QlS^Jom TJ/and *~yU6UCQ,.* NO. 54 4uERi$k/i Domoviim/i *0^ ig0sIo^ ^ Park n*1** n(i> O -f€RICAN IN SPIRIT ' *4111 iN IN LANGUAGE ONI.V Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MOlrlN^NG^N€W5PAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolia, Florida, Phoenia, Xly, Pueblo. BockSpring* CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 10, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Evropski parlameni bodo volili junija 1979 Novi grobovi j Waldheim prijel Izrael Zadnje vesti i CARTERJEVA ODLOŽITEV Anton Hrvatin V 90. letu starosti je pretekli petek umrl v Slovenskem sta-! radi odlašanja umika Vlade držav Članic Evrop-! rostnem domu Anton Hrvatin, ■ Glavni tajnik ZN je označil ske gospodarske skupno sti so se sporazumele, da kodo prve neposredne volitve v evropski parlament 7.-9. junija 1979. KOPENHAGEN, Dan. — Vodniki držav članic Evropske gospodarske skupnosti so se na sestanku pretekli petek zedinili, naj bodo prve neposredne volitve v evropski parlament od 7. d° 9. junija 1979. Sedaj sestavljajo evropski parlament, v katerem sa zastopane vse članice Evropske gospodarske skupnosti, posebna zastopstva, ki jih izberejo parlamenti posameznih držav. Teh je sedaj skupno devet. Novi evropski parlament, voljen neposredno, bo imel skupno 410 članov, po 81 poslancev v njem bodo imele Velika Brita-nlja, Francija, ZR Nemčija in Italija, 25 Nizozemska, 24 Belgija; 16 Danska, 15 Irska in 6 Luksemburg. Zasedal bo mesečno skozi 10 mesecev leta in bo glasoval o proračunu Evropske gospodarske skupnosti, o potrditvi elanov komisije, ki jih bodo menovale posamezne vlade, in o Resolucijah, ki mu bodo predložene v smislu splošnih načel in smotrov Skupnosti. Četudi bodo pristojnosti evropskega parlamenta sorazmer-no skromne, pomeni njegova neposredna volitev pomemben korak na poti k demokratični povezavi svobodnega dela Evrope. V objavi datuma volitev so vla-de držav članic EGS potrdile svojo voljo “zagotoviti vrednote pravega, političnega in moral-nega reda ter načela demokraci-•le> vlade po zakonih, socialne Pravičnosti in spoštovanja človekovih pravic”. preje živeč na> 19819 Kildeer Avenue, mož Jennie, rojene Cendol, s katero je bil poročen 53 let in katera tudi živi v istem domu, oče Walter j a Desmond (Columbus, Ohio), Elsie Rud- Glavni tajnik Združenih naro-man (Wickliffe) in Sandy Kof- jdov Kurt Waldheim je v poseb-fel, stari oče in prastari oče, ni izjavi označil izraelski načrt brat pokojnih Louisa in Jennie1 za postopni umik iz južnega Li-Poklar, rojen v Ilirski Bistrici,,kanona za nezadosten. Izrael je od koder je prišel v Ameriko; sporočil ZN pretekli teden, da leta 1901, zaposlen 30 let do'se bodo njegove čete začele umi-svoje upokojitve; leta 1954 kot kati ta torek z vzhodnega dela strojnik pri Fisher Body Corp. i i'rcni-e, da pa bodo ostale v za-Bil je član društva Slovenski kodnem na svojih položajih. dom št. 6 ADZ, Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu ter delničar Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue. Pogreb je danes ob 9.30 iz Želeto- vega pogrebnega zavoda na Reke- 'Norvežani so stvarno pri-Whitehaven Memorial Park po- šk med dva ognja, na nje so kopališče. Družina bo hvaležna'streljali po vsem sodeč palestin-za spominske darove Slovene ski gverilci, četudi je to njihovo Research Center, 29337 Eddy poveljstvo v Bejrutu zanikalo, Rd. Wiloughby Hills, Ohio. Frank Zgonc Brezposelnost v marcu Je dvignila na 6.2% Porast brezposelnosti je o-ntejena skoro pretežno na črne ženske in na črne ttuadostnike, ki jih je brez zaposlitve kar 39%. WASHINGTON, D.C. — De-avsko tajništvo je pretekli pe-e objavilo, da je brezposelnost ^ marcu porasta od 6.1 na 6.2%. °rastu naj bi bili vzrok počas-na rast gospodarstva, huda zi-^.a’ kt je v prvih treh mesecih *-ala večji del naše dežele, in Hh10 ^ra-)k v premogovni- ^ Podatkih ni bistvene razil e. položaja zaposlitve. Kljub zi-i m premogovnemu štrajku je evi o zaposlenih v marcu po-astlo za 263,008 na skupno 93.3 gmjona. Delovna sila je rastla 391 nn Še’ Vanjo se !e vključilo v. ’ oseb, zato je število brez-P^selmh porastlo za eno tisočin med belimi ni razlike v za-ohVi^’ P1*’ ornih porastla Pa n /ir^a P1-* ženskah je pri onih izpod 20' let mresti pa je dosegla 39%, ko je a v februarju na 38%. rJ*r Splošno Je med vsemi od-mn moškimi brezposelnih le , med vsemi odraslimi žen-47 3^ 5'8% in med mladostniki bremenski prerok nevihf™'1' topleii!! 1 it) tea ir,L Naivišia tempera-ura okoli 64 F izraelsko nanoved umika iz južnega Libanona za nezadostno. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Zastopnik ZN je objavil pretekli petek, da so preteklo noč na dva voda norveških čet ZN pri Kaouka blizu reke Litani streljali s področja severno od in krščanska milica, ki bi imela na svojem področju rajše izrael- je v bližini mesta Tira. Predajo bo uredil Mednarodni rdeči križ. ...... V Highland View bolnišnici ske čete kct Pa čete ZN’ na ka‘ je po nekaj tednih bolezni umrl,terih zaščito se ne more zanesti. 84 let stari Frank Zgonc z 19771 j Palestinski gverlci so po spo-Tyronne Avenue v Euclidu, mož ročilP ZN pristali na izročitev Frances, roj. Mihelič, oče Rose- truPel Petih l^aelskih vojakov, m ary (Mrs. Jack) Reed in Fran- ki 50 bili' ubiti Pretekl° ka E. (USAF capt. v Floridi), ko 50 zash na gverilsko podroc- 4-krat stari oče, rojen v Grahovem na Notranjskem, od koder je prišel v ZDA leta 1913, zapo-! slen kot vezač železa v odpo-šiljafnem oddelku American Steel & Wire Co. v tovani na Marquette Ave. skozi 25 let do svoje upokojitve leta 1959. Pogojni je bil član ADZ št. 14, društva Ložka dolina in Kluba slovenskih -upokojencev v Euclidu. Pogreb bb iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek ob 10. dopoi- MAPUTO, Moz. — Pretekli petek sta se zastopnika ZDA in Velike Britanije sestala in razgovarjala tu z.,, vodnikoma Rodezijske Patriotične fronte, ■ ki vodi v Rodeziji gverilsko j vojno ža “uvedbo vlade črne večine”. ZDA in Velika Britanija bi rade dosegle vključitev PO, ki jo vodita Nkomo in Mugabe, v novo vlado črne večine in konec gverilskega vojskovanja. HAVANA, Kuba. — Kubanska PRODUKCIJE NEVTRONSKIH BOMB SPREJETA RAZLIČNO Predsednik ZDA Carter je pretekli petek objavil, da ZDA ne bodo začele graditi nevtronskih bomb v neposredni bodočnosti, da pa bodo ta sklep spremenile, če Sovjetska zveza ne bo pokazala določene zadržanosti pri svojem oboroževanju. Odmevi na to odločitev so močno različni tako doma kot v svetu. WASHINGTON, D.C. vlada je odklonila kritiko so najprej prišle v javnost ve- j0 nevtronskih bomb, če bi bilo svoje afriške politike, ki jo je sti o odločitvi predsednika Car- to potrebno, izrekel pretekli teden britan-,terja, da ZDA ne bodo gradile ski zunanji minister David nevtronskih bomb in se je v Odločitev je bila težka Owen. Ta je svaril Kubo pred zvezi s tem razvila obširna raz- Odločitev o nevtronski bombi posegom v boj proti uporni-'prava doma in med zavezniki v je bila ena najtežavnejših, trdi-kom v Eritreji ter v Rodezijo Evropi, je predsednik ZDA pre- j0 v okolici predsednika Carter- in Južno Afriko. WASHINGTON, D.C.— Državni Južna Koreja gradi ameriške tanke ceneje SEOUL, J. Kor. — Južna Koreja je začela graditi tanke ameriškega modela M48A3 in M48A5 v tovarni v bližini Pusana, 200 milj južno od glavnega mesta dežele. Novinarji-poročajo na. temelju uradnih korejskih podatkov, da dne na Highland Park pokopa- So v Južni Koreji zgrajeni tanki tajnik Cvrus R. Vance bo od- naniim ministrom Zvezne re-šel v Moskvo na razgovore s Publike Nemčije H. D. Gen-sovjetskimi vodniki o SALT'scberiem; k* je-prav zaradi teg3 II. Ti razgovori so določeni Priletel v Washington, objavil. za 20. in 21. april. da 50 ZDA odložile šradnj° nev- PITTSBURGH, Pa. - Nova to- tronske jedrske bombe, da pa varna Volkswagen družbe v bodo ta sv°i skleP spremenile, New Stanton bo danes začela če ne b° Sovjetska zveza poka-izdeiovati avtomobile Rabbit. zala določene zadržanosti pri Prvi bo poslan v muzej pod- svc.lem oboroževanju, jetja v Wolfsburg v Nemčiji,1 Carter je istočasno povedal, naslednji pa družbenim pro- da je obrambnemu tajništvu dajalcem v ZDA. Letno ra- ZDA naročil, naj nadaljuje z čuna družba 'na zgradnjo 200,- modernizacijo topništva in ra-000 avtomobilov. ket v Zahodni Evropi, da bodo MINNEAPOLIS. Minn. — Sen. pripravljene za uporabo nev-Muriel Humphrey, vdova po tronskih granat in bomb, če bi pok. H. H. Humphreyju, je se kasneje pokazala potreba po izjavila na spominski večerji njihovi rabi. za svojega moža kakim 5000 Iz uradnih virov je ob tej pri- tekli petek potem, ko se je par ,ja; pa tudi ena najsornejših. dni prej o tem razgovarjal z zu- Rge predno je bila objavljena, ie povzročila trenja med zavezniki v NATO. ZDA so nevtronsko Hombo hotele vključiti v obrambne sile NATO kot posebno učinkovito proti tankovskim e-nctam, zbranim na malem prostoru tekom pripravljanja- osredotočenega napada za proboj obrambe. Varšavska • zveza ima namreč v pogledu števila tankov in tankovskih enot napram -NATO premoč v razmerju 2:1. Različna stališča med zavezniki Med članicami NATO v Evropi je bila ta zamisel sprejeta različno. Francija jo je odklonila, Velika Britanija se je na-'čelno izjavila za njo, v Zvezni išče. Podpirajmo Rozmanovo zavetišče v Argentini republiki Nemčiji, na katere o-zbranim demokratom, da ne ložnosti prišlo potrdilo, da se je zeml;ju bi naj bUa nevtronska bo kandidirala za dopolnitev predsednik Ckrter pretekli me- -bomba spravljena in v slučaiu možen e poslovne dobe v no- see dejansko odločil proti pro- tudi najprej uporabljena-, vembru. Namenila se je ostati dukciji nevtronske bombe, ker ' 0 bili vojaki za njen Sprejem. doma v Minnesoti in živeti s so imeli zavezniki v Evropi, ka- l0:litiki pa so imeii pod vplivom svojo družino v družbi prija- tere obrambi je bila v prvi vrsti ^elnega“odpora v javnosti moč-teljev. Po vesteh iz njene oko- namenjena, pomisleke proti nje- '.ne p0misieke lice sen. Muriel Humphrey ni nemu sprejemu na 'svojih tleh. t Ker se zavezniki v NATO niso posebno trdnega zdravja. .po okrenosti in moči orožja enaki zadnjim modelom ameriške-,ga tanka M60A1, ko je njihova cena pol manjša od ameriške ce- * ne za te tanke $600,000. Sporočajte novice v Ameriško Domovino, da bo polnejša in zanimivej- ša! Svojo odločitev je spremenil po H 0 in trdno odložili ,a Spre- ipovratku s poti v Južno Amen- ^ nevtronske bombe, je pred- ko in Afriko na prizadevanje iednik Carter sporQČil nemške. svojih zunanjepolitičnih sveto-|v,alcev in pustil odprto možnost iza morebitno kasnejšo produkci- RAZPOLOŽENJE V FRANCIJ! PO PARLAMENTARNIH VOLITVAH SE UMIRJA (18 C). Parlamentarne volitve v Franciji pretekli mesec so dolgo razburjale ne le Francijo, ampak tudi vso svobodno Evropo in ne nazadnje tudi našo deželo, ki je s svobodno Evropo tesno povezana politično, gospodarsko in vojaško. Zmaga levice, ki so jo tako vztrajno napovedovali, bi odnos sil in razmere v Evropi bistveno spremenila, ker bi končno utegnila v isto smer potegniti tudi razvoj v Italiji in morda še kje. Poraz združene levice je splošna javnost v Franciji, v Evropi in pri nas sprejela z zadovoljstvom, o d g o vornim vodnikom je kar “odleglo”, ki so srečno prešli mimo tako pereče nevarnosti. Proučevalci javnega razpoloženja in njegovi ugotavljalci so 'začeli preiskovati, kako je bilo mogoče tako slabo presoditi politično razpoloženje v Franciji. Ko so še nekaj dni pred volitvami javna povpraševanja kazala trdno večino na strani levice, so se volivci končno odločili za sedanjo vlado desne sredine v razmer-- ju 51.6:48.4. Razlika je stvarno skromna, pa vendar zagotavlja zmernim skupinam sredine in desnice vlado v prihodnjih petih letih. Predsednik republike Valery Giscard je takoj po zmagi začel misliti na to, kako bi tako politično razdeljeno Francijo pomiril in ustvaril možnosti mirnega sožitja med obema taboroma. Povabil je vodnike levice na razgovor v predsedniško palačo in na precejšnje presenečenje, pa tudi zadovoljstvo so se vsi odzvali. V Franciji razgovori med vlado in opozicijo niso v navadi. Odkar obstoja peta republika, se je zgodilo prvič, da je predsednik republike povabil vodnike politične o-pozicije v predsedniško palačo. To naj bi pomagalo ustvariti mirnejše in znosnejše odnose med vlado in njenimi političnimi tekmeci, oziroma nasprotniki. Vodnik socialistov Francois Mitterand je prišel prvi in predložil predsedniku Giscar-du svoje poglede in načrte, ki bi naj bili potrebni za skupno dobro Francije v sedanjem trenutku. Predsednik je socialističnega vodnika mirno poslušal, z njim razpravljal, pa ni objubil nič trdnega. Na sličen način je sprejel in razpravjal z vodnikom ko- munistične stranke G. Mar-chiasom, ki je prav tako predsedniku obrazložil gledanja in program svqje stranke. Podobno kot vodnik levičarskih delavskih unij, ki so pod nadzorom komunistične partije, je Marchais pozival k povišanju 'minimalnih plač in k povečanju pokojnin, ker da so milijoni delavcev “na kraju svoje potrpežljivosti”. Ko je komunistični vodnik odhajal iz elizejske palače, je dejal novinarjem, ki so ga vprašali o njegovem razgovoru s predsednikom republike: “Prepričan sem, da večina ne bo boljše rešila vprašanj dežele jutri, kot jih je včeraj.” S tem je komunistični vodnik precej jasno povedal, da nima nič več volje za mirno sožitje z vlado, kot ga je imel v preteklosti, Boj med komunisti in vladno večino se bo torej nadaljeval, četudi morda v prvi dobi z kaj manjšo prizadevnostjo. Vzrok temu utegnejo biti »otranja trenja, ki so se pokazala v komunistični stranki po volitvah. Precej njenih pristašev je nezadovoljnih z namenom strankinega vodstva pred volitvami in ob volitvah, zlasti se jezijo na to, da je stranka zašla v javen spor s .socialisti in s tem odbila del javnosti in volivcev. Levica je na zunaj še vedno povezana, toda ta povezava je nemara bolj navidezna kot resnična. Nevarnost, da bi levica zavladala v Franciji, je prešla vsaj za prihodnjih pet let. Vladne stranke, ki so se za volitve med seboj pomirile, so se začele znova treti. De-golovci so hoteli svojega moža E. Faura za predsednika novega parlamenta, pa je prevladal kandidat skupine predsednika Giscarda Cha-ban-Delmas. Giscard je znova imenoval za predsednika vlade Raumontja Barreja, gospodarskega strokovnjaka, ki doslej ni kazal kakih posebnih osebnih političnih ciljev. Vse kaže, da more Francija računati za dogledno bodočnost na mirnejšo politično razpoloženje, ko bo vlada z novim pooblastilom volivcev iskala rešitve socialnim in gospodarskim težavam v obliki in obsegu, ki naj bi okrepili in razširili njeno podporo med volivci. Predsednik Giscard bo skušal pritegniti k sodelovanju vsaj del zmerne levice, svojo vlado “odpreti proti levi”, četudi se degolovci z J. Chiracom temu trdo upirajo. miu kanclerju Helmutu Schmid-,tu, da ZDA brez jaene besede zaveznikov ne morejo nadaljevati s programom za gradnjo nevtronske bombe. To je povzročile v Bonnu zaskrbljenost ■in zunanji minister Genscher je hitel v Washington, da bi dosegel spremembo stališča ZDA. Uspel je le delno, kot kaže Carterjeva objava “odložitve” produkcije pretekli petek. Odmevi doma V Pentagonu so bili in so še vedbo za gradnjo nevtronske : bombe, pravijo, da odložitev jgradnje-ne bo položaja nič spre-' menila naslednjih 5 do 6 mesecev, ker bi jo itak ne bilo mogoče uporabiti, dokler niso rakete in topništvo za to pripravljene. Za pripravo raket Lance je potrebnih nekako 14 mesecev, za pripravo topništva pa vsaj še enkrat toliko časa, med tem ko je za produkcijo nevtronske bombe potrebno le 6 do 9 mesecev. Vodnik demokratske večine v Senatu ZDA Robert Byrd je po objavi Carterjeve odločitve dejal: “Predsednik ni odločil, da ne bo odredil produkcije, on se je enostavno odločil odločitev o tem odložiti.” Vodnik republikancev v Senatu Howard Baker se je izjavil proti odložitvi, pa pripomnil, da je ta še vedno boijša kot “odpoved” nevtronski bombi. Sen. Nunn je označil Carterjevo Iz Clevelanda in okolice Gostilničarji vabijo— Zveza gostilničarjev okraja Cuyahoga pripravlja za 16. april v St. Demetrios Hall na 22909 Center Ridge Road večerjo s plesom. Vstopnice so naprodaj v vseh gostilnah, katerih lastniki so člani Zveze. Seja upokojencev— Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje ima jutri, 11. aprila ob enih popoldne svojo sejo v običajnem prostoru Slovenskega delavskega doma. Vse članstvo prijazno vabljeno! Priznanje pokojnemu Ediju J. Kovačiču— Slavnostnega preimenovanja St. Clair Recreation Center v E. J. Kovačič Recreation Center pretekli petek zvečer se je udeležilo veliko rojakov in rojakinj. Navzoči so bili tudi mestni župan D. J Kucinich, bivši župan in sedanji član vrhovnega državnega sodišča R. Locher ter sen. F’rank J. Lausche. Ta je kot vedno govoril zbranim rojakom in rojakinjam res iz srca in po srcu. Čiščenja mesta— Mestna hiša je objavila, da bodo skozi prihodnje sobote načrtno čistili mesto, vsako soboto po štiri varde. dokler ne bo delo opravljeno. Prvo čiščenje bo prihodnjo soboto in imena vard bodo objavljen v čdtrtek. Lep uspeh STZ— Telovadna akademija preteklo soboto zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu je bila lepo obiskana. Zbrani prijatelji telovade so bili navdušeni nad lepim izvajanjem na orodju in v talni telovadbi. Slovenski telovadni zvezi, njenemu vodstvu, vaditeljem in vaditeljicam čestitke k res lepemu uspehu! Vstopnice naprodaj— Vstopnice za večerjo in ples pevskega zbora Korotan 13. maja so naprodaj pri Janezu Seršenu, tel. 432-2041. Zamenjan plašč— Na telovadni akademiji preteklo soboto zvečer pri Sv. Vidu je bil zamenjan v društveni sobi nov ženski plašč z moškim št. 42. Kdor je plašč zamenjal, je prošen, da pokliče tel. 944-1523. pi je sličen stališčem, kot so jih njihove vlade in javnost zavzemale v tem vprašanju pred Carterjevo odločitvijo. Nezadovoljnost kažejo vsi z načinom Carterjeve odločitve, ko jih ni nič vprašal za njihova stališča, ampak jim enostavno svojo odločitev sporočil. Večina vidi v tem tudi pomanjkanje jasnosti in smotrnosti sedanje vlade ZDA. Glas iz Prage in Moskve V sovjetskem bloku se je prvo oglasilo glasilo komunistov v Češkoslovaški. Označilo je odložitev gradnje nevtronske bombe za poskus odgovornost za produkcijo in uvedbo te v NATO preložiti na nasprotnike ZDA. To meri na Carterjevo svarilo., da bo svoj sklep spremenil, če Sovjetska zveza ne bo pokazala določene umirjenosti pri svojem oboroževanju: Sovjetska poročevalska služba TASS je ZDA obdolžila, da hočejo odložitev gradnje nevtronske bombe uporabiti za pritisk na Sovjetsko zvezo, da bi o-mejila svojo narodno obrambo, odločitev naravnost za “veliko,s čimer da nevtronska bomba napako, ki bo škodovala NATO”, nima in ne more imeti nobene 1 Odmev pri zaveznikih v Evro- izveze. Mmišm Domovi MA /l-TVl' e WI <=/% !%!— H O rvi E 6117 ST. CLA1E AVB. — 431-0628 -p Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto škega orožja, niso jo pokazale na Srednjem vzhodu, niso ,naši pregovori pravijo: “če je jo pokazale v Afriki. Oni v Evropi, ki so se skozi leta pritoževali nad ameriško oblastnostjo, nad samolastnimi odločitvami ob pomanjkljivem upoštevanju zaveznikov, so sedaj nenadno začele očitati ZDA, da niso dovolj odločne, da zanemarjajo obrambo koristi svobodnega sveta in zlasti tudi koristi svojih zaveznikov. Take pritožbe so postale v Evropi nekaj vsakdanjega, v zadnjih tednih so še prav posebno glasne. . (Dalje sledi) SUBSCRIPTION RATES: United States.: ^ $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries; $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. ______ Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 54 Monday, April 10, 1078 Carterjeva politika vznemirja ameriške zafeznike po svetu i. Klub senkler§kib upokojencev vabi na večerjo CLEVELAND, O. — Kakor preteklo pomlad priredi Klub slovenskih upokojencev za sen-klersko okrožje tudi letos večerjo za svoje člane, prijatelje in goste. Večerja bo v nedeljo, 23. aprila, od četrte popoldne do šeste v Predsednik ZDA Jimmy Carter je od vsega početka nekaka uganka za ameriške zaveznike in za ameriške nasprotnike0 To ni nikak čudež, saj ga veiikokrat ne more razumeti niti njegova lastna dežela. V ameriški zvezni jure ZVečer v spodnji dvorani politiki se je pojavil tako nenadno, da ga javnost m clo-,slovenskega nar(Minega doma voli poznala in si še sedaj o njem ni prav na jasnem. na St. Clairju. Poleg piščancev Veliko težavnejši je položaj za zaveznike in nasprot- bo na izbiro tudi svinjska Pe-rdke ZDA v svetu Precej časa po njegovem nastopu SO čenka in vse, kar zraven spada, oboji molčali in čakali, da dobijo priložnost za oceno no-veea moža v Beli hiši. Carter je izenačil z odločno poli- vljudno vabljeno, da se koncerta udeleži kot v preteklosti. Po koncertu bo presrkbljeno za okusna okrepčila in osvežila ob znani prijazni postrežbi. Za ples fob igral orkester Richie Vadnal. Vstopnice po $3 so naprodaj 'pri vseh pevcih Slovana, v klu-bovih prostorih SDD na Recher Ave. Na razpolago bodo tudi na dan koncerta pri vhodu v dvorano. Samo za ples je vstopnina $2. Na veselo svidenje! Joseph Trebeč Požrtvovalni člani darujejo vsako leto lepe dobitke, ki so Ua Ligm im NEW YORK, N.Y. — Liga a-meriških Slovencev vabi na Li- za Človekove piavtce ill v J-V--i predlogih bite zastonj dobro večerjo in še dvorani fare sv. Križa, 15. aprila Sporazum o o^j^fjedrskeja^atešk^a o/ož- ja. 51978, ob 7.30 zvečer, in na Ligin Med večerjo bo igrala godba'dan v New Yorku v dvorani fa- slavo za dober tek, po večerji pa za re sv. Cirila, 16. aprila 1978, ob žav v'Evropi 's predsednikom Carterjem vL.nd.-u je “ : ££ *%££*%*. , W splošno napravil nanje dober vtis. ZDA sosera > > ' se_ Ko so se lani v maju sestali vodniki zavezniških dr- Izete z^ok^epitev^obrambe^svobodne' Evrope, pozivale kaj ^ ^sak naj so k skupnemu naporu za Premagovanje gospodarskih daj ^ ^ ; vse se- ta bo nastopilo s slovensko planinsko idilo, opereto v treh de-prisrčno janjih “Na planincah naših”. Delo je napisal Miha Kunaver, Frank Capuder, tajnik | uglasbil pa Stane Žnidaršič. ------o------- , Glasbo sta za Slovensko gledališče priredila Marjan in Silvij Kolarič. Nastopajo: Marija Babič (Špela), Lojzka Babič (Tončka), Tone Crepinšek (Janez), Janez Mesec (France), A- iladinskl pevski zbor vabi m svoj nastop i, CLEVELAND, O. — V sobo- težav. Carter je. priganjal Zahodno Nemčijo m Japon-sko, naj pospešita svojo gospodarsko dejavnost, kot so tc storile ZDA, da bodo skupno potegnile iz mrtvila tudi go-, spodarstva drugih držav svobodnega sveta. . ’ V Londonu sprejeti sklepi niso bili izvedenk Zahod- j na Nemčija in Japonska sta se upirali pospešeni gospo- ( darski rasti v strahu pred sprožitvijo novega vala intla- ( cije. ZDxA. so poskušale na nje pritiskati, pa niso dosti o- ^ pravile. Tedaj so pustile, da je dolar začel drseti navzdol, 2g , v nedel:j0) 30 apriia, ;nica Demšar (Miha), Aleks Ko-kar bi naj pomagalo ameriški zunanji trgovim, V Kat vprizori Mladinski pevski zbor'želj (Jaka), Andrej Stražar je prišlo do velikega porasta uvoza ob zmanjšam lasti 1 - ,SDDj lCirle spevoigro “Snow : (Huber), Slavko Bajec (Turist), voza, pa Zavrlo nemški in japonski IZVOZ V ZDA. . White and the Seven Dwarfs” ; Margaret Lončar (Turist) in Padanje tečajev dolarja proti glavnim zapadmm va-slovenskem delavskem domu'Angelca Koželj (Turist). -------TT r”lTlov’11 H-cmvim ^ Waterl(X) Road | Orkester sestavljajo: Marjan Pričetek predstave bo v sobo- jKolarič, Silvij Kolarič, Joe Lon- to ob 2.30 popoldne, v nedeljo,car> Steve Loncar’ Mary °včiak pa ob 3.30 popoldne. Vstopnina |in Frank Zakrajšek. - Igro vodi za otroke od 16. leta je 75c v so- iarhitekt Vilko fTekuta’ boto in $1 v nedeljo, za odrasle ! LiSin dan v New Yorku bo v' pa $2.50 oba dneva. V nedeljo zwzi s P^^etno uro pri Sv. Cipo predstavi bo domača zabava s plesom, za kar ho igrala Med-; vesek godba. I lutam ni zmanjšalo primanjkljaja v zunanji trgovini ZDA, na kar so upali v Washingtonu, vzbudilo pa je zaskrbljenost in nejevoljo v Zahodni Evropi m na Japonskem, ki sta se čutili pri tem najbolj prizadeti. ZDA se za pritožbe niso menile, zato so te postale glasnejše m glasnejše. Ameriški dolar je mednarodno plačilno sredstvo, nestalnost njegovih tečajev to moti in ovira, Ker je dolar v teku enega leta močno padel zlasti proti japonskemu jenu, švicarskemu franku in zahodnonemški marki, so začele izvoznice olja glasno govoriti, da bodo povišale cene olja, da izgube v zmanjšanju vrednosti dolarja vsaj delno nadomestijo. Novo, večje povišanje cen olja bi pomenilo novo, hudo motnjo v mednarodnem gospodarstvu, ki se še ni opomoglo od povišanja cen olja v letih 1973-1974. Pritisk na ZDA, da naj ustalijo in okrepijo vrednost dolarja, je zato vsak dan večji in končno so v Washingtonu prišli de zaključka, da je nekaj le potrebno storiti. Padanje vrednosti dolarja smo začeli čutiti doma s podražitvijo uvoženega blaga, pa tudi z dražitvijo domačih izdelkov, ki se “prilagajajo” cenam uvoženih. Država toliko velja, kolikor je vreden njen denar! Starejši se brez dvoma spominjajo, kako je nemška marka pridobila na trdnosti z nastopom Hitlerja in z rastočo močjo Nemčije, četudi ni imela nobenega “zlatega kritja”. Hitler je izjavil, da stojita za nemško marko vrednost in moč nemške države, vsega nemškega gospodarstva, zato “zlato kritje” ni potrebno. Trden ameriški dolar je pomenil ameriško moč, politično in vojaško prav tako kot gospodarsko. Ko je ta moč v vietamski vojni pokazala svojo omejenost, svoje notranje in zunanje šibkosti, je začela postajati dvomljiva tudi moč dolarja. Predsednik Richard M. Nixon je bil prisiljen vrednost dolarja zmanjšati in končno ukiniti njegovo zlato kritje, ko je število dolarjev v tujini rastlo v vedno nove desetine bilijonov. Sedaj je teh v tujini skupno za več, kot so vredne vse ameriške vloge na tujem. Gospodarska politika je le en del vzrokov za trenja med ZDA in njenimi zavezniki, trenja so tudi drugod, pritožbe na drugih poljih nič manjše. Zavezniki se pritožujejo, da Carter, ki naj bi bil vodnik svobodnega sveta, vse premalo vodi, da bolj pušča, da gre razvoj sam svojo pot. Pomanjkanje vodstva je postalo občutno in nevarno. Švet sodi, da predsedniku ZDA. manjka pravilne presoje položaja in še bolj odločnosti pri reševanju perečih mednarodnih vprašanj. I Poleg zbora bo nastopil tudi -Pri tem posebej opozarjajo na razvoj odnosov ZDA priljubljeni kvartet. Zbor je do-do Sovjetske zveze. Prvotna odločnost, ki jo je kazal Car- bro pripravljen, naučil se je le-ter, je po nekaj mesecih prešla in na njeno mesto je sto- 'po število izbranih skladb pod pila popustljivost. ZDA niso pokazale odločnosti pri po- vodstvom priznanega pevovodje gajanjih s Sovjetsko Zvezo za omejitev jedrskega sirate- Johna Riglerja. Občinstvo je rilu. S. Kregar Igra “Snow White and the Seven Dwarfs” je bila jgrana v 1. 1970 in otroci, ki so bili takrat majhni, so zrasli in bodo igrali velike vloge. Ta spevoigra ima veliko priljubljenih melodij in več smešnih prizorov. Podali jo bodo člani, stari od 5 do 18 let. Otroci se pridno učijo že več mesecev, starši pa pripravljajo obleke in oder za nastop. Vodja petja je učitelj g. Tom Hegler, spremljevalka na klavirju ga. Alice Cech, voditeljica dramatike pa ga. Betty Rotar. Prosimo vas, da napolnite dvorano 29. ali 30. aprila, ker z lepo udeležbo je poplačan ves trud. Podprite in pomagajte naši mladini! Eleanor Rižnar Na kmiml “Slovana55 Mimogrede iz iilwaiikeeja CLEVELAND, O. smo hudo zimo in pevci Slovana se pridno vadijo za nastop. Od zadnjega koncerta v decembru se je zbor dobro opomogel. V nedeljo, 16. aprila, bo nastopil z 20 pevci, kar je že lepo število za moški zbor. 'Pričetek programa bo ob štirih popoldne, zbor bo pel v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Euclidu, Ohio. MILWAUKEE, Wis. — Mesec sušeč je zopet odšel za eno leto v pozabljenje. Američan Melvin Maddock ima zelo slabo mnenje o marcu. Nekaj ni v redu z mesecem, ki prihrumi kot lev in gre od nas kot jagnje. Je to sploh kakšna osebnost? Marec ima 31 dni, zdaj polnih rjovenja, potem tišine, skratka primer razcepljene osebnosti. Ta mesec ima preveč obrazov, da bi mu človek lahko zaupal. Če v marcu sneži, je sneg moker, če dežuje, kaplje zmrzujejo. Februar je zima, april pomlad. Marec se ne more odločiti ne za to, ne za ono. Če bi bil marec človek, ga ne ibi radi pritegnili k nobenemu važnemu delu. Preveč dolgovezen je, prehitro uža-Prestali jljen, nagiba se k nezmernosti in zelo hitro menja čustva. Je nekakšen neizpolnjen prostor, ki ga narava pač potrebuje, čeprav ne bomo nikoli vedeli, zakaj? Vsak ima v življenju kak marec, čas, ko veje veter z vseh strani in se nič pravega ne zgodi. moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil. Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji. April sedemkrat na dan kmete s polja spodi. Bomo videli, kakšen je april v Ameriki? * Izmed predstavnikov slovenske moderne je pesnik Oton Župančič doživel najdaljšo življenjsko dobo. Rodil se je 23. januarja 1878 na Vinici v Beli Krajini. Znane so njegove pesmi: Čaša opojnosti, Čez plan. Duma, Ciciban, Samogovori in V zarje Vidove, kjer so izbrana vsa njegova predvojna in medvojna dela. Napisal je tudi tragedijo “Veronika Deseniška”. Župančič je naš najboljši prevajalec; v slovenščino je prelil 18 Shakespearovih dram in komedij, prevajal je naj večja dela iz ruščine, francoščine, nemščine in drugih jezikov. Domovina je praznovala Župančičevo stoletnico rojstva z mnogimi kulturnimi prireditvami. Pravijo pa, da je Oton Župan čič eden izmed tistih književnih piscev, ki imajo na Slovenskem razmeroma najmanj razlagalcev in oboževalcev. Nekateri trdijo, da je pretežak in nerazumljiv. Sam O. Župančič je doživel dve naši veliki prebujenji: propad Avstrije in rojstvo kraljevine Jugoslavije. Pravijo, da je bil O. Župančič apolitična osebnost. Prav!, Toda v Jugoslaviji je bil “upravnik Slovenskega narodnega gledališča”. Takrat je pel kraljevini in pokojnemu kralju Aleksandru! Leta 1945 pa je na ljubljanski univerzi pred množico v svoji “Izjavi” in “Pojte za menoj” častil in slavil OF in maršala Tita. Pravijo, da se genijem vse oprošča in pozablja! Oprošča se lahko, pozablja pa se težko. Naj bo kakorkoli, Župančičeve besede so biser in čar slovenske poezije. =1= Imeli smo zgodnio in zato tudi belo Veliko noč. Ljudje smo se pri raznih cerkvenih službah božjih oprali svojih grehov in očistili svoje duše. Naravno in priznano je, da je naj lepša melodija na svetu “Aleluja”, ki jo v cerkvi zapoj o mašniki pri vstajenju Kristusovem! Seveda so potem nešteti svetovno znani skladatelji ustvarjali velika glasbena dela, oratorije v čast in slavo Kristusovega vstajenja. Na Velikonočno nedeljo zvečer sva imela z ženo Frances v PAC koncertni dvorani priliko uživati nabožno simfonijo “L’Ascen-, sicn” skladatelja Oliviera Mes-siaena in simfonični psalm skladatelja Arthurja Honeggera ‘^Le Roi David”. Pri tej skladbi je nastopilo 200 pevcev in pevk, 100 članov orkestra in štirje solisti. Izvedba pod vodstvom dirigenta Kennetha Shermerhor-na je bila odlična in je žela vsesplošen uspeh. Naslednjo sredo sva bila v PAC Wehr Theatru, kjer so igrali Franka Cucciavo komedijo “High Time”. Veselega razpoloženja in smeha je bilo na pretek. sta Johna Philipa Souse “The(Clevelandu. Free Lance”. Ker sva člana “Golden Cluba”, nam bo ta družba pripravila izlet v Racine, kjer bomo par uric preživeli v zgodovinskem muzeju, nato potovanje v Elm Grove, kjer bomo prisostvovali v “Sunset Theatru” komediji “Absurd Person Singular” in v Arlington Park v Illinoisu, kjer se vršijo znane konjske dirke. Ko bomo ves ta načrt izpolnili in vse djali skozi, nas bodo že pozdravili vroči pasji dnevi. Potem pa se začnejo veselice na prostem in zabavni koncerti pod milim nebom. Čas teče prehitro — izrabi ga v svoj prid! * Nekaj veselega iz starega kraja! Znano je, da imajo tam socialno zavarovanje na višku in vse zastonj. Pa prideš k zobozdravniku in vprašaš soseda: Že dolgo čakate? — Kakšno-leto ali dve. — Ne ne! Nisem vprašal, koliko let je minilo. Zanima me, koliko časa ste že tukaj v čakalnici? — To pa res ne vem natančno. Ko sem prišel, je bil še dan, sedaj je pa skoraj noč. Le zakaj ne kličejo v ordinacijo? Kaj danes ne delajo? — Verjetno so na malici:.. Sosed se obrne k drugemu in ga vpraša: Pa vi, kako dolgo že čakate? — Ah, šele kakšno uro. •— Če vas ne boli zob, je to res malenkost. — Ne, ne boli me. Lahko se pohvalim, da nimam niti ene plombice, kar je danes ob tej prehrani že prava redkost! — Ja vraga, kaj pa potem delate v tej zatohli čakalnici? / Prišel sem prijavit sina k zobozdravniku! — Verjetno hodi v šolo, pa nima časa, da bi sam prišel? — Kje pa, ta še ne more hoditi, se je šele rodil! — Saj nima še nobenega zoba! — Res je, ko bo prišel na vrsto čez leto, Z naj lepšimi pozdravi Jennie Langerholc * Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Prav lepo se Vam zahvalim za prijazno obvestilo o poteku naročnine. Takoj se odzivam in obnavljam naročnino za eno leto in prilagam dar v podporo temu priljubljenemu listu. Ameriško Domovino rad berem in ji želim mnogo sreče in uspehov v bodoče. Prav lepo pozdravljam! John Jager * Oakland Park, Pia. — Spoštovani! Prejela sem obvestilo, da bo potekla misijonska naročnina za č. brata Janeza Udovc, kateremu plačujem jaz. Takoj Vam pošiljam denarno nakaznico za eno nadaljne leto. Zelo me veseli, ko berem v Ameriški Domovini, kako Vam dobri ljudje pomagajo in prispevajo v. tiskovni sklad, da boste lahko še naprej izdajali naš priljubljeni slovenski list; ki nam prinaša stvarna in resnična poročila o današnjih zapletenih dogodkih. Včasih človek res ne ve, komu bi verjel. Ameriški Domovini pa zaupam vse. Zelo rada bi Vam več pomagala, pa ne morem, ker imam precejšnje stroške z boleznijo. Nedavno sem bila dalj časa v bolnišnici in vsaka bolezen stane, saj razumete. Bog naj blagoslavlja Vaše težko delo tudi v bodoče! Z naj lepšimi pozdravi Vaša vdana Frances Marolt ¥ Geneva, O. — Draga Domovina! Tukaj Vam pošiljam ček za nadaljno naročnino in dar za tiskovni sklad. Z listom sem za- mu bodo izpadli vsi mlečni zob-1dovoljen in Vam želim vso sre-je, imel bo že prve luknje... čo v bodoče. Lepo pozdravljam! Ravno ob pravem času, da se bo Valentin Filipčič lahko držal zobozdravstvenih : * navodil, da je boljše preprečiti, j Scarboro, Ont. — Spoštovani! kot pa zdraviti! ... In kadar gre- Pošiljava Vam naročnino za eno ste k zobozdravniku — vse naj- j leto in majhen dar za tiskovni boljše želje. sklad. Ameriško Domovino zelo L. G. IZ NAŠIH VRST Johnstown, Pa. — Pošiljam naročnino za Ameriško Domovino. Doslej smo jo imeli skupaj z Mrs. Stusek, sedaj hočem imeti svojo. Včasih se kaka izgubi in jo pogrešim. Zelo rada berem povest “Brez doma”, je prav zanimiva. Četudi sem stara 90 let, še vedno lahko berem, vendar ne predolgo, ker se oči utrudijp. Doma sem na Gorenjskem, tam, kjer dr. Frank Kern, ki živi v rada prebirava. Prinaša nama mnogo zanimivih novic o življenju rojakov, zanimivih dopisov in svetovnih dogodkov. Upava, da nadaljni obstoj lista ni več pereče vprašanje, kajti preveč bi ga pogrešala. Mnogi naši ljudje se žal ne zavedajo, kako potrebna nam je Ameriška Domovina za povezavo i11 obstoj slovenske skupnosti v Severni Ameriki, za medsebojno izražanje. Upajmo, da bo Ameriška Domovina našla pot v vsako slovensko izseljeniško družino. Drago uredništvo! Želiva Vart1 mnogo uspehov v bodoče i11 iskreno pozdravljava! Frank in Marija Stržinat wish Mesec april ima slovensko ime mali traven! Tudi ta mesec, četrti v letu, ni na najboljšem glasu, kakor vemo: dela, kar ga je volja, muhast je, rad nas ima norca. Z njim primerjamo nezanesljive ljudi: “nestalen je kot aprilsko vreme”. Vse pa ka- Pravijo, da tisti, ki so že v mladih letih jesenskega življenja, ne smejo samo tarnati, videti samo črno in čepeti doma. Psihologi in sociologi so prepričani, da čim več nas je, tem boli smo osamljeni in utrujeni. Ni tako slabo biti star. Slabo je, če si siromak, slabo je, če si bolan, slabo je tudi, če si osamljen. Če' nimaš teh nadlog, živi življenje po svoji pameti in finančnih zmogljivostih. Midva z ženo Frances sva se z vsem srcem podvrgla resnim kulturno-umet-niškim prireditvam. Za to sezono, ki se bo končala ob koncu junija t.L, sva si nabavila v PAC gledališki hiši več vrst vstopnic in to: za 8 simfoničnih in pevskih nastopov, dva baletna večera, dramsko predstavo “Custer” pisatelja Roberta Ing-hama, Donizettijevo opero “Daughter of naslovni' vlogi slovite sopranist-(možancih, ke Beverly Sills in v Skylight lila. Brzdanje rasti cen Predstavniki republik in pokrajin ter zvezna vlada SFR Jugoslavije so podpisali pretekli mesec sporazum o izvajanju politike cen v letu 1978, v' okviru katerega naj bi življenjski stroški ne rastli preko 11-12 U tekom celega leta. Podobne dogo-vore so sklenili in podpisali tudi v preteklih letih, pa jih na nesrečo niso mogli izvesti. Lani so cen^ iporastle za dogovorjeno mero že v prvi polovici leta, nato pa rastle veselo'dalj e . . . spodarskega pomena, trdijo nje' govi zagovorniki, ki so ga odlO' ceni ohraniti. Črni log v nevarnosti? Črni log, 1,280 hektarov obsežen gozd črne jelše, edinstvene vsej Evropi, je v nevarnosti, ker načrtovalci melioracije niso pomislili na to, da ga je treba zavarovati in ohraniti. Če bodo izvedli izdelane načrte o obsež-the Regiment” v nem zadrževalniku vode v Rad- bo voda črni log za- že, da mu delamo krivico, kajti Theatru glasbeno delo komponi- j Črni log je tudi večjega go-(racije. Drava odnesla most pri Borlu V noči na 1. marec so popusti' li nosilci mostu čez Dravo Borlu na cesti med Ptujem p Varaždinom. Šestnajst metro'' lesenega mostu je odplavalo P° reki, med obema bregovoma re' ke pa ni bilo več zveze. Zaostali otroci v Ormožu V ormoški občini pet odsto kov otrok ni sposobno za redu0 šolanje v osnovni šoli in obisk11' jejo posebne šole. V slovenskem povprečju takih otrok le 2.8 odstotka- ^ jih je v ormoški občini tolik0' je vzrok menda v alkoholizr°Ll' Na voljo je veliko bifejev, kjer točijo najrazličnejše alkohol116 [pijače, pa nobene mlečne restaV Pater Tomaž nem prostoru. Na desni strani: lepo urejen božji grob, okrašena ; --------- 'cerkev in še marsikaj, kar je že V roki je držal rentgenski po- j Šel je do prve klopi in na skoraj pozabil. Po vasi je dišalo sne tek, ko je Florijan stopil v koncu pri večni lučki je poklek- po velikonočnih dobrotah in bre- nil na klečalnik. V zakristiji je Jzovke so švigale iz enega konca Pisarno. ‘Sedite!” mu je velel zdravnik; “tako se lažje pogovoriva.” Dvignil je sliko -proti luči in s Prstom orisal črni madež na levi strani pljuč. ‘Nevarno še ni. Svetujem pa Vain, da si vzamete dopust. Gor-ski zrak vam bo pomagal. Predpisal bom tudi zdravila, katere morate jemati redno po trikrat na dan, po šestdesetih dneh pa Vas kocem zopet videti tu v pisarni.” 'Segel mu je nato v roko, ga Pospremil do vrat in poklical naslednjega. . Florijana je ta novica malo Obrila. Samo par let mu še manjka do upokojitve. Poslovodja je v cementarni, zato ne potrebuje kake druge razlage za zdravnikovo opozorilo. Težko je stopal po stopnicah navzdol —* in se je zaustavil šele ,.. na pločniku pred hišo. Premis-' J1’ P0/ezapi z Ijal u „„ 4_________,1 :kateri je blestel J e. Končno se je spomnil , .v . ' i^jega ožjega prijatelja patra kn2 m rozm onaaža, priorja frančiškanske- j §a samostana. j Takoj se je podal v pisarno, °oil plačan dopust in naslednjo nedeljo lahko že odpotuje. i pozvonilo. Verniki so vstali. V spremstvu ostalih bratov frančiškanov je bil njegov prijatelj pater Tomaž. V Florijana je butnilo in kri mu je silila v glavo. Ni mogel sam sebi prikriti notranjih čustev na ta pogled po dolgih letih zadnjega snidenja. Po končanem svetem opravilu se je Florijan napotil proti samostanu. Za hip je.postal, da v mislih zbere pripravne besede za pozdrav. Predramil ga je iz tega premišljevanja rahel dotik roke na desni rami. “Tomaž!” je vzhičen skoraj po otroško zavpil Florijan in že sta bila v objemu. Dolgi beli kodrasti lasje so se spuščali patru po vratu, mehka pristrižena osivela brada je bila pravo nasprotje temnorjavi ha-ibelo vrvico, na kateri je blestel velik srebren Tiha nedeja. Že zarana se je venec nanizanih črnih jagod. -Bil je spremenjen, drugačen, kot si ga je Florijan predstavljal v svojih zamislih. Bil je postaran, izčrpan zaradi velike odgovornosti in preobilice dela. Ko je videl pater presenečen prijateljev obraz, je pretrgal ceste na drugi, da počistijo zaprašeno pot v pozdrav Vstalemu Zveličarju. Slišal je patra, kako je s svojim mogočnim basom pel vstajenjsko “Alelujo”. Videl pobožne farane, kako so kleče sprejemali blagoslov. Slišal njih petje, užival resnično lepoto narave. KOLEDAR društvenih prireditev Do polovice Izdatkov APRIL Marije Vnebovzete v Collin 16 — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Vse to mu je ostalo v sporni- [ 22. — Odbor za pomoč posta- odpravil na pot. šele ob vznož- kratki molk: Lisje vasice je zaustavil svoj “Res si me presenetil Florijan avtomobil. s svojim obiskom, da veš. Tudi Vozilo je spravil k vaškemu tebi se ze bero leta na obrazu ... m&haniku. Plačal je najemnino Sicer pa, kaj je vse to važno za ln Poprosil, da mu dostavijo nje- naiu> veš imam pripravno so- thvo prtljago preko dneva v samostan. Nič več ni dišalo po snegu in Tkasta trava je že silila na po- ^rsje. Lepota narave ga je očarala. Dri prvem sadovnjaku je po-Gledal je preorano zemljo. zgledala je kot gladko zameše-J0 testo, polito z rjavim medom. rekljasta ograja se je kar ujela starimi drevesi in njih razpo-ano skorjo, po kateri je plezal telizan zelenkastomodri mah. Sonce se je že prerilo skozi enko rneglo in skakalo po mla-1 Popkovini, na kateri so sedele rosne kapljice v diamantnih od-eskih, podobnih mavričnemu Pramencu. Pa tudi ptičkov ni onjkalo. Iskali so pod kosmato s orjo dreves mrčes, da si na-Toteijo prazne želodčke. a drugi strani sadovnjaka so . rdajeno čepele pritlikave mla-? "if 80 Ogledale zelo šibke in a otne proti višini in starosti _ aremu drevju. Tu je življenje. lste, sveže in zdravo. Brez di-r ece§a cementnega prahu, ki ozjeda, grize, črpa in uničuje a^e kratkodobno življenje. s vežen in pomirjen je potem a aljeval hojo v breg. Spotika-a se je nad okroglim kameri katero le Pilo posuto po Aa.i široki stezi. Večkrat se je ^ustavil ods del od ' ^okier ni prispel do Se anega borovega štora. Vi- so i6 raziecleno gladino in črvi cal 7Zali P° izdolbljenih luknji-koX Z°Pet mu je postalo težko, mu je misel ostala ri njeg0-Vlh Pljučih. . UoIz 2epa ie potegnil jabolko in tak UV njo’ Pa danes ni bilo je ° sobno kot nekdaj, v njem Pra 1 ^ §renkoba, bila je pravza- ^ j6 njegova misel. . . soA emVal je vaščahe« tudi oni in ;P1 teto pot. Pozdravljali bp lag0varjali so ga, kot bi jim rnačrT Steri znanec. -Njihova do-]a;5 l0s^: mu je prinesla zopet o-■^anJe in občutek domačnosti, mor Sf je vzPenjal v hrib, stan °6 Kake po^ ure do samo-2vonxv •' obronkih so kimali svoj 'k trobentice SO odpirale šop|ril0 “ bahati tel0h se je p0niv pred njim. Le kronce so Pod te° Sklanjale sv°te glavice Oa tn iZ° JUtrante megle. Pogled pre!7el'raS°t0 narave ga Je tako ko , da se je zavedel šele. hrama inPreSt°Pil Vrata božiega Či osvpu-imii.Je Slj prižSanih lu-Šina l11 obraz- Neizmerna ti-a> neskočni mir. bo za tebe, če misliš kaj časa o-stati pri nas. Pa tudi stalo te ne bo nič. Res, da so samo štiri stene in par kosov oprave, pa saj razumeš, da to- ni hotel, to je palača Gospoda Boga.” Florijan se je od hvaležnosti nasmehnil in prikimal. — ‘Veš kaj, prijatelj, pospremi me do križpotja.” Vem, da prihajaš od tam, pač moram na to pot še predpoldne in tako imava priliko, da se kaj več pogovoriva. Pričela sta se spuščati v dolino. V desnici je držal duhovni oče lepo izrezljano palico-, katero je na pozdrav faranov dvignil v zrak kot odzdrav in blagoslov. Ni se preveč oziral naokoli, je imel preveč vprašanj. Šele na križpotju sta se zopet ustavila. Pokleknil je kar na golo- kamenje in se utopil v molitev.-Končno je obrnil svoje oči proti nebu, iz iširokega rokava privlekel vijoličasto ruto in pokril z nj o Križanega. Ko je vstal, je Florijan opazil, da je legla preko prijateljevega obraza nova svežina. Pokazal je z desnico, rekoč: “Vidiš, po tej poti se bova vračala, pri prvi hiši pa 'bova malo povasovala. To pot je prvič Florijan spoznal farane. Odkazali so jima prostor za belo pogrnjeno mizo.-Po hiši pa je dišalo po pravih kmečkih žgancih in kravjem mleku. Tomaž se je zadrževal pri zajtrku zaradi štiridesetdnevnega posta, Florijan pa si je res privoščil in se po tem okrepčanju počutil precej močnega. Čeravno je pričel veliki teden, vendar je pater imel dovolj časa tudi za svojega prijatelj arin pomenke. j Veliko je videl Florijan v tem j tednu, marsikaj, kar mu niti čti-' vo ni moglo predočiti. Videl je 1 trdoto reda, videl je razne ob-re- i de in molitve, slišal prekrasno ! gregorijansko petje. Mešal se je med vaško otročad in hodil k popoldanskim molitvam in z njim vred strašit Boga s kupljeno ragljo... I Velika sobota je bila zopet drugačen dan. Blagoslov ognja in vode, velikonočne sveče ih blagoslov jedi. Prav tako kot takrat, ko je imel šeljubega ata in mamo, takrat ko je brezskrbno užival otroško mladost. < Videl je notranjost cerkve, bandera zasajena na odmerje- nu. Spoznal je prijateljevo globoko vero, skrb za duše. Spomnil se je, kako so- vsak dan stali obteženi v dolgih vrstah pred spovednico. Res, pater Tomaž je zdravnik svojim dušam, učitelj potrebnim, tolažnik nesrečnim in prijatelj in duhovni oče ljudem. On je srečen v tem domu svojega Gospoda, on spada med te sive zidove, polne skrivnosti globokih in vdanih molitev. Ko je videl procesijo med vaškimi bajtami, je videl vse, prav vse, kar si je v življenju želel. Zvečer sta sedela prijatelja za hrastovo mizo. Gledala sta skozi okno sprejemnice v svetli mesečini na Tomaževo -kraljestvo gora. Dolgo v noč sta sedela in uživala dobrote Vstajenja. Pa kot je vsake stvari konec, tako je tudi hitro potekal čas Florij ano-vega dopusta. Težka je bila ločitev zelo težka. Veliko sta se pomenila, veliko načrtov napravila v mislih. Čas je potem obema celil rane nerazdručljivega p r i jateljstva. Še dvakrat sta se videla. Z veseljem je sprejel pater obvestilo, da se je Florijanu zopet vrnilo zdravje. Toda grenka, globoka rana mu je ponovno razjedala srce, ko je zvedel žalostno resnico, da so kmalu po -peti Veliki noči zadnjega obiska zagrebli patra Tomaža v visokih hribih ža samostanom v kraljestvu mrtvih med ostale sobrate. Maks Simončič Oglašajte v “Amer. Domovini” vitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani Sv. Vida. Pričetek ob pol osrhih. 23. —- Mladi harmonikarji priredijo -koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. 30.—Pevski zbor Planina priredi koncert ob 40-letnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave. Po koncertu ples in veselje. Začetek ob 4. popoldne. Igra orkester Eddia Buehner-ja. MAJ 13. — Pevski zbor Korotan priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Avenue ob sedmih zvečer. Igra Alpski sekstet. 14. — Slovenska šola fare sv. Vida priredi materinsko proslavo. 14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne. 19. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7.30 zvečer v SDD,na 15335 Waterloo Road. 21. ■— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku. Začetek ob 2. pop. 21. — Slovenska mladina v Clevelandu se bo spomnila vseh slovenskih protikomunističnih žrtev revolucije in vetrinjske tragedije s spominsko sv. mašo ob 2. popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete woodu. 28. — Društvo SPR Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights na Chardon Road ob 11. dopoldne. 28. — Otvoritev Slovenske pristave. 29. — Slovensko kulturno dru štvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo. JUNIJ 17. in 18. DSPB Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na' Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. 18. — Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples. JULIJ 1. in 2. — Slovenski dan na Slovenski pristavi — priredijo Pevski zbor Korotan, Folklorna skupina Kres in Dra-matsko društvo Lilija. 16. — Misijonska znamkarska' akcija priredi piknik na Slo venski pristavi. 30. — Slovenska šola fare Marije Vnebovzete priredi piknik na Slovenski pristavi. 23. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo. AVGUST 6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 20. — Jugoslovansko društvo v Daytonu, Ohio, preredi letni piknik v prostorih Eintrapht 23 p0pC3Vil3 3VtOV kluba s kosilom on plesom. i uržan flanar? 20. — Slovensko kulturno dru- P 0G OcHaF. štvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne telone in ples. SEPTEMBER 17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11. dopoldne do 2. popoldne. 24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 1. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.) 7. — Klub newburskih upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti. 7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” priredi zabavni večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju ob pol osmih zvečer. Igra Alpski sekstet. 15. — Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu. 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 22. — Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 4. — Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”. 5. —. Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu. 11. — Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slo' venci. WASHINGTON, D.C. — Skoraj 40 centov od vsakega dolarja, izdanega za popravilo avtomobilov, je proč vržen denar, je izjavila direktorica Uprave za varnost na zveznih cestah Joan Claykrook pred pododborom Senata. Letno izdamo v ZDA za taka popravila preko 20 bilijonov dolarjev. Veliko popravil je nepotrebnih, druga so opravljena slabo, veliko manj bi jih bilo, če bi lastniki avtov za te redno in pravilno skrbeli. Veliko izgub utrpijo avtomobilisti tudi zaradi načina popravljanja, ki je sicer zakonit, pa pomeni nepotrebno razmetavanje sredstev. Mi mislimo, da je nekaj nad polovico od 20 bilijonov nepotrebno potrošenih dolarjev posledica prevar, nesposobnosti ali nepotrebnih popravil v avtomobilskih delavnicah, ostalo pa iz-gleda, da ima vzrok v izdelavi novih avtomobilov ali pomanjkljivem razumevanju njihovega vzdrževanja od strani lastnikov,” je izjavila Joan Clay-brook. Zastopniki avtomobilske industrije in mehaničnih delavnic so te očitke odklonili kot nejasne in premalo podprte z dokazi. Prljafel’s Pharmacy AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St Clair Ave. & E. 68 St 361-41U IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO MALI OGLASI Repairs of All Kind Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after 5 p.m. — 1103 E. 72 St. (54-61) DECEMBER 3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KIA ZEVANJE. 4. — Pevski zbor Sloyan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — Glasebena Matica priredi božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St Clair. Avenue. FEBRUAR 1979 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev* “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” Človeški udje se upro Svoje dni so se vsi udje človeškega telesa naveličali služiti želodcu. Uprli so se in rekli: “Čemu bi mi težko delali, on pa brez dela sladko uživa?” In nogi nista hoteli več nositi, roki ne delati, zobje ne grizti, tudi nos se je vihal in se branil vohati. Saj smo vsi udje enaki,” so dejali, “vsi bomo uživali in enako veselo živeli.” Prvi dan je še prav dobro minil, bili so čvrsti in dobre volje. Drugi dan so že začeli slabeti, tretji dan omagovati, četrti dan pa so bili tako oslabeli, da se niso mogli več ganiti, peti dan je bilo upornikom umreti. Tedaj se je oglasila glava: “Prevzetni puntarji, sedaj vidite, kam ste -prišli! Želodcu niste hoteli dajati, kar mu gre, zato tudi on vam ne more dati moči, ki jo potrebujete. Vi nočete pomagati njemu, zato tudi on ne, more vam.” “Res je tako,” so potrdili vsi | udje, “prav ima želodec, da nas priganja.” In voj j no je Hiša naprodaj Enodružinska z garažo, velikim vrtom na 71. cesti. Kličite po 2. uri pop. 881-2438. (49-58) Stanovanje išče Samski fant išče majhno opremljeno ali neopremljeno stanovanje, prizemno, v Sv. Vid, E. 61, Norwood, Addison okolici. Ponudbe z imenom, naslovom in telefonom pošljite na upravo “Ameriške Domovine”. (54-57) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA *93 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. 4 Rooms For Rent Call after 4 o’clock 431-0840 (53-55) FOR RENT 3 room apartment, furnace and bath in St. Vitus area. $65 per month. Call 881-7122. (53-56) Help Wanted Čistilko iščejo Čistila uradov in umivalnic dobi delno zaposlitev pri Bearings Inc. v mestu. Vprašajte za Bonnie, tel. 361-4530. (52-56) Delo dobi ženska za čiščenje urada dobi zaposlitev2 po 4 ure zvečer pri Mutual Metal Products, 17600 S. Waterloo Road, Cleveland, Ohio 44119, tel. 486-2700. (52-54) k svoje delo, vsi so radi. dajali, kar je želodec zahteval. V kratkem so vsi udje okrevali in se okrepili. A. M. Slomšek MACHINIST AND TOOLMAKER and Bridgeport operator. Full and part time, high hourly rate, pleasant working conditions, steady overtime, paid holidays, prijel vsak za;Blue Cross and vacation. Apply ANKAR, INC. 83 Alpha Park, 653 Alpha Dr. Highland Hts., O. Ph. 461-4855 (57/ / AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 10, 1978 | pokanje biča in noben drug ro BREZ DOMA Hektor Malot m 1 1 Psi so stekli pred nama v kočo in se začeli z veselim laježem valjati po praha. Tudi najino veselje ni bilo nič manjše od njihovega, nisva se pa valjala po prahu kakor oni, kar bi nama sicer bilo pripomoglo, da bi se prej posušila. “Prepričan sem bil, da mora biti na tej jasi, ki je bila narejena šele pred nedavnim, kakšna koča,” je dejal Vitalis. “Sedaj naj pada sneg, kakor ga je volja.” “Naj torej pada,” sem odvrnil izzivalno. Odšel sem k vratom ali bolje k odprtini kolibe, kajti ta ni imela niti oken niti vrat, in si otresel obleko ter klobuk, da bi ne zmočil zavetišča. Naše stanovanje je bilo zelo preprosta kakor tudi njegova oprema, ki je obstajala iz kupa zemlje, ki je bil zravnan v obliki mize, in nekaj kamnov, ki so nadomestovali stole. Kar pa je v okoliščinah, v kakršnih smo bili, imelo še več vrednosti, je bilo pet ali šest opek, postavljenih v kotu in ki so služile kot ognjišče. Ogenj! zakurili bomo ogenj! Res je, da samo ognjišče še ne zadostuje, da bi bilo mogoče zakuriti ogenj; zato je treba tudi drv. V hiši, kakršna je bila naša, ni bilo težko najti kuriva. Potegnili smo ga lahko iz butar, iz katerih so bile narejene stene naše koče. Moral sem le paziti, da nisem vzel vseh vej na eni strani, kar bi lahko bilo usodno za trdnost zavetišča. Kuriva je bilo kmalu dovolj in ni bilo dolgo, ko se je iznad ognjišča dvignil svetel plamen. Res je, da ni gorel brez dima in da se je ta širil po koči, ker ni bilo dimnika; a nismo se mnogo zmenili za to. Veselili smo se ognja in toplote. Medtem ko sem ležeč na tleh pihal v ogenj, so se psi usedli okrog ognjišča ter si sušili premočene in premražene trebuščke. Prav kmalu je Srček prilezel izpod Vitalisovega kožuha. Najprej je pomolil izpod njega samo nos, da se prepriča, kje da je. Ker ga je njegov pregled zadovoljil, je urno skočil na tla in se približal ognjii. Izbral si je najboljše mesto in iztegnil proti ognju svoje premražene ročice. Moj gospodar je bil zelo previden in izkušen mož. Zjutraj, še preden sem vstal, se je oskrbel z vsem potrebnim. Kupil je velik hleb kruha in kos sira. Naš položaj nam ni dovoljeval, da bi bili izbirčni. Zato smo se vsi silno razveselili, ko smo zagledali kruh. Žal pa kosi, ki smo jih dobili, niso bili bogve kako veliki. Priznati moram, da sem bil precej razočaran. Namesto da bi nam Vitalis razdelil ves kruh, ga je polovico prihranil za pozneje. “Pot mi je neznana,” mi je dejal, ko sem ga vprašujoče pogledal. “Ne vem, če bomo pred prihodom v Troyes naleteli še na kako gostilno, kjer bi dobili hrane. Tudi tega gozda prav nič ne poznam. Vem samo to, da je v tej deželi veliko gozdov, ki se skoraj dotikajo drug drugega. Morda smo oddaljeni še mnogo Pot. še tak« mirna noč tako tiha kakor ta dan. Vse $2 okrog nas je bilo popolnoma, 3 I *>0 ganiti iz te koče. Spraviti moramo nekaj zaloge za pozneje.” Ti razlogi so bili zame dovolj prepričevalni, niso pa zadovoljili psov, ki so z žalostjo gledali, kako je hleb izginil v nahrbtnik, medtem ko so oni bili še lačni.vStegovali so šape proti gospodarju, ga praskali po nogah in si na vse mogoče načine prizadevali, da bi ga pripravili do tega, da bi znova odvezal nahrbtnik, kamor so proseče upirali oči. Vse prošnje in prilizovanje je bilo zaman. Nahrbtnik je ostal trdno zavezan. Čeprav je obed bil tako preprost in skromen, nas je vendarle poživil. Bili smo na varnem in ogenj nas je prijetno grel. Lahko smo čakali, da bi prenehalo snežiti. Meni se ni zdelo dejstvo, da smo se morali zateči v to kočo, nič strašnega. Tem manj, ker ni bilo verjetno, da bi morali ostati tukaj dalj časa, kakor je trdil Vitalis, da se je opravičil, ker nam ni hotel razdeliti vsega kruha. Gotovo ne bo snežilo brez konca. Vendar pa ni bilo nobenega znaka, da bo kmalu prenehalo snežiti. Skozi odprtino, ki je nadomestovala vrata, smo videli, kako je sneg naletaval v velikih in gostih kosmih. Ker ni bilo več vetra, so snežinke padale naravnost druga na drugo. Neba sploh ni bilo videti in, namesto da bi svetloba prihajala od zgoraj, je odsevala od bele odeje, ki je pokrivala zemljo. Psi so se okoristili s prisiljenim odmorom in so se utaborili okrog ognja. Eden se je zvil v klobčič, drugi je ležal iztegnjen, Kapi pa je vtaknil smrček v pepel. Vsi trije so sladko spali. Vzbudila se mi je želja, da bi jih posnemal. Zdelo se mi je, da bi bilo bolj prijetno bivati v deželi sanj, mogoče na ‘LaboduV kakor pa da bi gledal, kako sneži. Ne vem, koliko časa sem spal. Ko sem se prebudil, ni snežilo več. Pogledal sem skozi vrata in videl, da je snežena odeja precej višja. Ko bo treba nadaljevati pot, mi bo sneg gotovo segal prek kolen. Koliko je bila ura? Gospodarja nisem mogel vprašati. V zadnjih mesecih je bil naš zaslužek zelo slab in Vitalis nikakor ni mogel nadomestiti denarja, ki ga je porabil zaradi onega nesrečnega spora s stražnikom, zato je moral v Dijonu prodati svojo uro, da mi je kupil kožuh in se oskrbel še z drugimi po trebščinami. Bila je tista debela srebrna ura, katero je pokazal Kapiju takrat, ko me je najel za svojo igralsko družino. Po svetlobi sem torej mora; dognati to, česar nisem moge^ več izvedeti od Vitalisove lepe srebrne ure. Vse moje proučevanje pa ie bilo brezuspešno. Po tleh se je razprostirala ble ščeča odeja, nad njo pa se je raztezala temna megla. Nebo se je tu pa tam svetlikalo v umazani rumeni barvi. Iz vsega tega nikakor nisem mogel sklepati koliko je ura. Ušesa niso mogla doznati ničesar več kot oči, kajti'hasto- mirno. Sneg je zavrl vsako premikanje; vse je bilo kakor oka-menelo. Samo kdaj pa kdaj je nekaj zašumelo in se je zamajala kaka veja. Pod težo snega so se veje polagoma nagibale k tlom in, ko se je katera izmed njih že močno nagnila, je sneg zdrknil z nje in ta se je zopet fs vzravnala. Veje, ki so se opro- If? stile snega, so se odražale od be- Ig line, ki je pokrivala druga dre- š?g vesa od vrha do tal, da se je fs? zdelo, kot da se v rjuhi, ki se f? 1 I razteza naokoli, odpirajo temne fg razpoke. Ko sem nepremično stal ob izhodu in se čudil temu prizoru, me je nenadoma poklical gos-podar. “Ali bi že rad odšel naprej?” me je vprašal. §? po s® “Ne vem. Prav vseeno mi je. a® ?sj “Mislim, da je najbolj pamet-no, da ostanemo tukaj, kjer I* S Storil bom, kar boste veleli.” imamo vsaj zavetišče in ogenj? (Dalje prihodnjič) če vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naročnike ! 'H I I p ifi m V blag spomin OB ŠESTI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI MOŽ, OČE, IN STARI OČE ■ JAKOB OKORN ji ji ji* I I S hi I I ki nas je za vedno zapustil dne 10. aprila 1S72. Že šest let Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenje na vekomaj. žalujoči: IVANKA — žena JAKA, JANEZ in FRANCE - sinovi z družinami IN OSTALO SORODSTVO N.Y., 10. apr. 1978. 1 Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 1 I 1 I i It I I U m I m 1 mS sl I I I d*? i g E sl m I i I 1 s i 1 I OB n sl 1 I 8 IT“7L h vsakovrstna tiskarska dela priporoča nSKARNA AMERIŠKE DOMOVINE «117 St. Clair Aver-ti«« Cleveland 3, Ohi« Sel. KE 1-0328 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vas tiskovine za društvene prireditve-okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in cemrtnicv Najicpča issdeliava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRi NASI l l TRGOVSKE TISKOVINE • PRIVATNE TISKOVINE i S PATRONIZE OUR ADVERTISERS t " * Keep the American Home Alive \ NOVICE-1 m* syeia milj od človeških bivališč. Mor-1 pila je popolna tišina, ki je ni da se dalj časa ne bomo mogli I motil noben krik ptičev, nobeno PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper NOVICE- ki ill poirebujete NOVICE- ki jih dobile še svete »»IWKKWWaWWWIBWH as mmm AMERIŠKA DOMOVINA jlllitK mmM'm - mb ikiJlB mnmm mmm vzm hi morala biti v vsaki siovenski hiši mMfžia ššiliSj^iSlfin i ■ BtHSaBB NOVICE- popolnoma nepristranske NO VICE- kolikor mogoče originalne NOVICE W m zanimive vam vsak dan prinaša v hiše Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program-This program includes low interest certificate loans, 1°^ interest mortgage loans, scholarships, social activities, and ^ recreational facilities provided by one of the largest Slove- : nian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth is1, Name ......... Street ....... City.......... State..