 'Jugoslavije!:
V mariborske pismonoše se je zagnal „Tabor“ od srede, češ. da še nosijo nekateri vedno staroav -sirijske uniforme in da se stranke škandalizirajo nad iako izzivalno nošo naših pismonoš. Ta naredniško-špijonski napad je zrasel na „Taborovem“ gnilem zelniku brez pritožb raznih strank, ki znajo upoštevali draginjo obleke in neznatne plače naših pismonoš, ki so še povrh z obilno družino obdarovani očetje- Ako pa demokratsko gospodo krog „Tabora“ res tako bodejo v oči že ponošene avstrijske uniforme naših pismonoš, naj jim kupi nove jugoslovanske, pismonoše jih bodo sprejeli s hvaležnostjo. Gospodje JQ S kapitalisti kot: Rosenberg, Lipoid, Koderman itd., naj preuniformirajo vsak po enega pismonoša, in izginilo bo kar čez noč ono strašno narodno pohujšanje, katerega napravljajo ubogi pismonoši, ki hočejo de kraja raztrgati staroavstrijske uniforme.
Jugoslovanska strokovna zv’eza ima delavski shod v nedeljo 21. t, m.‘ob 5. uri popoldne v prostorih Splavarske ul. 4. Somišljeniki in somišljenice, u-deležite se ga vsi!
Posestniku hiše štev. 116 v Krčevini smo napravili krivico, ko smo priobčili v našem listu, ^ da so razobešene na tej hiši staroavstrijske zastavice . Zastavice so bile slovenske, a so pobledele v teku časa in izgledajo vsled dežja in vetra kot avstrijske .< Torej, brez zamere!
Popisi.
Ptuj. Popolnoma mirno je bilo. Ne glasu ni bilo o naši stranki. Tembolj se je pa slišal krik nekaterih samostojnih kričačev, ki so vpili, ves okraj je naš, vse je že v samostojnem taboru. Naši pristaši so se spogledovali in niso mogli verjeti. Na zadnjem pondeljkovem volilnem shodu SLS, ki je bil sijajna manifestacija naše misli, kakršne Ptuj še ni videl, smo se prepričali, da nismo izgubili prav nikogar , da so nam ostali zvesti vsi naši pošteni možje. Samostojna v ptujskem okraju ne šteje razen obilo plačanih agentov in nekaj zapeljancev drugega, kakor i bivše štajerčijance, nemškutarje in drugo dvomljivo - šodrgo. Vsi omahljivci so se morali prepričati, da je ; Je naša stranka edina ljudska stranka in da so lepe : besede samostojnih le prazna fraza ali pa laži. Pre-; pričali smo se ne le, da nismo ničesar in nikogar iz-; gubili, pač-pa pridobili. Prepričali smo se, da je na-; ša misel tako visoka, moč naših idej tako mogočna,
. da more vse kričanje in surovo obrekovanje nasprot-5 rukov naši stranki in njenim načelom škodovati le v s toliko, kakor če pes oblaja luno. Mi pa pristaši SLS : smo lahko ponosni na svoje voditelje, za katere nas, j zavidajo nasprotniki. Naši voditelji naj bodo pa po 7 j nosni na discipliniranost in neomajno zvestobo r/o- -1 I somišljenikov.
Sv. Peter v Savinjski dolini. Tukaj so taborili t samostojni. Se za eno kompanijo jih ni bilo. General I Stahl jih je skupaj natrobil iz Ločice, St. Pavla in j iz drugih občin. Pripeljal jih je na dvorišče šentpe-\ ' irskega nemškega Wolfa. Drofenik z malo četo ni bil t zadovoljen. Pijani Stahl je to spoznal. Stopil je ra j giavno cesto in začel mimoidoče potnike s silo tirati : na tabor. Eden izmed napadenih se je generalu Sta-I hlnu ustavljal. To vidi nemški Oto Wolf in brž da i komando: Stahl, ubij hudiča! Le-nkov hlapec Grega pa je suval ženske, naj bi šle na shod. Treznomisle-; či Sentpetrani so se otročjemu taboru smejali in šli Ì po cesti svojo pot. Nekaj jih je vstopilo iz radoved-! nost), da bi slišali samostojnega Plaskana. Mož je nekaj mrmral v svoje brke, nismo ga razumeli. Mis-Jili smo, Zajc se bolj razume na zajce, kot na govorništvo. V resnici se nam je pa usmilil Drofenik. Mož S ’ je penil od samega navdušenja za nemškutarsko Samostojno. Tudi žalski Piki je postavil na dvorišču nemškega Wolfa svojega sokolskega moža. Premleval je slare čenče, tako da je od dolgega časa eden iz njegove kompanije rekel: „Pojdiva rajši k Mihelaku na en liter vina.“ Solnce se je nagnilo k zatonu, liberalni pametnjakoviči so se razšli in zdaj bode celi Sentpeter vrgel volilne krogljice v samostojno škatlo. Dodatek: Tabor Samostojnih je tudi počastil prezi-deni tukajšnjih socijalnih demokratov, mojster Grega Košak. Možu je shod dopadel in vzkliknil je: Pelin-ska kača, zmaga je naša!

S ;T K 'i
Mariborska eskomptna
banka v Mar ltoeru8
. Taiaffan štev. 1®. --^=-^'.i==^Enz3i-3
Podružnica : K URŠKA SOBOTA.
K «	19, Rsvambra 1S1§,
SoralaSIIBB Vloge na knjižice, na tekoči m iiroračun proti najugodnejšemu obrestovan]«.
Kupala Sil plfüClaiüa Deviz©, valete, vrednostne papirje itd.
fidale : Čeke nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta.
Osle predujme s Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
Javnik skladiščih.
Oele itredifes Pod najugodnejšimi pogoji.	ta
Pf ÜVieetB i Borzna naročila in jih izvršuje najkniantneje.
Vsem, ki so pokojnemu
Ernestu Klavžar,
izkazali zadnjo cast, osobito g, stolnemu župniku Francu Moravec, ki se je od njega poslovil v globoko gam ljSvem govoru, izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
913	Žaiulof® rodbina Klavžar.
1 Sala naznanili. |
Ružnai
Plemenska kobila
težka, 5 let stara, eo zamenja za težkega kosja. Ribiška ulica 9, Maribor.	S70
- «i
vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga ur
sfalsine in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna.
i m ignacu, rmsoR
i&UMI fHS v grada (Mrg),
Josip lino
IUjsr-iSsßg* galanterijska 864 veletrgovina
m Podpirajta
eferöfe-Si© te issai
Stavb, in umet. ključavničar
Franjo Inoro, Marto,
Pod mostom št. 10
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela : kot popravila poljedeljskih strojev, toplovodov in parnih kurjav.
Saio solidno! Cene zmerne i
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občin® Trate «e da potom dražbe do 30. junija 1923 v «akup. Ta dražba se viši ra uradnem dnevu okrajnega glavarstva Maribor v četrtek dae 9. decembra 1920 ob 10. uri dopoldne pri Sv. Lenarta v Slov. gor. Ošia no glavarstvo Maribor, dne 9. nor. 1920. Okraiai glavar: Dr. Lsjaiie s. r. '	923
«SidTSče SÄSääü
libera bika ulice se vsamo v najem. Ponudbe ped „Skladišče“ pošte o ležeče Maribor, glavna pošta.	920
KREMA
844	ZA
esumo
listi, sjali in
konzarvira tele
PROIZVAJA:
**SUt¥IJAa9 tvornica kereffnih preisvodov d. d« lA^RgH
Velefaa 5-46	ILIČA 211 Smlavi : „CESIA"
K/|Au mi *tanjvsaje priskrbi tlUI 7 okolici Maribora — ; dobi 200 kg krompirja. Več pove * uprav niš tvo.	824
i	WMH3WMB1M
! Prwtla Mi j Hiša v Maribora
! 6 minut od Glavnega trga, z vrtom i in s svinjskimi hlevi, se zamenja i za gozd, ali kako gozdno posestvo. V hišo se takoj Iihko naseli. Oziralo se bo samo na resne po-I nudbe. Ponudbe pod naslov „Hiša v Maribora“ na apravništvo lista.	912
Službai
Viničarja
eestvo v Vodolah spre;
Sabothy, Maribor, ulica 18.
Pridnega šoferja
sprejme okr. glavarstvo Maribor.
901
Pridnega hlapca,
ki se rasarne tudi pri konjih, sprejme takoj tvrdka M. Berdajs, Maribor.	9 2
Ičfovn Peškega pomočsi-IBl/CLi ja, ki za» lonce delati. Iščim tudi euega učenca. A. Stauber. lečar Gosposka ulica 36. Maribor.	921
StodMs ,,STIMO?
FRANC KRAJNC,
SLIKAR	es,
maribor» cvetužna ul. s
ABSOLVENT MONAKOVSKEIN DUNAJ — SKE UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLE ---
Izvršuje slikanje sob, napis®?» pokrajin, dekoracij • - • - ln poftfgtcif po nbinlžjlh cenah. - - - -
P9HIŠTVO
LASTNIH IZDELKOV
iz irlsga ia mehkega lesa. se zavoljo p-masjkasp prostora po zaižaalh cenah podaja pri
Puf» Hochneiserindr;
marmor» Koroška m%m m-33-
Prtóaja fui preti meÄgmsi odplačilu, ssa
Koruzo in o ves
919 cele vagone, kakor tudi manjše količine nudi po dnevnih cenah
Anton fonejc in drug Maribor
JAKOB VEZJAK,
kr®|^lsa ©tet in konfekcija ss4
RlAi»ilièH»i ¥eir!tsj®ia ui> 87
priporoča večjo zalogo izgotovljenih deških oblek, površnikov za gospode, ter finega blaga za ob-leke po meri. Cene solidne. Postrežba točna.
belo nemško jedilno v vrečah |§§
nudi cele vagone kakor manjše
količine za takoj - - • - - - -
”il8
Antön Tonejc in drug Maribor fff
ZA ZIMO!
se dobi raznovrstno manufakturno blago v največji izberi v
VELETRGOVINI MANUEAKTURNEGA BLAGA
Kareta W0RSCHE, Maribor
GOSPOSKA ULICA.
Zajamčeno dobro blago ! * - - Najnižje eene 1 Postrežba točna!	929
1171 lili fi 1 Dovoljujeva si cenjenemu občinstvu RRLNAMLV S naznaniti, da je RESTAVRACIJA
„MARIJIN BOM“
od IS. t. m. zaprta. Z odlič. spoštov. A. 0. SfydiiL
FRANJO ČUŠ, davčni uradnik MICI ČUŠ rej. GORIČAN
poročena
IVAN KRAVOS, MARIBOR
fs-gsTlaa la zaloga: Sedlarski, jeraenar- Sedlarsko d*Iava!eer Aleksandrova o. 18. ski in torbarski iz- Eoroàìs* sesta št, 17. dalki. Različne oprane za konje, torbic* za potovanje, nahrbniki, dekeleoiee (gamaše) i* usnja itd. kakar tadi vse t to stroko spadajoče pritekliae.-Niklasti okovi (garniture) za vprege.
CSOCVEEdVI dWBMSiBWl za stroje iz Ia usnja v raznih širinah v zalogi. Šivalni in vezatni jermeni. Postrežba točna in solidna.
ZAHVALA.
Božja previdnost je poklicala k sebi našo dobro, nad vse ljubljeao, blago mater
Alojzijo Vračko,
katere telesne ostanke smo izročili dne 16. notembra materi zemlji. Zahvaljujemo se čč, gg. duhovnikoma, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, domačinom in tujcem, ki so spremili nepozabno rajno k vežama počitku. Bog povrni tisočero.
Drago pokojnico priporočamo v blsg spomin ia pobožno molitev.
Malečnik, Sv. Pater pri Mariboru, 17. nov. 1920.
,	Žalujoči rodbini
928 „	Tračko- Ornik.
Zahtevajta p@vsed samot gH^es^atssss
Glavno zastopstvo za Kranjsko:

E. BUNC iß DRUG ::: LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 7.
Pi*«a marih, tovarna mila prefe Š3. Br@s üaribor.